186. številka. Ljubljana, v sredo 16. avgusta. XV. leto, 1882 SLOVENSKI M Ishaja vsak dan »veier, izimši nedelje in praznike, ter volj a po poŠti prejeman za a vstrij ak o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za ujabljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. H> kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne ]>etit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. it se dvakrat, in po 4 kr., £e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnifltvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .Gledališka stolba". D pravni stvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 1 — — 1 —i— 1 '■ 1---—-i——!---:—„--- i —:---- -—- ^a—E =r=== Volilci ljubljanske okolice in vrhniškega okraja! Mesto deželnega poslanca za Vaša okraja, katera je vso ustavno dobo neumrli dr. Janez Blei\veis zastopal, je po njegovej, za ves narod slovenski preranej smrti izprazneno in Vi ste v 22. <| a ll avglista zopet poklicani izbrat si novega zastopnika za zadnje zasedanje tega deželnega zbora. Splošno javno mnenje se je izrazilo, da za to mesto nij vrednejšega naslednika za ranjkim očetom slovenskega naroda kakor je njegov sin, gospod dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški, primarij v deželnej bolnici in ljubljanski mestni odbornik, ki dela neumorno in neutrudno uže čez dvajset let na narodnem polji, deloma samostalno, deloma kakor ud in odbornik raznovrstnih društev, in zdaj ta leta sem, kar se narodna stranka udeležuje zopet ljubljanskega mestnega zastopa, tudi kakor srenjski zastopnik jako marljivo v ljubljanskem mestnem zboru. Vaš kandidat, ki Vam ga najtoplejše priporočamo, je neomahljiv značaj, vsestransko izobražen mož in odličen govornik. Nij nobene dvombe, da boste po Vašej starej slavnoznanej disciplini prihodnji v torek priporočanega gospoda kandidata izvolili soglasno za svojega deželnega poslanca. Bog živi in ohrani naš slovenski narod! V Ljubljani, v 16. dan avgusta 1882. Zvrsevalni odbor kluba narodnih deželnih poslancev: Dr. Valentin Zarnik, prvomestnik. Peter Grasselli, Karol K lun, dr. JosipPoklukar, Fran Potočnik, Luka Robič, dr. Josip Vošnjak. Jurčičeva slavnost, 15. dan avgusta 1882. I. Iz Ljubljane v Muljavo. Naše narodno življenje, naša narodna prebu-jenost pojavlja se mnogobrojnimi veselicami in sve-čanostimi, katerih je zlasti v tekočem meseci toliko število, da se niti najmarljivejši rodoljub ne more udeleževati vseh. Naj sija jneja slavnost pa, kar smo jih imeli do zdaj in kar nam jih je se pričakovati, bila je gotovo včerajšnja Jurčiču v spomin, katera je imela tolik obseg in tako velike dimenzije, da bode vsacemu ostala za vse dni svojega življenja v živem spominu, o katerej se sme reči, da je narodno zgodovinske važnosti. Za to slavnost delale so se velikanske priprave, ia dva odbora, glavni odbor v Ljubljani in pododbor v Zatičini imela sta posla čez glavo, da se je zvr-šila ta velikanska in ravno zaradi velikih dimenzij nenavadno težavna sveč most. Iz Ljubljane v Muljavo, od tod v Zatičino in nazajgrede skozi Višnjo Goro peljati in voditi par sto ljudi in pri tem natančno zvrševati vse točke, nij vsakdanja naloga. A marljivost in previdnost odbornikov poskrbela je vse na drobno, da se je pri tej ekspe diciji točka za točko razniotavala tako točno in precizno, kakor pri kakej paradi. In to nij malo delo, kajti treba je bilo prirediti kacih 30 voz in, zadnje dni bilo je jako teško, dobiti še katera kola. Ob 4. uri zjutraj oživel se je cesarja Jožefa trg, pričelo se žuborenje in mrgolenje, voz za vozom prihitel je v brzem diru in občinstvo prihajalo je kar trumoma. Kmalu bila je razvrstitev gotova in ob polu 5. uri začela je pomikati se dolga kolona voz, na čelu jej godba 18 mož broječa, za njo 46 »Sokolov M, za temi čitalnični pevci in drugi deležniki slavnost i. Bilo je zdržema 27 voz, ko smo odrinili, a ker so nekateri odrinili uže prej, da se izognejo sicer ueizogibljivemu prahu, drugi pa pripeljali se za nami, bilo je vsega vkupe 38 voz iz Ljubljane. Kmalu smo bili okolo Grada na dolenjskej cesti, kjer nam je šote več nego neprijetna vonjava uaznanjevala obližje ljubljauskega barja, gosta megla pa zavirala razgled. Na Lavrici vihra nam znad g. Lenče-tove hiše nasproti velikanska trobojnica in slavolok pozdravlja nas z napisom: „ Slava Jurčičevim častilcem!" na desno pod cesto pa pokajo možnarji, izražVvaje nam soglasje rodoljubov na Lavrici. V Škofljici zopet zastave in slavolok z napisom: „Živcli Jurčičev« častilci!" iu nijsmo še daleč, uže nam doni nasproti pokanje topičev z Velikega Vrha. Prišedši po starej poti peš „k trem križem" znajdemo se h krati sredi šmarijskih baterij, oboroženih s kacimi 20 topiči raznega kalibra, ki so grmeli nasproti nam jutranji pozdrav. Lepa vas Šmarije bila je zastavami, alavo lokom in zelenjem okinčana, sredi vasi pa uas je čakalo v vrste postavljeno mlado a krepko šmarij-nko gasilno društvo s svojim načelnikom županom g. V. Ogor el cem. Bilo jih je dvajset mož, vsi v ličnih novih uniformah in kolikor smo se včeraj preverili, izvrstno izvežbani. To društvo pridružilo S9 je nam iu vzbujalo po vseh vaseh veliko zanimanja in pohvale. Ljudstvo zavzemalo se je povsod posebno za „ Sokola" in šmarijske gasilce. Točno ob določenem času dospeli smo na Gresuplje. kjer je g. župan Koščak na svojem prostornem vrtu postavil dolge mize in klopi in imel pripravljen zajutrek za nas, katerih nas je bilo okolo 200 osob. Navzlic temu velikemu številu bili smo jako hitro in dobro postreženi, in ko smo se okrep- čali z jedjo in zares izvrstnim metliškim vinom, odrinili smo ob polu 8. uri naprej skozi slavolok v Gresupljem, ki nam je klical: „Boditi* pozdravljeni!" ter kmalu krenili z velike ceste v desno na stran in po precej dolgej vožnji po lepej cesti dospeli na Krko, kjer je tudi bil postavljen slavolok. Sploh imela je skoro vsaka vas slavolok z venci in s primernimi napisi, celo pri posamičnih hišah razobe-Sene bile so tro boj ne zastave in venci, tako, da je vsa dolenjska stran, kolikor smo je včeraj prepotovali, kazala praznično lice, vesel dokaz narodne zavednosti. Na Krki smo sicer zaradi neprilike pri nekem voitu imeli daljši postanek, nego je bilo projektirano in nam ljubo, a vender prišli smo še pravočasno v Muljavo in sicer tisti, ki so bili bolj „prefrigani". na vozen, drugi pa, katerim je bolj na srci sprehod pod mejmašnim solncem, peš v potu svojega obraza, premišljevaje pri tem zanimljivem sprehodu, kako trdo je kamenje ob potu in kako vroče je neusmiljeno solnce in kolikrat je rajni Jurčič moral premeriti ta pot, ko se je áolal na Krki. Muljava je prijazna vasica na precejšnjem griči, idila, kakeršnih je več, denes pa je imela nenavadno živahen obraz. Ne le, da je bilo denes žeg nanje v Muljavi, privrelo je iz bližnjih fara vse polno ljudstva tudi k Jurčičevej slavnosti, da se je vse trlo. Lep prizor bil je, gledati iz doline na Muljavo, kako je bilo tam gori na višini ljudstva vse kar Črno, glava pri glavi, v ozadji pa mlaji in slavoloki z vihrajočimi zastavami, mej gozdom po cestah dolga vrsta voz in ljudij, po stezah in stezicah pa rudeče srajce Sokolov, uniforme šmarijskih gasilcev in gomazeča množica k vrhu bitečih ljudij. Takega dneva, kakor včerajšnji še nij doživela Muljava in večkrat čul sem besede: „Pa so ga morali vender zelo radi imeti, da ga tako časte lu Ko so se ljubljanski prišleci iz raznih potov in steza združili pred Muljavo, razvrstili so se in z godbo na čelu za zastavami „Sokola" in pevcev korakali proti rojstnej vasici slavnega pokojnika, pred katero bil je lep slavolok, okolo njega pa par tisoči broječa množica. Da je bil promet ljudij in voz res veli kansk, razvidi se lehko iz izjave mulja vskega župana, ki je zatrjeval, da je bilo včeraj vsega vkup 400 voz in 7000 ljudij na Muljavi. Pri tolikej množici je naravno, da bi bila gnječa velika, vročina pa skoraj neznosna v besede pravem pomenu. (Dalje prih.) M. Tonejčeva slavnost 13. avgusta 1882. (Konec.) S pokopališča podali smo se k rojstnej, z zastavami in venci olepšanej hiši, v katere spodnjo steno je vzidana kamnata, tudi po g. Vurniku zdelana plošča z napisom: Tu se je rodil Matej Tonejec, rojen 9. septembra 1846, umrl 15. maja 1882. Tu zapeli so pevci lep čveterospev, potem pa smo šli v šolo, kjer nas je g. Maj ar iz Kranja pogostil s svoje pivovarne izvrstnim zdelkom, kateri nam je bil v slast tembolj, ker so gu nam nudile nežne roke. Opoludne pa odpravili smo se v krčmo pri „Kaconuw na obed. Kaconovo posestvo ima prekrasno lego na višini nad Gorjami. Na trati pred hišo postavljen bil je šotor iz desak in zelenja, in miza krita za kacih GO osob. Jako prijetno bilo je tukaj obedovati, kajti ne le, da je bila jed in pijača vseskozi izvrstna, vplival je tudi jako ugodno na vsa-cega prelepi razgled na gorenjske planine in rajsko lepo gorenjsko ravan, katera se je razprostirala pred nami. Ob jednej uri popoludne pričel se je obed, pri katerem so bili navzočni tudi starši pokojnika in izredno brdka sestra Polonica, učiteljica čipkarije gjare, ki nam je rodil može kakor: Čopa, Preširna, KnaHa itd. kateri kakor drug Briarevs iz svojih žuljev dobiva vedno novo moč. Gosp. Škrlj spominaje se volilnih zmag v Spljetu in v Ljubljani risa v živih besedah posledice teh dveh zmag in napija Hrvatom in Slovencem, ki so se otresli svojih strupenih nasprotnikov. Gosp. Šlosar-Klekovski napije potem spo minu očeta slovenskega naroda dr. Janezu Bleivveisu, vitezu Trsteniškemu, g. Železnikar pa južuoslovanskej zvezdi, vladiki Strossmajerju. In tako vrstile so se napitnice v hrvatskem, češkem in slovenskem je/iku, neumorni pevci pa so s svojimi zbori in čveterospevi spremljali govore in po hrvatskem govoru peli primerno hrvatsko, po češkem primerno češko pesen in tako popolnjevali zares lepo veselico, ki je imela prav slovensk značaj. Le prehitro pretekle so nam ure nepozabljive zabave pri Kaconu, posloviti se je bilo treba in oditi na Bled, kjer nam je preostajalo jedva toliko časa, da smo prepeljavši se čez jezero, nekoliko trenutkov v pogovoru zabavali se z gostoljubnimi brati Hrvati. To je v kratkih črtah poročilo te vseskozi dovršene slavnosti, za katero ,'gre vsa hvala in posebno priznanje gospodom odbornikom, ki so proslavi j aje svojega prijatelja in velezasluženega pokojnika, vsem deležnikom priredili izredno zanimljiv užitek. Hvalo pa moramo tudi javno izreči „Kaco-novej" hiši in njenej vrlej gospodinji, osobito pa še gg. učiteljem in gospodom pevcem, ki so nam s svojimi čilimi glasovi sladili ta lepi dan. Politični razgled. Notranje države. Nrl»»l4i kralj Milan podal se je v nedeljo v lil, kjer ostane do 7. septembra. Na sliofl srbskih radikalcev v Kra gujevacu prišlo je 600 zastopnikov te stranke. V prvi dan shoda, to je 7. t. m., izvolili so si v vodstvo navadne može, katerim so tudi naložili, da za drugo leto prirede drug načrt pravilom. V drugi dan imel je P. TodoroviC dve uri dolg govor o težnjah radikalne stranke in utemeljeval je posamezne točke njenega programa. Na to poročal je skupščinar Ranko Tajsič o delovanji radikalcev v skupščini. Oba ta govora sta ugajala zboru. V tretji dan so poročali gospodje Djaja, Miloševič in Milovanovič o zdanjej vnanjej, notranjej in finančne j politiki Srbije, na kar izjavil je zbor soglasno, da je zdanja, po konsrvativnem ministerstvu srbskem zastopana politika za deželo pogibeljna v vnanjem, notranjem in financijalnem oziru. Popoludne so imeli na planem banket, kjer so prisegli si udeleženci, 500 osob, da se hočejo držati zvesto zdanjih načel in nazorov Radikalcev organ „Samouprava" je ves raz sebe, da se je shod obnesel tako dobro; vladni „ Videlo" pa molči, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Sploh so se bali tega shoda vladni krogi in poslali so bili posebnih vojakov še v Kragujevac. Zdaj, ko se je vse zvrčilo tako lepo v miru in redu, pa pravijo, da nij bilo nič. .-liifrlcškegra parlamenta zborovanja pretrgajo kmalu 24. ali do 26. dne oktobra. o i uipin: v 10. dan t. m. zasedli so Egipčani mesto Ismailijo, ležeče ob jezeru Tim-sah, skozi katero vodi tudi sueški kanal, a Alek sandrij o obkolile so od vseh strani Arabijeve čete Te novice nijso kaj ugodne za Angleže. Ali angleški listi pa poročajo, da pride vojvoda iz Konnata z garde-brigado v Aleksandrijo, v Suec pa indiška brigada, ki šteje 3800 mož. Generala Wolseley a pričakovali so včeraj v Aleksandrijo. Egipčani, pri šed v Ismailijo, zasedli so kolodvor in vsa glavna mesta ter Lessepsu dali častno stražo. Ker ima Ab dellah paša iz Damiette prodreti v Port-Said, se pa Angleži ne bodo več obotavljali, zasesti to luko, da imajo vsaj oba konca sueškega kanala v oblasti svojej, zdaj ko so se Egipčani vsedli v Ismailiji sredi ob kanalu. To so poglavitnejše novice in iz-premembe v zadnjem času. — Telegram iz Carigrada v predvčerajšnjem našem listu razodel nam je zanimljivo stran v angleškej politiki glede Egipta. Zdaj vemo, kaj da zahteva Anglija od Turčije. Prva točka pravi, da je turške vojake postaviti pod poveljstvo angleško; tega ne veli kar naravnost in s temi besedami, ali istina pa je to. In zdaj je tudi jasno, zakaj da še zdaj nij aklenena vojaška pogodba. Porta se ne more odločiti, da bi dala svoje čete voditi od angleških poveljnikov proti mohame-danom; a dalje ona tudi želi, naj bi se vzprejel do-stavek, da morajo angleški vojaci ob jednem s turškimi ostaviti Egipet. Ta želja je čisto naravna, dasi težko, da bi jo izpolnila vlada angleška. Turčijo skrbi, da bi se angleško zasedanje izpremenilo v trajno in stalno. Vsaj listi londonski, zlasti „Timesu, govorijo uprav v tem smislu, da bode Anglija morala po vojni pa urediti in ustrojiti deželo ob Nilu, v kar pa bode potreba dokaj časa. Tevhkov oča ljubeznivi, Izmajil paša trudi se, kar se da, izpodriniti svojega sina, in v to svrho prepričati diplomate, da ga nij boljšega vladarja za Egipet mimo njega. Denarja ima res več kot revica Turčija, ki zdaj s slabim kreditom hodi krog bankirjev na posodo iskat turških funtov. Sploh pa živi sultan v bridkih razmerah. Težko mu mora biti, da naj bi angleškega komisarja gledal pri svojej vojski, da naj bi turške čete smele stopiti le tam na kopno, kjer (bi to ljubo bilo in prav Angležem, in bi smel svojo vojsko, ki zdaj šteje 6000 mož, pomnožiti le „v sporazumljenje obeh vlasti", to je z dovoljenjem Anglije. Ali vse te določbe ne kršijo veljave in časti sultanove tolikanj, nego-li zahtevanj«, da morajo njegovi vojaki biti poslušni angleškim poveljem. Angleške vlade zahtevanje je opravičeno z vojaškega stališča, ako se pa vzame politično, je to nekaj čudovitega in misliti je, da je stavil angleški kabinet tak trd pogoj le z namenom, da bi odstranil turško sodelovanje. Skoraj bi tudi res bolje bilo za Turčijo iu vredniše, da ne bi šla po takimi sramotnimi pogoji v Egipet, kajti če se bodo turški batalijoni zares borili pod angleško komando zoper svoje verske brate, brez dvombe si Turčija s tem vseka rano, ki jo morda spravi v grob. Ali na to v Carigradu ne mislijo več in se drže krčevito Angliji za krilo, da bi tako obvarovali še svojo čast v Egiptu, katero so bili zapravili tako malomarno in flegmatično. Dopisi. Iz Trsta 14. avgusta. [Izv. dop.] Narodna zmaga v koprskem okraji je kakor strela vznemirila ahonski tabor. Razne nasvete si dajo ti benečanski )otomci, njih želja je, ustanoviti za Istro politično društvo, toda ostalo bode le pri želji, kajti tudi ko ji se ustanovilo, bilo bi mrtvo rojeno dete. Da je zmaga tako sijajno vspela, gre v prvej vrsti vsa hvala za spretno in marljivo delovanje gospodu dekanu Janu v Dolini, odborniku „Edinosti". Ravno ta gospod odbornik je v Istri steber, na kateri je politično društvo „Edinost" lehko ponosno. Gospod Jan naredil je kakor dober general plan, sklical je svoj štab v Istri vkupe, načrtal vsacemu svojo pozicijo, in hajd na delo. Razumeje se ob sebi, daje ljudstvo hotelo njega kandidirati, in ako bi bil g. Jan sebičnež in časti-Iakomnež, lehko bi bil on deželni poslanec. On pa, ko ga je političnega društva predsedništvo vprašalo, če prevzame kandidaturo, rekel je odločno: jaz bo-dem le takrat prevzel, ako ne bi druzega bilo, ker pa je g. Spinčič voljan prevzeti, delati mi je na to, da bode sijajno zmagal. In res, denes imamo v istrskem deželnem zboru jednega Hrvata več Korak za korakom, in napredovali bomo gotovo. Da je g. dekan Jan v Dolini na vratih Istre mnogo storil, to priča polno spominov. Dolina bila bi denes ista, kakor so druge zaspane vasi v Istri, da nij on b svojim delovanjem prebudil tamošnje ljudstvo, katero ima deues čitalnico. V Dolini je bil pred tremi leti sijajen tabor in denes stoji na trgu v Dolini v;soka piramida v spomin tabora, katera bode potomcem živ spomin, kako se je nekdaj v neugodnih časih narod pod svojim vrlim voditeljem zarotil, da ne da nikdar podi zemlje pohlepnej Italiji. Da bi Istra imela takih duhovnov mnogo, gotovo bi »Italia irredenta" zbrisala Istro iz svojega programa. Na predvečer cesarjevega rojstnega dne bode zopet veteranski sprehod z lastno godbo po Trstu; vse je napeto, vse čaka in ako bodo labooi z najmanj.šo stvarjo provocirali, utegne nastati velik nered; toda lahoni si ne bodo upali storiti ničesa. Iz Trsta [Izv. dop.] Veselo nas je iznena-dil obisk ljubljanskih tiskarjev, kateri so prišli v nedeljo dne 13 avg., da si ogledajo Trst in razstavo. Uže na kolodvoru nas je veselilo, ko srno slišali, kako so se večinoma mej sabo slovenski pogovarjali. Posebno je bilo to mej mladimi tiskarji čuti. Tudi po mestu, kjer so hodili, po Belvedere, na parobrodu, v ljudskem vrtu in na bošketi, kjer so Se „jedno prav domačo rekli", povsod so spoštovali svoj slovenski jezik. A najbolj razveselili so nas pri obedu. Pri govorih, kateri so bili zaradi tržaških tiskarjev, ki umejo samo laški in nemški, govorjeni v nemškem jeziku, prevladal je zmirom krepki „zivio" nad „evviva" in „Hoch1'. Za tem se je pa zbralo nekaj mlajših tiskarjev in zaorili so „Banovee", da je bilo veselje. Vrstila se je še dolga vrsta slovenskih pesnij, dokler nij prišel čas, da so odrinili v razstavo. Tudi pri odhodu grmeli so „zivio" tako, da so še drugi Nemci in Lahi, opustili svoj „evviva" in „Hoch", ter s Slovenci vred klicali v slovo „zivio!" Ljubljanski tiskarji pokazali so s tem, da, akoravno je v njihovem društvu politika izključena, vender se zavedajo svoje narodnosti in se je ne boje kazati tudi tam, kjer se nelaškemu jeziku grozi z bombo in petardami. Zato jim kličemo v slovo: živeli ljubljanski narodni tiskarji! Iz radeiialtlli toplic 14. avgusta. [Izv. dop] V radenskih toplicah pri Radgoni bode v četrtek 17. t. m. tombola z godbo, katere čisti dohodek je namenjen ubogej solskej deci pri Kapeli. P. n. občinstvo vabi se uljudno k tej zabavi, pri katerej ima poleg dobrega namena tudi priliko, poskusiti in seznaniti se z izvrstno radensko slatino, ki je posebno dober lek proti protinu, revmatizmu, proti raznim katarrhom, slabokrvnosti in slabosti živcev. Ker je ta zabava namenjena v dobrodelen namen, ker je gostilnica izvrstno in v lastnej oskrbi g. opravitelja radenskih toplic, pričakovati je prav obilne udeležbe od strani naših za vse dobro zavzetih domorodkinj in domorodcev, ki imajo radi odprto roko v podporo ubogih in ki ob jednem lehko skrbe za svoje zdravje. okna so skoraj neprozorna, ne vem, vele li poštni predpisi tako, ali je kaj druzega uzrok, morda celo žele, da se ohrani spomin, da se je nekoč slavna pošta pobelila. Vsekako pa je to gotovo, da taka okna nijso baš kinč našemu mestu in to tem men j, ker je pošta v najfrekventnejej ulici in bi si kdo utegnil čudno sklepati o nas opazujoč ta poštna okna. Suša je sicer velika, a toliko vode bi se vender š« dobilo, da bi se omenjena okna osnažiia, za kar bi jaz dotičnike prav resno prosil. — (Jezik prereza 1.) Zadnji petek hoteli bo „Janezovi fantje" iz Štepanje vasi skozi zdaj jako plitvi Gruberjev kanal v mestno klavnico vtihotapiti tele in se tako izogniti plačilu užitnine. A stražnik („iblajtar") na mitnici pri cesti, ki drži v Štepanjo vas, zapazil jih je, iu ko pridejo s teletom na drugo stran, hoče se polastiti vtihotapijenega teleta, a jeden mesarjev suni ga z nožem skozi obe lici in prereže mu jezik. Pa mitničar teleta nij izpustil in ko mu prihiti tovariš na pomoč, ubežali so mesarski fantje, tele pa se je odvedlo na mitnico. „Ibl»jtar" nij znal, kdo ga je tako težko ranil, pa ko čez malo časa mesarsk fant prinese 5 gld. in hoče imeti tele, ker je njegovo, zgrabili so ga in deli v zapor. — (Tržaško razstavo) obiskalo je v nedeljo čez dan do pozno v noč nad 10.000 osob. V mornarskem paviljonu in bosenskem oddelku nijso skoraj mogli ni naprej ni nazaj. — (Novi bankovci) po 1 goldinarji začel se bodo izdajati s 1. oktobrom. Malo manjši so od zdanjih in višnjevo pretiskani. — (Som en j s čebelami) na Igu na sv Lovrenca dan 10. t. m., največji v te j stroki, bil je prav živahen. Pripeljalo se je kakih 700 panjev, 300 menj nego lani, kateri so se vsi prodali in to večinoma mnogim iz Ljubljane došlim kupcem. Panj povprek veljal je 4 gld. Da se je letos menj panjev pripeljalo na somenj, tiči uzrok v tem, da so panji letos uže jako polni in jih bodo tedaj čebelarji sami trgali. Ako bode paša na ajdo letos dobra, bodo imeli čebelarji letos izvrstno žetev. — (Vabilo) k veselici, katero prirede dijaki v vrhniškej čitalnici dne 20. avgusta t. 1. Spored: 1. Pozdrav, govori g. Krakovski. 2. pl. Zajec: „Dijaška", poje moški zbor. 3. Strauss: nKuss-Walzer", za gl&sovir in gosli, igrata gg. Dunajevski in Ljubi-slav. 4. „Strežaj, kakeršen mora biti", komičen pri- - (Na rojstni dan presvetlega na-«*' gg- Pevec in Milov. 5. Kupleti, poje nega cesarja,) v petek 18. dan t. m., služili S- Sestakovič. 6. Pogačnik: „Na Savi" samospev s bodo vojaško mašo ob 9. uri dopoludne v „Zvezdi",:,spremljevanjem na glasoviru, poje g. Dunajčan. 7. kakor je to običajno vsako leto. - Ob 10. uri pa KlepetOC Šaloigra. 8. Potpourn, čveteroročno za gla-bode v stolnej cerkvi velika oficijelna maša, fe™ta gg. Grosnik in Pevec. 9. Pražnja obleka. zboru ulemov dve fetvi, v katerih se sultan odstavlja ter proglaša šerif v Meki sultanom. London 16. avgusta. Spodnja zbornica zavrgla je brez glasovanja predlog Bartlettov, naj se vladi glede egiptovske politike izreče graja. Dilke naglasal je razmere z Nemčijo in Avstrijo, ki nijso bile nikdar boljše in pri-jazniše, kakor zdaj, zavračaje trditev, da bi bil on nameraval alijanco s Krancosko proti Nemčiji in Avstriji. Obema zbornicama naznanili so zastopniki vlade, da je vlada sklenila pod gotovimi pogoji Cetewaya deloma zopet nastaviti vladarjem. V gornjej zbornici izjavil je Granville, da položaj v Tripolisu in v Ben-gazi nij tak, da bi se bilo bati za Evropce. Odposlala se je vojna ladija v Bengazi. Avstrija in Francoska pristopili sta angleškim previdnostnim naredbam. „Times" mislijo, da bode Dufterin v kratkem od Porte zalite val, naj se sprejme angleški pogoji glede sodelovanja turških vojakov v Egiptu, sicer se bodo dogovori ustavili. Loterij »e »rc»ekc» Vi. avgusta. Na Dunaji: 64, 31, 53, 15, 58. V Gradci: 64, 59, 5, 12, 50. 1 .K t n i < li n |»riiMi i s( \ it t G. dr. (. . s. v a í 3 posla- nim plačano do 10. lebruvarja 1883. Domače stvari. h katerej povabljeni so vsi c. kr. uradniki in učitelji; pri tej svečanosti pel bode moški zbor mašo, ofertorij in „Te Deum" stolnega kapelnika gospoda A. Foersterja, gradual pa Em. Čapekov. — (Gospoda Franja Gerbiča) imenovanje profesorjem petja na konservatoriji v Lvovu prijavlja tudi hrvatski „Vienac" in omenjaje, da je bil gospod Gerbič pred leti tenorist hrvatske opere, piše na dslje, „da drugi znadu uvjek bolje cieniti naše rodjene sinove nego mi, jer kad se je gospod Gerbič posvetio učite! jstvu pjevanja, trebalo je uprava našega zem. glasbenoga zavoda zadobiti tu izvrstnu pjevačku silu za svoj zavod, na kojem se upravo živo osieča potreba učitelja pjevanja. — (K novej vojskinej organizaciji.) Iz 5. batalijona graškega, mariborskega in celovškega peš-polka, potem iz 35. lovskega bataljona se bode 1. oktobra novi peš-polk št. 87 sestavil. Dopolnilni okraj tega polka ustanovi se z jednim batalijonom v Celji, dva batalijona prideta v Gradec in jeden bode iz Maribora odmarširal. v Ptuj Pri tej novej ustrojbi vojske se bode število slovenskih polkov pomnožilo za dva regimenta, i. s. v Celji in Trstu. Kovačev. — (nLjubljansk pohajkovalec") nam piše od tam gori na Gorenjskem: OdpotovajeizLjub ljane Šel sem tudi mimo c. kr. pošte in nehote pogle dal ali hotel pogledati skozi okno noter. Pa nij šlo, kajti okna pri poštnih pisarnah so tako zamazana, zaprašena in z apnenico okapljana, da nij moči videti noter. Ta Saloigra. 10. Loterija. 11. Ples. Vstopnina bre/, razločka 20 kr. Začetek točno ob 7. uri zvečer. K tej veselici vabi uljudno odbor. — (Na čast rojstvenemu dnevu presvetlega našega cesarja) priredi narodna čitalnica v Metliki 18. t. m. svečanosten banket, zvečer pa ples. — (Iz Cerknice) se nam piše: Vsled požarov, kateri se gode v kočevskem okraji, razširjajoči se uže proti LaŠčem, vznemirilo se je popolnem tudi naše ljudstvo. Vse hiti k zavarovalnici«), da si zagotovi svoje imetje proti nesreči požara. V jednem dnevi — včeraj — si je samo pri „Pea"tanskej zavarovalnej družbi" — 30 strank zavarovalo svoja posestva in drugo imetje. Od tu, iz planinskega, sploh iz logaškega okraja je odšlo proti Kočevju nekaj žandarjev v pomoč. Mislimo pa, da vender le nij praktično, vzeti iz teh okrajev žandarje, ker bi jih tukaj, ko smo tem zlodejcem uže tako blizu, še mnogo več potrebovali. K. — (Razpisana je služba) učitelja na mestnej deškej ljudskej šoli v Ljubljani z letno plačo 700 gold. in s postavnimi službenimi dokladami. Prošnje do 20. t. m. na mestni šolski svet v Ljubljani. Darila za „Narodni Dom". Prenesek . . . 5204 gld. 10 kr. Iz Ložkc doline: G. Jakob Vilar v Pod-dobu za meseca julij in avgust .... 4 gld. — kr. G. Jurij Volčič v Loži za meseca julij in hv-g»st...... 4 „ — „ G. Julčo Kozina v Loži za inesoua julij in avgust ...... 2 „ — „ G. II. za meseca julij in avgust..... 1 „ — „ G. Y. za meseca julij iu avgust . . . • . I „ — „ G. Ivan Brovec iz Starega Trga .... 1 n n G. Andrej Janežlč z Vrhnike..... 1 „ — „ Iz pušico v čitalnici v Starem Trgu ... 15 „ 32 „ Iz puzice g. Laha v Loži...... 4 n W n Iz pušice g. Vilarja v Poddobu..... 2 „ 20 „ Iz pušico g. Kaudare v Danah..... I n 33 „ It pnlioeg. Pr. Pernika v Podoerkvl ... — „ 73 „ Iz pušice g. A. Mlakarja v Igovasi .... 3 „ — „ Iz pušice g. Iv. Piano- ckija v JCozaraali . . 1 „ 38 „ [l pušice g. M. Grego- riča v Visevku . . I „ 20 „ G. Josip Riser v Lesko- vej Dolini . . . 1 „ — „ Vkupo ... 44 „ 42 „ Iz Lok a v ca pri Ajdovščini: G. Kerkoč Štefan iz Lo- kavca...... 5 „ — „ G. Volkov Jaromir iz Lokavo*..... 2 „ — „ G. Slokar Josip iz Lo- kavca...... 2 „ — „ G. iliucljuk TonOO iz Loka vca...... 1 „ T>0 „ G. Frljan Tonče iz Pekla pri llifonberku . . 1 „ 20 „ G. Koiiek Itadivoj iz Lokavo*..... l n — n G. Lokar Kadivoj iz Lokavca ...... 1 „ — » G. Sen Krstoslav iz Lo- kavca...... — „ 60 „ G. Bajec Vekoslav iz Lokavca..... — „ 60 „ G. Kovač Josip iz Lo kavča...... — ■ 50 „ G. Blažko Vinko Iz Lokavca ...... — „ 50 „ mm. mokrino. Tržne cene v IJiil>IJani dne IG. avgusta t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ ... Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, > . . . Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ . . . Fižol „ . . . Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Špeli frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje Svinjsko „ „ Koš t runo vo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, , „ . , Drva trda, 4 k v. metre . n mehka, „ „ „ gld. kr. 7 80 5 04 4 23 2 91 5 53 5 53 6 80 9 — 9 — 10 — 3 — — 94 — 86 — 80 — 78 — 75 — 2 — 8 — 56 — 48 — 60 — 28 — 30 — 18 2 50 1 60 80 4 — XDio.n.a3slzsL borza dno 16. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... 77 gld. Srebrna renta .... ..... 77 „ Zlata renta........ . . 95 , 1860 državno posojilo....... 130 „ Akcije narodne banke....... 825 „ Kreditne akcije......... 317 Državne srečke iz I. 1864 . . 100 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata ronta 6°/0......119 4°/ „ papirna renta 5°/,.....87 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava tok- srečke 5°/c . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/B0/0 zlati zast. listi . Pnor. oblig Elizauctine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove 3rečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trainmwny-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 172 n 75 94 n 50 n 119 75 n HH 50 m 87 10 m 104 n — n 114 n — » 119 n 60 H 99 76 »» 106 » — n 179 m 25 w 21 — if 118 75 TI 222 • 25 n ZBrošuira,: Gregorčičevim kritikom odgovor in pouk je na prodaj pri Janezn Giontinijn in v „Narodnej Tiskarni". Cohh, 30 novcev. čudovit« sirena (morska deklica), kakeršne nij do sedaj še nobeden po svetu kazal, jo slav. občinstvu na ogled postavljena v latermanovem drevoredu zad za Lukmanovo vilo. Ta čudovita morska deklica bode samo nekaj dnij na ogled postavljena. — Vstopnina 20 kr. — Vojaki in otroci plačajo polovico. (518—3) 2 veliki stekli (šipi) za izlagavnico in 5S islag proda takoj in po ceni (519-3) J. Giontini. se takoj sprejme manufakturnej štacuni R. Miklavca v Ljubljani. (M0-i) kr London Srebro ...... Napol.. . ..... C. kr. cekini. ..... Državne marke .... 4°/0 državne srečko iz 1. 1854 250 gld. 119 9 5 58 120 65 35 25 50 •*0 51 65 40 Večji prostor za vsako kupčijo pripraven, v sredini mesta Idrije, toda ne na velikem trgu, se b stanovanjem vred v najem da. Za krčmarski obrt Be odda tudi več prostorov. Kdor hoče ta proBtor v najem vzeti, oglasi naj se po dne 15. septembra t. 1. ustmeno ali pismeno pri lastniku Franu Šinkovcu (516—2) v Idriji št. 321. Staeuna, napolnena z različnim blagom, se ceno proda. Staeuna je čisto pri cesti v velikej turnej vasi v Pkoeljami, na pripravnem kraji. Ta fara je zelo rodovitna in zarad dobrega vina imenitna, slednjič je tudi zelo velika, šteje okolo 6000 duš. — Več se zve pri lastnici EJiidmila Nagu, (501—1) v Škoeijanu na Dolenjskem. • Hiša se proda. Hiša ft«. » v GospodskeJ ulici se pod ugodnimi pogoji proda. Natančneje se izve: Št. Peterska cesta št. 22 pri hišnem posestniku. (504—2) Št. 1390 Naznanilo. (514-3) Zarad snaženja prostorov ostane kranjska deželna blagajnica od 16. do vštetega 19. avgusta t. 1. za strankin promet zaprta. Od deželne blagajnice kranjske, v Ljubljani, 9. avgusta 1882. IVI ariji nceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v želodci, in nepresežno zoper noslaat do jedi, slabi želodec smrdečo sapo, napibne-sje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne naroja pesek in pseno in slez, zoper zlatenico, gnjas in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavna :#m lof yn -Lekar C Brady, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane 0Bf~~ :*.» Her, -sjsfi □Prswe ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Freširnovem trgu. V Novem mestu: lokama Dom. Kizzoli; lekarna Josip Bergman n. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Mi ch ae 1 G ug I i e 1 m o. T Celji: lekar J. Kupfe rsc hno ie d. VKranj: lekar Drag. Šav ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A Eoblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VCrnomlji: lekar Ivan Blažek. Ker so v zadnjem času naš izdelek posneuilje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijin c.i'jske kapljice za želodec morajo imeti v sklcnico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti za pr Satena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem jo podoba Marijinceljske matere božje, mora hiti po'eg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varMtveniin znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakom iBtinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—49) J^zua: Tujci: 14. avgusta. Pri .Slonu : Sieber z Dunaja. — pl. Tuner iz Belega Grada. — Vetsch iz Loke. Pri Mttličl: Zuckerman z Dunaja. — Winter iz Gradca. — Dr. Gralffe iz Trsta. — Pri avstrijskem cesarji: Braksa iz Zagreba. — Pri bavarskem dvoru: Oswald z Dunaja. — Umrli so v LJubljani: 11. avgusta: Rudolf Lekan, mizarjev sin, 4 mes., Cerkovne ulice št. 19, za vodenico v glavi. 12. avgusta: Ludovika Slnga, učiteljska pripravnica, 22 let, Frančiškanske ulice št. 6, za jetiko. 13. avgusta: Marijana Končan, delavčeva hči, 5 let, Poljanska cesta št. 18, za jetiko. — Fran Kočevar, mizar, zdaj kazne-nec, 25 let, Ulice na grad št. 12, za vnetjem uiožjan. 14. avgusta: Marija Mohar, delavčeva hči, 8 let, Rožne ulice št. 39, za osepnicami. # Vftiio &€E Kmetovalce: Marsikateremu gotovo v veliko olajšavo prodajajo se tudi na obroke po prav ugodnih pogojih dobro znane Lanz-ove ročne mlatilnice, slamoreznice itd., je v malo letih izdelalo in razpeČalo ogromno število 98 tisoč komadov, ;ovo najboljšo spričevalo in priporočilo. — Tedaj na noge! Združite se po dva upaj in ne zamudite ugodne prilike, kajti korist glede dela in časa je tolika, katerih se kar je gotovo ali več skupaj da so kupljeni stroj prav kmalu sam izplača. Pojasnila in i I ust rov a ur cenike brezplačno razpošilja zastopništvo in zaloga pri A. Debevcu UC v Ljubljani, Rimska cesta št. 19. ""^Kf (448—1-2) najboljše vrste v steklenicah po 1100 gramov gld. 1 in po 4O0 gramov 40 kr. Naročila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetju kupila. (451—5) WW \