Bdini slovenski dnevnik ▼ Zjedhjenih državah, tjtfaaja vsak dan izrzeoifi
nedelj in praznikov. --— ^
GLAS NARODA

List slorendtih delavcev v Ameriki*

The only* Slovenacdaš^
in the United State* Issued every day*f3ce^ Sundays and Kofioa
lUrON PISARNNE: «87 OORTLAJTDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at tke Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT.
NO. 183. — ŠTEV. 183.	NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 6, 909. — PETEK 6. VEL SRPANA, 1909.	VOLUME XVTL — LETNIK XVII.
Strahovi v obliki pepela sežgane ženske.
tv NEKI HIŠI NA S. AVK V NEW TORKU JE ŽE VEČ LET VSAKO NOČ STRA-SILO.
m našli pepel neke ženske in ■ tem je prenehalo strašiti.
PRESTRAŠENI STANOVNI-XX
Mestna mrtvašnica y New Yorku je včeraj dobila posodo človeškega pepela, ktera je bila več let zaprta v ledenici nekega saloon a na 3. Ave., potem nekaj časa pod baro in končno 14 mee. v dolbini, ktera je bila napravljena v zidu dotičnega poslopja. Pepel je last neke ženske, ktera je bila sežgana v newyorskem krema toriju leta 1903 in kieri je bilo ime Kate Bausch. V onem poslopja, oziroma v hiši 147 E. 16. ulica je bila pokojni ca, zaprta celih šest 1st, dokler je končno niso našli in izročili njene ostanke mestni mrtva-litidi.
Na posodici, v kteri je shranjen pepel, kogega se je pa polovico že izgubilo, je zapisano: "Ostanki Kate Bauschove, Fresh Pond Crematory, 20. aprila 1903." Kedo je bila ona ženska, naravno ni nikomur znano in tudi je neznano, kako je prišlo do tega, da je moral njen pepel toliko let počivati v saloonu. Pepel bodo hranili v mrtvašnici več mesecev, in potem, ako se nihče ne Javi, ga bodo pokopali na Potter Fieldu.
Leta 1903 je bil lastnik imenovanega saloona neki Thomas Moore. Tedaj je prišel v njegovo gostilno nek tujec, ki je naprosil bartender-ja, naj mu shrani nek zavoj. Bartender je zavoj shranil v refrigerator za steklenice in ker potem dotičnik ni prišel ponj, je nanj popolnoma pozabil. Leto dni kasneje .so ledenico popravljali in tako so našli ostanke pokojniee. Ker so mislili, da bode lastnik pepela pokojne žene gotovo prišel po ostanke pokojne žene, so shraniti posodo s pepelom pod baro tako da o tem ni iiibee vedel razun gospodarja in natakarja.
Nad saloonom se je potem nastanil stražar Frank Dutton s svojo ženo. SI edina je pa kmalo opazila,, da nekdo vsako noč v saloonu tolče in liaaU^, teko, da je moral njen mož skoraj vsako noč iti k vratim saloona, da se prepriča, je li kedo v no tram jib prostorih. Vedno pa kadar j« prišel It saloonu, je bilo tu vse zaprto in v notranjih prostorih je vja-d&l popolni mir. Tuai Dutton, ktere-ga so včeraj našli, trdi, da je vedno slišal, kako je nekdo v gostilni tolkel in da js bilo slišati, kakor da bi kedo klal drva. Ko je pa prišel v bližino so ti glasovi vedno obmolknili
Vsled tega je Button imenovano faižo oetavil in se preselil. Za njim so prišli sope t drugi stanovniki, toda tudi ti so ost a vi ii hišo, kajti vsi so vsako noč slišali ropot.
Mooce je potem oddal svoj saloon in tako je tudi sklenil oni pepel odstraniti. To je pa storil s tem, da je v zid zunaj hiše izdolbel malo odprtino, v krtero je postavil posodo s pepelom, ne da bi o temu komu povedal. Takoj na to so se pričeli zopet stanovniki one hiše, kakor tudi oni, ki so stanovali v sosednji hiši, ki je ločena od prve le po mali stezi, pritoževati, da je vsako noč slišati glasove, kakor da bi kedo, ki je v kakem zaboju zaprt tolkel po stenah. Vsled tega je mnogo ljudi ostavilo obe hiši. Sedaj so končno našli pepel pok<?juice, kteri bode morda natal končno zaŽsljeni pokoj.
Ijndje pa, ki atairajejo v omenjenih hišah, so prepričani, da jih ne bode več stražilo.
o
Rfljakcn 7 Clivilnd«, 0., in okolici znanja,
Rojakom ▼ Clevelaadu, Ohio, in okolici naznanjamo, da
MATEVŽ PEČJAK wi mi zastopnik našega lista fax tvrd-ks Frank Sakaer Oo. Rojaki, kteri, merita vitod njega kaka naj na* to Uacoroift
<1 spravimo natajene ▼ kajti »a
več
Vlomilci so ocenili dve hiši v Brooklynu.
V ENI IZMED NJIH SO SE TUDI PO SLUŽILI VINSKIH STEKLENIC TER VESELO PLJANČE-VALL
Pripeljali so se z avtomobilom. Njih plen se ceni na skoraj $15.000.
SKOZI STREHO.
Najpredrznejši vlom, kar se jih je izvršilo tekom več let v Brooklynu, N. Y., se je izvršil včeraj zjutraj. Gotovo ne spadajo vlomilci k navadnim tatovom, ker so se posluževali avtomobila, s kterim so se po izvršeni oplenitvi dveh hiš spravili s plenom, ki se oeni na skoraj $15.000, na varno. Okradena sta v 293 Hancock St. stanujoči droguist Harry S. Nichols in njegov sosed Andrew S. Pe-ters, bivši ravnatelj "Royal Baking Powder Co."
Nichols, ki biva vsled velike vročine začasno s svojo rodbino v Flanders, N. J., je prišel ob deveti uri zjutraj v svojo hišo, od koder je hotel vzeti zapisno knjižico, ktero je pozabil. Svojim očem ni verjel, ko je odprl vrata, ker v parlorju je bilo vse pohištvo razmetano in slike potrgane raz sten. Ravno tak nered ie vladal tudi po drugih sobah. Povso-di so bile miznice odprte in njih vsebina je bila raztresena po tleh. Kar je bilo v hiši srebrnine in drugih dragocenosti, je izginilo,
V največji razburjenosti je hitel okradeni na policijsko postajo na Gates Ave., kjer je naznanil vlom in sporočil, da znaša škoda $7000. Detektivi, ki so ga potem spremili, so pronašli, da je hiša njegovega soseda, 291 Hancock St., od istih tatov ravno tako temeljito, oziroma še bolj izropana. Kakor vse kaže, so si dovolili lopovi čas za svoje "delo" in na koncu so celo pijančevali v Pe-tersovem stanovanju, kar dokazuje nebroj praznih steklenic, ktere so roparji našli napolnjene z žlahtno kapljico v vinski kleti.
Preiskava je dognala, da so prišli zločinci skozi streho v obe hiši. Oko-lu tretje ure zjutraj je slišala soproga na 295 Hanoock St. stanujoče-ga zdravnika dr. A- A. Husseya, da se je vstavil pred hišo Nicholsa avtomobil in ko je kasneje pogledala skozi dkno, je videla, kako so dva moža in nek, še neodrasel deček naložili na avtomobil več zavitkov in dva težka kovčeka, ter se potem hitro odpeljali.
Policija nima dosedaj niti najmanjšega sledu za predrznimi tatovi, a je mnienja, da je eden izmed njih 20 let stari George Shacik, kterega so poslali pred dvema leti v poboljševalni«) v Elmica ter ga izpustili pred nekaj tedni. Takrat je bil obsojen, ker je v spremstvu nekega sokrivca izvršil v ravno tem okraju vlom. Pri aretaciji Shaeka so našli svoje Čase načrte vseh hiš v soseščini Hancock St., ki so v poletnih mesecih zaprte, ker se podajo njih premožni posestniki s svojimi rodbinami na deželo.
Ekspresni vlak v nevarnosti.
Neznani lopovi so hoteli ekspresni vlak Chicago, Burlington & Quincy železnice med vožnjo 10 milj od mesta Crawford, Neb., vreči raz proge. Pri nekem hiudem ovinku je zapazil vlakovodja v mali oddaljenosti velik kup ielezja. Z veliko težavo se mu je posrečilo vlak tik pred barikado ustaviti V vlaku je bila baje denarna pošiljatev za New York v znesku $250,000. Neki farmer po imenu Eris Berger je osumljen lopovstva in so ga že zaprli, a on taji vse.
Lokomotiva razbila avtomobil
V avtomobil, v kterem so sedeli Joel Dicksnson in njegova žena iz Newarka, N. J., in njih hčer gospa George Gardiner, je pri Howells, N. Y., zavozil neki vlak Erie železnice. V avtomobilu sedečim se je posrečilo reiiti na ta način, da so poskakali is njega, 3e predno ga je zgrabila lokomotiva. Vsi trije so dobili le majhne zunajnje poškodbe. Lokomotiva
Velika nesreča
na visokem morju.
VSLED MOČNEGA VIHARJA SE JE NAJBRŽE POTOPILA POTNIŠKA LADIJA Z 300 POTNIKI.
Angleška admiraliteta je poslala dve bojni ladiji na pomoč.
DRUGE NESREČE.
Capetown, juž. Afrika, 6. avgusta. Vsled povelja angleške admiralite-te ste bili danes odposlane dve bojni ladiji, da poiščejo parni k ' Waratah', ki je plovel od Durban v Capetown s tristo potniki na krovu, a ga že devet d ni j pogrešajo. Vožnja traja le dva dneva, in radi tega je skoraj gotovo, da se je "Waratah" potopil. Drugi dan po odhodu tega parnika je namreč divjal grozen cyklon ob obrežju in radi tega se domneva, da je postal parnik žrtev viharja. To domnevanje pa tudi potrjuje dejstvo, da ni noben parnik, ki je dospel v luko, prinesel nikakih poročil.
Rešilna postaja je iskala daaes tudi po še preživečih potopljenega parnika "Maori" iz Nove Zelandije, ki se je včeraj zvečer pred Slang Bay potopil. "Maori" ni imel nič potnikov. Jeden rešilnih čolnov je danes srečno prišel z devetimi možmi ladijinega možtva na suho. Šest mrtvih trupelj je pozneje vrglo morje na obrežje. '1 Maori" je bila angleška ladija od 4155 ton in je bila na potu iz Nove Zelandije v London.
Da bi rešili še ostale ljudij možtva, ni nikakega upanja.
St. David's, Wales, 0. avgusta. Angleški parnik 'Lampton Grange', od 3800 ton, pod poveljstvom kapitana Graves, je danes zavozil v nepre-dorni megli na pešeenine pod St. David's Head, kjer je še danes zjutraj. Strojnica in več drugih prostorov ladij e, je napolnjenih z vodo. Rešilni Čoln je zraven ladije, na kteri se je rešilo 45 ljudij možtva. Utonil ni nobeden.
ROOSEVELT JE POLOŽIL TEMELJNI KAMEN.
Pri tej priliki je govoril o nalogi misijonarjev med divjimi rodovi.
Kijabe, angl. izt. Afrika, 5. ayg. Theodore Roosevelt in njegov sin Kermit sta prišla včeraj popoldan semkaj iz Nairobi, Bivši predsednik je položil temeljni kamen za novo misijonsko cerkev in šolo za bele otroke. V kratkem nagovoru je dejal: "Dolžnost vladajočega plemena je, onim, ki so zaostali v kulturi, pomagati in jih poučevati. Delo misijonarjev je pri tem najvažnejše. Jaz sem posebno razveseljen, kar so storili tukaj v šolah za otroke tukajšnjih naseljencev.'1
Roosevelt in njegov sin sta se odpeljala kasneje z železnico v Nai-vasha ter se takoj podala v tamošnje taborišče.
Slovenske novice.
Iz Gradca na Štajerskem se nam javlja, da je tamkaj umrl dne 22. julija umirovljeni profesor Peter Va-ljavec. Pokojnik je rojen leta 1846 v Srednji Beli pri Preddvoru na Gorenjskem, toda vse svoje življenje je pre vel po dovršenih študijah kot profesor v Gospiču, Varaždinu in Osje-kn na Hrvatskem, kjer je med dija-štvom in meščanstvom užival velike simpatije. Pred par leti je odšel v pokoj.
Kot profesor je predaval klasično filologijo, na kterem polju je tudi književno delal. Njegovo zadnje delo je bilo "Sokrates". — Pokojnik ostavlja na Slovenskem in Hrvatskem veliko sorodstvo in v Ameriki svojega starejšega brata Jerneja Va-ljavca, očeta urednika lista "Glas Naroda" v New Yorku. — Vječnaja pam jat 1
Tatovi na delu.
V Roslynu, N. Y., so vlomili tatovi v prodajalno E. H. Pe&rsalla in ukradli 12 dvocevk, 15 revolverjev, več trnkov in mnogo drugih takih
OČETOVO HREPENENJE OD SODNIKA NATANČNO OMEJENO.
Zadostuje, če vidi oče svojega otroka enkrat na teden.
Vsakemu ne bode znano, če je mogoče hrepenenje očeta po svojem o-trokn izreči v številkah, oziroma natanko omejiti. Sodniku Brady v New Yorku se je pa to včeraj v sodišču posrečilo, seveda toliko, v kolikor pride ta slučaj v poštev. V znamenje zato, da se ni preveč zanašal na svojo salomonsko modrost, ampak da se je pustil tudi voditi od svojega osobnega čustva, je izjavil sodnik, da je sam oče sedmih) otrok.
Tožnik v tem slučaju, Joseph Magna«, ima sicer samo enega otroka, prisrčnega dečka v starosti 16 mesecev, a ga ima radi tega še bolj rad. Ker se je njegova žena od njega pustila ločiti, jako hrepeni po otroku. Vsled tega je pustil poklicati svojo ženo in otroka pred sodnika Brady, da bi ta v njeni navzočnosti razsodil, kolikokrat sme priti oče k otroku. Po malem premišljevanju je izjavil sodnik, da spada otrok materi in da ga oče lahko vsa^o nedeljo obišče.
"Ne večkrat?" je vprašal začuden odvetnik Magnasa.
"Enkrat v tednu je po mojem mnenju dovolj pri 16 mesecev staremu otroku in je vs- no, kako čuti oče za otroka", je „ sodnikov odgovor.
"In ali ne more moj klijent otroka vzeti seboj brez matere?"
"Da bi oče pristojal na to, 16 me secev starega otroka vlačiti po uli cah? Vi gotovo niste poročeni."
Odvetnik je zarudel ter pritrdil to dejstvo in tako je ostalo pri obisku vsak teden brez sprehodov.
Štrajk na Švedskem. Začetek je dober.
V KRALJEVINI POČIVA SEDAJ ČETRT MILIJONA DELAVCEV; POVSODI VLADA RED.
Za red skrbe štrajkaiji sami, kteri so ustanovili prostovoljno policijo.
VLADA V STISKAH.
PREDSEDNIŠKE VOLITVE V CO-LOMBIJI.
Tamošnji kongres je izvolil dosedanjega podpredsednika predsednikom.
Bogota, Colombia, 5. avgusta. Se nat in poslanska zbornica sta pri včerajšnjih predsedniških volitvah izvolila dosedanjega podpredsednika Gonzales Valencia predsednikom republike Colombije. Kandidirati je nameraval tudi general Holguin, kteri je pa v prid Valencije odstopil od svoje kandidature. Valencia je bil že leta 1905 podpredsednik republike, toda le nekaj časa. Za svoje sedanje predsedniško mesto se ima, pred vsem zahvaliti revoluciji, ktera se je pričela pred mesecem dni v mestu Barranquilli, ki je pa bila kmalo. končana. Kmalo nato je dosedanji predsednik Rafael Reyes, ki se mudi sedaj v Evropi, brzojavnim potom naznanil kongresu, da odstopi od predsedništva, kar je senai; zajedno z zbornico takoj vzel na znanje in njegov odstop potrdil. Novi predsednik nastopi svoje službovanje dne 7, avgusta.
Šole za jetične otroke.
Chicago, 111., je kot prvo mesto v Zjed. državah na mestne stroške odprlo šolo za jetične otroke in jo bode oskrbovalo. Izgleda ravno tako, kakor kako mesto iz šotorjev ter je bilo zgrajeno na zemljiščih Harvardske šole, 57. ulica in Vincennes Avenue. Šolo so odprli s 30 učenci.
V dimu zadušena.
701tetna Jac. Henslerjeva se je pri požaru v hiši svojega zeta v Vhila-delphiji, Pa., vsled dima zadušila.
Cena y#žnja«
Novi parnik ROTTERDAM od Holland America proge odpljuje
dne 10. avgusta in stane vožnja iz New Yorka v Rotterdam le $24.00.
Paniki od A ostro-Americana proga
MARTHA WASHINGTON odplnje 11. angnsta.
la If aw Yorka t Trat In Reko. S t«mi paniki dospejo Norad in HraH najhitreje v svoj rojstai traj.
fožaia atane is New Yorka do: TntemHIeke m.60
Stockholm, Švedska, 5. avgusta. Boj, ki se je pričel med podjetništvom in delavstvom po vsi Švedski, se je dokaj poostril in postal splošen, kajti ze danes Štrajka četrt milijona delavcev po vsi deželi. Štraj-ku se sicer še niso pridružile vse delavske organizacije na Švedskem, toda tudi one organizacije, ktere se dosedaj še niso odloČile za štrajk, bodo to kmalo sklenile, ako se podjetniki ne bodo udali.
Štrajk postaja za vso deželo vedno bolj občuten. Ulične železnice so morale prenehati s prometom, toda na ulicah ni dobiti nijedne drožke tako da mora vsakdo hoditi peš. Železničarji se štrajkarjem Še niso pridružili, vendar je pa vlada za vsak slučaj pripravljena. Tako je odredila vse potrebno, da bode vojaštvo stražilo in Čuvalo železnice na vseh onih krajih, kjer je to potrebno, da se tako prepreči poškodovanje tirov in vlakov. Delavski vodje so pa sedaj zapretili, da bodo tudi železničarje pridobili za štrajk, ako vlada nemudoma ne odpozove vojake.
Črkostavci so včeraj zborovali in so pri tem sklenili, da bodo kasneje določali o vprašanju, naj se li oni pridružijo štrajkarjem. Ako črkostavci to store, potem prično štraj-kati tudi železničarji ter poštni in brzojavni uradniki ali delavci. Prevoz blaga sedaj popolnoma počiva in živila postajajo vedno dražja. Dovoz svežega mleka v mesto je popolnoma ustavljen. Ako vsa znamenja ne varajo, ne bode prišlo nikjer do nemirov, kajti delavci so organizovali svojo posebno policijo, ktera skrbi po v sod i za mir in red. Tudi bogatini, oziroma podjetniki in trgovci ter ta-kozvani " boljši krogi" so se pričeli oboroževati na svoj lasten račim, tako da v trgovinah ni nikjer več dobiti revolverjev in sHčnega orožja. Meščani skrbe sami za snažen je ulic, kajti tudi pometači štrajkajo. Sedanji pometači so izključno člani 'boljše družbe\ Gostilne so zaprte in le v najdražjih restavracijah je še dobiti pivo in vino.
Tudi v ostalih mestih štrajk še ni po polen. V Gfoettebergu štrajka 10 tisoč delavcev in na ladije in parni-ke morajo vojaki nakladati blago.
Večni boj.
Tudi v Wykoff Heights (Ridge-wood) v New Yorku se organizujejo hišni posestniki za boj proti Telephone Company, ki je postavila drogove brez privoljenja prebivalcev.
Razstrelba dinamita.
O priliki razstrelbe dinamita v ka-menolomu Waukesha Lime & Stone Co., dve milji od Waukesha, Wis., je bilo sedem delavcev ranjenih in dva izmed teh najbrže smrtno. Razstrelba se je baje radi tega pripetila, ker je neki delavec slučajno udaril po zaboju z dinamitom.
Dva otroka zasuta. Pri igranju v neki jami v bližini hiše starišev v Tre'ntonu, N. J., sta bila zasuta Amelia Kekesh in Samuel
Bistas, oba po tri leta stara. Deček se je zadušil in deklico so odkopali sosedje težko poškodovano.
Od nadnlične železnice usmrten. John Smitha, 251etnega pleskarja iz št. 1011 Lexington Ave. v New Yorku, ki je bil uposlen s prebarva-njem podpor nadulične železnice na Greenwich St. in Battery Place, je zgrabil včeraj popoldne kma.1« po 2. uri severno voseči vlak 6te AVsnue in ga na mestu usmrtil. Smith, ki je delal pod progo, je bil tako nepreviden, da je vtaknil glavo skozi. Mo-Ryana so
Dogodki na Španskem in boji v Maroku.
VLADINA POROČILA O KRVOLOČNOSTI REVOLUCIJO-NARJEV V BARCELONI SO LAŽ-NJTVA,
Usta j a je sicer začasno dokončana, toda vsaki čas se zamore zopet pričeti.
BOJI PRI MET.TLLT.
Madrid, 5. avgusta. Semkaj je dospel iz Barcelone republikanski senator Solortega, kteri izjavlja, da sedanja ustaja v Cataloniji, oziroma v glavnem catalonskem mestu Barceloni, ni imela namena, odcepiti Cata-lonijo od ostale Španske. Revoluci-jonarji so imeli dva dni mesto in deželo v svoji oblasti, toda ta čas niso zvršili niti jednega umora ali kako drugo grozodejstvo. Redovniki so bežali, ko je ljudstvo samostane zažgalo, toda nijeden ni bil pri tem ubit ali celo umorjen.
Semkaj se danes javlja iz Barcelone, da je minola noč tamkaj popolnoma mirno minola, tako, da bodo danes pričeli z železniškim prometom med Barcelono in Saragosso. V Sabadellu in Tarassi je tudi zavladal mir. Tam je vojaštvo aretovalo 300 osob.
London, 5. avgusta. Iz Barcelone se javlja tuk. listu Telegraph, da je položaj v Cataloniji tak, da je vsaki trenotek pričakovati nove ustaje. Na trdnjavi Montuich streljajo vsaki dan jetnike, ktere so prijeli povodom zadnje revolucije. Vojna sodišča poslujejo vsaki dan od ranega jutra do pozne noči. Tudi aretacije so še vedno na dnevnem redu. Na ulicah je videti skoraj neprestano, kako orožniki gonijo jetnike, kteri imajo roke na hrbtu zvezane. V ponedeljek so prijeli dva znana anarhistična časnikarja. Vojaki še vedno beže preko meje v Francijo in to velja tudi o, mnogih častnikih.
Barcelona, 5. avgusta. Na zunaj vlada tukaj mir in le razvaline po-žganih cerkev in samostanov ter razdejani trotoar, kterega so revolucionarji rabili za barikade, spominja še na minolo ustajo. Kljub temu se pa ljudstvo pripravlja, da prične ob prvi priliki z novo ustajo. Krvav način s kterim je vlada zatrla ustajo, je ljudstvo do skrajnosti raztogotil in ljudstvo je sedaj pričelo odločno zahtevati, da se jetnike izpusti iz ka-zemat grozne ječe Montbuieh.
Madrid, 5. avgusta. Iz Melille se javlja, da so Kabili ponovno napadli razne postojanke Špancev, kteri so imeli pri tem velike izgube, kajti napada ni mhče pričakovaL Med vojaštvom v Maroku je opaževati znake nezadovoljnosti, tako da je pričakovati večjega upora.
Razne novosti
iz inozemstva.
OSEMNAJST RUSKIH REVOLU-CIJONARJEV, OZIROMA REPUBLIKANCEV JE 4 OBSOJENIH.
V Cherbourgu, Francija bo na vodo največji podvoden čoln.
VSPEKI LETALNEGA STROJA-
Novorosijsk, Rusija, 5. avgust«. Tukaj so par dni sodili osemnajst takozvanih republikancev, kteri ee-skušali lani v južni Rusiji ustanoviti neodvisno republiko. Tri obtožence je sodišče obsodilo v dosmrtno-prognanstvo v Sibir; dva sta ob^oje--na v dosmrtno prisilno delo in trinajst jih mora v trdnjavo za dobo 6 let. Državno pravdništ-vo je vložilo proti raznim občinskim svetnikom obtožbe radi malomarnosti povodom zadnje ustaje.
Cherbourg, Francija, 5. avgusta. Včeraj so tukaj spustili v vodo največjo podvodno ladijo Archimedes, ki je last francoske vojne mornariee. Nova podvodna ladija nosi 800 ton.
Pariz, 5. avgusta. Roger Sommer je včeraj v Chalonsu s svojim letalnim strojem letal jedno uro in deset minut po zraku.
ROOSEVELT V AFRIKI.
O priliki njemu na čast prirejenega^ banketa je imel govor.
Nairobi, angl. izt. Afrika, 4. avg: Bivši predsednik Theodore Roosevelt je bil včeraj častni gost pri banketa, kterega so priredili belci njemu na. čast. V svojem nagovoru se je zahvaljeval prebivalcem v Nairobi izkazano mu gostoljubnost ter potem izvajal nadalje, da je po vsem, kar' je opazoval, videl, da je iztočna A--rika namenjena belcem. Tam rojeni-otroci so vsi jako krepki. Le še m*--lo je dežel na svetu, ki so odprte beličem za naseljevanje, toda v iztočni' Afriki je še mnogo prostora in ne— sreča bi bila, če ne bi beli te priložnosti polastili. Za pustolovce iztoi-na Afrika ni, pač pa za take može, kakor so oni, ki delajo na zapadca Amerike.
Važno je, da se zgradi Uganda železnica, če se tudi skraja v njo vložen denar niti obrestoval ne bode. Toda dežela ima veliko industrijeln® in poljedelsko bodočnost.
Koncem govora je primerjal Roosevelt afriške razmere s temi na zapadli Amerike.
OPERIRAN MEDVED.
"Tessitu" v Bostock's areni so izrezali vneto slepo črevo.
Vsled izkušenosti živinozdravnika dr. George Browna se nahaja Tessie, južnoamerikanski črni medved Bo-stockove arene na Coney Islandu v New Yorku po izvršeni operaciji vnetega slepega črevesa na potu zboljšanja in posestnik, ki je mislil, da mu je žival znorela, je že izrekel smrtno obsodbo nad kosmatincem. — Da, tudi medvedi obolijo na vnetju slepega črevesa. Že v soboto se je obnašala Tessie tako, kakor se ne spodobi za dresirano in izobraženo medvedko. Hotela je ugrizniti svojega mojstra in zato so jo zaprli v poseben oddelek. V ponedeljek si je pa hotela na vsak način razbiti debelo glavo na železnem omrežju kletke in tako se ni moglo druzega domnevati, kakor da je izgubila svojo medvedjo pamet.
A po preiskavi je izrekel dr. Geo. Brown, da ima vnetje slepega črevesa in ko so medvedko takoj nato operirali, se je izkazalo, da je imel živinozdravnik prav. To je prva opeki se je izvriila na kaki divji
Grda nehvaležnost.
Pred hišo štev. 12 Cherry St., New-York, so našli policaji ponoči 351etce-ga Wm. Dowlinga iz št. 27 Frankfort St. s krogljo v ramenu. Dowling je
bil povodom nekega prepira v gostilni št. 18 Cherry St. nastreljen, in sicer od mož, kterim je dajal preje za pijačo. Oropali so ga tudi za svoto $4. Napadalci Dowlinga so policiji znani.
Denarje v staro domovine
poffijune:
« I 18.36 ......... M
■ 10.SB ............ ltO
m 41.10 m lt2.7ž
m »1.60............ K
« 1020.00 ............ W00 kron.
Poitarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brca vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje 4. kr. poštni hranilni urrd v 11 do 2. dneh.
Denarje nam poslati je najpriKž-aeje do $26.6$ v gotovim v pripete-Jeaeni ali registriranem pisan, vejtfa sneake po Docnestic Postal Money dxder ali pa New York Bank Drafts
FRANK OOL, «« OoMntt Sk, Mew Tec* M. T. CLH______
H
"GLAS NMODA"
(Slov«nic Daily.;
Owned and published by the Stovenlo Publlshlns Co.
(-a corporation.) PRANK SAKSER, President. VICTOR VALJA VEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and •ddressee of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Ba celo leto velja list za Ameriko in
Can ado.........$3.00
m pol leta.........1.50
** leto za mesto New York . . . 4.00 m pol leta za mesto New York . . 2.00 Evropo za vse leto . . . . 4.50
" " " pol leta.....2.50
" " " četrt lete .... 1.75
*GLA8 NARODA" izhaja vsak dan iz-
vzemii nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
("Voice of the People") tKoed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
vrhovnim pregledovalcem rovov- za dobo nadaljnih štirih let.
Državna inšpekcija premogovih rovov je pred vsem naperjena proti lastnikom rovov in njen namen je, lastnike rovov prisiliti k izvrševanju zakonov, ktere je država izdala v varstvo premogarjev. In vsled tega izgleda sedanje imenovanje tako, ka kor norčevanje iz zakona. Ne ozi raje se na to, da vrhovni pregledo-valec rovov smatra svoj urad le za nekak postranski prittodek, je povsem samoumevno, da mu nikdar ne bode prišlo na um, da bi svoje tovariše, oziroma ostale lastnike rovov "silil-' na to, da bi izvrševali svoje dolžnosti.
Lastnik premogovih rovov kot vrhovni nadzorovalec rovov kake države zamore opravljati svojo državno službo ravno tako, kakor ako bi o-pravljal vrhovno službo vrag pri kaki cerkveni slavnosti.
AdvtrtlMmcnts on agreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se n« oatisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov
Geimo, da se nam tudi prejšnje vallšče naznani, da hitreje najde-ao naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite trn na-A>v :
"GLAS NARODA"
!• Cortlandt St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Pregledovalci premogo vih ravov.
Ko smo pred dobrim letom dni imeli v naši republiki neštevilno nesreč v premogovih rovih, tako, da je sledila jedna drugi, in da je na stotine in stotine premogarjev moralo umreti; in ko se je potem s pomočjo primerjanja našiti nesreč z evropskimi dognalo, da se pri nas ponesreči v premogovih rovih trikrat toliko premogarjev, kakor v kaki drugi deželi, tedaj je izgledalo tako, kakor da so pričeli lastniki premogovih rovov in tudi posamezne državne vlade uvide-vati, da tako ne more iti dalje. Tedaj se je tudi sklenilo, da je treba storiti konec groznemu klanju premogarjev v naših rovih, da je treba napraviti vse varnostne naprave in poskrbeti za boljšo inšpekcijo premogovih rovov.
Zvezi na vlada je ustanovila v svr-bo "poduka" lastnikov rovov in in-ženerjev v Pittsburgu, Pa., poseben "vzoren rov", v kterem naj se preskusijo vsa izboljšanja, ktera so uvedli v tukajšnjih in evropskih rovih.
Toda o tem rovu, kakor tudi o varnostnih napravah v ostalih rovih se sedaj le malo sliši. — Tudi se je mnogo govorilo o potrebnosti boljše inšpekcije rovov, toda dosedaj še nismo slišali, da so kje take poboljšave uvedli in da se je kje položaj oziroma varnost premogarjev vsled tega povečala. Pač se pa v novejšem času zatrjuje, da je inšpekcija rovov v raznih državah skrajno slaba, kar se vsakdo lahko prepriča, ako le površno pregleda list tl Miners Journal".
West Virginia je ona država, ktere vlada in postavodaja sta se že od nekdaj najmanj brigali za razmere v premogovih rovih in za varnost premogarjev. Vsled tega so tamoš-nji premogarji skoraj vedno v največji nevarnosti, tako, da ni jeden ne ve, kedaj ga čaka smrt, dočim je lahl-ko uverjen, da bode končal svoje življenje v pi'emoyovem rovu, ako kma-lo ne ostavi države West Virginije. In za vse to je odgovorna malomarna inšpekcija tamošnjih rovov, kajti v West Virginiji se nihče ne zmeni za varnostne predpise in nihče ne skrbi za varnost nesrečnih premogarjev. To je toraj malomarnost, ki je Se večja, nego malomarnost; to je največja hladnokrvnost proti življenju premogarjev. Vladi in državnemu pregledovalcu rovov imenovane države je prav vse jedno, ako je sto ali pa tisoč premogarjev ubitih, dasi-ravno bi morala vlada skrbeti za njihovo varnost.
Pokrajinski pregledovalci rovov imenovane države so sedaj vložili protest proti zopetnemu imenovanju dosedanjega vrhovnega pregledovalca rovov, John Lainga. V svojem protestu izjavljajo, da Laing svoje državne službe sploh ne opravlja, kajti ker je on tudi lastnik nekega rova, za inšpekcijo drugih rovov sploh nima časa in sploh neče izvrševati svojih dolžnosti, ter se za nje niti ne zmeni.
Governer imenovane države je potem imenoval poseben preiskovalni odbor, kteri je potem kmalo dognal, da so pritožbe proti Laingu povsem opravičene. Laing je sam lastnik nekega premogovega rova. In posledice tega preiskovanja 11 — Gover-Mr države West Virginije je sedaj stag* Laing* zopet immoral
Prohibicija.
Zvezina vlada ima vsako leto velike dohodke od davkov na opojne pijače. Ti dohodki so od leta do leta naraščali, kajti prebivalstvo se je redno množilo in tako se je tudi izdelovanje opojnih pijač redno množilo. Odkar je pa pri nas prohibici-jonistieno gibanje jelo napredovati in se razširjati skoraj po vseh državah, so pa tozadevni vladini prihodki pričeli izdatno nazadovati. Že v minolem mesecu se je konštatovalo, da so v minolem poslovnem letu ti dohodki izdatno nazadovali, toda v uradu zvezinega zaklada so se tolažili s tem, da živimo sredi slabih časov, kteri se pa bodo tekom prihodnjih dvanajstih mesecev izdatno poboljšali, tako, da se bodo tozadevni prihodki podvojili. Vse te tolažbe so pa bile niče ve, kajti iz najnovejšega poročila zvezine vlade je razvidno, da so ohodki iz davkov na opojne pijače nazadovali za $7,000,000.
Temperenčniki raznih držav se sedaj hlvalijo, da so s svojo agitacijo za prohibicijo dosegli, da se je v minolem letu porabilo toliko opojnih pijač manj, kolikor manj je zvezina vlada dobila davkov, kar pa nikakor ni pravilno, kajti pomisliti moramo pred vsem, da je dokazano, da se pri nas še nikdar ni na skrivaj izdelalo toliko žganja, kakor se ga izdela sedaj v onih državah, v kteTih so uvedli prohibicijo.
Poleg tega moramo pa tudi pomisliti, da ima vlada velikansko zgubo tudi na takozvanih licencih, ktere je preje izdajala za drag denar ljudem, ki so opojne pijače prodajali. V onih državah, kjer so uvedli prohibicijo, se sedaj preživlja na tisoče in tisoče skrivnih prodajalcev pijač, kteri ne plačujejo nikakega davka in ki pijačo sedaj prodajajo mnogo cenejše, kakor so jo prodajali preje. Mlado in staro pijančuje sedaj v hlevih in skednjih južnih in jugozapadnih držav in tako se sedaj povsodi vara država in zveza držav za ono, "kar naj bi sedalo cesarju".
Vsled tega prohibicija ne more trditi, da je dosegla kaj koristnega, kajti vsled agitacije njenih pristašev se ni doseglo nič druzega, kakor da ima naša vlada manjše priitodke in da je postalo v temperenčnih državah pijančevanje večje.
Jugoslovanski Trst.
Pod tem naslovom priobčuje splitska "Sloboda" daljši uvodni članek, posvečen zadnjim deželnozborskim volitvam, iz kterega posnemljemo nastopne markantnejše odstavke:
Na zadnjih volitvah v Trstu sta se borili dve veliki sili, dve veliki vojski. Ni bila to borba samo narodna in jezikovna, ampak spopadla sta se dva povsem različna sveta nasprotnih si načel, protivnih nazorov in idealov; na eni strani bogata, otiola in za svoje nadvladje trepetajoča italijanska buržoazija, ki je zastavila svojo moč, da si ohrani privilegije; na drugi strani mlada, še le probuje-na in v mladosti svoji zanosna in podjetna slovenska demokracija, ki zahteva tudi za-se mesta na solncu, deilež na oblasti in del bogastva,
Jedni kažejo s prstom za seboj in pravijo: spoštujte minulost! Drugi odgovarjajo: Ne briga nas, kar je bilo, danes smo tudi mi tn in hočemo biti svoji gospodarji!
Borba je bila neusmiljena, brez krinke, brez obzira. Italijanska si-njorija, ki se sicer diči z liberalnim imenom, je vrgla ob tej priliki vse svobodomiselne nakite in trakove s svoje zastave: svoboda, jednakost, bratstvo, in vse druge velike besede so utihnile pred enim hlepečim vzklikom: gospodarji smo in hočemo ostati gospodarji! In na Slovane je bilo nastavljeno jasno sporočilo: "Pod nogami ste nam in naj je vas kolikor hoče, ostanete pod našimi nogami!" '1 Nijeden vaš človek ne sme iz mest* priti poleg nas t mestno zastop-
stvo, dokler smo mi živi in imamo oblast v rokah!"
Malokedaj se je s takimi fanatičnimi besedami in tolikim cinizmom odrekalo manjšini vsako pravo, kakor so to pot storili tržaški Italijani. Le na Ogrskem je možno najti kaj sličnega.
Slovani v mestu tržaškem ne streme po nadvladju. Pred besnim razpoloženjem italijanske oligarhije se morajo zadovoljevati s skromnim rezultatom. Šteli so se in pokazali nasprotnikom, da jim pač morejo odrekati vsako pravo, ali oni se vendar ne udajo! Ta afirmacija je tudi res izpadla sijajno in vsi Jugoslovani morejo s ponosom zreti na svoj jugoslovanski Trst, ki se je v teh dneh junaški meril starim, še vedno močnim in bogatim tekmecem: s Trstom prošlosti. V tem pogledu so zadnje tržaške volitve pravo odkritje za veliko večino Jugoslovanov. Kjer so mnogi mislili, da samo pet slovenskih delavcev in desetorica doktorjev, izgubljenih v italijanskem morju, predstavljajo vse Slovanstvo Trsta, se je pokazalo sedaj železnim dokazom številk, da je jugoslovanski element že sedaj močno zastopan v vseh stanovih in razredih prebivalstva.
Jugoslovanski Trst se nam kaže po številkah kakor tretje nase mesto, ki zaostaja le za Belgradom in Zagrebom, a nadkriljuje po številu naših duš Ljubljano, Reko in Sarajevo. Tako po številu; a če bi hoteli soditi po zavednosti, po kulturi, gospodarski in kulturni organizaciji, težko bi se moglo naše mesto (Split) primerjati temu, za veČino nas (lahiko se to reče) popolnoma tujemu in nepoznanemu mestu.
V Trstu je več Jugoslovanov, nego je Italijanov v vsem našem Pri-morju od Kotora do Reke, vštevši "italijanstvo" Reke same. In vendar ima teh 60,000 zavednih in naprednih Jugoslovanov man je pravic, nego desetorica Italijanov v kterem-sibodi italijanskem mestecu. V tem je krivica, ki se bode ljuto maščevala nad Italijani, in to ravno v Trstu samem. Slovanska plima raste neprestano in se ne daja trajno zaustaviti umetnimi nasipi. Slednjič prevali te nasipe in tedaj še le se bodo Italijani zavedali pogreškov, ki jih delajo danes — ali bode pre-kasno.
Člankar izvaja nato, da ima Italija uma in duha veliko misijo v Trstu, ali nima ljudi uma in duha, ki bi to misijo umeli! Ne umejo naraščanje Slovanstva v Trstu. Iz tega slovanskega naraščanja bi si mogli vzgojiti prijateljev učencev in spo-štovateljev. Tudi slepci vidijo, da Trst ne ostane čisto italijanski. Italijani bi morali zato stremiti za tem, da Trst ostane vsaj soroden in naklonjen Italiji. S taktičnim postopanjem nasproti Slovanom naj bi bili razorožili njihovo razpoloženje, nasprotno italijanstvu, ktero se danes pod pritiskom spreminja v neugasno mržnjo — na veliko škodo Italije in njenih ciljev narodne in svetovne politike.
To je žalosten dokument za italijansko kulturo v Trstu, da je ni v vsem velikem mestu niti jedne glave, ki bi rekla zaslepljenim bratom: kar delamo proti Slovanom, je odurna krivica, ki se bode na koncu ljuto maščevala.
Italijanski Trst je slavil zmago o-hranitve oblasti, ali ne zmago plemenite ideje, kajti niti ljubezen do svojega rodnega jezika ni plemenita, če je močneja mržnja do druzega jezika.
Jugoslovanski Trst ne deli mandatov, ne lovor-vencev svojim borite-Ijem, ali nudi jim krepilo, kakoršno italijanski Trst ne more nuditi svoji deci: nado v gotovo zmago velike ideje, ideje jednakosti in ravnoprav-nosti narodov in pojedin cev. Pod to zastavo čaka našega jugoslovanskega Trsta najlepša bodočnost!
POMANJKANJE DELAVCEV.
Na zapadu, zlasti pa v Nebraski potrebujejo mnogo delavcev.
Washington, 5. avg. Informacijski urad trgovinskega oddelka zvezine vlade je dobil iz zapadnih krajev mnogo poročil, s kterimi se zahteva pojasnilo, kje bi bilo mogoče dobiti potrebne delavce, kterih po vseh za-padniti državah, zlasti pa v Nebraski primanjkuje. Tako prihaja iz Lin-colna in Omahe, Neb., poročilo, da potrebujejo tam izučenih in tudi ne-učenih delavcev, za ktere se dobra plača jamči. Pomanjkanje delaveev je zelo slabo vplivalo na podjetništvo v Nebraski.
Rojakom seveda ni priporočati tje hoditi, kajti ni jedno tozadevno poročilo ne javlja, kako je tamošnje delo, in je li stalno, ali pa samo za dobo žetve.
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPBAVNI-ŠTVO NE UREDNIŠTVO.
V imena razmer...
Črtica. — Spisal A. L-h.
Lepa je nocojšna noč, bela lunina, prijetna; in blažilno pihlja lahen veter. —
Tam po parku tava samotna postava in z njo gre senca, jasno začrtana na poti, z belim peskom posuti.
Vse tiho in mirno; le koraki dolge, izmučene postave hreščijo po pesku in motijo sveti mir opojno-blažene noči.
Tam pod širokokošatim drevesom se je ustavila senca, odsev dolge, izmučene postave. Latino vrši v vrhu drevesa in zdi se, kakor bi se igrala dva zaljubljenca. Pod drevesom stoji klop...
Postava je postala, oči obrnjene v klop; nato se je zganila in iz prsi se jej je izvil žalosten glas.
"Pozdravljena moja postelja, mehka in dobrodošla za moje izmučeno, do smrti izžeto telo, kakor gorka pernica...!"
Legel je Janez Krivec na klop... Udobno so se mn uleknili trudni ndje na leseni klopi. V vrhu drevesa je završelo močneje in po kratkih mislih obnpa in udanosti je objel Janeza spanec...
Janez Krivec je bil delavec v veliki, žareče soparni fabriki železa. Postave je bil močne, jeklenih prsi. Roki sta mu bili kremeniti, obraz rožen: stroj, ki je srkal njegove kaplje krvi, mu je vtisnil svojo podobo stroja.
Priden je bil nad vse in včasih je delal še čez uro, da si je kaj več zaslužil. In da ni dajal vsega zasluženega denarja za vsakdanjo hrano, bi mu bila pridnost izžela že v zgodnjih letih kri iz močnega telesa.
Pa so se uprli delavci fabrike in zahtevali večje plačilo in z njimi se je uprl tudi Janez Krivec, in ni bil med zadnjimi, ki so zahtevali glasno in odločno svojih človeških pravic.
In zgodilo se je, kar se dogaja dan na dan. Gospodar se ni hotel udati; začel je jemati druge delavce, ki so čakali kakor lačni volkovi na suhe škorje s krvjo pridobljenega kruha; in tudi izmed tistih, ki so se uprli, se je večina s pasjo ponižnostjo obrnila k gospodarjevim nogam in ga je prosila milosti, usmiljenja in odpu-šeenja...
In tudi Janez bi se morda vrnil, da ni vedel, da ga gospodar zapodi, ker mu je bil rekel v obraz: izsesa-lec...
In tako je danes štirinajsti dan, odkar Janez žalostno tava po mestnih ulicah in si išče dela... Danes mu ^e pošel zadnji novčič, tako, da še v prenočišče ni mogel iti spat.
Komaj deset minut za tem, ko je Janez zaspal, se je privalila mimo drevesa debela, dobro rejena postava in v luninem svitu se je videlo, kako so se na njem lesketali svetli, rumeni gumbL Bil je policaj.
"Ej, prijatelj, tu ni dovoljeno spati!" je zadonel globok, osoren glas in prišlec je sunil Janeza v trbet, da bi ga zbudil.
Kratko obračenje na drugo stran in sledila je tišina.
"E, slišite, prijatelj, tu ni dovoljeno spat!" je močneje sunil prišlec Janeza, da se je zbudil. Očevidno je vedel Janez fakoj, pri čem da je... Pogledal je leno, malomarno in naredil, kakor bi hotel zopet zaspati.
"Slišite, tu ni dovoljeno! Pojdite v prenočišče!"
Pri besedi prenočišče se je Janez takoj zavedel svojega položaja.
"Poslušajte, delal sem v fabriki in tudi drugi so bili z menoj. Pa nas je gospodar pritiskal in izžemal in mi smo se uprli — pa ni nič pomagalo — on nas je kratkomalo odslovil!"
"Prav je, kaj se pa upirate in puntate!"
"Ampak glejte, dragi prijatelj in potem sodite! Delal sem kakor živina od jutra do večera in včasih še pozno v noč — pa si nisem prihranil niti vinarja, čeravno nisem nikoli trosil denarja za vino in druge nepotrebne stvari. Glejte, sedaj sem že štirinajsti dan brez dela in danes mi je pošel zadnji novčič, tako, da še spat ne morem iti na posteljo...*"
"Zakaj pa si niste poiskali dela drugje T"
"Hodil sem okoli — a nikjer si nisem našel dela in tako ležim tukaj obupan in ne vem, kaj naj počnem jutri? Kam naj grem, če tukaj ne smem spati T"
'' Veste, morda je res, a moja služba zahteva, da vas ne smem pustiti tu! To je po zakonu strogo prepovedano in če me kdo naznani, da sem vas tukaj pustil, mi še vzamejo službo. Zato glejte, da se odstranite od tu; če ne, bom prisiljen uporabiti silo zoper vas!"
"Toda, prosim vas, če imate srce..."
"Nič ne pomaga! Jaz se ne bom upiral zakonu zavoljo vas, da pridem še ob službo! Če se kmalo ne odstranite, sem..."
DR. RICHTEIVS
"PAIN- J
' S steklenico
PAIN-EXPELLERJA
odpodite bolečine.| To sredstvo nima para. Nič ne olajša tako hitro m tntfno wmv-matizem, nevralgijo, rvfe^ewie itd.
Dobi se v vseh ilekaraah po 25
in 50e.
F. Ad. Richter & Co,,
15 Pearl St.,	New York.
Slovensko katoliško
Or
Pazite na varstveno znamko s sidrom.
"Ampak kam naj gremf"
"Tu vas ne smem pustiti, pojdite iskat, morda vam dajo v kakem hlevu. Pa kaj to briga mene! Če ne greste svojevoljno, vas moram aretirati; zakon in služba zahtevata to."
"Kaj, mene hočete aretirati zato, ker bi rad delal, da bi spodobno spal in jeden — a ker ne dobim dela, moram tu spati! In zato me hočete aretirati, ker sem prisiljen tu spati..."
"Ne morem pomagati, iz srca bi rad, a služba in zakon ne dovoljujeta."
"Toraj vi hočete aretirati mene T"
"Koga pat"
"Razmere, razmere aretirajte, ne mene!"
"To si prepovedujem, da bi še norca brili iz mene; in če takoj ne ubogate, bom prisiljen, kakor že rečeno, vas aretirati v imenu zakona !''
"Toda, slišite, dragi človek, jaz bi rad delal, neprenehoma delal, da bi mi ne bilo treba tukaj spati. A razmere. .."
"Ne morem pomagati; kakor že rečeno, odstranite se, ali pa vas..."
"Ne, danes me ne spravite od tu, tudi v imenu zakona ne!"
Janez je izrekel te besede in se zopet uleknil po klopi.
"V imenu zakona!" je prijel mož s svetlimi gumbi Janeza in ga hotel pripraviti, da bi se odstranil.
"V imenu razmer zahtevam, da se odstranite in me pustite v miru, se-cer___"
V jezi, da se Janez tako osorno
vede, je mož izvlekel vrv in skušal zvezati Janeza.
"V imenu razmer, pustite me tu v miru!" se je zadri Janez.
"Vam že jaz pokažem!"
Ko je začutil Janez, da mu hoče mož ukleniti roki, je začutil v sebi silen odpor, stud nad razmerami, neusmiljenostjo in krivico, zbral je vse moči in udaril z vso močjo moža s svetlimi gumbi po sencu, da se je ta zvrnil po tleh.
Janez je hotel zopet leči in tu se je domislil, da se utegne mož zopet zbuditi in bi ga zopet lahko nadlegoval; spomnil se je, da bi bilo dobro, da si zasigura mirno in nemoteno spanje na predvečer svoje obupne smrti. Vstal je v Čudni omotici in brezbrižnosti, potegnil na tleh ležečemu možu orožje in visoko je siknila vroča kri...
''V imenu razmer..." je zamrm-ral Janez in legel na klop...
Čudno je zajokalo v drevesih in potem je zopet utihnilo...
Iščem svojega bratranca JOSIPA BENET. Doma je iz Rateč na Gorenjskem. Za njegov naslov bi rada zvedela Marija Kovalar, poročena Sepie. Prosim cenjene rojake širom Amerike, ako kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se mi on sam javi, ker mn imam nekaj zelo nujnega sporočiti iz stare domovine. — Mrs. Marie Sepie, 643 Harlem St., Coliinwood, Cleveland, Ohio.
(6-9—8)
Kje je JOSIP HRASTI Dom* jo iz
vasi Levk na Primorskem. Leta 1907 je bil pri meni na hrani in stanu, ker pa ni imel zaslužka, sem mu upala svoto $30. Pozneje, ko je imel zopet delo, se pa na večkratno tirjanje niti zmenil ni. Hotela sem ga postavnim potom prisiliti, da mi plača, in ko je to opazil, ostavil je dobro in stalno delo ter jo ne vem kam popihal. Cenjene rojake svarim pred tem tič-kom in prosim, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani. — Mrs. Cili Pugel, 768 Holmes Avenue, Indianapolis, Ind.
(6-9—8)
Izdelovanje demantov. Francoski
tovarnar grof Boismenu se je pečal za zabavo z izdelovanjem demantov. Posrečilo se mu je, napraviti pravilne kamne, ki imajo v prerezu 3 mm. Izjavil je, da je merodajna pri kri-stilizdranju edino le velika temperatura električne peči in in da obsojeni ponarejale« demantov T^mi^ bil goljuf, marveč je demante pravilno izdeloval. Boismenu jo demante izročil francoski akademiji snanooti, da jib preišče.
podp.društvo
o
svete Barbare
Za Zjediqjene države Severne Amerike-Sedež: Forest City, Pa, iokorporlrano dne 31. januarja 19*2 ▼ državi PenesyfogB-
ODBORNIKI :
Predsednik : ALOJZIJ ZAVER L, P. O. Box 374, Forest City Podpredsednik: MARTIN" OBE RŽ AN, Box 51, Mineral, ' L tajnik: IVAN TELBAN, Box607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, O. Blagajnik : MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, TT«*«, KAB0L ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, K«. J J06EF BUČEN ELI, starejši, Forest City, Pa. FRANK SUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR:
PAVEL OBRBQAR, predsednik porotnega odbora, Weir, -JOSIP PETEENEL, L porotnik, P. O. Box 05, Willoek, P*. IVAN TORNIC, H. porotnik, P. O. Box «22, Foreat City, ~
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. © Box M. Forest City P*.
j.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA". --—o—o--
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV «▼.
BARBARE.
V sporazumu pravil, kakor tudi postaje štev. 32 v Braddocku, Pa., se poroča:
Društvo je po pravilih črtalo n. glavnega nadzornika, brata Franfi Knafeljca, zaradi odsotnosti, ker se mudi v stari domovini še čez čas, kakor pravila dovoljujejo. Zato sem primoran imenovano mesto za urad II. nadzornika izpopolniti in na to mesto je imenovan sobrat Josip Ba-ceneli, stanujoč v Forest City, Pa.
Z bratskim pozdravom na vse člane in članice vam udani
ALOJZIJ ZAVERL, glavni predsednik.
IZ URADA podružnice družbe sv. Ciril* in Metod* It. 1 v New Torku, N. Y.
V prijetno dolžnost si štejem v imenu glavne ameriške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda uradoma naznanjati, da se je dne 1. avgusta t. 1. ustanovila naša posestrina podružnica v Dunlo, Pa., pod številko 2 in v Bridgeport u, Ohio, tudi nova podružnica pod štev. 3. Živela toraj zavedna pennsylvanska, kakor tudi ohioska naselbina, ki so se v tako kratkem času odzvale našemu pozivu za sveto narodno stvari
K podružnici št. 2 v Dunlo, Pa., pristopilo je 15 članov in sicer: Bav-dek Alojzij, Bavdek Fran, Bovha Ivan, Dolez Fran, Hribar Anton, Kavčič Fran, Kašča Andrej, Kranjc Anton, Naglic Ivan, Poje Anton, Re-par Fran, Sterle Alojzij, Sterle Jakob, Zakrajšek Ivan, Zalar Josip.
Začasni odbor je sestavljen sledeče: Anton Poje, prvomestnik; Fran Kavčič, tajnik; Alojzij Bavdek, blagajnik; Anton Sterle in Ivan Bovha, nadzornika.
Vplačano članarino v znesku $7.50 smo v redu prejeli.
K podružnici št. 3 v Bridgeportu, Ohio, pristopilo je 13 članov. Imena istih priobčimo pozneje.
Odbor te nove podružnice sestoji: Andrej Hočevar, prvomestnik; Mihael Hočevar, tajnik; Anton Hočevar, blagajnik; Matija Žitnik in Fran Gregorčič, nadzornika.
Vplačano članarino v znesku $6.50 smo v redu prejeli.
Upati in želeti je, da bi se število članov teh podružnic v kratkem podvojilo.
Nabrano svoto odpošljemo kmalu glavnemu vodstvu v Ljubljano.
Živele toraj še enkrat naše nove podružnice in njih naslednice!
New York, 5. vel. srpana, 1909, Ivan Zupan, tajnik, 82 Cortland St., New York.
NAZNANILO.
Društvo sv. Barbare št. 107 K. S, K. J. v Moon Run, Pa., mucntajt vsem društvam od K. S. K. J., d* se ni vršilo srečkanje ure dne 7. ja-lija, ker še polovico društev ni vrnilo tiketov. Zato ste vsi tajski na» prošeni, da prej ko mogoče uredit« in meni pošljete. Kedaj bode žrebanje in ktera številka bode izžreban*, se naznani g listu.
Sobratski pozdrav vsem »obratom!
Fran Strumljan, L tajnik, Box 238, Moon Run, Pa.
(6-7—8)
NAZNANILO.
Kje je moja hči IVANA TJLČAB, ©-možena J URICA t Rojena jo v o-kraju Litija. Prod 19 loti odpotovala je v Ameriko, kjer m jo omo-Ela. Bivala jevWHtaott, Tayotto Co., Pa., in pred 10 leti prejela Ma nje zadnje pismo iz Dunlo, Cambria Co., Pa. Prosim, če kdo ve za njen naslov, naj ga	njeni
materi — Maria Ulčar, B. Str. No. 75, Mors, Rheinland, Germany.
(4-6—8)
Kje je FRAN R7TTART Prod meseci je bival v Bear Cml, Mont. Pisal sem mn bal dva »lama in oba sta mi bila vrnjen*. Prosim cenjene rojake, ako ve kdo z* njegov naslov, naj mi g* ali pa naj m on sam javi. Poročati mu imam nekaj zel« važnega. Frank Krips, Box 54, CSrisbohn, Minn._ (4-7—8)
Kje je IVAN JELENČlCf Prod 14 dnevi prišla sva skupaj v Zjedi-njene države. Na naselniškem o-toku sva se razšla, ker jaz sem bila tam zadržana. Prosim cenjeno rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti, aH pa naj se sam javi na: Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York (Sty.
(4-6-8)
Kje je JANEZ CAR t Pred štirinajstimi leti je bival v državi Mississippi in pozneje sem zvedel po pri-' jateljih, da je mrtev. Ker bi pa rad zvedel, če je to resnica, zato prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli naznaniti, za kar bodem zelo hvaležen. — Aloysius Kordiš, Box 399, Calumet, Mich.	(6-17—8)
NA& ZASTOPNIK
D. Predovič potuj« sedaj po državi MontanL Irtt jo pooblaščen pobirati naročnino m "Glaa Naroda". Rojakom g* najtopleje priporočamo.
'Glasa Handa".
KALIFORNIJSKA VWA
NA PRODAJ.
naravna
K
Mem trmo viae po 50 do M d _ . ptaa ■ posodo vred. Defcre Wb viae od 60 do 70 ei.
,_g^on s posodo vmL
Izrntaa trapsvka od CTW de * galon s posodo wed. Maaj nego lO galon nihče ne nuoča, ker ■■—«- ko-luane as morem nndSM. Zajedno x naročilom n. mt-roeniki dopošlisjo denar, ma Manoy Older Apoitomrnjem
Me. Radovich,
«94 V

taostovanska
KaM. Jednota.
dne 24. januarja 1001 ▼ državi Minnesota.
Sedež v ELY,"MINNESOTA
inUDKIKI:
TMAXK KKDO«, Iwii, Are^ ft*. Cfciea«o, HL
: IVAN GEBM, P. O. Box VT, Brattodk, Pa. : JXTMJJ L. BaSZlC, P. Box 4M, By, tajalk: MAXB ElMlgNTK, L. Box MS, Beds
- IVAN GOVtB, P. O. Box 16C, By,
VAOMBNSi «
------TOJL^
ALOJZIJ VIKANT, prodWmik nadsorasga eAeia, so«. 1«L aveT A •atk Lnais, a
IVAN FBMOfiC, H. aedsoraik, P. O. Box #41. Brafetk, Uiu.
ELOBUCAE, m. nadzornik, 115 ~ 7. Mreet, Calanet,
IVAN DUlSHnE,
odbora, T.
1«,
n»AN N. OMAN, n. IVAN imniA», m.
Tifcevai atravmik : Dr. MiKlK J. IVBC, 711 Neetk
Mil Bati« gtreet, Pittetors, Pa.
, Box By,
»to.
Kx*j«wa dreitra aaj kUforolijo pošiljati tm dopiss, prtnmmbe e-tov ia dra^a listkis aa |iaTa«fa tajnika: GBORGE L. BBOZICH, Box tfti, Ely, Maa., po svojem tajnike in nobenem dntm
Denarne poftUjatv* ar' pofiljajokrajerna dreitra aa blagajnika : J#BEN QOU2E, P. O. Box 106, Ely, Minn., po to jem sastopcik« ia nobenem dragem. Zastopni ' krajevnik d mite v nmj pošljejo iaplikat vsake fsiiljatve tadi aa gLamega tajnika Jednote.
Vsa pnteibe od strani krajevnik drašter Jednote ali posameznikov aaj poilljajo aa predsednika porotnega odbora: IVAN XERZlflNIK, Bas 138, Bardiae Pa. Pri \jaai morajo biti vsaki aatadfad podatki b pritifti.
Dreitveae glasila j« GLAS NABODA".
Drobnosti.
UBADNB VESTI II STAREGA KRAJA
Oklic zoper v Ameriki bivajoSega Simona J sneži i, posestnika iz Gori- i 4ie, je vložit Jakob Žgajnar iz Sev-ižeka po c. kr. notarju Jožefu Rohr-man v Cirknici tožbo zaradi 434 K 40 ▼ a pr.
Ker potrdilo o vročitvi tožbe ni v primernem času semkaj dospelo, se določi za zgornjo tožbo nov narok na
28 avgusta 1909, ob 9. ari dopoldne.
V	obrambo pravic toženca za skrbnika postavljeni Mihael Janežič iz Klane bode tega zastopal, do časa, dokler se sam ne oglasi pri sodniji, ali ne imenuje pooblaščenca.
C. kr. okrajno sodišče Lož, odd. I., dne 13. jalija 1909.
KRANJSKE NOVIČK.
Obsfenec. Dne 20. julija so našli obešenega Josipa MarinŠeka, bivšega kovača v Turjaku. Našel ga je del*-vee Janez Levstik iz Turjaka.
V	Ameriko se je izselilo v 10 letih 3000 Belokranjcev. letos že 500.
Savski most v Kranju bodo zgoto-vili in izročili javnemu prometu v treh mesecih. Nedavno so odstranili opore štirih obodov mo^ta, pri čemer so se obodi sesedli komaj za 12 do 16 mm, kar je jako ugodno. Podrli so tadi že obe hiši tik novega mola Višnje gore. Poročilo iz Litije z dne 20. julija se sledeče pojasni: Nspadaloa sta brata France in Janez Vene, doma iz Telč, občine Sko-ejan pri Mokronogu. Premogar iz Trbovelj je šel obiskat svojo v Podbor-8tu pri Št. Vidu bivajočo ženo, ter ji hotel povedati, da se preselijo z o-troci v Trbovlje, in iz Amerike priced« brat ga je t je spremljal. Lesarju sta plačala že v Litiji 14 kron voznine. Ko se pripeljejo blizo Radobo ve vasi, je ustrelil z revolverjem eden bratov enkrat na desno in enkrat na levo ter pri drngem strelu zadel — baje po neprevidnosti — voznika v hrbet. Priletna nesrečneža — eden eelo slep na desno oko — sta potem seveda hitro bežala proti Podborštu, kjer so ju prijeli orožniki in privedli v Višnjo goro. Zdaj se nahajata v zaporu. Seveda bo vse natanko dognala sodnija.
primorske novice.
V	morja je skočil v Trstu mladenič K. Veste; poprej je spil še nekoliko karbolae kisline. Ko so ga potegnili ne sabo, je rekel/da je pil kar-bolno kislino, ker je sit življenja. Na to je iadikniL
Na srp ja stopil s boso nogo 25-lefari Josip Kodrič is Brjij pri Ri-ksmberka ter se močno porasel. Zdravi se v goriški bolnici.
I«e*a s Tačko. Neki deček je v Mi meril a puško na dvanajstletno
Pri-oda« v Trstu, polka se je sprefela ia puškin* srna so zadela
deklico, ktero so z rešilnim vozom prepeljali v bolnioo.
Poizknšen samomer vojaka. V Trstu je skočil 23 let stari infanterist 97. pešpolka Anton Kočevar "radi nesrečne ljubezni" iz transportne hiše v ulici Belvedere na oesto in se nevarno poškodoval.
Poskusen umor soproga. Iz Trsta poročajo: 20. julija ob 10. uri je neka ženska, ki se je držala skrito v bližini vrta, spadajočega k južni železnici, v ulici Miramar, planila iz skrivališča proti mimoidočemu vratarju južne železnice, Mateju Bri-šeek, staremu 51 let, in ustrelila iz revolverja proti njemu. Strel je bil zanj nepričakovan. Ranjenec se je hipoma obrnil in jo udaril s palico po glavi. ZloČinka je soproga imenovanega, Helena Brišček, stara 50 let, stanujoča v Škorklji 513, ki je živela že deset let ločena od svojega soproga. Deca — štirje otroci — pa so živeli ž njim. Sedaj sta se oba pravdala radi prevžitka, ki ga je o-na zahtevala. Ona je bila aretirana, a spravljena v bolnico radi rane na glavi vsled udarca s palico. On ranjen — ima krogljo v zatilniku — in nahaja v bolnici.
Slovenski klub v Trstu. Tržaški slovenski deželni poslanci, kterih je 12, so si osnovali "Slovenski klub"., Za predsednika kluba je izvoljen dr. Rybarž, za njegovega namestnika dr. Slavik in za tajnika pa dr. Vilfan. Kot kandidata za mestni odbor sta določena poslanca Goriup in dr. Slavik.
Dvonadstropno hišo je kupila
Družba sv. Cirila in Metoda" v Kr-minu za svoje šolske zavode. Na jesen otvori družba v Krminu tudi šolski vrtec.
Izpred sodnije v Gorici. Da je po-magal pri dezertiranju svojemu nečaku, zato je bil klican pred sodnike 631etni Josip Peresot iz Romansa. Anton Peresot služi pri domobrancih v Ljubljani, od koder je pobegnil že trikrat. Obtoženec mu je dal 10 K, ko je prišel v Romans. Rekel je, da mu je res dal ta denar, da pa ni vedel, če je nečak vojaški begunec. Peresot je bil obtožbe oproščen.
Na dva meseca težke ječe je bil obsojen Miha Troha s St. Viškegore, ker je nekoliko vinjen govoril nekaj proti veri in lahko ranil Jakoba Božiča.
Vedno se vrača v Gorico neka 26-Ietna Marija Pio iz Tržiča, dasi je izgnana iz Gorice. Nedavno je bila zopet kaznovana ter odgnana domov, toda ne bo dolgo, ko bo najbrže zopet v Gorici.
Italiji se vrnili 261etno Gizelo Ca-sutti iz Videmske provincije. Sest tednov je sedela v zaporu radi tatvine; ko je prestala kasen, so jo peljali iz Gorice do meje ter tam izročili varnim rokam.
Laiki deserterji Orožniki iz. Viška ob meji so pripeljali h glavarstvu v Gradišče ob Soči 3 laške dezerter-je; V3i so bili v vojaški obleki. Pišejo ae Lovreno Palmetti, Iv. Roman-
CARNEGIE TRUST COMPANY,
115 Broadway, New York.
Glavnica, prebitek le aeraztfeljeei dobički.. § 2-500.000,00
Drogi pripomočki.................... §15.000.000,00
URADNIKI s	"
Charles C. Dickinson, President. Jas. Ross Ccrkan, Vice-President. Frederick H- Parker, Vice-President. Rob. L. Smith, Secretary and Treasurer. Stanton C. Dickinson, Asst. Traaa. Rob. B. Moorhead. Asst. Secretary- Alb. e. Chandler, Aast. Trust Officer. Lawrence A. Ramage, Trust Officer. Levester G. Ball, Auditor.
Depozitarna z a državo in za mesto New York.
Sprejemajo se vloR-e posameznikov, tvrdk in korporacij. Plačujejo >e obresti na čekovne vlojre. kakor tudi na rezervne fonde. Najlepše shrambe na svetu, pod bančnimi prostori. Varnostne s h ram biče se oddajo za letno najemščino po $5 in več.
zini in Iv. Christina, vsi iz provincije No vara; pobegnili so od pešpolka št. 79. iz Vidma. Pridržali so jib na glavarstvu.
&TAJEB8KE NOVICE.
Strupeni pajek je piknil v levo roko posestniškega sina F. Pseničnika na Bregu pri Sv. Duhu v Ločah in ga pri tem tako zastrupil, da mu je začela roka nevarno otekati in se je moral na svet zdravnika takoj podati v bolnico.
Smomor pred poroko. Dekla M. Tili iz Vurmberga pri Ptuju je bila že drugič na oklicu z nekim tesarjem. Nedavno se je dekle z ženinom nekaj sprlo. Radi tega prepira je dekle skočilo v vodo in utonilo.
Žrtev Murinih valov je postal vrl mladenič Fran Tomažič iz ljutomerske župnije. Bil je mlatič nekje na Krapju ter se je šel nedavno zvečer z več tovariši kopat. Prišel pa je po nesreči v vrtinec ter tam storil nesrečno smrt.
Nočni napad. Nedavno po noči je napadel neki neznanec ravnatelja nemške mestne hranilnice v Ptuju. Ustrelil je nanj, ko je šel čez dvorišče svoje hiše v Budini, dvakrat iz samokresa. Pri natančni preiskavi so našli v hiši skritega kočarskega sina I. Gomzija, ki je hišo radi večkratnih skrivnih obiskov dobro poznal. Napad je izvršil kakor vse kaže, v dogovoru s soprogo ravnatelja, ktero so zaprli.
KOROŠKE NOVICE.
Tat v duhovni obleki. Mestna policija v Celovcu je prijela znanega vlomilca in tata Ivana Pogačarja iz Poženika v cerkljanskem okraju na Gorenjskem. Opravljen kot duhovnik se je nedavno zvečer pripeljal iz Spi-tala v Celovec. Vsled orožniških o-vadb iz Spitala, kjer so ga opazili, da je vstopil v vlak toda oblečen še kot planinec, je policija poslala k njemu v hotel civilnega stražnika, ki ga je po kratkem izpraševanju are-toval. Pogačar je šel začetkoma mirno s stražnikom, sredi pota, pa mu je zapletel med noge suknjo, ga vrgel na tla in zbežal. Ustavil ga je neki kolesar s tem, da je zavozil vanj. Pri njem so dobili delavsko knjižico, 1000 K gotovine, 6 hranilnih knjižic, več navadnih in tatinskih ključev, samokres z naboji in več vlomilnih priprav. Oddali so ga deželnemu sodišču, ktero ga že dalj časa išče radi vlomov in tatvin. Izdal se je v Špitalu s tem, da je prodajal trgovcem dragocen briljant, v Celovcu pa ga je izdala njegova ljubimka, kteri je pisal dve pismi, da» pride tja in povedal kje naj ga ob-
HEVATSKE NOVICE.
Obsojen urednik. Nedavno je bil v Osjeku obsojen urednik tamkajšnjega socialdemokratičnega glasila, SI. HenČ, na dva meseca zapora in poravnavo pravdnih stroškov; svoj čas je napadel ravnatelja tam. bolnice, a pri razpravi se mu ni posrečil dokaz resnice. Drž. pravdnik je vložil ničnostno pritožbo radi prenizko odmerjene kazni.
BALKANSKE NOVICE.
Projektirana balkanska konferenca. London, 22. julija. "D. Gk" poroča, da še vedno nameravajo sklicati balkansko konferenco, da pa dela veliko težav stališče Anglije. Avstrija pa predlaga, da se to zgodi potom reklamacije, ki bi jo podpisali pooblaščenci signatarnih vlastL Spremenili bodo 30 paragrafov, členi o Kreti pa ostanejo nespremenjeni.
RAZNOTEROSTI.
Lipa — zdravilno drevo. Že iz
pradavnih časov nam je lipa znano zdravilno drevo od kojega v ta namen služi: cvet, listje, skorja, ličje in les; pomniti pa je, da se pri cvetu imajo usnjati rumeni listi odstraniti. 1. Najbolj znan je iz lipovega cvetja čaj, kot izborno sredstvo, da se človeka spravi v pot. 2. Lipov čsj je izvrsten zoper razne katare: zoper star kašelj, zoper zašli žene prsi, zoper zaslizen sapnik in zoper zaaKse-ne ledvice. 3. Lipov čaj umiri želodčni krč. 4. Lipov čaj popravi slabo prebavo ter odstrani bolečine v trebuhu. pa tudi jednostrsnski glavo-
bol. Slaba prebava pa se tudi popravi, če se z mlekom ali sladkorjem ali na jed potrošeno jemlje po srednjo žlico celo fino stolčenega lipovega oglja. 5. Lipov čaj, ki se mu pridene malo strdi in se ga nekoliko časa z mlekom pije za zajutrk, *isti kri. 6. Kdor je jako slab, da se pri ponoč-nem počitku poti, naj jemlje z mle- \ kom na dan po dve žlici praška, ki si ga je naredil iz lipovega oglja. 7. Tudi pri boleznih na jetrih učinkuje lipovo oglje izvrstno. 8. Kdor inm o-peklino, gnoječo se rano ali rano sploh, naj kuha lipovo zeleno listje, skorji in ličje tako dolgo, da dobi sliznato tvarino, in to naklada. Tudi stolčeno oglje bo rane sušilo in storilo, da nova koža 1 itreje raste. 9. Lipovo oglje daje pomešano z drobno stolčenim žajbljem najboljši prašek za zobe.
ANTON MANFRED in njegov bra ALOJZIJ sta bila lani v Iro? Mountain (Hornet Mine), Shast* Co., Calif. Doma sta iz Sderskegr* pri Kobaridu na Goriškem. Kdo bi vedel za njiju naslov, ali bi ve del kaj gotovega o njih, aaj blago voli sporočiti: Aloysius Čeiark, 54 Union Ave., Brooklyn, N. Y.
Nad svojim zapeljivcem se je strašno maščevala 171etna Paskvalina Irro v Boseoreali pri Neaplja. Zapeljal jo je 421etni o žen j eni kmet Mihael d* Auria. Ko je postala mati, so se spravili nad njega deklica, brat in mati ter ga z noži razmesa-rili. Paskvalina mu je zavalila še en velik kamen na glavo, da mu jo je
zmečkala. Vse tri so aretirali.
/
Smrt radi ča&ce kave. Na Dunaju je neka dekla skozi okno ponudila delavcu, ki je stal na odru in popravljal hišo, za južino čašico kave. Mož je ponudbo seveda drage volje sprejel. popil na oknu kavo, ko pa se je vračal na svoje mesto, je napačno stopil in padel na dvorišče. Umrl je na mestu.
tDlDžDžDiPril lil »H m Hi ni Hi ID ID ip lil 10 m
O
II •S •I
Phone 346.
FRANK PETKOVSEK,
javni notar - Notary Public,
718-720 Market St., WAUKEOAN, ILL.
PRODAJA fina vina, najbolje iganje ter izvrstne smotke — patentovana zdravila.
PRODAJA voine listke vseh prekomor-
skih Crt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in poSteco.	"
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York.
it
0
is
1	f
<r
Nižje podpisana priporočam potujočim 8!ovencem in Hrvatom svoj ................
SALOON
107-109 Greenwich St., New York City

kjer točim vedno dobro pivo, doma prešans in im-
Krtirana vina, fine liker-ter prodajam izvrstne smodke....................
Imam vedno pripravljen
dober prigrizek.
PotujoCi'Slovenci in Hrvatje dobe......................
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Poatreiba solidna. Za obilen poset se priporoča..................
FR1DA von KROGE
107-1*9 Greenwich Street, NEW YORK, N. Y.
HARMONIKE
bodisi kakortnekoli vrste izdelujem i popravljam po najniijih cenah, a del trpeino ln zanesljivo. V popravi * nesljivo vsakdo poSlje, ker ^cm tc n* 16 let tukaj v tem poslu ln sedaj v arc jem lastnem domu. V popravek n* mem kranjske kakor vse droge harmo nike te računam po delu kakoriae kdi sahtrva brez nadallnlh uoralanl.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O.
POZOR ROJAKI 4
Novoisnajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za pleiaste ia golobrad-ce od kterega v 6 tednik lepi, gesti lasje, brki In brada popolnoma zrastejo. Re> smatizem ia trganje v rokah, nogah ia krito, kakor potne noge, kurje očesa, bradoviee in ozebline, vse te bolezni se popolnoma odstranijo. Da je te resnica, se jamči $500. Pilite takoj po cenik. Iterega Vam poti jem zastonj I
JAKOB VAHC1C,
P. O. Box «». CLEVELAND, C*
NARAVNA CALIF0RN1JSKA VINI
NA PRODAJ
Dobro črno in belo vino od ii do 4: centov galona.
Stare belo ali črno vine 90 ceato« galona. Reeslfag 65 centov salona. Kdor kapi manj kalor 38 galea vtaa mora sam posodo plačati. Droinik po $2.56 galona. Sladki mo«t 34 atekl. $5.0«. Nove vino od leta 1900 ima peseta* aizko ceno. Pri večjem naročilu dam popust.
Z poAtovanjem
STEPHEN JAKSE,
Crockett, Contra Costa Co.. California.
Kako zamorete dolgo živeti Kako ohraniti trdno zdravje. Kako zadobiti zdravje, ako abolite:
ZASTONJ !
Posljiie takoj zs 15 centov postnih znamk ] mi Vam takoj odpsijemo v popolnoma gladkem zavitku brez našega naslova
ZASTONJ j
ČLOVEK. NJEGOVO
ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE
Dr. E. C. COLLINS = OVO ^0enkXPOdu
suje celokupno sestavo človeškega telesa. V njej najdete natanko opisane vzroke in posledice vsake bolezni in kako najhitreje izgubljeno zdravje nazaj zadobi.
C COLLINS
ustanov itfij •=! ColWKX vitUUtifrAU}.
— - —
"P'^'VZ- j Ztr&Qt tnojiprir&l&ijt:-
ViK&rl Sfo'Z£Ubilt Svoje največji been. Mva-tr JrtoZdruvji he od lakaji? z. zdravljenjem. Umni &Ko ženic bitiZGTAj injrečniied&jsilrk
mt^
iSmkaJ rZaqoiovtf;
ujenopcmoc
tiskano v Slovenskem jeziku in bogato okrašeno 7. lepimi poducnimi slikami. katera jo delo slavnega me dicinskega zdrav nika Dr. E. C. CoIIins-a in katera natanko opi-
Collins N. Y. Medical Institute, 140 W. 34,b St., New York.
Najboljši zdravnik na svetu
in zdravnik, na kterega se bodete obrnili Vi v slučaju da ste bolni sauii, ali kateri Vaše družine, ako hočete hitro dobiti sigurno pomoč, je gotovo oni, kateri Vam zamore
garantirati, da Vas bode ozdravil.
Slavni profesorji COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTA so v zadnjih 12. letih na tisoče naših rojakov ozdravili in sieer v takih slučajih kjer nobeden drugi zdravnik ni mogel več pomagati. Ako toraj potrebujete zdravniške pomoči pišite takoj in edino le na
I COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE,
umm	140 W. 34th St, NEW YORK, N-Y.
kjer btdtte najhitreje in najsigurneje zadobili izgubljeno zdravje in zadovoljnost.
Ei, fe (' Uradne ure: od 10 do 1, od 2 do 5. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1. V torek in petek tudi od 7 do S zvečer.. ^	-	Dr. I.J.McCLADB, Dr. J. P.COTL«, »dravn.Ik« rtt»nmtcija_
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje CosulichJ
NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slivence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Vsi spodaj navedeni novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALIOE,	LAURA,
MABTHA WASHINGTON
ARGENTINA. V msseefli maju in jnntjn se bo-deta zgoraj navedenemu brodovju pridružila ie dva draga nova potniška parnika.
Cene voznih listov iz New Yorka za I1L razred M
TBST A.........................................
LJUBLJANE..................................
REKE.............................
ZAGREBA......................................
KARLOVO A...................................
n. RAZRED do TRSTA aH REKE......................(50.00, 55.00 i 66.
$36.00 3C.60 36.00 37 JO 87.«
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St9 New York.

Vstanovljena dne 16. avgusta 1908. lnkorporlrana 22. aprila 1909 -v državi Pcrina. a sedežem v Conemaugh, Pa«
GLAVNI URADNIKI:
Pa.

MIAP BOVANSEK, R. F. D. Na. 1, : GSOB0 K06S, 624 Broad St, Jokastawm, Pa. tajzik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaaf^ tajaik: OTEPAN ZABRIO, P. O. Box 641, Cointifk, Pa.
TBAMK ftEOA, L. Box 238, Conemaagh, Pa. Htiftrf" IVAN BKBZOVBC, P. O. Box t,	Pa.
NADZORNIKI:
K6GJAN, predsednik nadz. odbora, Box «7, Carratt, Pa.
m, aadaoraik, P. O. Box 101, Coaemasfk, Pa. DKEMMJ, nadzornik, L. Box 276, Coaamaagh, Pa.
POROTNIKI:
BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 242, Duk, Pa. KBIVBC, porotnik, Box 124, Primero, Celo. 8LAVIC, pecoteik, P. O. Bok 123, Coaemaofh, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: K BRALLIEE, Gmr« St., Coaemaaffc, Pa.

ajik mradaiki ae mljadmo ia aikommr dragem, ree drage
m Maja da opazijo drdKveai tajniki pri mesoieih poročilih, aH
ll kjezvibodi ▼ poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj off" ft™' na urad glavnega tajnika da eo ▼ prihodnje
glasilo je "Glas Naroda'
PETA KNJIQA.
Po škipetarski deželi.
(Nadaljevanje.)
Po teh besedah pa skoči vstran, da bi se oprostil. Držal sem ga sicer selo trdo, ker sem pričakoval, da pobegne; toda njegov stari, cunjasti kaftan ni tako močno držal kot jaz. En potegljaj, in v roki mi ostane kos sodnikove obleke, docim pobegne sodnik v gozd, kjer bi ga zaman preganjali. Pri tem pa zakriči iz vsega grla:
"Proč, proč iz koče; bežite, hitro, brzo!"
"Ah, sidi, kakšen tepec si ti!" reče Halef. "Aduta si že držal za
vrat in sedaj si ga spustil! Ce bi jaz tako naredil, tedaj---"
"Tiho!" ga zavrnem. " Sedaj nimamo časa za očitanja. Nemudoma moramo h koči, kjer so lopovi najbrže zbrani." Tu začujem od koče sem glasen krik: "Zakaj naj bežimo t"
"Ptojci, ptujci! Letite, tecite, bežite!" odvrne ubežnik od strani. Mi se Se bolj po ž urimo; toda strma pot nas je precej zavirala. Tu aačojemo pri razvalinah glasen pok, in v tem trenutku se pokaže mogočen plamen, nakar postane zopet tema.
"Sidi, ustrelil: so s topom," reče Halef, ko sopiba za menoj. "Alah 11 Alah, goreti je začelol"
Skozi gosto drevje zagledamo svit plamena, in ko pridemo konečno do koče, je slednja že gorela. In tu zaeujemo glas: "Tam prihajajo! Ali jih vidite t Ustrelite!"
Ker nas je plamen obilno razsvetljeval, so sovražniki lahko merili na naj=.
"Kazag'2" aakričim in v istem trenutku smo že varni za drevesi ravno ob pravem času, ker takog zatem počijo trije, štirje streli. •	ko sem. hitel za drevo, sem dvignil puško. Plamen pri strelu mi je
pokaral, kje tiče lopovi. Niti sekundo pozneje kot oni, sprožim tudi jaz in sam tudi zadel, ker začujem© krik:
"Ej felaket, breha! Jaralamnišin! — Oj nesreče I Na pomoč! Jaz Mm zadeti"
"Naprej, nad nje!" zakriči mali Halef in hoče planiti izza drevesa. "Stoj!" ga svarim in primem za ramo. "Mogoče imajo še en strel pripravljen 1 * *	•	»
«•- ''Pa naj jih imajo sto, lopovi nesramni, jaz jih vseeno posekam Ja razpiiim."
Strga se mi iz rok, obrne puško in hiti proti razsvitljenemu prostoru. Seveda nam ni preostajalo druzega kot slediti Halefu. Sicer je bilo precej nevarno, vendar k sreči lopovi niso več streljali. Srečno pridemo do akal, kjer so se oglasili streli, vendar pri skalah ne dobimo nikogar. "Sidi, kje sot" vpraša Halef. "Ali kaj slutiš!" "Kje so t Ne! Toda, kakšni so, si zelo lahko predstavljam." "No, kakšni pa so?"
"Bolj pametni kot mi in bolj pametni kot ti."
"AH me hočeš zopet graja ti t"
"Ker zaslužiš. Mi bi jih dobili prav gotovo, da nisi ti divjal naprej."
"Na kak način vendar T"
"Če bi skriti za drevesi jih natihoma obkolili." "Pa bi vseeno že prej pobegnili."
"Ne vem; očitnega napada so se bali; drugače bi bilo, že bi jih
presenečili, posebno, če bi kdo izmed nas ostal na tem mestu in bi streljal tor bi lopovi menili, da smo še na starem mestu."
"Torej misliš, da nam zdaj ne pridejo več v pest T" "Blizu so, toda išči jih v tej temi."
"Nevarno je, in dognal sem tudi že, da krogi j a včasih prinese smrt. Toda kaj storimo sedaj t" "Poelušajmo!"
Govorili smo seveda zelo tiho Lopovi so bili gotovo v naši bližini; S glasnim govorenjem bi jih bližje k sebi privabili.
Tako poslušamo nekaj časa. Ropotanje gorečih desk pri koči nas precej moti. Toda ko se je uho ropotanju že privadilo, zaelišim precej glasno šumenje. Tudi Oško zaeuje nekaj in me vpraša: "Ali slišiš, kako ee plazijo čez grmovje, efendi?" "Po šumenju razločujem, da niso niti sto korakov od nas. Najbrž so eo zbrali na pripravnem mestu, od koder pobegnejo."
Po teh beeedah korakam proti koči in odtrgam raz streho goreče bruno; ker je bil les zelo smolnat, je bruno gorelo kot baJdja. S to lučjo korakamo proti smeri, kjer smo slišali šumenje.
Po kratki hoji že pridemo do grmovja, kjer opazimo sled in pot, po ao lopovi pobegnili. Po tej poti jo uberemo tudi mi, ko moja
zatem adarijo
Ta	pod nami konjaki glas, In takoj
konjakih kopit na uho.
kovardalar «- na svidenje, lopovi!"

zakliče neki glas
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je
Dr. J. E. Thompson.
V padlšahovej senci.
Spisal Karol May; za G. N. priredil L. P.
tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
Že več kot 10 letno uredovanje
kot glavni zdravnik in ravnatelj na
SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEWY0RKU
Vam je dosti Jasen dokaz, da je nai stavni (vetovnoznani
Dr. J. E. THOMPSON,
najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poinara in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni, zato Tam ne bode nikdar žal ako se takoj njemu poverite t zdravljenje, ker le tako zamogli bodete v kratkem svoje zaželjeno zdravje nazaj dobiti.
Že dosti velika nesreča za vsakega je, ako ga napade bolezen, a le večji siromak je onit kateri zaupa svojo bolezen v zdravljenje kakemu neizkušenemu in nevestnemu zdravniku.
Ni je spolne možke ali ženske bolezni
katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSOJiU popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne npal v najkrajšem časn popolnoma ozdraviti.
Dr. J. E. Thompsotyima popolno izkušenost v zdravljenju boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo garantirati da Vas bode gotovo ojspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali ženski spolni bolezni. On je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda ; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, akopram je bolnik od njega če tako oddaljen.
Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki ne morejo ali niso mogli ozdraviti. Bolehate li, ali ako se počutite slabi in nemočni, tedaj nikdar ne odlašajte temveč se takoj edino obrnite le na dobrega, izkušenega in poštenega zdravnika.
Dr. Thompson Vam jam£i za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, tri per; čanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gubitek moškega iivotnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla-ušes, ledic, pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, katare in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih: neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodovitoct; — vse kožne bolesti; sr-bečino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t. d.
Zdravljenji vseh spolnih boleznij ostane strogo tajno.
ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natan-
Compagnie Generale TiaptlanOme:
[Francoska parobrodna družba«]
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni parni ki ao:
, M* Savofe1"6" <l» ' "'i?1"..................14'2°° ton> 30 000 konl-Wh mo»
* .»	K « „ ..................12,000" 25 000 '«
i4'La Lorraine"	" " " ............i2 «ftO ir, onn	«•
"La Tonrainp"	«« << ««	..............
..ft« ♦ .............10.000«« 12 000
1 ISlrlSEi..............................................9.000
La Gascogne"................................ K000 „ 9,000
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
comer Pearl Street, Chesebroufh Building.
Parniki odplnjejo od tedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopobdae Lr pristanišča stev. 42 North River, ob Morton St, N. Y.:
•LA TOURAINE La BroUf&e
•LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA PROVENCE
1».
12. avg. 1909. avgvsta lift M. Kf| 2f«9 t. sept. IMS
0. sept. IMS
•LA SAVOIE •LA LORRAINE
•LA PROVENCE •LA TOURAINE
•LA SAVOIE
M. A
30. sept. lM9r 7 oktobra 1900, 14 akt. 190*.
POSEBNA FLOVTTBA.
V HAVRE:
Parnik "FLORIDE" odpluje dne 14. avgusta ob tretji uri popohubu. Parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje 4. septembra ob 3. popa&dan-
V BORDEAUX:
Parnik na 2 vijaka "CALIFORNIE" odpluje 12. avgusta ob 3. pepoL Paniki s zvezdo nmwmi ouyo p« dva Tipka.
M- IV« Kozminski, generalni agent za za pad,
71 Dearborn St^ Chicago, HL
Brezplačno se elda 100 sloven, redili«,
V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poiljeje svoja prava imena in naslove ter svoto fS v svrhu pokritja pre-
Jisa. Ti loti so prost: in *isti ter vredi vsak po 100.00 v sedanjem Času. Oddamo fih, kerieliaao, da bi se na njih nastanili dobri Sloveaci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Takom jedrnega leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00.
Mi tudi preskrbimo potrebni denar xa gradnjo hile. Skrbelo se kod tudi xa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parku, N. J. N« opustite lep« prilike.
Pofljite money order xa $5.00 danes in mi Vam polijemo listine Pišite:
PRINCE REALTY CO., Q9 Nassau Street,	New York City.
proti nam. "Kizartfie jarim dejil o bir gin džehenende — pojutrajšnjem se boste pekli v peklu.''
Iz teh besedij sem sklepal, da me nameravajo čez dva dni umoriti. Moj Halef pa je bil radi teh besedij skrajno razljucen. Obe roki po-loži na usta in zakriči, kolikor zmore njegovo grlo:
"Alta binin šejtanile, jutilin nenesinadan — jahajte k zlodju, in njegova stara mati naj vas požre I Košinic bana kambur ieerinde, ono kere jokarija hem jirmi kere ošag — preobrnite kozolce na mojem hrbtu, desetkrat gori in dvajsetkrat doli!"
In tako_se je zagovoril v svoji jezi, da jim še zakliče: "Sic hajdudlar, eldiridšilar, kunkašilar, derisini čikamardžiiar, dar ačaei iplerivi — morilci, vi roparji, požigalci, mesarji in pasje-dlakci!"
Glasen smeh nam zadoni kot odgovor na Halefove besede. Brez sape radi silne jeze me vpraša Halef:
"Gospod, ali jim nisem dobro povedalt Ali si zadovoljen*" "Da, tako dobro, da so se smejali-"
"Ker nimajo olike. Niti pojema nimajo o postavi uljudnosti. Celo svojega sovražnika se mora z lepimi besedami premagati."
"Da, to si pravkar dokazal. Besede, s kterimi si ti počastil svoje sovražnike, pač niso bile uljudne."
"Toda govoril nisem jaz, temveč moja jeza. Ce bi jaz govoril, bi bil bolj uljuden. Sedaj so uffli. Kaj naj storimo t"
"Sedaj ničesar. Prav tam smo, kjer smo začeli. Naši sovražniki so pred nami, prosti so in štejejo celo enega sovražnega moža več. Lov lahko znova začnemo, in kdo ve, kdaj se nam ponudi enaka prilika kot danes.''
"Prav imaš, sidi. Kodžo bašo moramo obesiti na vislice." "On ni samo ujetnikov oprostil, temveč jim celo njih konje pre-skrbel."
"MislišT "
"Gotovo! Saj si vendar slišal, da so imeli konje. Ti so bili za nje
že pripravljeni."
"Toda sodnik ne bo hotel priznati."
"Njegove laži mu ne bodo pomagale. Odtrgal sem kos njegove obleke, ki je v mojem žepu."
"Toda kaj hočeš z njim storitit Ali imaš oblast čez njega.t"
"Žal, da ne."
"Torej prevzamem jaz vso stvar." "In kaj boš ti naredil?" "Bomo že videli." "Le ne prehitro, Halef!"
"Brez skrbi, sidi. Ne bom se prenaglil, temveč vso stvar zelo počasi uredil. Ali se vrnemo h koči?"
"Da. Mogoče tam še kaj rešimo."
V Mibarekovem stanovanju je moralo biti mnogo gorljivih stvarij, ker je plamen visoko proti nebu švigal. Med časom so se nabrali tudi ljudje, ktere je privabil požar.
Ravno ko stopimo izza dreves, priteče kodža baša, sodnik. Ko nas slednji zagleda, pokaže roko proti nam in zakriči: "Primite jih! Držite jih! Oni so požigalci!"
Radi te predrznosti sem bil bolj začuden kot razjarjen. Sodnik je.bil skrajno nesramen. Navzoči ljudje, ki so vedeli, kako sem ga zjutraj pripravil v molk. seveda niso hiteli, da bi nas prijeli."
"Ali ste slišali?" zagrmi nad njimi sodnik. "Primite požigalee!" Tu se zgodi nekaj, kar sodnik gotovo ni pričakoval Mali Halef stopi pred njega in ga vpraša: "Kaj smo mi, moj dragi?" "Požigalci ste!" odvrne sodnik.
"Motiš se kodža bela. Mi smo nekaj druzega. Mi smo sfrojarji, in da ti dokažemo, hočemo nekoliko tvojo kožo ustrojiti, ne eelo, ker nimamo časa, temveč samo oni del, kterega rabiš pri sedenjn. OSko in Omar.
pojdita bližje."
Oba pozvana se no postita dvakrat poklicati. Bieer me prej pogledata, kot bi hotela vprašati za moje dovoljenje; ker sem bil pa tiho, skočita proti sodnika in ga hipoma položita na semljo.
SI s?
Q K li
NAZNANILO.
Od 1. julija 1909 se obrestujejo vse vloge po A V^o.
Mestna hranilnica ljubljanska.
Nas zastopnik ▼ Zjedinjenih driavah je že več let
i k 82 Cortlandt St., 11 New York, N.Y.
6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, O.
(hadigmnj* frifc."
is
POZOR
rojaki t
Ktoko^-J.
zlatnino, naj p ft* p* Id j mn-oztraj«m
KRGANCEc WIDETICH 4 CO, 1622 ArtpaltM Su
Stoletnica Obopinovega rtjafeva se
bo prihodnje leto slovesno praznovala v Parizu in v Varšavi. T VarSavi bodo postavili velikemu poljskemu
skladatelju velik spomenik.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno i«najboljšega importiranega češkega hmela.	i
naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor todi * tear«« \ svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
L«elsy pivo je najbolj priljubljeno ter ae dobi r vaet ortijiui j gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri 6ee. TravatkaHe 6112 St Clab *»» ill I kteri Vam drage volje vse pojasnL
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.

_