Poštnina plačana v gotovini Leto LXrV., št. 186 Ljubljana, sreda 19. avgusta 19J1 Cena Din 1.* Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit *Dm 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNI3TVO LJUBLJANA, Knafljeva ali ca it. 6 Telefon st_ 3122. 3123, 3124. 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. IzJO. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — i-- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. INOZEMSKI TISK O NAŠEM KRALJU Povodom desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra objav ljajo vsi vodilni inozemski listi simpatične članke o našem kralju in njegovih zaslugah za narod in državo Bruselj, 19. avgusta. AA Vsi veliki Listi priobcujejo poročila iz Beograda o svečanostih, ki so bile v Jugoslaviji o priliki desete obletnice vladanja kralja Aleksandra. List ;>La libre Belgique« In dnevnik »La Gazette« prinašata članke o kralju Aleksandra, članka sta okrašena s slikami kralja I Aleksandra in prestolonaslednika Petra. . >La libre Belgique« navaja glavne dogodke šz življenja in delovanja kralja Aleksandra. . Kralja Aleksandra pri njegovem vladanju prešinja ideja miru na Balkanu. Zato zaslu-• ži ta jubilej še posebno priznanje. »La Gazette« prinaša podatke o zgodovinskem razvoju Srbije in Jugoslavije od balkanskih vojn do današnjega dne in po-< udarja, kako velika je bila vloga kralja Aleksandra pri uedinjenju Jugoslovenov. List opozarja pri tem tudi na težkoče, ki so jih delale razne sosedne države Jugoslavije. Tu navaja predvsem Bolgarijo, ki je napadla Srbijo v svetovni vojni tako, da je morala srbska vojska pretrpeti hude izgube in preživeti težke dneve. Nato opozarja 'list na plodove sedanje jugoslovenske vlade, hi ji načeluje komandant garde general Peter živkovč. V tej vladi je tudi ugledni diplomat dr. Voja MarinkoviČ. Jugoslavija je tudi na polju mednarodne politike dosegla velike uspehe in odstranila napetost, ki je še nedavno tega bila med Jugoslavijo in Bolgarsko. Veliki so uspehi jugoslovenske vlade tudi v notranji politiki. Sedanji režim je rešil vprašanje manjšin. Zato željno, pravi list, Jugoslaviji še dolgo vladavino kralja Aleksandra, ker bo ta vladavina v največjo korist jugoslovenske-ga naroda Pariz, 18. avgusta. AA. O desetletnici vladanja kralja Aleksandra piše list >Q u o t i d i e n« , da je kralj Aleksander kakor belgijski kralj Albert vladar, ki je isnal biti hraber v vojnem času kakor v i'mirni dobi Povojna čas je prebrodila Ju-igoslaviLja s tako lahkoto, kakor nobena 'druga država. Pod vodstvom kralja Aleksandra je Jugoslavija mogla konsolidirati svoje udejstvovanje na vseh poljih kulture in gospodarstva Zato je J u gos a vi j a z lahkoto Mkvidirala težkoče svetovne vojne in si položila temelje za obči napredek. V zadnjih treh letih so se vse gospodarske panoge silno razvile. Poljedelstvo, trgovina in industrija se živahno razvijajo. Državne finance so bile urejene e stabilizacijskim zakonom, promet so izpopolnili. V nacijo-nalni politiki so novi pravci. 6. januar in 3. oktober 1929 pomenita novo obdobje v življenju te države. Jugoslovenski narod je bil za vedno uedinjen. S temi dogodki so bile knčane politične borbe, ki so ogražale notranji mir. Od tedaj je notranje življenje krenilo v mirno ozračje. Zato lahko ■ pričakujejo Jugoslovani še lepe dneve svojega napredka, miru in dela. Atene, 19. avgusta AA. »Blefteron Vima« priobčuje o priliki desetletnice vladanja kralja Aleksandra toplo napisan članek, člankar opozarja na velika dela jugoslovanskega, kralja in na neizmerno ljubezen, ki mu jo izkazuje jugoslovenski narod. Nato navaja reforme, ki so bile uvedene po 6. januarju 1929 in čestita jugo-slovenskemu narodu k sedanjemu jubileju v imenu vsega grškega naroda List »Patris« piše: Proslava desetletnice ni samo proslava jugoslovenskih državljanov. Pri tej proslavi sodelujejo vsi prijatelji Jugoslavije, v prvi vrsti Grčija Grškega naroda ne vežejo z Jugoslavijo samo spomini na skupno prošlost in na borbe junaške srbske vojske, temveč tudi spoštovanje napram kralju, ki je tako spretno uredil notranje stanje svoje države. Pariz, 19. avgusta AA. »Action Fran-caisece priobčuje o priliki desetletnice vladanja kralja Aleksandra članek, v katerem pravi, da je kralj 6. januarja 1929 vzel vso oblast v svoje roke in vzpostavil notranji mir, ko je Jugoslaviji pretila nevarnost, da se bodo njeni trije deli razedinili. Odnošaji med Zagrebom in Beogradom so zdaj najlepši. Notranje življenje se. razvija brez tresljajev. Desetletni režim parlamentarizma v Jugoslaviji ni rodil pozitivnih sadov. Pač pa je država, odkar jo vodi kralj Aleksander, v zadnjih treh letih silno napredovala na vseh področjih. Iskrene proslave desetletnice vladanja kralja Aleksandra po vsej Jugoslavij so najboljši dokaz s kolikšno ljubeznijo se vse prebivalstvo oklepa svojega vladarja »Le Soir« poveličuje junaštvo jugoslovanskega kralja, obenem pa opozarja tudi na neizmerno ljubezen jugoslovenskega naroda do svojega vla^rja. List opozarja v tej zvezi na pamflet nemškega generala Seekta, ki je v odprtem pismu v listih v Združenih državah oklevetal Jugoslavijo. »Le Soir« ugotavlja, da so trditve nemškega generala neistinite. Vsi deli jugoslovenskega naroda so opetovano svečano izjavili, da hočejo živeti samo v močni enotni Jugoslaviji. Meje te države so bile določene v Parizu in se ravnajo strogo po etničnih momentih. Zato ima danes Jugoslavija skoro idealne etnične meje. »Le Temps« pa piše o tem jubileju: Kralj Aleksander si je pridobil svojo popularnost med svetovno vojno. Tedaj je de- lil vse muke in napore svoj« vojske. Po končanih borbah je organiziral državo. Pri tem delu je bil kralj Aleksander prva avtoriteta Zato se je jugoslovenski narod z ljubeznijo odzval povabilu S. januarja in zaupal tedaj svojemu kralju. Kralj je tedaj obljubil, da bo vzpostavil parlamentarne ustanove, ko bodo razmere zanje ugodne ic ko ne bodo ogražale države. Narod to ve in zato veruje v kraljevo besedo. Jugoslovenski narod se zaveda, da je njegov kralj največji čuvar njegovih interesov. V Bolgariji ostane vse pri starem Vodstvo Demokratičskega zgovora bo obdržal LJapčev — Zgovor bo podpiral vlado — Posvetovanja zemljoradničkih ministrov Sofija, 19. avgusta. AA. Poslanci Demokratičeskega zgovora so imeli sestanek, ki mu je predsedoval bivši minister financ Molov. Na sestanku je bil rudi tajnik Zgovora Danajlov. Na sestanku so raz-pravljali o stališču Zgovora napram vladi v parlamentu in o predsedstvu kluba v Sobranju. Na seji so razpravljali nadalje tudi o kongresu Zgovora. Po daljši razpravi so sklenili, da bodo poslanci te skupine podpirali vlado v Sobranju pri vseh njenih dobrih delih. Za predsednika parlamentarne skupine Zgovora bo izvoljen poslanec Ljapčev. Kongres stranke bodo sklicali v najkrajšem času. Zgovor naj ostane v rokah bivše sedemdes Gorice. Poslanci bodo skušali preprečiti, da bi Zgovor prešel v roke Cankova. Razni govorniki so opozorili na to, da zahtevajo na mnogih krajih, naj bi Šef Zgovora postal Cankov. Zgovor se bo z vso odločaostjo uprl premoči Cankova. Sofija, 19. avgusta. AA. »Dnevnik« poroča, da so zemljoradniške člane bolgarske vlade te dni imali več važnih sestankov v Panadjurišču. Tu so s tajnikom stranke sestavili program dela zemljoradničke stranke v vladi in v parlarrvntu. List poroča, da so ztm-rjoradniški ministri na teh sestantkih sklenili, da ne ostanejo v vladi za vsako ceno. Bodoča zima - najhujša preizkušnja za Nemčijo Glasilo državnega kancelarja o komunistični in nacionalistični nevarnosti — Apel na treznost nemškega naroda Berlin, 19. avgusta, d. »Germania« gla- | mestih. Po pravici je označil državni kan silo centruma, ki stoji btizu državnemu kancelarju, piše o komunistični nevarnosti v Nemčiji naslednje: Nihče ne dvomi, da se bliža Nemčiji huda in težka zima. Zato se popolnoma strinja z velikim čutom odgovornosti državnega kancelarja, če skuša že sedaj seznaniti nemško ljudstvo s to mislijo. Vsi si bomo morali biti na jasnem, da še ni zaključena naša preizkušnja živcev, temveč da bomo morali še prav zelo uporabljati svoj razum in svojo prevdarnost. Tem bolj je treba biti pozoren do takšnih političnih gibanj, ki se hočejo okoristiti na splošni gospodar, krizi in izvesti svoje revolucionarne namere, le nekaj časa sem je opozovati izredno pojačano delavnost v komunistični stranki. Z ozirom na napade na varnostne organe, ki so zahtevali že več ž-rtev, se zgoščajo gotove sumnje že v zanesljivo misel, da gre za docela preračunane akcije, ki jih izvajajo ljudje, kateri so prejeli očividno prav posebna navodila za takšno javno razburjanje Govori se o takozvanih »ostrostrelcih«, ki imajo biti postavljeni z gotovimi nalogi na gotovih celar v razgovoru z glavnim urednikom »Daily News komunistično nevarnost za najbolj resno. Z zadoščenjem beležimo, da *ta tudi pruski ministrski predsednik Braun in vodja socialno - demokratske stranke Wels posvetila včeraj v Sport-palastu tej nevarnosti energične besede. Tem besedam morajo slediti tudi potrebna energična dejanja, karti nemški narod ne bo utegnil imeti nobenega veselja podajati se na bodočo zimo v političrte pustolovščine. V nadaljnih izvajanjih nastopa list tudi energično proti govoricam, da se namerava državni kancelar preorijentirati na desno in povdarja, da je treba enkrat za vselej pribiti, da so vse slične govorice popolnoma izvite iz trte. Narodni socialisti še ne smejo misliti, da bi politični m kulturni preporod nemškega naroda po ttitler-jevi milosti mogel napraviti na cen-trum vtis. Vlada se dobro zaveda težke krize bodoče zame in sestavlja dalekose-žen gospodarski program, s pomočjo katerega bo mogoče prebiti zimo. Razširjenje prometa Poštne hranilnice Uveden je direktni nakazilni promet z Anglijo in vsemi njenimi kolonijami, Grčijo, Egiptom in Palestino Beograd, 19. avgusta. AA. Generalna direkcija Poštne hranilnice sporoča javnosti, da je razširila svoje neposredne poslovne stike z Grčijo, Egiptom in Palestino. Komitenti Poštne hranilnice lah*o opravljajo odslej svoja plačila v te države na poštno-čekovni način. Ravno tako se lahko izplačajo nakazila iz teh držav po naši hranilnici. Korespondenti Poštne hranilnice dajejo vsem interesentom vsa potrebna poslovna obvestila in bodo zastopali poslovne interese v teh državah. Generalna direkcija Poštne hranilnice je uvedla nadalje direktne poslovne stike s poštno upravo združene kraljevine Velike Britanije in Irske. Na podlagi tega bo mogla naša Poštna hranilnica vršiti izplačila po nalogu naših državljanov, v vseh državah, britskih kolonijah in dominionih. kakor tudi povsod, kjer ima Velika Brita- nija direktno nakazilno službo. Obratno bo mogoče iz vseh teh držav poslati denar v našo državo preko poštne uprave Velike Britanije. Ta promet se bo vršil kot poštno nakazilni promet in ne v obliki pošta3-čekovnega prometa, in sicer po veljavnih predpisih. Lastnikom čekovnih računov bo konveniralo, da pošiljajo svoja nakazila v inozemstvo po poštno-čekovnem prometu, poštne nakaznice pa bodo dobrodošle ostalim osebam, ki nimajo računa pri Poštni hranilnici. Spisek držav, kolonij in dominijonov, kamor je mogoče poslati denar po britsVi poštni upravi in s poštnimi nakaznicam!, je pri vseh poštah naše kraljevine. Podrobna pojasnila dajejo generalna direkcija Poštne ~ hrantroice in njene podružnice. Pojasnila so brezplačna. Finančna diktatura na Madžarskem Ustanovitev petčlanskega gospodarskega odbora z diktatorskimi pooblastili Budimpešta, 19. avgusta, g. Listi poročajo, da bo vrhovne posle za izvršitev programa za štedenje in za uravnovešenje državnega proračuna prevzel petčlanski odbor, ki ga bo ime-noval odbor 33-tih. Predsednik tega petčlanskega odbora bo bivši finančni minister Ivan Teleckv, svofečasni in-a ugura tor deflacijske politike. Odbor za štedenje bo imel tako važna pooblastila, kakor dosedaj še niso bila znana v parlamentarni zgodovini Madžarske. Odbor bo pregledal s posameznimi mi- nistri vse postavke vseh resorjev. Z dosedanjim zvišanjem davkov in 10 odstotnim znižanjem uradniških prejemkov se bo izboljšal položaj državnega proračuna za okroglo 100 milijonov pengov. Odbor za štedenje bo sedaj izvedel še nekatere redukcije, ki bodo prinesle nadaljnjih 100 milijonov pengov prihrankov, s čemer bi bilo že doseženo ravnotežje v proračunu. Odbor petorice bo pričel delovati koncem tega ali pricetkom prihodnjega tedna. Mednarodni urad za poljedelstvo priporoča ustanovitev mednarodne agrarne banke O tem naj bi se sklepalo že na prihodnji mednarodni agrarni konferenci — Banka bi dajala državam kratkoročne kredite Rim, 19. avgusta. AA. Agencija Štefani poroča: V mednarodnem uradu za poljedelstvo je bil sestanek delegatov iz 20 držav Evrope. Sestanku so nadalje prisostvovali delegat Društva narodov in zastopniki samega zavoda. Na seji so razpravljali o sklepu mednarodne agrarne konference, naj bi ev- ropske države ustanovile mednarodno hipotekarno agrarno banko za kratkoročne kredite. Delegati so podpisali protokol, v katerem priporočajo ustanovitev takega zavoda. To naj bi bilo na prihodnji mednarodni agrarni konferenci. Rezultat baselskih posvetovanj Priporočila finančnih strokovnjakov glede sanacije nemških državnih financ B a s e 1, 19. avgusta, g . Glavni uspeh baselskih pogajanj je bila včaraj sklenjena in danes podpisana pogodba o mednarodnem mirovanju (stilhalte-abkommen). katere določbe so že znane. Poročilo sira \Valterja Lavtona se omejuje v smislu smernic, ki jih je postavila julijska konferenca v Londonu, na razlago položaja nemških kreditov in številna priporočila za vlade glede stabilizacije nemškega finančnega položaja in dovolitev dolgoročnih posojil za Nemčijo. Priporočila se nanašajo na naslednje točka: 1. 2e zagotovljeno stabilizacijo kratkoročnih bančnih kreditov. Ta del poročila bo priključen pogodbi o mednarodnem mirovanju. 2. Posebni ukrepi Nemčije za zagotovitev finančnega ravnotežoa. 3. Pomožni ukrepi držav-upnic za podporo Nemčije pri upostavitvi njenega finančnega ravnotežja in sicer v prehodni dobi do praktične izvršitve potrebnih ukrepov. Razširjenje trgovinske pogodbe z Anglijo Beograd, 19. avgusta AA. Vlada Velike Britanije m Irske je po svojem poslaništvu v Beogradu obvestila vlado kraljevine Jugoslavije, da bo v soglasju s čl. 30. in 31. pogodbe o trgovini in plovbi med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Velike Britanije in Irske, sklenjene v Londonu 12. maja 1927, razširiti veljavnost te pogodbe na področje Tanganjike. Naše ministrstvo zunanjih poslov je prejem te note potrdilo. Rumunija kupuje letala na Poljskem Varšava, 19. avgusta g. Davi je prispel v Varšavo rumunski princ Nnkolaj, bivši princ regent in generalni inspektor romunske armade. Princ Nikolaj si bo ogledal poljska letala in tudi nakupil večje število onih tipov, ki so jih nedavno pokazali Poljaki v Bukarešti. Indija in Anglija Kalkuta, 19. avgusta g. V zmernih političnih krogih Indije še niso opustili nade, da se bo Gandi končno vendarle udeležil »konference za okroglo mizo«. Velik pomen pripisujejo jutrišnjemu obisku indske-ga podkralja lorda Wellingtona v Kalku ti. ker menijo, da bo podkralj pri tej priliki sporočil odločitev indske vlade glede imenovanja posebnega preiskovalnega in raz-sodiščnega odbora, ki ga je zahteval Gandi. ))Zeppelin(( v Angliji London, 19. avgusta AA. Davi je zrakoplov »Grof Zeppclin« zapustil Friedrichs-hafen in odletel v Anglijo. Snoci ob 6. je zrakoplov pristal na letališču v Hanwor-thu. Med poletom preko Francije je moral zrakoplov menjati smer zaradi slabega vre mena. Danes bo zrakoplov krožil nad Anglijo, v četrtek zjutraj pa se bo vrnil preko Švice v Friedrichshafen. Rusija kupuje v Franciji Moskva, 19. avgusta AA. Sovjetski krogi potrjujejo, da se vrše pogajanja s francosko industrijo. Sovjetska Rusija namerava nakupiti v Franciji industrijsko blago v znesku 200 milijonov frankov, vendar pričakuje Rusija, da bo to v obliki kredita francoskih bank in industrije. Kredit naj bi trajal dve do tri leta. Nova akcija za državljansko nepokorščino v Indiji Bombay, 18. avgusta, č. Člani indskega nacionalnega kongresa pripravljajo pojače-no kampanjo za državljansko nepokorščino. Politični krogi smatrajo, da je bil edini namen članov kongresa pri obtožbi vlade zaradi kršitve z Gandhijem sklenjenega sporazuma pretveza, pod katero bi mogel započeti novo agitacijo, brez katere razpadajo vrste njihove stranke. Preprečen atentat na angleškega podkralja v Indiji London, 18. avgusta, č. V Alahabadu so včeraj prišli na sled atentatu, ki bi imel biti izvršen danes ob priliki podkraljevega poseta v mestu. Na mostu preko Gangesa je straža ustavila sumljiv voz ter aretirala osebe, ki so se z njim peljale ter je našla v vozu veliko količino eksplozivnih snovi. Podkralj WeIlingdon je danes po-setil mesto, kakor je napovedal. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2280.62—2295.46, Bruselj 790.26—792.62, Curih 1102.96 do 1106.25, Dunaj 796.87—799.27, London 275.74 do 276.56, Newyork 5663.66^5680.66 Pariz 222.41—223.07, Praga 167.64-^168.14* Trst 296.79.-297.69. INOZEMSKE BORZE. Carin: Beograd 9.05, Pariz 20.155, London 34.975, Newyork 514, Bruselj 71.60, Milan 36.90, Madrid 44.75, Amsterdam 207.30, Dunaj 72.25. Stockholm 137.55. Sofiia 3.725, Praga 15.20, Varšava 57.55, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.06. Dve lepi proslavi vladarskega jubileja Novo mesto ob 10 letnici vladanja kralja Aleksandra — Vzorna akademija Sokola v Omišlja Novo mesto, 18. avgusta, i Tudi arce Dolenjske je proslavilo lOlet-fnico vladanja NJ. VeL kralja kar najslovea 'nejše. Ze zgodaj zjutraj Je bilo mesto okrašeno z državnimi zastavami, vsa okna pa (z zelenjem Jn tanoboJnScaml. Dopoldne ob 9. »uri se je vrfiila v kap-lteljski cerkvi sloves-fna služba božja, ki jo je daroval g. prost iKarel čerin. Cerkvene proslave so se poleg 'številnega občinstva udeležili sreskl načelen ik g. Fr. LK>ger z uredništvom, komandant mesta g. podpolkovnik V. Ddc In orožniški major g. G. Živkovič, celotni občinski za-stop z županom dr. Režkom na čelu, sodniki novomeških sodišč s predsednikom dr. J. Kavčičem, predstavniki raznih drugih uradov z uradništvom, močna sokolska četa z društvenimi prapori, gasilstvo In druge korporacije. Mestni občinski zastop je odšel po službi božji v občinsko posvetovalnico, kjer je župan dr. ReŽek ob 11. uri otvoril svečano sejo. V svojem govoru je očrtal pomen pro-'slave ter v lepih besedah prikazal zgodovino rodu KaradjordJevičev in vladanje Nj. Vel. kralja Aleksandra I. od zasedbe prestola do dneva obletnice. Njegov tiskreni govor je bil zaključen s trikratnim vzklikom: >Naj živi naš slavljeni in junaški vladar Nj. Vel. kralj Aleksander L, Nj. Vel. kraljica Marija in ves kraljevski dom!< Ob tej priliki je bilo na županov predlog sklenjeno, da zgradi mestna občina v proslavo tega dne dom za občinske uboge, ki naj bi s predhodnim dovoljenjem dobil ime >Dom kralja Aleksandra I.« Obenem je bilo tudi soglasno sklenjeno, da se obdare v spomin na ta dan vsi mestni ubogi, katerim je bilo £e istega dne razdeljeno iz občinske blagajne vsakemu revežu po 50 Din. Zvečer ob 8. uri je bila iluminacija mesta, ki je zažarelo v morju lučic. Najlepše Je bil razsvetljen na glavnem trgu mestni magistrat, na katerem se je blestela v žaru luči letnica 1921—-1931 v sredim s kraljevo krono in začetno črko kraljevega imena z rimsko I., pred samim vhodom na magistrat pa je bil med stebri postavljen doprsni kip Nj. Vel. kralja, odet v rdečo tkanino. Tisočglava množica je spremjala dolgo povorko, ki se je pomikala z godbo na čelu iz Kandije proti glavnemu trgu. Svečani sprevod je tvorilo vojaštvo okičeno z lampi-joni, Sokolstvo s prapori, gasilske čete z lampijoni kakor tudii železničarji. Občinstvo, ki se je pridružilo veličastnemu sprevodu, 'je radostno vzklikalo kralju in vsemu kraljevskemu domu. Na vse} poti, ki jo je napravila povorka od sreskega načelstva do Sukljetovega gradu v Kandijd, se je čulo iz ^rrst občinstva petje domoljubnih in junaških narodnih pesmi. Pred razhodom se je ustavila v lepem redu vsa povorka na glavnem trgu prein 3. V 11. letnik se sprejemajo gojenci(ke), ki so dovr-šili(le) I. letnik. Vsem je pri vpisu plača*!, Din 20 za zdravstveni fond. Kraljevska, banska uprava dravske banovine sme dovoliti do dne 15. septembra naknadno vpisovanje, če je kaj praznih mest. Absolventi dr. dvoraz-redne trgovske šole imajo v vojaški službi pravico na dijaški rok. Popravljalni izpiti za šolsko leto 1930-31 se, bodo opravljali za I. letnik pismen! v sredo, 26. avgusta od 8.—10., ust meni v četrtek, 27. avgusta od 8.—13., za II. letnik pismeni v petek, 28. avgusta od 8.—10. in ustmenl v soboto, 29. avgusta od 8.—10. Podroben razpored teh izpitov je na raz-glasni deski Šole. Prošnje za pripustitev k popravljalnim Izpitom je predložiti direktorju 24. ali 23. avgusta 1931. Kolekovati jih je z Din 5 in jim je priložiti za vsak predmet kolek Din 10. Končni izpit ter popravljalni izpiti v septemberskem roku bodio pričeli 4. septembra 1931 ob 8. Razpored teh izpitov se objavi na razglasni deski šole. Prošnje za pripustitev k popravljalnim izpitom je predložiti direktorju 24. ali 25. avgusta 1931. Kolekovati jih je z Din 5 in jim je priložiti za vsak predmet kolek Din 10. Končni izpit ter popravljalni izpiti v septemberskem roku bodo pričeh* 4. septembra 1931 ob 8. Razpored teh izpitov se objavi na razglasni deski zavoda. Prošnje za prepustitev k končnemu izpitu Je predložiti direktorju od vštetega 31. avgusta 1931. Direktor. —c Razlago vo ulico so končno u redčili in tlakovali z malimi granitnimi kockami. Zdaj betonira jo m asfaltirajo pločnike. To pa je združeno z veliko neprijetnostjo, ker morajo prebi/alci Razlagove ?n VT/arske ulice že nekaj dni požirati neznosen smrad, ki ga razširjajo peči; v katerih se kuha afsalt. Podjetje, ki je prevzelo delo, naj bi asfaltiranje pločnikov nekoliko pospešilo, ker morajo ljudje stanovanja ven?-dar prezračiti, kar pa je zdaj nemogoče. —c Najdba. Na Ljubljanski cesti je bUa najdena evidenčna številka motornega kolesa štev. 2-1766-1931. Dobi se pri oeHsiri mestni policiji. __. — Sokolsko društvo Žirovnica - Brez-nica. Našo prireditev je zadnjo nedeljo skrajno neugodno vreme onemogočilo. Prireditev se bo vršila zato v nedeljo 23. t m. na istem prostoru in v enakem obsegu. V slučaju dežja, je prireditev v vseh prostorih br. Osvalda vis a vis veseličnemu prostoru. Ker rabi mlado, a razvijajoče se društvo mnogo podpore, opozarjamo na to prireditev vsa bratska društva v okolici in vse občinstvu, ki simpatizira z nami! V nedeljo torej vsak, kdor le more, na prireditev! Veselica se vrši v vsakem vremenu! — Sokol II. priredi v nedeljo 23. avgusta za vse oddelke obvezen pešizlet na Rašico. OdJiod ob pol 8 uri zjutraj s kam-ničanom do Trzina, povratek zvečer peš. Vabimo predvsem starejše članstvo, da se izleta udeleži! Zdravo! Zavarovanje proti dežju Iz Solnograda poročajo, da se je vodstvo festivala zavarovalo proti dež* ju. Dvakrat je vodstvo festivala utr« pelo zaradi dežja občutno škodo in obakrat je morala zavarovalnica plačati po 10.000 šilingov, tako da so zaslužili podjetni organizatorji festivala na ra* čun dežja že 20.000 šilingov ali v naši valuti okrog 160.000 Din. To zavarovanje ni novo, temveč je že tri leta zelo priljubljeno. Na podla* gi statističnih podatkov o vremenu v zadnjih 44 letih so sestavili poseben si* stem zavarovanja proti dežju in zdaj so prevzele to panogo zavarovanj že vse večje mednarodne zavarovalnice pod vodstvom neke angleške zavaro* valne družbe. Proti dežju pa se ne za* varujejo samo javne prireditve na pro* stem, temveč v prvi vrsti avtobusna podjetja, kavarne z velikimi vrtovi, go* stilne, ki jih posečajo najbolj izletniki itd. Najnovejše je tako zvano hotel* sko zavarovanje proti dežju To zava* rovanje omogoča hotelom odbiti vsa* kemu gosti 20 odstotkov od tedenske* ga računa, če v tednu več ko dva dni dežuje. Za deževni se računa dan, ko znašajo padavine v 24 urah 5 mm ali več. Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! Dnevne vesti — Preziojent Masaryk kralja Aleksandru. Prezident Masaryk je poslal našemu kralju k desetletnici vladanja naslednjo brzojavko: »Češkoslovaški narod se pridružuje jugoslovenskemu narodu v radostni proslavi desetletnice vladanja Vašega Veličanstva. Tolmačim ta čustva in žeKm obilo sreče bratskemu m zavezniškemu narodu ter osebne sreče Vašemu Veličanstvu. Masaryk«. Iz odvetniške službe. Odvetnik v Ljubljani g. dr. Danilo Maj a roti je 6. i. m. umri. Imenovanje prevzemnika njegove pisarne odpade, ker pokojni zadnje čase ni več izvrševal advokature. — Iz OUZD. Ravnatelj Okrožnega urada xa zavarovanje delavcev v Ljubljani g. <5r. Joža Bohinjec je 18. avgusta nastopil •voj letni dopust. Prosimo, da se za časa dopusta g. ravnatelja vsi dopisi v uradnih »adevah naslavljajo direktno na urad. —i. Vse v Hubadovi župi JPS včlanjene zbore vabimo, da sodelujejo pri odkritju spomenika prvemu jugoslovenskemu kralju Petru — Velikemu Osvoboditelju v LJubljani dne 6. septembra. Pri podoknici banu tn županu na predvečer odkritja dne 5. septembra sodelujejo samo ljubljanski moški zbori. Skladbe za to priliko dobe vsa društva v pisarni Hubadove župe (Vegova ulica 7) sredi prihodnjega tedna med 18. in 19. uro. Pri odkritju nastopijo vsi v župi včlanjeni moški zbori. Zunanji zbori naj se takoj priglasijo ter navedejo število potrebnih not, ki Jih takoj prejmejo od župne uprave. Na dan odkritja zvečer nastopijo vsi zbori v restavracijah in gostilnah s poljubnim primernim programom. Tudi to sodelovanje ln eventualne želje glede lokala je pravočasno javiti župni upravi. »Vožnja po železnici je zaenkrat četrtinska. »Ker smo tik pred slavnostmi, pričakuje takojšnjega odgovora in peveke točnosti — tTprava Hubadove župe JPS v Ljubljani. — Taborišča podmladka RK. Podmladek Rdečega križca je letos ustanovil večje število taborišč in okrepČevališČ v gozi-tiatih predelih in pa na oba«lah Jadranskega morja. Takih taborišč je bilo 30. V njih *e je okrepilo 1400 članov. Taborišča in okrevališča so bife postavljena v tehle krajih: Biograd na moru, Kraljevica, Supeter na Braču, Krk, Komiža, Crkvenica, Karlova, Prutok pri izviru Vardarja, Rab, Orebič, Gorenjsko, Bosanska Kostajnica, Kaštel-Lukšić. Benkovac, Lavin, Skrad, Selce, Dd-bra voda, Podgora, Stari grad. Petka, Cavtat, Prokuplie, Ohridsko jezero, Srebano-vac. Kučište, Rakrtje Lukovca. — Razpust društva. Unija stavbinskih delavcev za Slovenijo s sedežem v Celju že več let ne deluje v okvirju svojih pravil, radi pomanjkanja članov v pravilih predpisanega števila odbornikov, njih namestnikov ter preglednikov in članov razsodišča pa tudi nima več pogojev za pravni obstoj. Zato se uradno razpušča, inventar in eventualni denarni preostanek se pa Izroči delavskemu izobraževalnemu društvu »Svoboda« v Ljubljani. — Cehoslovaki v Dubrovniku. V ponedeljek zvečer je prispelo v Dubrovnik 33 učiteljev in učiteljic iz Brna, ki potujejo po naši državi. Včeraj so napravili češkoslovaški gostje Izlet v Boko Kotorsko in na Cetinje. Poleg tega je pripelo v ponedeljek v Dubrovnik 24 članov kluba češkoslovaških turistov iz Prage, ki potujejo z velikim avtomobilom znamke >Praga«, v katerem je prostora za 48 ljudi. — Močan potres v daljavi. Seizmološki zavod naše univerze je zaznamoval včeraj dva potresa v darjavi. Prvi ob 10.49 je bil šibkejši in je trajal 10 minut, drrugi se je pričel ob 14.30, bil je precej močan in tra-jai je celo uro. — Mednarodni kongres arheologov. Od 25. septembra do 5. oktobra se bo vršil v Jugoslaviji kongres arheologov Nemčije m podunavskih držav. Kongres priredi arheološki institut skupno s splitskim muzejem. Kongres se prične v Splitu in se nadaljuje v Kutnu Metkoviču in Sarajevu. — Naši delavci se vračajo iz inozemstva. S tovornimi parniki se vračajo iz inozemstva naši izseljenci, ki niso mogli dobiti v tujini dela ali pa so bili odpuščeni. V ponedeljek je priplul v Split pamik »Diamant« z dvema izseljencema iz Alžira, kjer ms ta mogla dobiti dela. _ Zagrebčani v Trbovljah. Zveza trgovcev, sekcija trgovcev z drv m i in premogom v Zagrebu, priredi v nedeljo 23. t. m. za svoje člane izlet v Trbovlje. Odbor sekcije je naprosil TPD, da bi smeli Člani oglodata naprave v premogovniku, kar Je TPD rade volje dovolila. — Iz službenega Usta. »Službeni list« kraljevske banske uprave dravske banovine št. 48 z dne 19. t. m. objavlja zakon o podaljšanju računskega leta po proračunih 'kraljevskih banskih uprav za proračunsko leto 1930;31, zakon o naseljevanju južnih krajm. uredbo o odrejanju disciplinskih tožilcev, pravilnik za izvrševanje odloka poljedelskega ministrstva št 26. 461—VI b. i dne 12. junija 1931 o brezplačnem prevozu naselnikov, njih inventarja in o načinu plačevanja voznine za prevoz na državnih železnicah in ladjah v državni eksploataciji ter na privatnih železnicah in ladjah, razpis, s katerim se uvaja trgovinska pogodba z Avstrijo, posebne uzance za trgovino 8 papirjem na ljubljanski borzi za blago in vrednote in pooblastitve generalnega direktorja poštne hranilnice in vrhovnega poverjenika za agrarno reformo za odobravanje nabavnih pogodb. — Razpisane službe.. OUZD v Splitu razpisuje natečaj za zdravnika splošne prakse. Kmetijski oddelek vrbaske banovine potrebuje tri kmetijske referente s popoF-no fakultetno izobrazbo in predpisanim stažem. Prošnje je treba vložiti do 15. septembra. Jadransko intendantsko skladišča v Mostarju potrebuje mojstra mehanika dnevničarja. Prošnje je treba vložiti do 15. septembra. Banska uprava zetske banovine razpiauje natečaj za upravitelja posestva v Podgorici, za upravitelja živinarske m mlekarske stanice v Sijenioi, za upravitelja posestva živinarske stanice v Gatskem, za upravitelja posestva kmetijske stanke v Peči ter upravitelja sadnega in trtsega raz-sadnika v Danilovgradu. Poleg tega potrebuje Štiri okrajne kmetijske referente. Prošnje je treba vložiti do 1. septembra. — Glavna skupščina JUU. Z odlokom g. ministra presvete O. N. br. 67.564, z dne 11. avgusta t 1. je na osnov! paragrafa 87. uradniškega zakona odobrena vsem učiteljem (kam), ki so zaposleni izven Šole, so administrativni uradniki pri areskih šolskih nadzornikih aLi pri prosvetnih oddelkih, odsotnost od 20. do 28. avgusta 1931., da se morejo udeležiti Glavne učiteljske skupščine v Beogradu. — Medno. Počitniška kolonija ljubljanske mestne občine priredi v proslavo 10-letnke vladanja našega kralja dne 23. t. m. ob 16. uri pri CLrmanu v Mednem akademijo z zanimivim sporedom. Akademija se bo vršila ob vsakem vremenu. Vstopnine ni, pač pa se sprejmejo prostovoljni darovi v korist kolonije. KoloniStinje vabijo naj-vljudnejše k posetu vse prijatelje mladine. Delavca zbornica In podpiranje nezaposlenih. Z ozirom na težkoče pri ocenjevanju poedinih prošenj za nezaposlene podpore bo Izplačevala zbornica odslej za nezaposlene podpore načeloma le preko uradov, ki poznajo bolje razmere prosilcev, to je preko javne borze dela, bratov-skih skladnic in večjih občin. Vsa sredstva, ki jih je namenila zbornica za podpiranje nezaposlenih, se bodo preodkazovala v bodoče tem uradom, med katere bo razdelila zbornica svoja sredstva za podpiranje nezaposlenih. — Razstava perutnine na jesenskem velesejmu v Ljubljani. Penitninarska razstava hoče pokazati umno rejo perutnine po najmodernejših vidikih, t. j. z odbiranjem ali s selekcijo živali po nesnosti. Znano je, da donasa perutninarstvo v naših krajih velike dohodke, ki pa žal v zadnjem času silno nazadujejo, in to največ vsled predrobnih jajc. Izgubili smo radi tega največje odjemalce v inozemstvu. Ta del razstave bo jako poučen, ker bodo razstavljene živali samo od priznanih rejcev, članov selekcijskega perutninarskega odseka Kmetijske družbe. — Dve novi, lahki in pevni skladbi za moški zbor sta izšli v založbi pevskega društva ^Ljubljanski Zvon«, in sicer Zorko Prelovca »O da je roža moje srce«, ter »Le enkrat Še«. Vsaki pesmi je cena prve kupljene partiture 5 Din, vsem nadaljnim pa 1.50 Din. Skladbe naročajte na naslov »Pevsko društvo Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, založba. — Prepoved zahajanla v krčme. Okrajno sodišče v Gornjem gradu je prepovedalo Žagarju Josipu Ermencu iz Bočne in posestnikovemu sinu Jožefu Ilovšku iz Kokarij zahaianje v krčme za dobo enega leta. — Trgovska in industrijska podjetja ter denarni zavodi, ki nameravajo sprejeti nove pisarniške moči, naj se blagovolijo obrniti na podpisano ravnateljstvo, ki bo rade volje priporočilo primerne in sposobne absolvente in absolventinje. — Ravnateljstvo Drž. dvorazredne trgovske Šole v Ljubiliani. — Nade žene na letošnjem velesejmu. Kakor je po drugih mestih že dolgo navada, priredi letos tudi v Ljubljani Zveza gospodinj na velesejmskih prostorih prvo veliko in pestro ter predvsem zelo poučno razstavo »Novodobno gospodinjstvo«. Pokazati hoče po pravilih higijene, estetike in udobnosti opremljeno stanovanje, tri razne vrste naj pri pravne jših kuhinj ter vse predmete, ki jih v hiši uporabljamo pri gospodinjskih poslih. Razume se, da pride na razstavo le ono kar so gospodinje preizkusile in odobrile. Razstavljalo se bc kolikor mogoče v naravi, ostalo v slikah, tabelah in pa modelih. — Bat'in avijon v Zagrebu. V Zagreb je priletel v ponedeljek zvečer velik trgovski avijon BatMnih tovarn iz Zlina. Avijon je sistema Yunkere m ima prostora za šest potnikov. Iz Zagreba je odletel včeraj v Osijek, potem pa nazaj preko Zagreba v Zlin. Bat'a ima tudi v Zagrebu avdjon, ki bo letal v trgovske svrhe med našimi mesti. — Vreme. Vremenska napoved obeta deloma oblačno vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Splitu, drugod pa deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 34.5, v Splitu 33.4, v Beogradu 30.6, v Sarajevu 29.4, v Zagrebu 25.4, v Ljubljani 24.3, v Mariboru 28. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762, temperatura je znašala 12.9. — Starec, ki ima 60 vnukov in pravnukov. V Sarajevo je prispel iz Foče 95-letni riuscin beg Zusikapačič, ki je zelo ponosen na svoje potomstvo. Imel je 15 otrok, 7 sinov in 8 hčera. Od njih izvira 35 vnukov in 25 pravnukov. — Smrt pod avtobusom. V vasi Zabo-kah blizu Krapine se je pripetila v soboto težka nesreča. Miadi Rudolf Halužan se je peljal z avtobusom, ki vozi med Zabokami m Krajinskimi toplicami. Na ovinku je :»a padel iz avtobusa in si prebil lobanjo. Drugi dan je umd. — Pet proti enemu. Kmet Borislav Mi-linkovič iz neke vasi blizu Rogatice je bil že dolgo sprt z rodbino Cakič. Te dni je prišel Borislav s svojo materjo v Rogati-co, da bi prodal nekaj Živine in mati je bila obveščena, da ga hočejo Čakiči napasti. In res so mu na povratku sledili Iz mesta kjer so ga hoteli zahrbtno napasti. Tak^j je nastal prepir in 5 čakičev je s koli napadlo Bortslava in njegovo mater. Mati je zakrivala srna s svojim telesom in tako ;c tudi ona odnesla več težkih udarcev. Ko je bil Borislav že ranjen in je hotel sbs-žati, toda Os tole Cakič ie planil ta njim in ga zabodel, tako da se je mrtev zgrud 1. — Napit se ga ]e In umrL V vasi Jagnje-tovac blizu Koprivnice le na pokopališču koliba, v kateri je stanoval 64-letni Atojzii Mihalič, doma iz Št Jurla v Sloveniji. Milic ie bH grobar. Proti koncu preteklega tedna je pa začelo iz kolibe smrdeti in kmetje so opozorili na to župana. Šiloma so odprli vrata !n našli Mihaliča mrtvega. Njegovo truplo je že gnilo. Moža so vid.4'! zadnjič na žegnanju v Jagnjerovcu. od koder je odšel pijan. Najbrž ga Je v pijanosti zadela kap. — Foto - sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Pr. P. ZAJEC, optik, LJubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno. 59L • Obleke In klobuke kemično (Isti. barva, oifslra In lika tovarna los Pefch. Zvočni kino „Ideal" SAMO &E DANES! Danes ob 4t 1/2 6*» 1/2 8* in 9« uri zvočni film Veseli, neverjetni, pa vendar možni doživljaji dveh mladih src, ki jih je združila ljubezen v srečen zakonski par V glavnih vlogah «fENNY JUGO, FRITZ SCHI.LrZ, SZOKE SZAKALL, ALBERT PAULY Iz Ljubljane —U Spomenik karlja Petra že postavljajo pred magistratom v ograjenem prostoru, ki je seveda zaprt, da radovedneži ne motijo delavcev. Gotovi so spodmji delt spomenika, ki so jih prepeljali iz kamnoseške delavnice pred magistratom, kjer tih zdaj sestavljajo ter postavljajo, zgornje dele pa še izdelujejo v delavnici. —I] Živilski trg je tako bogato založen, kot da preživljamo najboljše čase, živil je vedno več in cene so primerno nizke, razen sadju, ki ga je tudi vsak dan več, vendar se ne poceni. Domače sadje težko vzdržuje konkurenco z uvoženim, vendar je pa baš zaradi tega cena vsega sadia nekoliko višja, ker ga okoličani vseeno ne morejo prodajati tako poceni kot branjevci, ki ga kupujejo od prekupovalcev zelo poceni. Kot je bil letos trg izredno bogato založen s črešnoami, bo tudi z grozdjem, kot kaže že zdaj. Grozdja je že zdaj skoraj več kot hrušk, največ dalmatinskega, kg je PO 6—8 Din, pa tudi po 5 Din slabše vrste. Hruške nudijo kg po 3—5 Din. Lani ta Čas so bile precej dražje, po 8 Din jabolka, ki jih je vedno več, so po 4 Din kg, češplje pa po 4—5 Din. Po vrtina ne izpre-minja v splošnem cene, kumare in solata se res ne moreta več poceniti, saj dobiš že za dinar solate za malo družino in prav tako kumar. Stročji fižol je kg po 2.50 Din, novi krompir kg 125 Din, kislo zelje po 5, repa pa po 3 Din kg. —II Gremijalna trgovska šola v LJubljani. Popravni izpiti se začno na gremijalii trg. šoli v Ljubljani v ponedeljek dne 31. avgusta t. 1. ob 14. uri. Vpisovanje v II. m III. letnik se vrši v torek dne 1. septembra t 1. od 8. do 12. ure dopoldne v prostorih gremija trgovcev. VajencUke) se morejo vpisati le na podlagi predloženega šolskega spričevala preteklega Šolskega leta. Vpisovanje v I. letnik bo dne 1. septembra od 14. do 17. ure in dne 2. septembra od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Even-tuelni sprejemni izpiti se vrše dne 3. septembra ob 14. uri na Šoli. Za sprejem v gremijalno šolo so predpisani trije razredi srednje ali meščanske šole, v slučaju prostora pa bodo sprejeti tudi priglašenci, ki so dovršili dva razreda omenjenih šol. Vsak prdglašenec pa mora biti redovan M nemščine. Predložiti je treba zadnje šolsko spričevalo. Pri vpisu v 1. letnik plača vsakdo Din 500 šolnine in Din 100 sprejemnike, v višji razred pa le šolnino v znesku 500 Din. Brez vplačila predpisanih taks ne more biti nihče vpisan in sprejet Začetek šolskega leta in podrobnosti bodo razvidne na Šolski deski v »Trgovskem domu« in iz oglasov v časopisju. Šolski odbor. — Geometersk! odsek na Tehniški srednji šoli v Ljubljani Je ukinjen. Število za novi primer potrebnih geometrov bo s prihodnjim šolskim letom kompletno in bo v Ljubljani ostal samo še drugi letnik, da dovršijo odsek dijaki, ki so bili lani v prvem letniku. —lj Pričetek šolskega leta na državni trgovski akamedijl v Ljubljani. Poprava! dxplti se vrše od 26. avgusta dalje. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure, za prvi letnik v ravnateljevi pisarni, za ostale letnike v učilnici ftt 5. Natančni rasporedi izpitov ln sprejemni pogoji za I. letnik trgovske akademije so objavljeni na raaglasni deski. —1] Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Drevi ob 20. uri vaja mešanega zbora v društvu. Odbor! S---. On le bit — Kako je pa mogel zvedeti tvoj oče, da sva se peljala skupaj na izlet? — To je zelo enostavno. Si opazil visokdga krepkega gospoda, ki je sedel v vagonu nasproti nama? No vidiš, to je bil moj oče. Vrv rešitev važnega problema Nekaj misli ob samomoru starega, izrabljenega zidarja, ki ni mogel več dobiti dela Ljubljana, 19. avgusta. Prejšnja leta so se vrstili v dolgih vrstah na Ljubljanskem polju nerabljeni topovi. Nič posebnega! Odlagamo stare va gone, stroji, ki niso več za drugo rabo, dobe častne prostore v muzejih, še polomljeni avtombili se lahko zopet uporabijo, zadnjič sem videl, da se je nekdo naselil v razbitem avtobusu. Stvar je namreč takšna, da se n. pr. lahko uporabijo stari topovi, vagoni so kot ustvarjeni za barakarska stanovanja, sploh vsa zavržena šara ima še vedno kolikor toliko cene. In baš zaradi tega bi se morda kdo zgražal, če bi primerjali človeka z omenjeno šaro, češ, da je cena človeka neprimerno višja kot še tako dragocenega mrtvega materijala ter je sploh nedopustno, onečaščujoče primerjati človeka z materijalom. Prav kratka, povsem vsakdanja zgodba, kakršno smo čitali tudi včeraj, nas prepriča, da Človeka res ne smemo meriti z istim merilom kot materijal. Ko čitamo takšne zgodbe, se nam ne zde niti več zanimive, da bi se ob njih zamislili, se pa menda še ni nikdar zgodilo. Dandanes n* »vlečejo« več tragedije brez vseh »pikant j nih« priveskov, ki niso dovolj krvave m »mastne«. Treba bi bilo vsako tragedijo »okusno« garnirati, lepo od začetka do konca inscenirati pred čitateljem posamezne strahote, da jih »sladokusci« doživljajo ter pride na račun naša »boljša« nrav. Zato ni čuda, če smo včeraj, ali pa tudi kdaj prej, prezrli kratko poročilo o samomoru, s katerim je Iakonično povedano, da je ta ali oni izvršil samomor zaradi bede, ali, da »vzrok samomora ni znan«. Včeraj se je n. pr. obesil na Viču 731et-ni zidar. Kaj takšnega je za nas nekaj povsem naravnega. Prah bi dvignil le samomor kakšnega imenitnega gospoda. Takrat bi se šušljalo vse mogoče o samomorilcu, ljudje bi se čudili, zakaj se je ubil, porajale bi se neverjetne legende, izmislili bi nešteto načinov smrti in morda bi celo napol preklicali njegovo smrt. No, če se pa obesi delavec, ki je povrh vsega še star, tedaj je to kar naravna smrt... Tako naravna, da so odveč še celo osmrtnice z oznanilom, da ie blagopokojnik umrl po kratki, težki bolezni. Tej ugotovitvi bi pa morda kdo oporekal — največ zaradi tega, ker je brez ovinkov, češ, kdo je pa tako surovi Toda pomislite, še nedavno je iskal v Ljubljani dela zdelan starček, ponujal se je povsod, kjer so potrebovali delavce, a brez uspeha, fovsod so ga odklaujali, češ, očka prestan ste, dovolj je mladih zidarjev, mladih, krepkih delacvev, ki kaj zmorejo, s katerimi se vi ne morete meriti. Nikjer niso potrebovala starega, izrabljenega, sestrada nega delavca 'n vsak bi se izgovarjal, češ, Sovjetski delavci v Londonu Te dni je prispel v London prvi izletniški parnik iz sovjetske Rusije »Ukraina«. S parnikom se je pripeljalo 350 izletnikov, med njimi 80 žensk. Skoraj vsi so tovarniški delavci. Dobili so 35 dni izrednega dopusta zaradi velike marljivosti pri uresničevanju petletke. Izlet je organizirala centralna uprava dalavskih organizacij, ki nosi tudi del stroškov, drugi del stroškov gre pa na račun posebnega fonda za nagrade najboljšim tovarniškim delavcem. Izletniki so se odpeljali iz Leningrada v Hamburg, potem pa v London, posetijo pa še Genovo in Carigrad, odkoder se vrnejo v Odsso,. kjer bo izlet končan. Tovarniškim delavcem bo sledila na poučnem izlertu v inozemstvo večaa skupina najmarljivejših kmetov s kolektivnih gospodarstev. V Londonu so vzbudili izletniki iz sovjetske Rusije splošno pozounost. Ogledali so si zanimivosti angleške prestolice m ko so jih obkolili novinarji, so dejali, da z buržu-aznimi novinarji nočejo govoriti. Vsi so v novih oblekah enakega kroja. Med njimi je več učiteljic in pet tehničnih strokovnjakov. Hči MateHari vohunka Londonski list »The People« poro-ča, da je francoska tajna policija are* tirala te dni lepo Vero Olgo Ostrogo vo, ki je bila zapletena v vohunsko afero na vzhodni meji Francije. Zani* mivo je, da je ta dozdevna Poljakinja v resnici hči slovite javanske plesalke in vohunke med svetovno vojno Mate Hari. Po aretaciji je dekle svojo iden* titeto sicer energično tajilo, pač pa je priznalo marsikaj drugega, kar bo spravilo na dan vse podrobnosti vo* hunske afere. Priznala je tudi, da se je lotila vohunstva samo zato, ker ji francoske oblasti niso dovolile porabiti dokumentov, ki bi bili rehabilitirali njeno mater. Vera Ostrogova pripoveduje, da je dobila za svoj 18. rojstni dan skrbno zapečateno pismo, ki ji ga je bila za* pustila njena mati. Mata Hari baje pi* še svoji hčerki, da ni bila nikoli v službi nemškega vohunstva in jo pro* si, naj se v primeru njene smrti osveti za krivico, ki ji je bila storjena. Ko so zakaj bi ga moral najeti baš jaz. na i q% najame kdo drugi, kjer se ne pozna, če je eden več ali manj«. Kdor bi hotel dokazovati, da ima star, oslabel delavec tudi pravico živeti, da bi ga morali vzeti v delo prav tako kot mladega — bi se osmešil, posmehoval i bi se mu kot hlapcu Jerneju... Vidite, nihče ni dolžan dati onemoglemu zaslužek, nihče ni kriv njegovega obupa in njegove smrti, vsi si umivamo roke in nihče ni surov... In komu se zdi škoda, če umre takšen star možak? Nihče ne bo vzdihnil za njim. Češ, škoda ga je bilo, lahko bi še živel. Da, povsem normalen konec se nam zdi smrt reveža — če ne moreš živeti, je pač najbolje, da umre?. Sleherni lahko svobodno umre, ker vlada pač v življeniu takšna nepopisna svoboda ter popolna harmonija med vsemi stvarmi in rečmi, med vzroki in učinki. .. Na svetu ni problemov. Kakšen problem pa bi naj bil to, če n. pr. star revež ne more najti zaslužka ter ne ve, kako bi naj živel. Gordijski vozel je na mah presekan, če se tak revež obesi. Neizprosen življenski red pravi umri, obesi se, ker si samo v napotje drugim ljudem, ker nisi več za nobeno rabo. Morda je pa samo en, prav majhen problemček, od katerega bi se kdo spotaknil: vprašal bi: Vse lepo, toda kaj je počel možak vso svojo dolgo življensko dobo, da je prišel na stara leta tako daleč? Vidite, prekrasno vprašanje! Samo, zakaj se nismo vprašati n. pr. o omenjenih topovih na Ljubljanskem polju, kaj je bilo z njimi, da so prišli tako daleč, ali kaj je delal star zavržen stroj, da so ga končno zavrgli? Da, samo zaradi tega se ne vprašamo, ker ima vsak zavrženi stroj po našem vrednotenju višjo ceno kot star izrabljen človek. .. Stroj se nikdar tako ne izrabi, da bi ga več ne mog ki uporabiti še za to ali ono, dočim je izrabljen človek povsem brez cene. Kaj je delal? V službi človeške družbe je bil. Nikar se ne pretvarjajmo, nikar si ne domišljujmo, da je tako častno in dobro služiti družbi, da je Lahko sleherni njen najnižji hlapec na stara leta preskrbljen, četudi več ne dela. Večkrat čitamo kalkulacije nekaterih pridobitnikov, ki nam dokazujejo, da žive od same izgube. Zanimiva bi pa morala biti kalkulacija takšnega sezonskega delavca, ki mora opravljati najtežja dela, ki zahtevajo največ sil in dobro hranjenega delavca — da bi videli, kako velik dobiček spravlja on, koliko vlaga, prihrankov v hranilnice za stara leta in kje preživlja počitnice pozami. Naravnost senzacijonalna bi bila takšna kalkulacija... Pa kaj, ni treba več kalkulirati, od časa do časa napravi kalkulacijo izrabljen delavec — z wvjo za vratom! vprašali Vero Ostrogovo, kje ima m a* terino pismo, je odgovorila, da ga je shranila pri nekem državnem tožilcu, kjer ga lahko dobe. Pismeno se je tu* di zavezala, da bo ta dokument izro* čen oblastim. Dejala je, da je aretacija prav nič ne boli, če bo pripomo* gla do rehabilitacije njene nedolžne matere. Skromna princesa Pariza poročajo, da si hči bivšega kralja Alfonza Beatrica sama pripravlja balo. Poroka s princem Alva-rom Antoin om Bo u rb o r - O rl ean s k im bo letos v decembru. Infantka je opustita izlete in tenis, po cele dneve sedi doma in marljivo šiva perilo. Pripravlja si 12 garnitur in gleda bolj na trpež-nost, kakor na razkošje. Poročno obleko iz navadne bele svile ji napravi neki pariška modni salon. Za dotični salon se je princesa odločila zato, ker je v njem uslužbena bivša njena dvorna dama. Princesi pomaga njena sestra Marija Kristina, zaročena z bratom njenega bodočega moža. Poročne svečanosti bodo zelo skromne, ker mora bivši kralj Alfonz štediti, dasi ga ne moremo prištevati med siromake. Svoji starejši hčerki da okrog 4 milijone Din dote. Poročnih daril ne bo mnogo, kajti španskemu plemstvu se z redkimi izjemami na godi posebno dobro. Na predlog in-fantke Eulalije, ki živi v samostanu, iz-roče pripadniki visokega plemstva princesi Beatrici namesto nakita okrog 350 tisoč Din v zlatu. Ženin princ Alvaro študira na tehniki v Švici in hoče postati strojni inženjer ter tudi izvrševati prakso. Izjavil je, da bo srečen, če bo. mogsl preživljati svojo ženo. S preživljanjem pa menda ne bo tako hudo, saj bo za »vsakdanji kruh« zadostovala ženina dota. Po poroki se preseli princesa k svojemu možu v Švico in mu bo vodila gospodinjstvo. Že zdaj se veseti š*udertovskeg* življenja, pa tudi princ že komai čaka, da bo imel s /oje gospodinjstvo, k5i- je princesa baje aobra kuharica. Grozno. — Danes sem čitala v potopisu, da pokopljejo v Indiji z možem tudi ženo in sicer kar živo. To mora biti grozno. — Pa še kako! Posebno za moža. Bodočnost — Moja žena pije za zajutrak kavo, jaz pa čaj. — No, ko boš dolgo oženjen, kakor sem jaz, boš tuda ti pil kavo. Emile Gaboriau: 12 velemesta Roman — Priznam, da je res, da je bdi Mont- louis ubit tako, kakor pravi Ghinchan. Samo da se temeljito motijo oni, ki mislijo, da imajo v rokah orožje proti meni, — je prir>orrinil grof, — kajti moja nepremišljenost je že zastarana in po zabijena. Mascarot si je popravil očala m dejal smeje: — Prav pravite, gospod grof. Nihče vas ne more preganjati sodnim potom. Ne morejo vas soditi zaradi tega umora, ki je bil izvršen že pred triindvajsetimi leti. Toda kaj če bi jutri moji klijenti — sram me je, da jih moram tu tako nazivati — v listih objavili pripovedovanje barona de Clinchana pod nedolžnim naslovom »Zgodbica z lova«. Navedene bi bile seveda samo začetne črke, toda z debelim tiskom. Kaj porečete na to? Grof je videl jasno v bodočnost, ki S3 mu je prikazovala v najtemnejših barvah. V duhu je že videl objavo te, zamj tako sramotne zgodbe. Poznal je pa tudi ljudi in vedel je, da gre lopovom, ki so ga držali v krempljih samo za denar. Zato je dejal kar naravnost: — Končajva to!... Za koliko bi hoteli prodati te papirje? Mascarot je bil na vidaz užaljen in zarnrmral je: — Denarja nočemo. — Nočete denarja? — je ponovil grof presenečeno. — Kaj torej hočete? — Nekaj za vas brezpomembnega, kar j3 pa zelo važno za one, ki me pošiljajo. Naročili so mi, nad vam povem, gospod grof, da lahko mirno sprte, če dovolite, da se razdere zaroka med gospodično Miussidanovo in gospodom de Breulh-Faverlavem. Listi «z dnevnika barona de Clinchana vam bodo izročeni na dan poroke gospodične Sabine z ženinom, ki ji ga sami izberete. Grof Mussidan je bil ves iz sebe. — Saj to je blazr.ost! — je zarnrmral. — Ne, to je najpametnejše, kar si morete misliti. Mr.scarot je vstal. — Gospod grof, moram vam Še povedati, kaj je privedlo moje klijente do te^a skleoa. Res ie, da prihajajo z grožnjami, toda proti vam nimajo nič, pač pa proti gospodu de Breulh-Faverlavu. — Gospod de Breulh-Faverlay ima mojo besedo. — Pretveza se bo zt našla, — je ugovarjal Mascarot. —- Grofici de Mussidan je mnogo ležeče na iej poroki. S te straiii naletim na težke ovire. Mascarot u se je zdelo najpametneje molčati. — Končno se bojim, — je nadaljeval grof, — da bo to tudi za mojo hčerko hud udarec. Mascarot je po Florestanovi zaslugi vedel, koliko so vredne te besed2. — O, mlado dekle, kakor je Sabina, bo lahko našlo drugega fanta, — je pripomnil smeje. Grof je omahovali že dobre četrt ure. Zavest, da je izročen na milost m nemilost tem lopovom, ga je strašno poniževala. Toda bil je v Škripcih m slednjič se je udal. — Naj bo, — je dejal, — moja hči ne vzame gospoda de Breulh. Mascarot je triumfiral, toda znal se je premagovati in tako grof sploh ni opazil njegovega veselja. Globoko se je poklonil in odšel. Cim je stopil na stopnišče, si je začel od veselja meti roke. — Ce bo imel Hortebize tako srečo kot sem jo imel jaz, — je mrmral sam pri sebi, — bo vse v redu. VI. Da se pokloni grofici de Mussidan, ni potreboval dr. Hortebize takih ovinkov kot njegov prijatelj Mascarot, ko je hotel priti h grofu. Cim se je pojavil, to je pet minut po Mascarotovem prihodu, sta oba v vestibulu zdehajoča služabnika takoj spoznala v njem moža iz odlične družbe, gospodarjevega gosta. Obema se je poznalo na obrazih silno presenečenje, kajti to je bilo res nekaj izrednega, skoraj čudež; nobenemu gro-fičinemu prijatelju ni namreč nikoli prišlo na misel, da bd potrkaj na njena vrata. Cemu to, ko so se pa mogli sestajati z njo na razstavah, konjskih dirkah, v restavracijah, v gledališču in trgovinah? Vddeli so jo lahko pri modnih krojačih, na koncertni, v parkih, skratka povsod, Doktorju je bilo to dobro znano in zato je mirno sledil shigd, ki je odprl vrata salona, da bi ga napovedal. Grofica de Mussidan je ležala na otomani pni peči in čitala... Cim je zagledala doktorja, je radostno vzkliknila in vstala. — Dokto-e. to je pa res lepo, da ste prisil kar k mem* na dom. Pri teh besedah je namignila slugJ.. naj primakne doktorju naslanjač. Grofica de Mussidan je bila dokaj visoke postave, sloka in za svojih petinštirideset let izredno dobro ohranjena tako, da bi človek mislil, da ima pred seboj mlado dakle. — No m ker ste že prišli, — je nadaljevala, — bi vas prosila, da se mimogrede malo pomudjte s pregledam. — Kaj ste bolni, gospa grofica? — Jaz? ... Kaj vam pa pride na misel? Še tega bi bilo treba! Pač se pa bojim za zdravje svoje hčerke. — Ah! — Da, žalibog, gospod doktor. Moram vam povedati, da Sabine skoraj že ves mesec nisem videla. Imam toliko drugih skrbi, da mi vedno primanjkuje časa. Včeraj sem si jo pa temeljito ogledala in opažala sem, da se je zelo iz-premenila. — Ste jo vprašali, kaj ji je? — Seveda. Odgovorila md je, da se počuti prav dobro. Sicer jo boste pa itak sami videh"; saj dovolite, kaj ne? Pri teh besedah je pozvonila in pri-toitel je sluga. — Lubine, — mu je velela grofica, — recite gospodični Sabini, da jo prosim, naj pride malo k meni. — Gospodična Sabina je odšla, gospa grofica. Po šejkih hrepeneče ženske Kako nasedajo bogate pustolovke arabskim sleparjem, ki se izdajajo za prince Zadnja leta so začeie romati po pustolovščinah hrepeneče bogate žen* ske iz Evrops in Amer*«ke v Sahaio, kjer upajo dotrči za muža pravljičnega šejka. Severna Arr:ka je polna takih pustolovk. Nijvcč jih prihaja iz An» glije in Amerike, kar je razumljho, saj sta to dve državi z visoko valuto. Dekleta, pa tudi ločene žene in vdove vidijo v filmih poglavarje .iivjih ple» men v pustinjah ali pa čitajo nevele :n romane, v katc^h s:» opisani šejki z vso krvoločnostjo in tomantko In naenkrat zahrep^ne po teh piav»jičn:n junakih. Na svetu so seveda tiali resnični šejki, toda njihove število ie mneje* no in pustolovske ženske postanejo i večinoma žrtve premetenih p-« t'ajal* — Ah!... Je že dolgo tega? j cey preprog, vodnikov karavan in no* — Gospodična je odšla pred tremi ' ^ 1 - ; urami. — Kdo jo je spremljal? — Nljena komornica Modesta. — Je gospodična povedala, kam gre? — Ne, gospa grofica. — Dobro, lahko greste. Sluga se je prikloniti in odšel. — To je pa res neprijetno, — je dejala grofica. — Upajmo končno, da bo ta bolezen, ki se je bojim, preprečila poroko v naši palači. Hortebize je v duhu triumfiral, ker ni vedel, kako bi začel, grofica mu je pa sama tako lepo ugladrla pot. — Kaj mislite Sabino omožiti, gospa grofica? Grofica de Mu^s,dan je položila prst na usta, — Pst! — je zašepetala, — to je velika tajna fn odločitev še ni padla. Toda vi ste zdravnik in zato vam lahko zaupam. Zelo verjetno je, da bo Sabina do konca tekočega leta gospa de Breulh-Faverlayeva. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapreki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. sačev vode, ki se radi iz lajajo za prince. Ti črni sleparji so začeli po* sebno trgovino, ki ji je namen spravi* ti v žep denar bogatih, po Afriki po* tujočih žensk. V Tunisu že zdaj govo* re o mladi Angležinji, ki je pokloni* la vse svoje imetje, nakit in srce vod* niku velblodov Hassanu, čeprav ima na vesti štiri umore in nebroj ropar* skih napadov. Mož je na zunaj podo* ben samemu Mohamedu, še daleč pa ni podoben kavalirskim šejkom, ki jih opevajo romani in filmi. Bogata An* gležinja se je s Hassanom poročila in živela sta daleč nekje v oazi, dokler se je tolovaj ni naveličal in je z vsem njenim premoženjem pobegnil. Kmalu so našli novo žrtev v Oranu v Alžiru. Kljub temu pa pustolovske ženske še vedno romajo v severno Afriko. Največja nevarnost za nje je sle* par. Priliznjenost je Beduinu že priro* jena in na njo se zanaša bolj kakor na svojo lepoto ali pestro obleko. Allaha kliče za pričo, ko prisega, da še nikoli ni videl tako lepe in mikavne ženske. Z neverjetno zgovornostjo opiše njen obraz, njene oči in sploh vse njene čare. Da dokaže resničnost svojih trditev, si položi na dlan žareče oglje in ga drži, dokler ne ugasne. Končno ponudi beli ženi svojo pala* čo, ki je bodisi v čarobni oazi sredi puščave, ali pa kje v mestu minaretov ob vznožju Atlasa. Palača je seveda opremljena z orijentalskim razkošljem in obdana s pravljičnim palmovim gajem, polnim čarobnih vodometov. Tako preparirano pustolovko Beduin končno ugrabi, kar mu ona seveda z veseljem dovoli. Toda plastično naslikani raj se v večini primerov izpremeni v neskonč* no pustinjo, kjer je naivečja atrakcija mršav velblod in nekaj od solnca ož* ganih palm, palačo pa nadomestuje šotor iz velblodje dlake ali pa siro* mašna, iz blata zlepljena koča, polna domačih žen, umazanih otrok in mrče* sa. Razočarana princesa se bridko raz* joče, toda spoznanje pride prepozno. Če ni zadovoljna z razkošjem pustinje, če ji ne ugaja življenje pod milim ne* bom in v družbi umazanih, lenih Arabk, se ji kavalir ponudi, da jo od* vede nazaj v civlizirani svet, seveda pod pogojem, če mu da ves denar in nakit, kar ga ima. Mnogo ta'.ih pustolovščin se pa konča tudi tragično. Tako je bilo z Louiso Batavlleovo, čije truplo so na* šli nedavno blizu Tunisa. Njeni prija* telji so povedali, da je živela mirno in zadovoljno v Parizu. Lani poleti je pa sklenila preživeti počitnice v severni Afriki. Odpotovala je v Tunis, kjer ji je zelo ugajalo. Tam se je zaljubila v »šejka« Smadja in videli so ju več* krat v arabskih kabaretih. Končno sta pa izginila in pozneje so našli truplo zaslepljene Parižanke blizu Tunisa. Policija išče sedaj dozdevnega šejka, pa ga najbrž nikoli ne bo našla. NOG AV1CE z 2.I60M Zakaj se ga boji — Kaj ti je pa naredil ta človek, da se ga tako bojiš? — Čevlje. OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! Specijjelni entel oblek in volar francos-J sistem pri Matek & Mfkeš, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) »BREDA« žepni robci ^m. Din 2.—. — Namodernejse :vezenje zaves, pregrinjal in perila. POTNIŠKI AVTO >Donet«, v prav dobrem stanju za 10.000 Din proda MIha Lah, Kamnik, Vrhpolje. 2321 . »FORD« LIMUZINO dobro ohranjeno takoj kupim. Ponudbe na naslov: L Razbor-Sek, tovarna čevljev, Tržič. 2322 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 84—34 ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti našega srčno ljubljenega soproga, skrbnega očeta, starega očeta, strica, tasta in svaka, gospoda Aleksandra brivskega mojstra in hišnega posestnika kakor za poklonjene številne vence in krasno cvetje, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. občinskim svetovalcem, Zadrugi samostojnih obrtnikov, Zadrugi brivskih mojstrov, Bolniški blagajni samostojnih obrtnikov, zastopnikom Društva hišnih posestnikov, Ljubljanskemu Sokolu, Organizaciji brivskih pomočnikov, vsem cenjenim gostom, uslužbenstvu domače tvrdke, dalje zastopnikom raznih korporacij, društev in organizacij ter končno vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da počastijo spomin dragega nam pokojnika in ga spremijo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej naša najiskrenejša zahvala. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek dne 24. t. m. ob 6. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. LJubljana, dne 20. avgusta 1931. ŽALUJOČI OSTALI. JUGOGRAD izvršuje solidno in najceneje vse zgradbe ter tozadevne načrte. — Inž. Srečko Pust. — Inž. ar h. Bogomir Post. — Streliška 33. teL 2025 85L HALO ! HALO! Samo pri paro brzolikalnicl J. BOC, Ljubljana, Kolodvorska ulica 6 se Vam zlika, očisti, pokrpa in zaobrne Vaša obleka! — Na likanje se lahko počaka! Dopisnica zadostuje, pridemo po obleko na dom. — Istotam je prvovrstni modni atelje. Blago se lahko nabavi pri nas po najnižjih cenah, 2067 Modroce predeluje in očisti zimo prahn na specijainem stroju samo Rudolf Sever, LJUBLJANA, Marijin trs 2 VINOGRAD z novo trto in lepim hramom, kjer so 3 prostori z vsem inventarjem, eno uro od postaje Sevnica, in pol ure od glavne ceste naprodaj. Sadna drevesa, kostanji, lesčina in vse potrebščine za vinograd. Lep razgled. Kupec lahko obavi tudi trgatev. Naprodaj je radi bolezni takoj. Pojasnila daje Josip Novsak, Laško. 2320 Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOL1, LJUBLJANA. Dunajska c. 6. 500 DINARJEV TEDENSKO PLAĆAMO zgovornim osebam s Številnimi poznanstvi! Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor. 86-L HRANO dobro domačo nudim dvema gospodoma ali gospodičnam a celodnevno za Din 400.— mesečno. Naslov v upravi > Slovenskega Naroda«. 2323 URADNIK-ZAČETNTK ~ absolvent Trgovske akademije ali pa maturant se sprejme. — Oferte s curriculum vitae in a prepisi spričeval na oglasni oddelek > Slovenskega Naroda« pod »Trajno 2324«. KLAVIRJE IN GLASBILA zaradi opustitve trgovine na Mestnem trgu prodam pod tovarniško ceno in na najmanjše obroke. ALFONZ BREZNIK, LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 3. Vsa pleskarska in soboslikarska dela tevrtuje točno, solidno in po 1 onkmrenčnfb cenah pod djo j. HLEBA družba s o. s. hi Sv. Petim e. 33. Večja množina akulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove uprava Slovenskega Naroda Razpis Pokojninski zavod za nameščence ▼ Ljubljani razpisuje oddajo centralne kurjave za nebotičnik ob Dunajski cesti v Ljub-ljani Proračun ter gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za Din 50.—. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 27« avgusta t* h pri podpisanem zavodu do pol IZ. ure dopoldne. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI. ,0462 Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo In lnseratui del lista: Oton Cnristof, — Vsi v Ljubljani*