Leto XVII
APRIL 1968
Cena 0,20 N din
Stališča
SVETA ZA TEKSTILNO, OBUTVENO IN USNJARSKO INDUSTRIJO PRI REPUBLIŠKEM ODBORU SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA
I.	Položaj tekstilne industrije v 1967. letu se je poslabšal tako v okviru celotnega področja industrije in rudarstva kot v primerjavi s predhodnim, 1966. letom. Za primer navajamo nekatere podatke: celotni dohodek slovenske tekstilne industrije za 9 mesecev 1967. leta, če ga primerjamo z enakim obdobjem 1966. leta, je manjši za 3 %; ostanek dohodka se je zmanjšal za 55 '%>. Zaloge gotovih izdelkov so porasle za 24%; dolgovi dobaviteljem so se povečali za 68 % itd. Vzroki za tako stanje so v Pomanjkanju obratnih sredstev, povečanju stroškov, v uvozu tekstilnih izdelkov široke potrošnje, zniževanju een, v povečanem deležu družbene skupnosti in drugje. Tak položaj tekstilne industrije zmanjšuje možnosti modernizacije, razvoja in konkurenčnosti na mednarodnem trgu. Omenjeni problematiki se v 1968. letu Pridružuje še nepravočasen in neadekvaten devizni režim.
Svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo je na svoji III. seji obravnaval tudi »Informacijo v zvezi z režimom uvoza in izvoza za leto 1968«, ki jo je pripravilo Poslovno združenje tekstilne industrije Ljubljana, in jo namerava poslati vsem delavskim svetom delovnih organizacij tekstilne stroke, prav tako pa je bil seznanjen s stališči, ki j*h je do izvozno-uvoznega režima zavzela gospodarska zbornica. Svet Je ocenil in sprejel stališča Poslovnega združenja in zbornice kot edina Pravilna in skladna z intencijami reforme.
Svet meni:
L da pravočasno seznanjanje gospodarstva s pogoji gospodarjenja ni samo zakonska formalnost, temveč Predpogoj za pravilno poslovno orientacijo. Samo v tem primeru lahko gospodarstvo prevzame odgovornost za svoje normalno poslovanje in morebitne posledice neuspešnega gospodarjenja;
2.	proglašeni reformni princip enakopravnosti pogojev poslovanja panoge ali grupacije je nujno dosledno izvajati. V kolikor bi bilo iz objektivnih razlogov potrebno od tega odstopiti (kar pa v bistvu ne more nikomur koristiti), gotovo to ne more biti pravica državnih, temveč le samoupravnih organov gospodarstva na različnih nivojih ali skupščinskih organov.
Republiški odbor sindikata industrije in rudarstva SRS je že na svojem II. občnem zboru, maja 1967. leta, opozarjal na možne posledice družbeno nekontroliranega intervencijskega uvoza, predvsem takih artiklov, ki jih v zadostnih količinah, ustrezni kvaliteti in cenah doma sami proizvajamo. Omenjeno opozorilo našega občnega zbora so nekateri proglasili za delovanje proti inten-cijam reforme in ni doseglo ustreznega razumevanja.
Na osnovi teh zaključkov smo se dogovorili:
—	za javni nastop predsednika sveta na občnem zboru Republiškega sveta ZSS, kjer je govoril o omenjeni problematiki tekstilne industrije;
—	za skupen sestanek predstavnikov Poslovnega združenja tekstilne industrije, gospodarske zbornice SRS in našega sveta, kjer smo se domenili, kaj mora vsak storiti, da bodo nepravilnosti odpravljene in devizni režim za tekstilno industrijo čimprej sprejet;
—	seznanili smo odgovorne tovariše centralnih organov sindikatov v Beogradu s problematiko in zahtevami tekstilne industrije; ti bodo skupaj z drugimi predstavniki tekstilne industrije nastopili pred ustreznimi zveznimi organi;
—	predsednik našega sveta bo v Gospodarskem zboru Zvezne skupščine postavil poslansko vprašanje, zakaj še do danes ni bil sprejet devizni režim za tekstilno industrijo;
— svet predlaga sindikalnim podružnicam tekstilne industrije, da z obstoječo problematiko seznanijo poslance republiškega in zveznega zbora. Med drugim naj poslance opozorijo, da pri pristojnih zborih postavijo vprašanje odgovornosti in pravočasnosti dela zveznih organov.
Po mnenju sveta je tekstilna industrija v preteklem obdobju, posebno pa v lanskem letu, plačevala svoj davek tudi zaradi svoje neorganiziranosti. Svet je o tem razpravljal in meni, da je potrebno z razpravo nadaljevati, ker bomo le na ta način prišli do prvih skromnih zamisli, idej, predlogov, kako naj bi se naša panoga bolje organizirala. Člani sveta so sprejeli obveznost, da se bodo o samoorganiziranosti tekstilne industrije posvetovali s sindikalnim članstvom v podjetjih, poslali svoja mnenja svetu in na prihodni seji o o njih razpravljali. Prav tako bo naš svet razpravljal o pojavih brezposelnosti in usmerjanju zaposlovanja. Kakršno koli sugestijo ali predlog, kako uspešneje urejevati omenjene probleme, bomo z veseljem sprejeli!
Članom kolektiva čestitamo
!• titre/
[/'irtzuih tl vin
in jim obenem telimo
prijetno praznovanje in še mnogo delovnih uspehov
Izvršni odbor sindikalne podružnice Induplati
iz
Pravilnik o stimulaciji je DS sprejel
Vsakdo opravlja v podjetju svoje delo. Večina opravlja vsakdanjo delovno dolžnost na osnovi norme; manj kot dve desetini članov v kolektivu pa s svojim delom bistveno odloča o gospodarnosti. Gospodarsko stanje podjetja pa zahteva, da je treba vse tiste, ki vplivajo na poslovnost in gospodarnost spodbuditi s primerno nagraditvijo, da bi se prilike zboljšale.
Delavski svet je na 8. seji v četrtek 29. februarja sprejel pravilnik, kakršnega je pripravila komisija za usklajevanje osebnih dohodkov.
V razpravi pred potrditvijo pravilnika o stimulaciji je bilo slišati nekatere pripombe zoper njega, kljub temu lahko trdimo, da je delavski svet pravilnik zavestno sprejel. Zagovornik pravilnika, eden med ve-cimi, je rekel na primer naslednje: Pokreniti moramo vse, da izboljšamo likvidnost podjetja. Prepričan sem, da bo »zaklapalo«, ker mora.
Uspel ne bo le tisti, ki noče ali tisti, ki ne zna delati.«
Grafična demonstracija pravilnika o stimulaciji in podatek inženir Klešnika, kakšni bi bili osebni dohodki prizadetih, če bi izračun osebnih dohodkov po tem pravilniku veljal že v decembru povedo, da bi nekateri dobili le 74 osebnih dohodkov, drugi nekaj več in le dva ali trije več, kot so dejansko prejeli (102 in en primer 107 V« OD). Za četrtino manjše osebne dohodke bodo nekateri dobili predvsem zaradi nerealnih zalog (prevelike!). To je sicer prav, četudi je res, da bodo nekateri plačali za stare grehe, katere niso sami zakrivili. Samo, če bodo posamezniki finančno prizadeti — manjši osebni dohodek — bodo pazili, da se zadeve urede. To pa bo v končni obliki koristilo vsem članom kolektiva.
Pripombe glede zunanjih vplivov, ki otežkočajo naša prizadevanja, de-
lavski svet ni upošteval. Tako je prav, ker je ureditev vseh perečih vprašanj nujno potrebna. V pravilniku je upoštevano, v kolikšni meri ta ali oni vpliva na gospodarnost, zato so tu odstotki, ki prizadevnost in uspešnost spodbujajo, ustrezno stimulirajo.
Pravilnik o stimuliranju ni nekaj statičnega, nekaj, kar se morda po določenem času ne da zamenjati ali dopolniti, če bodo spremembe in dopolnitve narekovale okoliščine. Z njim se teži izključno za tem, da bodo prizadeti bolj zainteresirani za večjo in gospodarnejšo izpolnitvijo zaupanih nalog. Zato osvojitev pravilnika samo pozdravljamo.
Ni enotnosti
glede
regresov
Člani izvršnega odbora sindikata so se zbrali 27. marca zato, da bi pripravili predlog za delavski svet glede regresov za bivanje v naših počitniških domovih med letnim dopustom.
Enotnega stališča do tega vprašanja niso zavzeli predvsem zato, ker je bilo več variant in ker je na drugi strani večina, ki želi, da bi dobili vsi določeno vsoto denarja za dopust ne oziraje se pri tem, če ga preživiš v Umagu ali drugod.
Največ je bilo takšnih, ki so predlagali isto ceno kot lansko leto in enake pogoje kot doslej za pridobitev pravice do regresa. Vsi ti so bili nadalje mnenja, da bi morali dati vsem ostalim po 100 din kot namenski dodatek k osebnemu dohodku za letni dopust.
Kot rečeno, največ jih je zagovarjalo ta predlog vendar enotnosti niso dosegli. Bili so tudi mnenja, da bi delavski svet Induplati, ki o zadevi odloča, na prihodnji seji o predlogih šele slišal poročilo in se po posvetu s širšim krogom članov kolektiva odločil o najustreznejši obliki in višini regresiranja.
Tokrat je bilo enotno mnenje članov izvršnega odbora sindikata samo v stališču, da lahko člani kolektiva in njihovi svojci, ki imajo po našem pravilniku pravico do regresa, koristijo regres le za čas 7 dni. Ves ostali čas letovanja naj vsi enako brez razlike plačajo po polni ceni, ki bazira na ekonomskem izračunu.
Opostorilo
uredništva!
V našem glasilu bomo v prihodnje (in smo delno že doslej) pisali vse denarne zneske v vrednosti novih dinarjev. Označbe N din ne bomo več uveljavljali ampak samo din, ker so vse vrednosti dejansko omenjene v dinarjih, ki je naše veljavno plačilno sredstvo.	¥,
Predsednik DS inženir Lado ZABUKOVEC
TUDI V OPLEMENITILNICI OD 1. MARCA DALJE NORME
Na deveti seji upravnega odbora Induplati je inženir Ukmar navzočim podrobno razložil vse, kar zadeva nove norme za nekatera dela v oplemenitilnici. Člani upravnega odbora so o zadevi razpravljali in na koncu sklenili, da veljajo norme zaenkrat za 3 mesece.
Individualne norme so uvedene zato, da stimulirajo prizadevnost pri delu in kvaliteto dela. Oboje je bilo v oplemenitilnici zanemarjeno. Kljub pridnosti pri delu so predvsem bar-varji s svojimi osebnimi dohodki vedno bolj zaostajali. Bolje plačani
Proproeea požar
Konfekcija šotorskega oddelka (Ana Mav,
Vida Jereb in Marija Sitar)
so bili v drugih obratih četudi je značilnost dela ali zahtevana strokovnost bila tam manjša. Prehiteli so jih zaradi neurejenih razmer in zaradi premajhne povezanosti med oplemenitilnico in upravo, ki skrbi za nemoten potek dela. Premalo budni so bili tudi samoupravni organi tako v ekonomski enoti kakor tudi v delavskem svetu oziroma v upravnem odboru.
Individualne norme za barvarje veljajo od 1. marca dalje. V pripravi Pa so norme za dela pri impregnira-nju tkanin. V izogib nevšečnostim in zato, da bi bilo mogoče hitro ukrepati v primeru nepravilnosti, veljajo norme do petka 31. maja. Če se bo izkazalo, da so dobre, potem bodo veljale dalje v nasprotnem primeru Pa bo upravni odbor zahteval popravke norm, ki naj bi bili boljši °d teh prvih. Povezano s tem je upravni odbor naročil ustrezni službi v podjetju, da predloži upravnemu odboru mesečno poročilo o doseganju norm in o izračunih osebnih dohodkov po normi.
Vsi ostali delavci v oplemenitilnici bodo zajeti v skupinsko normo. Videti je, da se je tudi v oplemenitilnici nekaj premaknilo. To je lahko Prizadetim delavcem in celotnemu kolektivu le v prid. Seveda pa bo moralo vodstvo obrata poskrbeti za nemoteno delo in člane obrata pogosteje seznanjati z ukrepi, ki naj skupna prizadevanja izboljšajo. Prepričani smo, da bo le tako mogoče izpolniti norme oziroma po njih sploh delati. To pa je želja vseh.
Nedelja 10. marec. Kazalec na uri kaže pol sedmih. Na vzhodu se je delal beli dan. Obetalo se je hladno a lepo vreme.
Službujoči vratar Zorman je bil na obhodu. Vse je bilo mirno. Ljudje, ki stanujejo v okolici, so še spali. Ko je Zorman zakoračil na del dvorišča med staro in novo tkalnico je videl dim, ki se je valil iz mizarske delavnice. Stekel je po ključe, da bi prišel v notranjost in pogasil, če bi bilo treba. Nerodnost. Ključev ni bilo. Treba jih je bilo šele najti. Tudi to se je zgodilo.
Odklenil je vrata in videl le gost dim, ki je bil proti sredini mizarske delavnice kar zelenkast. Urno je zaprl vrata in odhitel po dežurnega gasilca in mu pojasnil, kaj se je zgodilo. Takoj nato je alarmiral še Slavka Hribovška. Poklicni gasilec tovariš Majhen je bil hitro nared in prvo pritisnil na gumb, ki je sprožil sireno za preplah. V naglici — vse se je odvijalo zelo hitro — je pritisnil premalo in ga večina ni slišala. Slišali pa so Albin Hribar, inž. Janko Ukmar, Jože Gerkman in Tonček Ručigaj in prihiteli so v najkrajšem času na pomoč.
S skupnimi prizadevanji so štirje gasilci hitro namestili gasilske cevi
na vodovodne hidrante in usmerili curke vode na žarišče. V eni uri je bil požar pogašen. V eni uri!
Ko so gasilci odšli je Zorman tekom dne še pregledal kraj požara, da bi takoj interveniral če bi bilo potrebno. Pa ni bilo.
Požar je nastal zaradi samovžiga klopčiča bombažne preje, ki je bil nakvašen s firnežem. Podobno se je pred mnogimi leti že primerilo, zato so takoj ugotovili vzrok.
Vedeli so tudi za tistega, ki je bil tako nepreviden, da je napravil to neodpustljivo napako. O vzroku in povzročitelju požara pa pravi vratar Zorman, naj spregovorijo tisti, ki so v podjetju za to zadolženi.
Budnost in prisebnost vratarja Zormana je pohvale vredna. Ponekod ljudi v takih primerih nagradijo. Upajmo, da bo tako tudi pri nas. Prav verjetno je, da bi bilo že eno uro preveč, da bi iz majhnega žarišča nastal velik požar. Škoda bi bila v takšnem primeru neizmerno večja. Zato ne skoparimo z nagrado, kadar je ena oseba preprečila, da bi v nekaj urah postali »žalostne priče« požara in pogorišča.
O.	L.
Led smo v Ljubljani kupili, ker ga rabimo pri delu v oplemenitilnici ne pa zato, da se topi na dvorišču
NOVOSTI PRI NAGRAJEVANJU
Ni vedno in ni vse posledica gospodarske reforme ampak naša težnja, da z dobrim gospodarjenjem ustvarimo pogoje za normalno delo.
Kolektiv pritiska na večje osebne dohodke. Nihče ni proti. Mnogim pa je nerazumljivo, zakaj o višjih in boljših dohodkih le govorimo. Rezultata v tem pogledu pa ni.
Vsem je znano, da' smo se odločili za politiko, ki naj omogoča zaposlitev vsem, ki so člani kolektiva. V tej zahtevi smo prikrojili tudi delitev dohodka in delitev dela dohodka za osebne dohodke tako, da bistvenih razlik nismo zaznali. Z generalno linijo delitve osebnih dohodkov smo posegli celo v pristojnost samoupravnih organov v ekonomskih enotah. Zaradi tega smo tudi njihovo delo nekoliko zavrli. To smo vedeli. Ureditev takšnega stanja je stvar kompleksne rešitve vprašanja kako gospodarimo.
Delavski svet je sprejel predlog strokovne službe v podjetju, v katerem je nakazana rešitev bistvenih vprašanj. Z ureditvijo določenih nalog in s stalnim nadzorom nad določenimi pogoji, bo podjetju mogoče boljše poslovati in ustvariti obenem potrebna sredstva za povišanje osebnega dohodka.
Gibanje osebnih dohodkov ni stvar sposobnosti ali nesposobnosti ožjega kroga ljudi v podjetju ampak stvar med seboj povezanih faktorjev, ki zahtevajo — v našem primeru — določeno ureditev. O tej smo sicer že dolgo govorili. Verjetno pa bo stvar urejena šele s pritiskom na merodajne, ki bodo svojo krivdo tudi sami plačali.
V	kolikor bo povsod vse v redu (ali za začetek le v posameznih obratih) bodo tisti, ki s svojim delom vplivajo na gospodarnost nagrajeni. Nagrajen pa bo v tem primeru tudi delavec v obratu in v kompleksni ureditvi celoten kolektiv.
O predlogu, kako urediti vsa vprašanja, je govoril (26. 2. 1968) inženir Janko Ukmar. Že v uvodu je naglasil, da bo o predlogu razpravljal delavski svet podjetja, da pa je želja komisije za vsklajevanje osebnih dohodkov, ki je predlog pripravila, seznaniti čim širši krog kolektiva s podrobnostmi in cilji predloga. Zahtevi, je nadaljeval ing. Ukmar, je zadoščeno že s tem, da je predlog pravilnika na običajni način objavljen. Komisija pa je kljub temu za to, da članom v živi besedi tolmači predlog. V njem sta namreč dve novosti in to:
— V pravilniku o DELITVI DOHODKA je spremenjen 4. člen (glej Konoplan marec 1968!) in
— v pravilniku o RAZDELJEVANJU OSEBNEGA DOHODKA, v katerem je več sprememb oziroma dodatkov. .
V	pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov velja omeniti predvsem naslednje novosti:
a)	Nekatere spremembe so vne-šene zato, da se pravilnik vskladi z veljavnimi zakoni.
b)	Ekonomskim enotam je po predlogu prepuščeno posebno nagrajevanje za tiste, ki si to z delom zaslužijo. Takšna oblika dela je bila že uveljavljena sedaj pa je še legalizirana.
c)	Uvedba posebnega sistema nagraditve za vse tiste osebe, ki s svojim delom vplivajo na gospodarnost podjetja.
d)	Razdeljevanje osebnih dohodkov po samoupravnih organih v ekonomskih enotah, kar omogoča nihanje osebnih dohodkov.
e)	Uvedba cenikov za vrednotenje izvršenega dela po kriteriju norma ur. Takšna oblika cenitve je trajnejše vrednosti.
f)	Pri izračunu dohodka in pri razdelitvi deleža za osebne dohodke izdelata pripravljalnica in tkalnica — zaradi povezanosti del — skupni obračun.
K točki »e« velja pripomniti, da so ceniki izdelani za dela v predilnici, tkalnici (in pripravljalnici), za oplemenitilnico (s tiskarno) in za konfekcijo. Izračun po normah bo realna osnova za cenitev vrednosti del.
Ustvarjeni dohodek bo v ekonomskih enotah moral, to je razumljivo, zadoščati za vse redne (in nepredvidene izostanke delavcev v teh obratih.
Sedaj izračunane norma ure bodo veljale v praksi 3 mesece. Nihče ne more trditi, da je izračun brezhiben in edino pravilen, zato ima komisija za vsklajevanje osebnih dohodkov nalogo, da po preteku tega časa in kasneje izravnava nepravilnosti.
Posebnost za izračun dohodka predstavlja tudi določba, da bremenijo izredna dela sklad za investicije in, da direktor podjetja odobrava potrebne nadure, ki bremenijo skupna sredstva za osebne dohodke podjetja.
Izračun za ugotovitev dohodka je napravljen glede na število zaposlenih s stanjem 31. januarja 1968. V ekonomskih enotah, kjer bi se odločili za sprejem novincev na delo, bodo morali imeti za to vzrok, ker bo vsak novi član kolektiva bremenil denarni fond za osebne dohodke. Veljati bo morala zatorej le ekonomska računica.
Pod točko »d« omenjeno nihanje osebnih dohodkov ima vzpodbudni namen. Osnova za to je težnja, da tisti del kolektiva boljše zasluži, ki tudi boljše dela. Komisija za usklajevanje osebnih dohodkov iz tega razloga že sedaj (in bo tudi v prihodnje) striktno zavrača vse predloge za spremembo kriterijev, ki so osnova za izračun osebnih dohodkov.
Za karakteristična delovna mesta v oplemenitilnici bodo že s 1. marcem uveljavljene norme, za ostala
delovna mesta pa bo veljala še nadalje skupinska norma, ker je tudi značilnost dela takšna.
Po posebnem pravilniku (točka »c«) bodo nagrajeni tisti delavci v podjetju, ki s svojim delom odločilno posegajo v gospodarnost celote. S pravilnikom o tem vprašanju je predvidena ureditev naslednjih vprašanj:
1.	Uveljaviti kriterij vrednosti prodaje.
2.	Uveljaviti kriterij izračuna višine dohodka od prodanih izdelkov in
3.	Uskladiti vse zaloge z optimalnim stanjem.
Nekateri prizadeti bodo dobili tako v prihodnje (po potrditvi predloga) osebne dohodke izračunane po
1.	in 2. kriteriju. Najvplivnejši pa bodo odgovarjali ali nagrajeni tudi še po 3. kriteriju.
Znano nam je, da so kriteriji zelo strogi, toda skrajni čas je, da jih uveljavimo in omogočimo skupnosti normalno delo. Doslej smo o teh vprašanjih samo govorili, videti je, da bomo odslej tudi ukrepali. Primerjava izračuna za december 1967 kaže, da bi »najvišji« dobili v tem mesecu okoli 75 °/o od izplačanega osebnega dohodka. Kadar pa bodo, in to bodo, če bo vse tako kot si želimo, dobili več kot sedaj, takrat bodo dobili več tudi vsi člani kolektiva.
S tem bo zadoščeno sklepu delavskega sveta in to vsi želimo. Zaslužili bomo več in imeli bomo od tega boljše osebne dohodke.
O.	Lipovšek
Tovariš Miha Marinko, član Sveta federacije je bil februarja stranka našega prodajnega oddelka
Vefrti
Prošnjo krajevnega odbora SZDL iz Radomelj je upravni odbor podjetja zavrnil, ker nimajo denarja. Prosilec zbira denar za pogostitev žena ob priliki 8. marca.
Gasilci iz Mengša so se opremili z novim gasilskim avtomobilom, ki jih velja 150 000 N din. Prosili so za finančno pomoč, vendar jim je upravni odbor ugodil le materialno in sicer tako, da bo naše podjetje opremilo mengeški gasilski voz z gumiranimi gasilskimi cevmi iz sin-tetike.
Uslužbenka Dana Pavlinova se je pritožila na upravni odbor glede cenitve njenega dela z ozirom na imenovanje nove uslužbenke na delovno mesto, ki je bilo njej obljubljeno. Posredi je tudi vrednotenje dela novinke in njenega. Po razpravi je upravni odbor naročil ureditev tega vprašanja kadrovski službi in svetu ekonomske enote uprave s tem, da o rezultatu naloge seznanita upravni odbor.
Člani upravnega odbora so nasprotovali sedanjemu načinu postopka s posamezniki (velja predvsem za delavce v upravnih službah), s katerimi se ne postopa kot s človekom. Zahtevali so tudi, da ob enakih pravicah velja tudi izpolnjevanje dolžnosti za vse enako.
Občinska skupščina iz Domžal je naslovila na naše podjetje prošnjo za denarno pomoč, s katero bi uredili vprašanje otroškega varstva in prispevali del tudi za dograditev ljubljanskega kliničnega centra. Člani delavskega sveta so prošnjo zavrnili z utemeljitvijo »nimamo denarja«.
Zveza mladine Slovenije, Centralni komite iz Ljubljane je naslovil na podjetje prošnjo za denarno po-njoč, ki jo želi imeti za poživitev dubskega življenja. Mladina bo svoje delo osredotočila sprva na prireditev NAS KLUB 68. Delavski svet je prošnjo zavrnil. Denarja ni.
Na predlog komisije za cenitev in °dpis osnovnih sredstev se je delavski svet odločil na svoji 8. seji, da pr°da zastarel in nerabni predilni str°j za ceno starega železa. Stroj nima več knjižne vrednosti.
O nekaterih spremembah cen, ve-Javnih letos za hotelsko-gostinske usluge v našem počitniškem domu v Umagu, bo razpravljal delavski svet na prihodnji seji, ker zadeva se ni pripravljena. Vse podobne govorice so zaenkrat neresnične in neutemeljene.
Delavski svet je sklenil, da priredi tudi letos za ženske članice našega kolektiva pogostitev ob pri-iki 8. marca. Nastale stroške bo Plačal kolektiv iz sredstev za osebne dohodke.
Člani delavskega sveta so bili seznanjeni z napovedano javno tribuno, na kateri bodo dobili od naših gospodarstvenikov, tehnikov in predstavnikov družbeno-političnih organizacij v podjetju odgovore na vprašanje, ki zanimajo kolektiv. Predsednik DS je naslovil na navzoče (na 8. seji) poziv, da vprašanja, ki jih zanimajo naslovijo organizatorjem javne tribune in na tribuni zahtevajo odgovore.
UO — 28. marca 1968
Z obsegom prodaje v januarju in februarju se ne moremo preveč hvaliti. Dosegli smo sicer zadovoljive rezultate; kar je ugodnejše je dejstvo, da so dobri obeti za marec.
Predlog tehnični službi: Poenostaviti proizvodnjo s tem, da iz mase podobnih izdelkov naredimo enega v več širinah, ki bo ostalim podoben in za trg najzanimivejši.
Izvoz. Velik del izvoznih nalog bomo v naslednjih dneh izpolnili. Preostali del v zahtevanem roku. Predvidevamo minamalno izgubo, ki jo moramo vračunati, kar se že sedaj odraža v finančnem prikazu.
Obračun našega dela za prva dva meseca je zaključen z dobičkom. To je razveseljivo, ker v primerjavi s prejšnjim letom (imeli smo v tem času že precej izgube) lahko trdimo — in ugotavljamo — da se načrti izpolnjujejo.
V proizvodnih obratih beležimo januarja in februarja določen zastoj, ki je nastal zaradi premestitve nekaterih strojev. Večjo proizvodnjo pričakujemo v oplemenitilnici, ki še vedno zaostaja. V povprečju smo lahko z izpolnjevanjem proizvodnih nalog zadovoljni.
O sejmu v Frakfurtu je poročal
I.	Sešek. Naš program dela je dobro zastavljen in ne odstopa od programov vodilnih proizvajalcev tekstila za gospodinjstvo in notranjo opremo stanovanj. Poročilo tovariša Seška je bilo izčrpno, kratko in celovito, skratka, zelo dobro.
Tretjega maja ne bomo delali. Prvomajski prazniki bodo trajali skupno pet dni, to je od 1. maja do vključno 5. maja. Prosti dan bomo nadoknadili v soboto 18. maja.
Za impregniranje tkanin bomo kupili nov stroj. Ekipa petih domačih strokovnjakov je v sodelovanju z inozemskimi firmami ugotovila, da večjih uspehov na sedanjem stroju ne bomo dosegli zato je odločitev, da kupimo nov stroj, najboljša.
Pravilnik o zaposlovanju pripravnikov je izdelan vendar ga bo upravni odbor predložil delavskemu svetu
v potrditev šele na drugi seji, ker ga v kratkem času, ki je bil na voljo, ni mogoče oceniti in sprejeti.
Upravni odbor je zavrnil prošnje za finančno pomoč treh prosilcev in to: Učenci Doma invalidov iz Kamnika, Orkester iz Domžal in dijaki IV. letnika STTŠ iz Kranja.
Našemu sodelavcu Francu Vavpotiču bo blagajna podjetja plačala vse stroške v zvezi s klimatskim zdravljenjem v Čateških toplicah. Vsi člani upravnega odbora so se strinjali s takšno odločitvijo.
Nadi Rojc iz pripravljalnice je UO odobril enomesečni izredni dopust, za katerega je zaprosila zato, da bi lahko potovala na obisk v Ameriko.
Francu Zormanu je UO odobril 300 din kot priznanje za vestno opravljanje službe. Zorman je še pravočasno odkril ogenj v mizarski delavnici. Gasilci, ki so prihiteli na pomoč in gasili, pa dobijo po 100 din.
Zofiji Papež je UO odobril posojilo 6000 din za nakup stanovanja. Upravni odbor se je tako odločil, ker je bil njen primer že dalj časa pereč.
Komisija za cenitev in odpis
osnovnih sredstev je predlagala prodajo več elektromotorjev ter drugih starih in iztrošenih strojev. Kupci bodo lahko najboljši ponudniki oz. podjetje Dinos.
Upravni odor je naročil upravi, da naroči ustrezni službi v podjetju popravilo vseh klima naprav, ki ne delujejo v redu. Rok, postavil ga je UO, je 30. april 1968.
V skladišču pomožnega materiala
je treba imeti na zalogi vse tiste stvari, ki se stalno rabijo in so manjše vrednosti. Sedanja težnja pri zmanjševanju je dosegla drugo skrajnost, ki je enako škodljiva za skupnost kot tista, kadar je na zalogi preveč materiala.
Obve§tilo
OBISKOVALCEM
NAŠEGA POČITNIŠKEGA
DOMA NA MALI PLANINI
Oskrbite se pred odhodom na Malo planilo s potrdilom, da ste član našega kolektiva, sicer ne morete uveljaviti regresa. Potrdilo dobite v uradnem času v pisarni uprave ekonomske enote za družbeni standard (v menzi).
Kdor ne bo predložil zahtevanega potrdila, ta bo moral plačati polno ceno za oskrbo ne glede na to, da ga osebje v domu pozna. Ta zahteva je nepreklicna.
V Jaršah, marca 1968.
Uprava EE za družbeni standard
Mednarodna razstava tekstilnih strojev v Baslu (od 27. 9. do 6. 10. 1967) je zbrala vrhunske dosežke v gradnji tekstilnih strojev — bilo je 881 razstavljalcev iz 18 držav — in jih predstavila številnim obiskovalcem.
Napredek tehnike tudi pri tekstilnih strojih ni šel mimo. Večje so hitrosti strojev, vse bolj se uveljavlja elektronika pri kontrolnih mehanizmih, uporabljene so vse večje transportne enote. Veliko je tudi drobnih izboljšav, ki razbremenjujejo delavca in mu zato omogočajo večjo produktivnost in izdelavo kvalitetnejših izdelkov.
Ustavimo se najprej pri prvi fazi tkanja, to je pri previjanju osnove. Razstavljeni so bili razni stroji za precizno navijanje in za različne oblike navitkov. (Raketni navitki od 1 do 5 kg teže). Največ pozornosti so pritegnili avtomatski stroji za križno previjanje. Pri križnem previjanju do 1200 m/min., je naloga delavca le še kontroliranje dela stroja in skrb za dovoz varkopsov in odvoz polnih navitkov. Vse ostalo opravi stroj sam. Stroj opravi torej naslednja dela: Natakne nov kops, poišče konec niti na kopsu in začetek niti na križnem navitku, ju zveže in vključi mehanizem za previjanje. Podobno operacijo opravi stroj pri likvidaciji pretrga niti. Slednje delo stroja je zamenjava polnega križnega navitka s praznim.
Posamezni proizvajalci strojev so vse te izboljšave rešili vsak na svoj način. V glavnem lahko ločimo tri konstrukcije avtomatskih križno previjalnih strojev:
— Aparat za vozlanje je nameščen na enem mestu stroja in opravlja svojo nalogo za več navijalnih glav, ki se gibljejo mimo njega. Ob srečanju opravi aparat svojo nalogo to je preveže nov kops ali pretrgano nit. Po tem principu gradijo stroje naslednje firme: Holt (ZDA), S ACM (Francija), Muller (ZR Nemčija). Schvvei-ter (Švica) in še nekatere manjše. Navedene proizvajalce teh strojev bi lahko razdelili še v ameriško skupino, ki izdeluje stroje tako, da pride na en aparat več glav in na evropske firme, ki obremenjujejo en aparat za vozlanje z manjšim številom glav. Hitrost premikanja glav je pri ameriških strojih prilagojena času, ki je potreben za previtje enega kopsa, pri evropskih konstrukcijah pa se glava večkrat sreča z aparatom za vozlanje.
— Aparat za vozlanje se premika od ene p revijalne glave do druge in na ta način opravi svojo nalogo. Tipičen primer za konstrukcijo opisanega postopka je »Avtokoner« firme — Schlafhorst.
- V tretjo skupino pa lahko razvrstimo tiste stroje, pri katerih je vsaka previjalna glava opremljena s svojim aparatom za vezanje. Predstavniki oziroma izdelovaci teh strojev so Savio (Italija), Metler (Švica), Leesona (ZDA) in drugi.
Pri strojih za navijanje votka nismo opazili bistvenih sprememb. Navij alna brzina vretena se je povečala do 12 000 obratov/min. Pri teh strojih lahko po potrebi rezervno nit zelo natančno nastavimo glede na dolžino (od 3 do 15 metrov), ki je lahko navita ob vrhu votkove cevke, ali zadaj, kot je to največkrat primer. Pri navijanju brezkončnih niti (filament) je uporabljeno fotoelektrično reguliranje debeline navitka brez tipalnega kolesca. Dovod praznih cevk, in odlaganje polnih, je avtomatiziran.
Posebnost predstavlja »Unifil« agregat, to je agregat, ki je montiran na tkalski stroj, in namenjen za navijanje
votka, katerega avtomatično navija, ko tkalski stroj porabi določeno število votkovih navitkov. Najnovejše izboljšave na tem agregatu dovoljujejo navijanje oziroma tkanje v 4 barvah.
Pred štirimi leti so pokazali »Unifil-« agregat kot novost, tokrat pa je bil že zelo izpopolnjen. Uspešno se je uveljavil kot pripomoček pri tkanju na različnih statvah svetovnih znamk. Zanimivo za nas je območje navijanja od Nm 3,4 do Nm 100/1. Slaba lastnost »Unifil« agregata je visoka cena in zaradi tega visoka začetna investicija.
Inž. Lado Zabukovec
Križno-previjalni avtomat
Ekonomska propaganda
I. nadaljevanje
Socialistični pogledi na ekonomsko propagando so drugačni od kapitalističnih. Pomen in mesto ekonomske propagande v socialističnih državah sta definirani z resolucijo Mednarodne konference, katera je bila v Pragi leta 1957. Na tej konferenci je bila zastopana tudi Jugoslavija, sprejeti pa so bili naslednji osnovni elementi:
1. Socialistična ekonomska propaganda mora v narodu dvigati in vzgajati razvoj okusa, razvijati in spodbujati njene potrebe, s čimer bi se aktiviralo povpraševanje po proizvedenem izdelku. Rezultat takšne
ekonomske propagande se mora odraziti na kvalitativnem izboljšanju narodne potrošnje, kakor tudi na uveljavljanju novih proizvodov in okusov.
2.	Vloga ekonomske propagande je opredeljena v pomoči, katero mora informativno nuditi narodu v odnosu na racionalne metode potrošnje dobrin.
3.	Ekonomska propaganda mora dvigati dozorelost socialistične trgovine, da bi potrošniki, zahvaljujoč se dobri propagandi, izbrali potrebne izdelke, jih nabavili na najpriklad-nejši način in ob najmanjši izgubi časa.
Ti zaključki so zelo pomembni in kažejo, da moramo ekonomsko propagando v socializmu še posebno negovati. Njena naloga ni, da bi potrošniku nametali izdelke, da bi ga zavajali, oziroma mu prikazovali neke odlike izdelka, katere ta nima. Tak način propagande nemalokrat srečamo v kapitalizmu. V socializmu potrošnika potom propagande seznanjamo o prednostih in svojstvih posameznih izdelkov, izhajajoč z vidika pravilnega in popolnega zadošče-vanja potrebe po potrošnji. Potrošnik mora biti seznanjen s tem, s čimer razpolaga tržišče, vedeti mora za svojstva po edinih izdelkov, karakteristike in vrline izdelkov, poznati mora navodila za uporabo, jakost učinkovanja, vse to v cilju, da bi se prepričan odločil za nakup. Tako
DS SE IE ODLOČIL ZA IZUUUGITEV
Franc Majdič, predsednik disciplinske komisije pri delavskem svetu Induplati, je na 8. seji DS, 29. 2. 1968 prebral predlog disciplinske komisije, ki zahteva izključitev M. K. iz delovne skupnosti podjetja zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti. Iz predloga disciplinske komisije smo slišali, da je bila K. trikrat zalotena pri kršitvi delovne discipline. Poleg tega je delavka po storjenem dejanju iskala najrazličnejše možnosti, da bi dejanje prikrila oziroma, da bi si pridobila vplivne posrednike, ki bi mogli vplivati na izrek milejše kazni. Pri tem je prišlo celo do poizkusa podkupovanja člana disciplinske komisije s strani enega od posrednikov. Obenem je tudi navajala, da ji je potrebno do upokojitve samo še dve leti delovne dobe, čeprav ji je dejansko potrebno še osem let delovne dobe.
Naravo dejanja, s katerim je delavka kršila delovno disciplino in zakaj je disciplinska komisija verificirala to dejanje kot hujšo kršitev delovne dolžnosti, je podrobneje pojasnil tudi disciplinski preiskovalec diplomiran jurist Albin Gnidovec. Člane delavskega sveta je seznanil s podrobnostmi, ki so navedle disciplinsko komisijo do predloga, da se M. K. izključi iz podjetja.
V razpravi pred odločitvijo so člani delavskega sveta slišali mnenja, ki so kršilko bremenila in takšna, ki so zahtevo po izključitvi spodbijala. Predsednik delavskega sveta inženir Zabukovec je prebral tudi Peticijo naslovljeno na delavski svet, katero je podpisalo 79 delavk iz konfekcije, in s katero podpisnice želijo, da se M. K. ne izključi iz kolektiva. Delavski svet te peticije ni mogel upoštevati, ker se je moral ravnati po postopku, ki je z internimi predpisi predviden za izrekanje disciplinskih kazni.
Po tajnem glasovanju se je 17 članov DS izreklo za izključitev,
proti izključitvi je glasovalo 7 članov, en član pa se je pri odločitvi vzdržal. Tako je bila s tem glasovanjem dosežena večina, ki je po zakonskih predpisih potrebna pri glasovanju o izključitvi delavca iz podjetja.
Tovariš Albin Gnidovec je takoj po razglasitvi izida glasovanja seznanil navzoče in prizadeto delavko,
Proizvodnja
V FEBRUARJU 1968
Proizvodnjo v februarju, kljub manjšim spodrsljajem, lahko smatramo za zadovoljivo. V februarju je bilo v tkalnici montirano 22 novih avtomatskih strojev, ki se bodo vključili v proizvodnjo v marcu.
Po obratih je naslednje:	bil plan	dosežen
	Plan	Indeks
	februar	februar
	1968	1967
Predilnica		
— predenje	77,4 »/o	82	»/o
— sukanje	83,2 %	420 °/o
Tkalnica	99,7 %>	104,6 »/o
Plemenitilnica	105,9 °/o	141	"/o
Tiskarna — tm	—	79,5 ®/o
— bm	—	122	°/o
Konfekcija	86	®/o	63 ®/o
Kvaliteta izdelkov je bila v februarju nekoliko boljša kot v preteklem mesecu. Bilo je adjustiranih 0,24 "/n več tkanin I. vrste kot v januarju.
da je M. K. s tem izidom glasovanja že prenehala biti članica delovnega kolektiva Induplati, da pa bo imela možnost sprožiti delovni spor pri sodišču proti odločbi, ki bo izdana na osnovi tega glasovanja.
Disciplinska komisija je že večkrat predlagala izključitev v tem ali onem primeru; delavski svet pa je v primeru M. K. prvič glasoval za predlog (izključitev). S tem je dobila disciplinska komisija potrdilo za svoje delo, in zaupanje za težavno nalogo, ki ga opravlja.
Izvršni odbor sindikalne podružnice organizira za prvomajske praznike
csitic* '/nitij
na progi JARŠE — UMAG. Prijave sprejema do 20. aprila 1968 predsednik sindikalne podružnice Induplati tovariš Marjan SLAPŠAK. Pri prijavi bodo dobili interesenti vse podrobnejše informacije
Javna tribuna
V soboto 23. marca je sindikat priredil JAVNO TRIBUNO. Na anonimna pismena vprašanja, ki so bila prirejena glede na originalna vprašanja so odgovarjali člani upravnih in tehničnih služb ter predsednik UO in sekretar ZK OO Induplati.
Javne tribune se je udeležilo vsega 42 članov kolektiva. Z odgovori so bili navzoči zadovoljni, ker razen pismenih vprašanj ni bilo drugih.
Vojaka Dušan Pirš in Jože Mr var, naša nekdanja sodelavca, ki sedaj služita vojaški rok prvi v Novem Sadu in drugi v Postojni, pošiljata starim znancem in sodelavcem lepe pozdrave.
Tovariš Pirš želi, da s tem posredujemo pozdrave tudi vsem nogometašem enajsterice INDUPLATI in jih vspodbuja k dobri igri, s katero bi zmagali v podzvezni ligi.	Urednik
omogoča propaganda z bogastvom •dej, poznavanjem prilik na tržišču, °b upoštevanju zahtev potrošnikov, Pri postavitvi nujno potrebne povezave med proizvajalcem in potrošnikom, da pride do kupoprodaje.
Poznamo več vrst ekonomske propagande. Njihovo število je stalno v Porastu ker gospodarstvo v svojem razvoju ne želi, da bi zaostalo za sodobnimi pojavi v družbenem življenju. Zato lahko k ekonomski propagandi prištevamo vse kar pomaga, da najde izdelek svojo pot od proizvajalca do potrošnika.
Poleg reklame lahko uvrščamo v ekonomsko propagando tudi zaščitne znake, razstave in sejme, izložbena okna, različne publikacije in članke, darila in podobno. Zaščitni znak Pvedstvalja močno sredstvo v propa-
giranju prodaje. Takšna značka obeležuje izdelek nekega podjetja zaradi lažjega razlikovanja od drugih podobnih izdelkov. Zaščitna značka je z zakonom zaščitena in registrirana. Zaščitna značka služi proizvajalcu, da zaščiti svoj izdelek pred zamenjavo ali falsifikatom. S tem preprečuje hkrati konkurenci izdelovati enak izdelek. Za potrošnika predstavlja izdelek, opremljen z zaščitnim znakom, garancijo za določeno kvaliteto.
Zaščitni znak uporabljamo za različne skupine ali posamezne izdelke. Lahko je lasten vsem izdelkom proizvajalca X. Velja pravilo, da ni umestno menjati zaščitno značko, ker izzove zamenjava znaka pri potrošniku pomote. »Marken artikli-« so danes vse češče pojem v
sodobnem trgovanju, predvsem v samopostrežbi. Pri potrošniku, ki sam izbira izdelke (brez posredovanja prodajalca), predstavlja zaščitni znak izdelek, v katerega ima zaupanje. Tako označeni izdelek (dobrina) se prodaja sam.
Zaščitni znak mora vsebovati naslednje značilnosti:
— Biti mora izdelan tako, da ga lahko potrošnik brez težav razpozna;
—	potem, ko smo ga spoznali, si ga moramo z lahkoto utrditi v spominu in
—	potrošnik mora biti prepričan, da zaščitnega znaka ni mogoče niti zamenjati niti imitirati.
Razstave in sejmi so starejše oblike reklamiranja. Več o tem bomo pisali v prihodni številki.
Dalje prihodnjič
Starefti
Nekateri že prej, drugi pred kratkim; doslužili so, izpolnili pogoje in se upokojili. Tokrat, v petek 15. marca, so bili na običajnem poslovilnem sestanku pri direktorju:	Rudolf
RUČMAN, mojster v oplemenitilnici; Tomaž JERAN, nadmojster v tkalnici; Ana JANKOVIČ, tkalka in Ljudmila KREGAR, delavka v konfekciji.
Prisluhnil sem razgovoru. V desetletjih se primeri marsikaj zanimivega. Vsega nisem zapisal, morda pa so nekatere izjave primerne, da jih ohranimo v naših zapiskih.
Tovariš Ručman je delal v podjetju od 8. avgusta 1927 (v zapiskih kadrovske službe je njegovo ime zavedeno pod številko 476). Pred štirimi desetletji je bil sprejet na delo skupaj s tovariši: Stebalom, Mavkom in drugimi. Najprej je delal v tkalnici. Po potrebi je bil premeščen na delo v pripravljalnico, kjer je snoval, izdajal votek in opravljal še druga dela. Pred drugo svetovno vojno je Ručman začel delati v barvarni. S sodelavcem Kogovškom sta se menjala na enem od obeh beningerjev (jigger).
Tovarišica Jankovičeva je v razgovoru dejala, da je bila z delom v podjetju kar zadovoljna. Res je bila vmes tudi doba, ko je bila nejevoljna na mojstra, ki ji ni pravočasno popravil stroja, toda to je drobtinica v vskadanjem življenju. Njeni spomini na delo v Induplati so prijetni.
Ljudmila Kregar je bila bolj kritična. »Najlepše je bilo takrat,« je dejala, »ko smo delali 10 in 12 ur dnevno. V tistih časih se res nismo bali za delovno mesto. Danes ni tako!« Svojo misel je nadaljevala z besedami, da upokojenec danes ni nikomur potreben, in da se konkretno nje letos nihče ni spomnil za dan žena. Kriva za to je v tem primeru terenska organizacija.
Najbolj zgovoren je bil nadmojster tov. Jeran. Poleg tega, da se je v razgovoru z direktorjem zanimal za položaj podjetja, za gospodarsko stanje tekstilne industrije Jugoslavije, s poredno s sorodno dejavnostjo v svetu, mi je naročil, da potom Konoplana posredujem še naslednje sporočilo, katerega naslavlja na svoje nekdanje sodelavce:
»Hvala tkalkam, vdevalkam, pomočnikom mojstrov, mojstrom, nad-mojstroma in obratovodji tkalnice za sodelovanje in razumevanje ter na koncu za lepo darilo, katerega ste mi poklonili ob priliki mojega odhoda v pokoj.
Vsem vam, in vsem ostalim članom kolektiva želim pri delu mnogo uspehov, predvsem v obnovljeni tkalnici.
Prilike mi niso omogočile, da bi se od vsakogar posebej poslovil in se obenem zahvalil za sodelovanje, zato izkoriščam to priliko in vam še enkrat rečem — hvala.*<
odhajajo
Štirje naši sodelavci so zapustili delo. Odšli so v zasluženi pokoj. Prepričani pa smo, da se bomo z njimi še večkrat srečali, in ob takih prilikah obujali spomine na skupaj preživela leta. Priključujemo se poslovilnim besedam šefa kadrovske službe Ivana Deržiča, katere je ob slovesu naslovil na »nekdanje« sodelavce in rekel: »Se mnogo zdravih in zadovoljnih let vam želimo in ne pozabite na kolektiv, v katerem ste toliko časa delali.«	n T
Induplati: Dob 5:1
V prvi prvenstveni nogometni tekmi pomladanskega dela tekmovanja so v nedeljo 24. marca domači igralci premagali nasprotnike iz Doba z rezultatom 5 :1.
Tekma je imela dve značilni polovici. V prvi sta obe moštvi prikazali lep in hiter nogomet, v drugi pa nogomet s karakterističnimi znaki pomladanske utrujenosti. V domačem moštvu Induplati je igral Franc Bleje poslovilno tekmo, ker mora v naslednjih dneh k vojakom.
Gole za Induplati so dosegli Urh (2), Bleic F, Trobec M. in Smrekar; za goste pa je v drugem polčasu dosegel gol Kogovšek.
O. L.
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopi :
1. Franc Letnar, delavec v skladišču preje, vstopil 17. 2. 1968.
Izstopi:
1.	Rudolf Ručman, mojster izmene, izstopil 19. 2. 1968.
2.	Anton Hribar, dvoriščni delavec, izstopil 23. 2. 1968.
3.	Anka Borec, tkalka, izstopila 23. 2. 1968.
4.	Jože Mrvar. delavec v skladišču preje, izstopil 23. 2. 1968.
5.	Dušan Pirš. delavec v prejemar-ni, izstopil 24. 2. 1968.
6.	Franc Žučko. ključavničar, izstopil 24. 2. 1968.
7.	Zvone Potočnik, ekonomist, izstopil 15. 2. 1968.
8.	Jožefa Kimovec, previjalka, izstopila 29 2. 1968.
9.	Marija Orešnik, uslužbenka v nabavi, izstopila 29. 2. 1968.
10.	Klara Vrečar, tkalka, izstopila 29. 2. 1968.
11.	Marija Klopčič, del. v konfekciji, izstopila 29. 2. 1968.
12.	Marija Rožič, del. v oplemenitilnici. izstopila 13. 3. 1968.
13.	Vinko Dornik, mizar, izstopil 14.
3.	1968.
Zaltoalt*
Ob smrti mojega dragega očeta
IVANA ZDRAVICA
izrekam iskreno zahvalo svojim sodelavkam — tkalkam, ki so mi izrazile sožalje in mi obenem gmotno pomagale. Vsem, prav iskrena hvala.
Žalujoča hčerka Mihaela
Količevo, februarja 1968.
Ob izgubi najine drage mame
KATARINE OMEJC
sc zahvaljujeva sodelavkam iz konfekcije in predilnice za izraze sožalja in za lepi venec, ki ste ga poklonili najini mami v zadnji spomin. Hvala tudi vsem, ki ste nama ob tej priliki gmotno pomagali.
Žalujoči hčerki Mihaela in Terezija Omejc
Radomlje, 8. 3. 1968.
Umrl je moj dobri, dragi oče FRANC PER
Svojim sodelavcem in sodelavkam v sukalnici bi sc s tem rada zahvalila za izraze sožalja in za rože, katere ste dale mojemu očetu v zadnji pozdrav.
Žalujoča hčerka Ivanka por. Urbanija
Drtija pri-Moravčah, 25. 2.1968.
iHmbinut
Uvodnik — Stališča sveta za tekstilno . . . Čestitka za 1. maj
Pravilnik o stimulaciji je DS sprejel Ni enotnosti glede regresov Opozorila uredništva
Tudi v oplemenitilnici od 1. marca norme Preprečen požar Novosti pri nagrajevanju Vesti
Obvestilo obiskovalcem našega doma na Mali planini
Inž. Zabukovec - Novo pri gradnji tekstilnih strojev
Ekonomska propaganda (nadaljevanje kot podlistek)
Delavski svet se je odločil za izključitev Pozdrava vojakov
Inž. Zabukovec — Proizvodnja v februarju 1968
Objava za AVTO RALLY
Javna tribuna
Starejši odhajajo
Šport: Induplati : Dob 5 :1
V. Habjan — Obvestila iz kadrovske službe
Zahvale
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani