CENA 149 SIT 14. APRIL ŠTEVILKA 2/XLVIII 1998 Ornament je zločin. (Adolf Loos) Marcel Sfefančic junior )e Citv men iz province RTV ne bi več računala na prste § Smučarija bančnikov in carinikov § Kralj Vikend magazina # Koga država plačuje več kot ostale § Partizan o morali in poštenju, domobranec o hrabrosti in veščinah § Prebava in zabava § Boj dobrega in zlega v sliki in besedi § Internet, pornografija in cenzura TfllBUHA STRAN 2 TfllBUHA 14.4.1998 Super računalnik zaRTV Če bo RTV Slovenija kupila na-črtovani računalnik za izračun ce-ne minute programa, bo ta investi-cija vsako minuto programa v na-slednjih petih letih podražila za okoli šestdeset pfeningov. V tem času se namreč lastniku povrne taka investicija. Seveda pa ta po-dražiteu minute programa ne vključuje vzdrževanje, ki je za tak računalnik zelo velik strošek: nek-je med eno in dvema dodatnima markama na minuto programa. Svetniki Sveta RTV Slovenija so v mesecu marcu med drugim razpravljali tudi o ceni minute pro-grama in ugotovili, da bi za tak izra-čun potrebovali računalnik, vreden 500.000 nemških mark, 300.000 mark vredno pro-gramsko opremo in vsaj še milijon mark za vpeljeva-nje takega raču-nalnika in za izo-braževanje upo-rabnikov. Vsaj ta-ko je svetnikom pojasnil pomočnik generalnega direk-torja za poslovne zadeve Igor Ka-dunc. "Tak računal-nik nujno potrebu-jemo, če želimo izračunati ceno minute programa," razlaga Kadunc: "Sedaj imamo naj-starejšega Digitala v Sloveniji, z novim (skupaj dva milijona vrednim, op. a.) pa bi lah-ko brez večjih težav izračunali ce-no minute." Kot pravi Kadunc, za celostno knjigovodstvo potrebujejo računalnik, ki bo znal obdelati po-datke tako po stroškovnem mestu kot tudi po projektu oziroma odda-ji. Poleg tega naj bi se po Kadunče-vih besedah knjigovodski podatki vnašali le še enkrat - in ne pet do šestkrat kot se sedaj: "Težkoje na-mreč izračunati, koliko je vredno poročanje našega dopisnika iz New Yorka, če se isti dan javi en-krat za radijska poročila, za TV dnevnik, za Odmeve, pa še za Ted-nik. Ne glede na to. ali se javi ali ne, obstajajo nekifiksni stroški kot je, denimo, najem stanovanja." Na mnenje, da se da tako računovods- tvo voditi tudi z osebnim računal-nikom - potrebovali bi le več časa, mogoče pa je tak izračun narediti tudi peš, Kadunc odgovarja: "Tudi v času starega Egipta so imeli že zelo razvito matematiko; izraču-navali so vsemogoče stvari, ven-dar je pri zapletenejših računih sodelovalo nekaj sto Ijudi." Direktor Superračunalniškega centra na Inštitutu Jožef Stefan Mišo Alkalaj je mnenja, da za take potrebe (za izračun na promil pfe-ninga natančno) na RTV Slovenija ne bi smeli porabiti več kot pol mi- ^reuho^ lijona nemških mark za opremo montažo in izobraževanje, četudi bodo kasneje uporabljali računal-nik tudi za druge namene. "Seve-da pa ne izključujem možnosti, da na RTV-ju želijo točno določeno programsko opremo, kijo prodaja-lec pogojuje z nakupom računalni-ka, ki je v takšni situaciji lahko mnogo dražji, kotje tržna cena is-te konfiguracije." Če gre za ome-njeni problem, RTV Slovenija ne bo prva istitucija pri nas, ki bo ku-pila nesmiselno kombinacijo, ki je razen njih ne uporablja nihče drug na svetu, pravi Alkalaj. "Niti ni nujno, da se želi ta človek, kije to predlagal, okoristiti... Lahkoje sa- mo neumen. Jaka Elikan Razkošna smučarija na račun davkoplačevalcev Večja slovenska podjetja in or-ganizacije (ali pa njihova športna društva) svojim uslužbencem orga-nizirajo rekreacijo, prirejajo razna tekmovanja, najboljši med njimi pa se udeležujejo tudi tekmovanj v ok-viru mednarodnih združenj. Sindikat bančnih delavcev je le-tos organiziral tekmovanje v zimskih športnih disciplinah Bankarijada, ki se ga je ,poleg uslužbencev drugih slovenskih bank, ude-ležilo 70 alpskih smučarjev in 10 nordijcev, zaposle-nih v okviru Noue Ijub-Ijanske banke (NLB). 3.000 tolarjev stroškov so krili udeleženci sa-mi, 2.000 tolarjev pa je prispeval sindikat. Od osemdesetih slo-venskih bančnikov pa se je mednarodnega tekmovanja Inter Bancario Eu-ropeo v švicarski Cralsmontani ude-ležilo 20 predstavnikov NLB. Vsake-ga od njih je Bančno športno društvo opremilo s smučarskimi oblačili v vrednosti 120.000 tolarjev, okoli 1.000 švicarskih frankov pa so bili stroški udeležbe za vsakega tekmo-valca oziroma člana delegacije. Ude-ležence je športno društvo izbiralo po dveh ključih: glede na rezultat na slovenski bankarijadi ter glede na rezultat na mednarodnem tekmova-nju v preteklih letih. Letos je NLB pobrala dve prvi mesti (obe v tekih na smučeh), eno tretje mesto in dve peti mesti (vse v alpskih discipliah). Predvidoma bo NLB organizatorica takega tekmovanja leta 2002. Tudi uslužbenci Carinske uprave - vodja ekipe, šest najboljših v vsaki disciplini, vodje disciplin in šofer *D - so se udeležili Zimskih ca-x rinskih iger šestih naro- dov (Avstrije, Francije, Nemčije, Švice, Italije in Slovenije), ki so pote-kale v Garmisch-Par-tenkirchenu. Tekmo-valne drese so si spo-sodili pri Smučarski zvezi Slovenije, za vsa-kega tekmovalca pa so zbrali 27.000 tolarjev sponzorskih sredstev in z njimi kupili enotne bunde in hlače. Vsak udeleženec je za čas tek-movanja dobil štiri devizne dnevnice v viši 260 ameriških dolarjev iz pro-računskih sredstev. Nemška carina, ki je letos organizirala igre, je imela vsega skupaj okoli 80.000 mark stroškov. Slovenija bo organizatorica carinskih iger leta 2002. Jaka Elikan Vikend Pop Da se je Vikend magazin odlo-čil v večji meri propagirati Pop 7Vkot ostale sloven-ske televizije, ni težko opaziti, kajti v zadnjih štirih mesecih so se na nje-govi naslovki pojavili kar štirje vidni predstavniki te televizije: božiček Pe-rovič, Stojan Auer in voditeljski par Pirc-Tanko. Glavna zvezda med njimi pa je prav gotovo "super" Stojan. Auerja so v Viken-du vpeljali 16. januar-ja, ko so na peti strani objavili kratko notičko o nastajanju Super Po-pa. Že v naslednji šte-vilki pa mu so mu na-menili naslovnico in celo stran. Konec fe-bruarja je Auer prišel na Delov tv meter, ki ga imenujejo tudi Gong, kar so v Vikend magazinu pospremili z naslovom Borut pozor, prihaja Stojan in v članku zapisali, da "... seje v boju za najvišji stolček pridružil novfavorit Stojan Auer. Kot raketa seje dvignil med izbrance ..." Vrhunec protežiranja Stojana Auerja in njegove oddaje je Vikend magazin dosegel 20. marca, po naključju le te-den dni pred podelitvijo Viktorjev, ko je članek Super Pop z Auerjem nado-mestil TV Gong na najbolj udarni strani te priloge Dela in Slovenskih novic, ki jo ureja Bogi Pretnar, foto-grafija, ki je krasila ta članek, pa je prikazovala Pretnarje-vo kot gostjo Stojano-vega šova. Viktor-jev ni prinesel. Na udarni strani zadnjega Vikend magazina pa so "su-per" Stojana spet izpostavili. Tokrat, ka-kor so zapisali, v vlogi dobre vile, "ki vam po-klanja tisoč in eno da-rilo," ter pri gongih opozorili, da jih je Ve-selko pustil na cedilu, in poudarili, da "ne smemo pozabiti na Stojana Auerja, ki mu za Super Pop namenjate bli-skovito rastoč kup glasovnic za gong popularnosti". Te izjave niso opremi-li s kvantitativnimi podatki, tako da ne vemo, kako daleč do vrha popularnosti se je Auer dejansko prigrebel. *r Tribuna edini pravi ludistični časopis številkal,letnikXLVIII ob ugodnih vremenskih razmerah se pojavlja na vsakih 14 dni izdaja ŠOU v Ljubljani Kersnikova 4, Ljubljana urejuje in odgovarja Danijel Vončina tel.: (061) 131 7010, int. 233, 249; fax: 319 448, emajl: tribuna@sou.uni-lj.si oblika: K.reG® tiska Delo TČR, Dunajska 5, Ljubljana cena: 149 enot Naročniki imajo 10% popust, naročniki študentje 20%; naročnina velja do pisnega preklica. Po mnenju ministrstva za kulturo št.415-1007/96 z dne 9.10.1996 se časopis TRIBUNA uvršča med publikacije, za katere se plačuje 5% da-vek od prometa proizvodov. Vse pravice pridržane. 2/XLVIII. TfllBUHA STRAN 3 Državni ljubimci in oni drugi Kaj so zahtevali uslužbenci, kijim plače dodeljuje država in kaj so pri tem dosegli Aprila leta 1992 učitelji dosežejo napredo-vanje v nazive, februarja 1993 pa napovedo no-vo stavko. Do stavke ne pride, ker se z vlado do-govorijo o poračunu premalo izplačanih plač po takrat veljavni kolektivni pogodbi in začnejo pogajanja za novo kolektivno pogodbo. Poviša-nja izhodiščnih plač pa ne dosežejo. Junija iste-ga leta zahtevajo izenačitev izhodiščnih plač z gospodarstvom in višji regres za letni dopust. Vlada slednji zahtevi ugodi in spremeni količni-ke. Šolniki izenačitve plač z gospodarstvom ne dosežejo. Maja 1996 izvedejo opozorilno stavko in napovedo stavko za mesec junij. Pred napo-vedano stavko se z vlado dogovorijo o spre-membah in dopolnitvah kolektivne pogodbe: vlada uvede specifične dodatke in napredova-nje strokovnih delavcev v višje plačilne razrede. Proti koncu leta 1997 vlada udejani vse določbe sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe. "Pred letom 1991 sem bila s plačo zadovolj-na, saj sem imela občutek, da je moje delo po-šteno ovrednoteno. Po osamosvojitvi pa .... lah-ko rečem smo to, da so plače v šolstvu narav- Učiteljica: "Pred letom 1991 sem bila s plačo zadovoljna, saj sem imela občutek, daje moje delo pošteno ovredno-teno. Po osamosvojitvi pa .... lahko rečem smo to, da so plače v šolstvu naravnost mizerne. Definitivno pa so v najslabšem položaju tisti profesorji, ki šele vstopajo v pedagoški poklic." (foto Jaka Elikan) nost mizerne. Edini, ki so si kolikor toliko opo-mogli, so tisti, ki so si pridobili visoke nazive kotje svetovalec ali svetnik. Trenutna plačaje bistveno premajhna glede na izobrazbo, vloženo delo in odgvornost. Definitivno pa so v najslab-šem položaju tisti profesorji, ki šele vstopajo v pedagoškipoklic," nam je svoj položaj pojasnila profesorica na izmed ljubljanskih srednjih šol. Zdravniki imajo leta 1994 - pred novo ure-ditvijo razmerja plač - možnost napredovanja celo do količnika 9, kar pomeni, da se njihova izhodiščna plača množi s količnikom od 4,75. Do 9. Januarja 1992 imajo plačo brez vsakr-šnih dodatkov v razponu od 57.128 do 108.243 kov, ki je zaradi varnosti želel ostati anonimen: "Če pa pomislim na vložen študij, delo in odgo-vornost, sem s svojo plačo zelo nezadovoljen. Tega pa ne bi mogel reči za kakšnega od mojih sošolcev s fakultete, ki imajo danes svoje od-vetniške ali notarske pisarne." Z januarjem 1992 v veljavo stopi prva ko-lektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa. Do maja istega leta se plača povečuje v skladu z rastjo življenjskih stroškov, do junija dalje pa izplačevanje plač na Slovenskih želez-nicah ureja Vlada RS s sklepom o izhodiščni plači za vsak mesec posebej. Meseca marca 1993 vlada sprejme sklep o uskladitvi višine Gibanje bruto plač od leta 1992 do danes Opomba. Gibanje plač ne vsebuje izplačanih poračunov zaradi premalo izplačanih plač za negospodarstvo in raznih dodatkov, samo sodnik okrožnega sodišča ima prištet sodniški dodatek za nezdružljivost funkcij. Pri vseh akterjih grafa je upoštevan 5-odstoten dodatek za desetletno minulo delo in vsi imajo VII. stopnjo izobrazbe, dokončano fa-kulteto torej. (* začne veljati Ietal994) Birokrat: "Naše plače so dejansko uboge... Menim le, da bi bilo potrebno na novo definirati razmerje med plača-mi in povišati količnike." (foto Jaka Elikan) Zdravnica: "V zadnjem letu oziroma letu in pol se plače postopoma zvišujejo, čeprav bi bile lahko, z ozirom na specifiko načega dela, višje. Zagotovo smo imeli najbolj-še plače za časa Markovičeve vlade, potem pa so, čejih primerjam z rastjo življenskih stroškov, le še padale." (foto Jaka Elikan) tolarjev, po sprejemu zakona o razmerjih plač (aprila 1994) pa postane njihov izhodiščni ko-ličnik 4,40. Z zaporednimi stavkami pa si zdravniki pridobijo kar nekaj dodatkov, ki jim sicer nizko plačo nekoliko izboljšajo. "V zadnjem letu oziroma letu in pol se pla-če postopoma zvišujejo, čeprav bi bile lahko, z ozirom na specifiko našega dela, višje. Zagoto-vo smo imeli najboljše plače za časa Marko-vičeve vlade, potem pa so, če jih primerjam z rastjo življenskih stroškov, le še padale," razla-ga (ne)zadavoljstvo s svojo plačo dr. Maja Mi-lohnoja - Berčič, zdravnica splošne prakse: "Res paje, da nam poklic omogoča, da si sicer mizerno plačo nekoliko izboljšamo z dežurstvi: za kakih deset do dvajset odstotkov." Glede na to, da je sodniška funkcija voljena, njihova plača ni vezana na izhodiščno plačo za negospodarstvo, temveč na izhodiščno plačo za poslance in druge funkcionarje - takih je v Slo-veniji nekaj čez tisoč. Tako začne veljati leta 1994, ko si sodniki okrožnih sodišč priborijo količnike med 2.25 in 2.94 (osnova za njihove plače postane izhodiščna poslanska plača). Po-leg tega imajo sodniki dodatke; najpomembnej-ši med njimi je 50-odstotni sodniški dodatek za nezdružljivost funkcij. "V sodstvu so plače sorazmerno dobre, če jih primerjamo z ostalimi javnimi sektorji. Niso pa tako dobre, kot bi človek pričakoval, da bi moral biti sodnik plačan," pravi eden od sodni- dodatkov iz naslova kolektivne pogodbe za de-javnost železniškega prometa z višino, določe-no v kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Leta 1994 je uveljavljena nova kolektivna pogodba za železniški promet. V letu 1995 in 1996 se plače na SŽ povečujejo v skladu z eskalacijsko lestvico in dogovorom o politiki plač - glede na rast cen na drobno - vsake tri mesece. Izplače-vanje plač v letu 1997 določa kolektivna pogod-ba in nove tarifne priloge, ki začno veljati apri-la 1997. Od julija istega leta dalje pa se izho-diščna plača usklajuje še glede na ceno življen-skih potrebščin in zakona o minimalni plači. Edina bistvena sprememba, ki po osamos-vojitvi doleti zaposlene v državni adnimistraci-ji, je zakon o razmerjih plač, ki na novo postavi količnike. V sindikalnem boju pa prvi dosežejo poračun premalo izplačanih plač, večkat se bo-rijo za višje regrese in letni dopust, dogovorijo se o izplačevanju dodatkov in podobno. "Naše plače so dejansko uboge," pravi eden izmed uslužbencev Davčne uprave RS: "Je pa tu-di res, daje le redko kdo v Sloveniji zadovoljen s svojo plačo. Naše plače so vezane na izhodiščno plačo za negospodarstvo in vseskozi počasi ra-stejo. Menim le, da bi bilo potrebno na novo de-finirati razmerje med plačami in povišati količ-nike. Sicer pa sem si lahko s svojo plačo največ privoščil v prvih letih slovenske samostojnosti." Jaka Elikan STRAN 4 14.4.1998 Moralen in pošfen Lik partizana To je lik povsem navadnega Slovenca, starega v povprečju 20-23 let, ki bolj kot svoj zunanji videz neguje orožje. Zaveda se, da so za njegovo preživetje važni soborci in po vsej Sloveniji delujoča organizacija, ne ved-no tudi vidna, ki mu narekuje take cilje in obnašanje, kot so bili sprejeti v času vojne in veljajo do svobode. Vojna v letih 1941-45 je bila totalna. Se pravi ali popolna kapitulaci-ja pred nacifašističnimi okupatorji, ali pa prostovoljna odločitev za oseb-no in skupno trpljenje in žrtvovanje z vero v zmago in svobodo. Tudi za take ljudi med nami, ki so sicer bili prilagodljivi, nič kaj po-končni, iznajdljivi v vsakem položaju, v pogojih iztrebljenja slovenskega naroda ni bilo izhoda, če so le začutili vsaj malo nacionalnega ponosa v sebi in demokratične kulture. Možen je bil samo upor. Takega, ki je zah-teval veliko žrtvovanja, vendar je edini nudil možnost za nacionalno pre-živetje. Narodno-osvobodilna vojna je tako bila vojna za preživetje. Tega smo se takratna mladina zavedali. Vzorci obnašanja so se povsem spre-menili. Dijaki iz zadnjih klopi so se učili deklamirati Gregorčičevo pesem Soči, brali so Cankarja, hoteli so čim več zvedeti o kmečkih uporih, o uporu slovenskih vojakov v Judenburgu, o ponemčevanju in izseljevanju Slovencev na Avstrijskem, o zločinih italijanskih fašistov nad Primorski-mi Slovenci. Vsa narodova kultura, vsi zločini nad slovenstvom v preter klosti, vse oblike slovenske upornosti so oživeli v naši zavesti tako, kot je zapel partizanski pesnik Matej Bor: "Ko nad nami zarjovejo viharji, se drevesa suojih korenin zavedo." Lik partizana je lik upornega Slovenca. Vsakdanjega. Neizobražene-ga in akademika. Plašnega in korajžnega. Nadvse moralnega in poštene-ga. Poštena in moralna je namreč bila že sama odločitev za upor. Težje, celo izredno težko pa je bilo ohraniti lik poštenega borca ali delavca v narodno-osvobodilnem gibanju. Preizkušnje so bile vsestran-ske, tako kot so opisane v Svetem pismu ali v Dantejevi Božanski kome-diji... Številni so med vojno klonili, velika večina jih je vzdržala. Lik par-tizana bo ostal v zavesti naroda kot dokaz sposobnosti Slovencev, da se uspešno borimo za narodni obstoj tudi v najtežjih pogojih. Svojo potrdi-tev je ta lik dobil že med vojno, kajti kljub najhujšim represalijam okupa-torjev in domačih kolaborantov, je število partizanov raslo vse do zmage in svobode. Revoluciji so danes dali grd prizvok. Po krivici, kajti naša, slovenska revolucija je le odraz hotenja, da skupno z svobodo izborimo tudi social-no pravično družbo. Tako je lik partizana predstavljal istočasno kot bor-ca za svobodo, tudi Cankarjanski lik borca za spremembo Slovencev iz naroda hlapcev v narod gospodarjev. Mednarodni vojaški strategi so po vojni skrbno proučevali razloge za uspeh borbe narodov takratne Jugoslavije z neizmerno močnejšim so-vražnikom. Izračunali so, da je za vsakega partizana moralo delati vsaj pet ljudi: skrbeti za prehrano, obveščenost, varnost zatočišča. Teh naj-manj pet ljudi je tako sproti preverjalo vsakega borca in celotno narod-no-osvobodilno gibanje, če je še vredno njihove skrbi in žrtvovanja. Lik slovenskega partizana je tako bil oblikovan in dnevno preverjan, če je še v skladu s pričakovanji trpečega naroda. V vojnem trpljenju strahotno dolgih štirih letih, bi se še naš narod lahko neštetokrat premislil in odre-kel pomoč svojim borcem, če ne bi bil zadovoljen z njimi. Slovenski par-tizan ne bi uspel in preživel, če ne bi v celoti zadovoljil pričakovanjem Slovencev. Naši cilji so bili vseskozi istovetni. Del Slovencev je služil vsakokratnemu okupatorju. Ta mu je preskr-bel orožje, hrano in zatočišče v nemških vojašnicah. Tudi okupator je ne-prestano preverjal zvestobo teh Slovencev, ki so mu zaprisegli. Dokazo-vati so se morali vsak dan. Njihov lik je oblikoval okupator. Po svojih kri-terijih. Lik slovenskega partizana je udejanjal naš narod sam. Tak je bil kot ga je hotel in oblikoval sam. Smrt fašizmu - svoboda narodu! Božidar Gorjan - Bogo, član in nekdanji predsednik ZZB NOV Hraber in vešč Lik domobranskega vojaka "Cezarja bom pokopal, ne slavil," bi lahko z Antonijevim govorom začel svoje razmišljanje o moralnem liku domobranca. Časi so taki, da po petdesetih letih pisanja o NOB, o revoluciji, državljanski vojni in nazad-nje o protikomunističnemu uporu, ki ga najbolj čisto predstavljajo vaški stražarji, ni čudežnih besed, s katerimi bi se dalo preusmeriti sedanji tok pisanja in spremeniti pogled nanje. Vemo, kako izgleda vojna propaganda. Na nasprotniku kaže vse naj-slabše, pri sebi pa samo svetlobo. Ko pa bojni kresovi ugasnejo in grom potihne, bi moral napočiti čas, da bi počasi in trezno šli vase in raziska-li, kako je bilo in se ne bi smeli ustavljati pred ničemer. Pričakovali bi na-mreč, da bo zmagovita stran vsaj po petdesetih letih, ko je ves ta čas pi-sala zgodovino po svoje in ni pustila nikogar zraven, malo prevetrila za-pisano in dopustila vsaj dvom. Naloga zgodovinarjev bi bila, da bi razi-skali vsaj najbolj kričeče in nelogično pisanje. Zelo malo tega se dogaja ... Tako je domobranski vojak pojem vsega slabega, zavrženega in bed-nega. Slab vojak, zraven pa še zločinec. Na njem bi morala ostati kot olaj-ševalna okoliščina edino njegova smrt. Fizična reakcija ob zmagi je bil poboj nasprotnikov v revolucionarni evforiji, ko pa so se storilci zavede-li, kaj se je zgodilo, so svoje žrtve še bolj zasovražili. Dolgotrajno sovraštvo po zmagi v državljanski vojni in maščevanju, ki bi moralo biti uteha za zmagovalce in bi jih moralo dokončno pomiri-ti in zadovoljiti, ni nekaj svojskega samo za Slovence in povojni poboj, ampak za vsako slabo dejanje nasploh. Po domače rečeno: "Sovražijo, ker so morili!" 'Za domobranskega vojaka lahko brez obotavljanja rečem, da je bil dober vojak, tako po hrabrosti kot po vojaških veščinah, boljši kot parti-zanski. 0 tem so se spraševali tudi partizanski pisci in prišli do zanimi-vih zaključkov: v oborožitvi ni bilo posebne razlike, pač pa je bilo pri do-mobrancih enotno vodenje, pri partizanih pa še po vojaški in še politični liniji, včasih je imel komisar celo več besede; domobranska vojska je bi-la prostovoljna, pri partizanih pa je bilo veliko prisilnih mobilizirancev; pri domobrancih je imel poveljniški kader pristne stike s podrejenimi, pri partizanih pa so po ruskem vzorcu ločevali štab in navadne vojake ... Domobranci po postojankah niso bili izurjeni vojaki, so se pa ob na-padih nase vseeno izkazali, saj so branili svoje življenje, življenje svojih dragih, tudi partizanskih simpatizerjev, in domači kraj. Pravi vojak je bil domobranec v udarnih bataljonih. Samo primer: partizani niso niti enkrat zares napadli Rupnikovega bataljona. Tako se je ta celo nemoteno sprehodil po Trnovskem gozdu za veliko noč 1945, čeprav se je tam skrival ves IX. korpus. Dva taka spopada večkrat ome-njam, ker se je pri njih pokazala superiornost domobranske vojske: na-pad na Javorico 16. marca 1944 in preboj čez Dravo pri Borovljah 10. maja 1945. Poleg izdajstva leži na domobranstvu še očitek zločinskosti. Nedavno sta izšli dve knjigi, ki ju je napisal nekdanji partizanski komisar Silvo Gr-gič, v programu ima še tretjo, in v njih je oziroma bo naštel več kot de-settisoč partizanov in njihovih sodelavcev, ki so umrli v stiku z domo-branci. Njegove podatke jemljejo zares in jih omenja v znanem intervju-ju v Delu celo Janez Stanovnik in jih prodaja kot suho zlato. Kar pa je še bolj presenetljivo: Grgič v svoji prvi knjigi našteje skoraj tri tisoč partiza-nov, ki v stiku z domobranci niso padli v boju. Poklali in postrelili naj bi jih kot ujetnike, Še več, rezali so jim spolovila in vratove, lovili v menaž-ke njihovo kri, iztikali oči, vrezovali zvezde na čelo in podobno. Partizan-kam so rezali prsi in trebuhe, jih zakopavali do glave v zemljo. In vendar je pisanje o vseh teh domobranskih grozodejstvih laž, pa se še ni našel zgodovinar, da bi tako pisanje preveril. Da še danes niti za najbolj sporne trditve ne pridemo skupaj, pome-ni, da državljanske vojne ni konec. Bog, Narod, Domovina! Tine Velikonja, predsednik Nove slovenske zaveze 2/XLVIII. STRAN 5 Cilv man iz province fw ^\\ Marcel Štefančič, jr., nekega zvezdnega večera v osrčju Knežjega mesta. Poznamo ga že dolgo. Skozi kamero, pisano besedo, nešteto zapisanih, obelodanjenih mi-sli. Infilm! Že pri šestihje sam, povsem sam, odpeketal v kino, v velik svetfilma. Nikoli se ni vrnil. Le odraselje. No, tako, kot uči biologija. Kako vidiš Celje? Celje, tako ti bom rekel, mene zmeri prese-neti. Ko pridem v kakšne take kraje, kot je Celje ..., koliko je objektov, stavb, ki so dosti bolj in-teresantne, kot, recimo, stavbe v Ljubljani. Pa jih tam razkazujejo, v Ljubljani, zmeri. Tam sem prej tisti dvorec videl. Kateri dvorec? Kjer piše Celjski dom gor. Pa to je vse boljše kot to, kar sem dozdaj videl v filmih. In se matrajo, pa de-nar zapravijo v filmih, da ..., a veš, restavrirajo neke objekte, postavijo na novo neke objekte. Tle imaš, bi rekel, pa po drugih slovenskih kra-jih, toliko, kot se reče, ready made objektov in stavb in lokacij. Samo očitno slovenski filmarji ob vseh ... Kot se tudi na en kup drugih stvari ne spoznajo, se očitno ne spoznajo tudi na geografijo. Ma, Oaš ništa. Nič ni v filmih, nič! Vse je praz-no. Igralec stoji, govori nekaj praz-nega, z nekim praznim ozadjem, za katerga je scenograf verjetno mislil, da je blazno/q/72. Zato, ker sofukni-li vanga deset taužnt mark. Al' pa sto tavžnt mark. Tle je pa po celi Slo-veniji ... Bolj kot gledam, več je jako intrigantnih, interesantnih lokacij, ki bi jih ... Ni treba, pazi, da ti zdaj po-snameš film, ki se dogaja, ne vem kje, in ga posnameš pol, recimo, v enem kraju. Skompiliraš kraj, v kate-rem se dogaja! Ne da posnameš cele-ga. Nekaj posnameš tam, nekaj iz Ljubljane, nekaj v Celju, nekaj iz No-vega mesta, nekaj, ne vem, iz Šmart-nega ob Paki, a razumeš, ne. In do-biš tisto, kar dobijo običajno tam ... -ko gledajo ljudje potem hollywoodski film, si rečejo: "Ooo, kakšne lepote!" Veš, se človek pelje: "Voou!" Mislim, tisto beauty pa to. Se peljeta dva v avtu, pa srečata sto nekih monu-mentov vmes. Jasno, ker so ta dva kilometra vožnje posneli na dvajse-tih lokacijah, raztresenih tri tavžnt kilometrov narazen po Ameriki! Tle pa slovenski filmarji ne znajo, pač ne obvladajo tega. Se ne morejo naučiti tega pa ne morejo, no. Jaz bi dal geografijo v prvi letnik AGRFT-ja, res. Pa filozofijo pa književnost pa vse ostalo. Oni imajo pa tam same neke jajce: kako napisati scenarij. Ker tega te ne more no-ben tam naučiti. Ti se scenarij lahko naučiš pi-sati, če gledaš filme, pa če se spoznaš na litera-turo, filozofijo, sociologijo, pop kulturo, musko, film in tako naprej. Te stvari, a zastopiš, to je to! Marcel! Pri vseh svojih izkušnjah, spoznanjih in videnjih še nisi posnel filma? Aaaaa, ne, ne, nisem ga še ne. Ne bi mogel reči, da sem ga. Kako to? Škoda za slovenski narod, ha ha, za zgodovino na splošno. Aaa, ne ... Film lahko posnameš, veš, ka-darkoli. Ni ti treba biti, ne vem, najbolj mlad. Ridley Scott je svoj prvenec posnel pri sedemin-tridesetih. Mnogi so začenjali v teh zrelih letih. Nekateri začenjajo pa mladi, samo potem jih hitro mine. Ker ponavadi jim rata ta prvi film, zato ker ... Zakaj rata prvi film zmeri, je či-sto enostavna matematka - zato, ker prvi film je, a veš ... To je scenarij, ki ga ta človek celo življenje sestavlja, on si ga stokrat postavi v gla-vi. A veš, celo življenje ne počne drugega, kot mašta o tem, tem, tem. In to leta in leta in leta. In jasno, da se nabere in se da to na kup in pri-de potem nekaj ven. Ta drugi film pa je ponava- Originalenje! Nenavaden unikat. Spontano, duhovito izviren. Neposreden, brez smetke na jeziku. Z naočniki, z lasmi, spetimi v konjski rep ... In! Obožuje Coca-colo. Tisto, pravo! Bilje hudo simpatičen, ko mije v zadnjih skupnih korakih vneto in v filmskih prijemih zatrjeval, goreče prisegal, kako nikoli, ampak resnično nikoli ne bi mogel zamenjati Coca-cole in Cockte! Ti zadnji kadri so bili junaško energični, in v usej Njegovi odraslosti resnično hudo prisrčni. A seveda, zabeljeni z Marcelovo energijo. Onje On! Tudi, če gre za kapljo tekočine. di zmeri popoln antiklimaks. Zato ker, glej, ko snema ta drugega, se mu v tistem letu do na-slednga filma, al' pa v pol leta do naslednjega filma, nič ne nabere! To je ta napaka, ki jo de-lajo vsi. In vse tisto, kar vejo, dajo v ta prvi film. V bistvu je, po moje, dosti boljše, da začne fil-mar malo kasneje, ampak takrat tisto orng. Večina Ijudi Te pozna na račun kamer. Mediji in tako naprej. Ampak ko Te človek osebno sreča, si nekako povsem drugačen kot pred kamero. Ja, veš kaj, kamera, kamera ... te zelo spre-meni. Kamera ima to, bi rekel, čudno značil-nost, da človeka v nekem smislu - tako kot so včasih rekli za obleko - naredi. Sicer moram re-či, da me to ..., ne vem, nič kaj do-sti me ne veseli. Tle imam alibi: sicer nastopam pred kamerami, samo počnem še dosti drugih stvari, kjer sem pač tu-di kaj pokazal. Tako da nisem tam neki tip, ki s trotl bobna dol berem. Zaskrbljujoče je pa to, da so v Slo-veniji zdaj nenadoma najpopular-nejši voditelji poročil. To so ljudje, ki berejo s trotl bobna. In vreme-narji, ta drugi tipi, ki berejo s trotl bobna dol. Se pravi, neki bralci s trotl bobna so zdaj tle najpomem-bnejši, najpametnejši in tako naj-prej. V hipu, ko se začne pa inteli-genca meriti po tem, in ko postaja to, bi rekel, standard in kriterij, je pa jeba popolna. In zdaj je ta jeba popolna v Sloveniji, ne. Ker so Slo-venci prepričani, da so najpamet-nejši vremenarji, pa oni, ki berejo poročila s trotl bobna dol, a veš. To je tragedija, veš, to je nesreča. Saj verjetno nisem edini, ki tako misli. Samo druge je treba opozoriti pred to norostjo. In ko bodo začeli tudi drugi razmišljati, bodo ugotovil, da je to res malo čudno ... ... in bodo ukinili vreme s televi-zije. Ne, ne bodo ukinili, ampak to je ta logika ... Saj, a veš, saj ni nič drugače v Ameriki in v drugih dr-žavah. Saj je ista finta vsepovsod; to, to, to je ta ... moč te televizije! Ti lahko napišeš sto knjig, pa ne bo pomenilo nič. Da se pa na televiziji pokažeš dve minuti ... Ej, mislim! Zoprno! Mislim, grozno. Pa vendarle, od kje ta Tvoja stru-pena, ledena samozavest, s katero se soo-čajo nekateri naši državljani in državljan-ke? Samozavest? Eee. Torejje nikjer ni v taki obliki? V taki obliki? Ja, veš kaj, tako je, bi rekel: drugega načina ni, ne, al' te pa pokopljejo. Tle druge ni. Tle al' igraš al' pa ne igraš. Al' špilaš al' pa ne špilaš, a veš. Al' si tle al' pa nisi. Sred-nje poti ni. Srednja pot je dolgčas, a veš. To je vojna! Baby, to je vojna! Its a war. Hm. Tle staviti na to, da boš všeč vsem, je po-poln kretenizem. To so, bi rekel, največji slu- STRAN 6 14.4.1998 zavci na svetu. Tip, ki ima stoodstotno podpo-ro, je gnoj! Mislim, a veš ... To je totalen opor-tunist! Oportunist! Prilagaja se vsakomur, za vsakega ima svojo zgodbo. Jaz nimam za vsa-kogar svoje zgodbe, jaz imam eno samo zgod-bo. In ta zgodba pač nekaterim ni všeč, nekate-rim pa je. In, a veš, ljudje imajo možnost izbi-rati. Tako na televiziji, tako vsepovsod. Če od-prejo Mladino al' pa Oskarja in tako dalje. Ker tam, kjer se jaz pojavljam, imajo možnost, da pač mene preskočijo, pa tega ne kupijo. Saj imajo možnost. Lahko berejo, ne vem, saj je en kup lepih revij, ki so totalen shit. Ampak lahko izbirajo - med onimi oportunisti, ki, bi rekel, so pripravljeni govoriti tisto, kar so ljudje priprav-ljeni poslušati; jaz pač nisem. Jaz pač nisem politično korekten, sem politično nekorekten in bog pomagaj. Kako si se počutil prvič ... kot voditelj Studia City? Ma, usrano sem se počutil. Usrano! Sicer se verjetno vsak počuti tako, zlasti ko to prvič vo-di. Zato, ker imaš, bi rekel, en kup problemov. Ti imaš tam pred sabo žive ljudi, ki jih moraš nekaj spraševati. Nobenih trotl bobnov ni, tam si sam, kompletno sam. Vse je narejeno na pa-met. Ti prej pripravljaš neka vprašanja in naj-več]&jeba je to, da potem pol teh vprašanj sploh ne moreš zastaviti, ker moraš njega poslušati, mu slediti, mu replicirati s podvprašanji in tako naprej. In je potem blazna frustracija na koncu, ko pogledaš oni list z vprašanji, ki si si jih pri-pravil. In ugotoviš, da si samo tri, štiri vpraša-nja od tistega vprašal, ostalo si pa nekaj zim-proviziral. Ker če bi ti spraševal tako, kot si si zamislil, bi bila to ..., vse skupaj bi bila ena ve-lika karikatura. In v bistvu moraš biti tudi ti dober improvi-zator. Jaz pa ne vem, koliko sem dober impro-vizator, a veš. Pazi, to je nekaj, kar dobiš z ruti-no. In je tako, da, mislim, jaz tega ne bom dobil po dveh oddajah. Tijo že imaš toliko, da ... Ja, vem. Samo pazi, to je čisto druga rutina. Ti moraš vedeti, da je sedeti v studiu popolno-ma trapasta stvar! Ko gledaš televizijo - tebi se zdi vse tako polno. Ti gledaš to od doma, veš ti-sto - si varen. To je pa nevarno! Tam ni ničesar! Kamera - to je najbolj prazna stvar! Ko ti gledaš v kamero, moraš govoriti v prazno kamero! To ... nič ni bolj depresivnega. In kajje moral Bojan Kranjc zastaviti za to, da muje uspelo postaviti novega voditelja na prestol Studia City? Kranjc je meni to ponujal že večkrat prej. On mi je kar začel razlagati, kako bi bilo dobro, da bi jaz to zdaj vodil, da zdaj jaz prevzamem to ... Jaz sem, jasno, to razumel kot šalo. Šalo med dvema prijateljema. In sem rekel, da pač ne. In potem je naslednjič prišel in skušal daja-ti vtis, da misli resno. Jaz sem rekel, da ni šans, da no way. Potem je še prepričeval, pa sem re-kel: "Ne, ne, ne ...!" In potem sva se razšla. Po-tem pa, lani poleti, ... me je enkrat poklical in rekel, če se lahko dobiva. Inje verjetno že zelo resno zvenel? Ne, je pa rekel, da ... v bistvu, da se je že vse zmenil! Da je na televiziji že vse testiral, od teh šefov in tako naprej. Da so bile reakcije ugodne in da on misli, da sem jaz ta pravi za to. In ..., mislim, jasno, da smo potem ... To ho-čem reči: dvoril mi je. Tako, da sva potem ne-kako, ker se je stvar selila na drugi program -ker sem vedel, da za prvi program nisem, ker sem ... A veš, za prvi program morajo biti ljud-je tisti - prijazni, politično korektni, sladki. Pr-vi program je pač poseben žanr. To je žanr, ki ga označuje politična korektnost, bolj ali manj. Drugi program je pač malo bolj, recimo, le malce bolj alternativen, malo bolj divji. In se je pač potem, ko se je to selilo na drugi program, "Neki bralci s trotl bobna so zdaj tle najpomembnejši, najpametnejši in tako naprej. V hipu, ko se začne pa inteligenca meriti po tem, in ko postaja to, bi rekel, standard in kriterij, je pajeba popolna." bilo lažje odločiti. No, potem sva se nekako zmenila, da pač jaz samo vodim, urednik pa ostane on. In on je pač na to pristal. Jaz mi-slim, da je on najboljši možni urednik tam, da boljšega ni. In tudi, bi rekel, rojen za to, da pred kamero stopi. Ampak verjamem, da se je tega naveličal po par letih. Kar pa se zna meni dosti prej zgoditi. Prej sva govorila o geografiji Celja. Kako se po-čutiš danes - in the middle of the city? In the middle ofthe city? Dobro se počutim, fajn, ker sem malo zbežal iz te Ljubljane ven. Čeprav jaz nisem iz Ljubljane, tako da se razu-memo. Ne, jaz nisem nobenfan Ljubljane. Nisi iz Ljubljane?! Jaz sem v Ljubljani spal trikrat, po mojem ... z isto žensko, z isto žensko. Čestitke! Torej... Meni so ta mala mesta slovenska zelo všeč. Taka, bi rekel, ki niso še, ki še ne mislijo, da so velemesta, hkrati pa imajo kaj pokazat'. Celje ima kaj pokazat' ... Od rokometa do, a veš, do Bojana Kranjca. Ti in študentska leta! Ou, jaz in študentska leta, joj! Mislim, jaz in študentska leta ... Jaz in študentska leta, aaaa-aaaa. Joj, veš kaj, mislim ... Ne vem, česa nismo počeli! Madona, v temje vse povedano. Ja, ja. Ne vem, česa vse nismo počeli. VLjubljani? "Tle staviti na to, da boš všeč vsem, je popoln kretenizem. To so, bi rekel, največji sluzavci na svetu. Tip, ki ima stoodstotno podporo, je gnoj!" Ja, v Ljubljani. V študentu? Študentski domovi? Ne, nisem živel v Ljubljani. Jaz sem se ves čas v Logatec vozil. Ampak nisi bil prikrajšan za nič? Ne. Po moje, ne. Mislim, da sem imel vse ti-ste ..., vse ta prave ljubezni, vse tiste, a veš, vse variante. Stopnjevane in tako naprej...? Ja, ja, stopnjevane, vse - stopnjevanja in vse variante ... In ... Kakšno je Tvoje sporočilo celjskim štu-dentom? Ne počutite se preveč doma v Ljubljani. Ni nobene potrebe. Celje naj vam bo luka, Ljublja-na naj bo pa ... Poglej Kranjca, poglej Kranjca! Recimo, Kranjc ima še zdaj avto registriran v Celju. Kar pomeni, da mu Celje še zdaj pomeni, kar mu mora pomeniti. Tako da Kranjc bo, po moje, nekoč napisal knjigo o Celju, pa film po-snel o Celju. Kranjc bo po moje filmmaker, ti jaz povem! Jaz pa sem še zdaj stalno prijavljen v Logatcu in plačujem davke v Logatcu. Tako da nimam niti najmanjšga namena kdajkoli plače-vati davkov kje drugje. Ni šans, da bi jaz kakšni Ljubljani kdaj plačeval. Ej, Kranjc bo, po moje, film posnel! Že ima ta namen? Poglej mu v oči, kaj naj ti rečem? Ženska si, dosti bolje boš to brala kot jaz. Ti boš prebrala že cel scenarij. Jaz sem; Im only a man. Jaz imam malo težav pri branju moških želja, am-pak ta želja, bi rekel, je tako izpisana. Z veliki-mi črkami. V vsakem očesu ima po dve črki: fi pa Im. Kaj imaš najrajši zti zajtrk? Najraje imam banano. Olupiš in poješ! Ti infilm. Od kod ta Ijubezen? Veš kaj, v Logatcu ni bilo drugega. Zraven nas je bil kino, nedaleč. Moj fotr je bil pa direk-tor tistega kina. Upravnik! Upravnik se je tiste čase temu reklo! Tako da sem začel že pri še-stih sam v kino hoditi. Ti in glasba? Veš kaj, za mene morajo biti komadi, ki me na kaj spominjajo. Tehno me na nič ne spomi-nja. Em, tehno bi še imel, zato ker se je Sharon Stone dobro tam mazila - v Prvinskem nagonu. Jako nerodna stvar pa je ta, ne, da gor na sound tracku od Basic Instincta tega tehno ko-mada ni. Ta sound track imam sicer doma, am-pak mi nič kaj dosti ne pomaga. Jaz musko v avtu poslušam, to pa ja. Imam veliko kolekcijo za v avto. Zmeri. Torej CD-player v avtu. Ne, ne! Kasete, kasete! Imam: nema šta ne-ma, kot se reče. In kdo vodi? Mike Oldfield? Ne! Mike Oldfield ne. Moji veliki so: Revi-val, Eaglesi ..., pa taki, ne. Pa Neil Young. A veš, to so veliki avtorji. Rad imam te velike av-torje, ki imajo kaj pokazati, ki imajo komadov, a veš. Ki izdajo deset plošč greatest hitsov. In pač, najboljša muska po moje - tista, ki je ime-la kaj povedati, in v smislu muske in v smislu teksta in v smislu štimunge - je bila ob koncu šestdesetih pa v začetku sedemdesetih let. Od leta sedeminšestdeset pa do leta štiriinsedem-deset, pa še do leta šestinsedemdeset, sedemin-sedemdeset; tako recimo, no. Tako kot so bili tudi filmi takrat najboljši, ne. Mojca Vočko foto Borut Krajnc tfllBHH® "' Nič nas ne sme presenetiti Konec koncev končno konec sveta •f v imenu Mednarodne šole zlatega rožnega križa - Lectorium Rosicrucianum Zlata Fon, t v imenu Cerkve Jezusa Kristusa svetnikov zadnjih dni predsednik Albin Lotrič, •f* v imenu Univerzalnega življenja Vladko Be-gan, + v imenu Združitvenega cerkve predsednik Silvo Šardi, + v imenu Nacionalne bahajske skupnosti v Republiki Sloveniji Stane Roglič, •f* v imenu Ordo Templi Orientis Oliver Legra-dič, •f* v imenu Reformatorske krščanske skupnosti v Sloveniji predsednik Geza Puhan, Konec sueta, kakor gaje upodobil neznani umetnik Potres zjakostjo 6,5 stopenj po Merkalijevi lestvici, kije na velikonočno nedeljo prizadel severno Primorsko in s stopnjo 4,1 obkrušil omete tudi v prestolnici, je znamenje, daje sko-rajšnji konec sveta blizu. Vsi cerkveni dosto-janstveniki vseh verskih skupnosti, ki delujejo v Republiki Sloveniji, so se zbrali ob tej priložno-sti. Vesoljni Sloveniji so sporo-čili, karje že nekaj časa viselo v zraku in vzbujalo zle slutnje v srcih naših Ijudi: da se bo ko-nec sveta začel v Sloveniji. V poslanici vsem kakorkoli verujočim pa tudi neverujočim so zapisali: "Dragi verniki! Čas je pri-šel. V evharističnem duhu se bomo zbrali sredi Ljubljane in družno pričakali konec sveta, ki se obeta." Na tem zadnjem tosvet-nem srečanju nam bodo spre-govorili predstavniki vseh vera in cerkva: •f* v imenu Rimokatoliške cerk-ve nadškof in metropolit dr. Franc Rode, t v imenu Evangeličanske cerkve senior Geza Erniša, •f* v imenu Judovske skupnosti Slovenije Andrej Kožar, Občanki razpravljata o dogod- ku, ki se bo zgodil. Povedali sta nam, da se bosta prvega in zadnjega evharističnega srečanja prav gotovo udeležili. ffoto Marko Jamnik) •f v imenu Zveze baptističnih cerkva v Republiki Sloveniji predsednik dr. Miško Čanji, f v imenu Srbske pravoslavne cerkve metro-politov vikar in namestnik ljubljanski in cele Slovenije Peran Boškovic, t v imenu Islamske verske skupnosti v Repub-liki Sloveniji vršilec dolžnosti muftije Muris Hadžibaščauševic, t v imenu Binkoštne cerkve v Republiki Sloveniji superinten-dent Karel Ouček, t v imenu Krščanske adventi-stične cerkve predsednik Fri-derik Korat, •f* v imenu Jehovih prič - krš-čanske verske skupnosti pred-sednik Branko Presker, t v imenu Kristusove cerkve bratov v Republiki Sloveniji Tomo Tomovič, •f* v imenu Novoapostolske cerkve v Republiki Sloveniji predsednik Ervin Korošec, •f* v imenu Svobodne cerkve v Republiki Sloveniji Ervin Pir-nat, f v imenu Skupnosti za zavest Krišne Andrej Kikelj, t v imenu Svobodne katoliške cerkve generalni vikar Aristid Havliček, t v imenu Šri Radhakunde - skupnosti za za- vest Šri Gourange predsednik Dino Sharan, t v imenu Univerzalne gnostične cerkve pred- sednik Daniel Bedrač, f v imenu Makedonske pravoslavne skupnosti v Republiki Sloveniji "Sveti Kliment Ohridski" dr. Dragi Stefanija, 1* v imenu Buddha Dharma - Zveze budistov v Republiki Sloveniji Tara Alenka Bone, t v imenu Scientološke cerkve predsednik Sa- mo Janežič, t v imenu Cerkve Jezusa Kristusa "Živa voda" Anton Korošec, f v imenu Cerkve večne zaveze pastor Daniel Kašnar, f v imenu Evangelijske baptistične skupnosti predsednik sveta EBS Marijan Hlastan, + v imenu Mednarodne krščanske skupnosti Peter Tonkli. Poslovilno srečanje bo moderirala Darinka Čož, direktorica Urada vlade RS za verske skupnosti. Kot nam je povedala, bo to zadnja možnost, da "imajo prek našega urada vse ver-ske skupnosti možnost dejavno izraziti suoje mnenje o stvareh in dogajanjih, kijih zadeva-jo." Vse skupaj bo neposredno prenašala TVS. Na uredništvu oddaje Ozare so nam - čeprav je bo to za njih prvi in najbrž tudi zadnji nepo-sredni prenos - zagotovili, da bodo dogodek prenašali do konca in brez oglasov. STRAN 8 14.4.1998 Tudi vaši voditelji bodo z vami V popolni zmedi, kije nastala po potresu na severnem Primorskem in Cerkljanskem, so reporterji Tribune ludu le s skrajnimi napori našli liderje nekaterih naših političnih strank. Ostali so nam bili do zaključka zadnje redakci-je nedosegljivi. Prav vsi voditelji, s katerimi smo govorili, so poudarili, da je to največji dogodek za Slove-nijo po osamosvojitvi in sprejetju v Varnostni svet organizacije Združenih narodov, prav go-tovo pa večji dogodek kot sprejetje naše države v Evropsko zvezo, do katerega - po informaci- jah, ki so jim na voljo - sploh ne bo prišlo. Edi-ni so si v tem, da bodo ob koncu sveta s svojim ljudstvom, pa kakršenkoli konec to bo. Seveda pa tudi med njimi obstajajo razlike, ki jih lo-čujejo. Seveda so naši reporteji to vestno zabeležili. Borut' Pahor, predsednik ZLSD: "Ce se bo ta Lojze Peterle, predsednik SKD: "Če bo špi- Janez Janša, predsednik SDS: "Je danes, Marjan Podobnik, predsednik SLS: "Kar-politika izkazala za uspešno in bo prispe- často. bodo vile, če bo okroglo, bo lopata, jutrega ne bo." (foto Marko Jamnik) koli se bo že zgodilo, Slovenska Ijudska vala k duhu sprave, seji bomo pridružili." če bo trikolno, bo božji pogled" stranka za to ne more odgovarjati" beseda strokovnjaka Mahapralaya ali Ancka luč.... ustavte konje! Ob koncu sveta vam zeli vse naj-boljše in veliko sreče Zavarovalnica Triglav. "Konec sveta, konec sveta!" so kričali otroci na travniku pred šolo. Najnovejša igra z žogo "konec sveta" se je kot blisk razširila po vseh kon-cih sveta. "Tierra y Libertad!" S tem boj-nim klicem je korakalo krdelo Indi-jancev iz džungle na jugu republike, da bi strmoglavilo diktaturo in si pri-dobilo zemljo in svobodo. Oj, tam na koncu sveta, ljuba moja mene čaka ... tja pojdem, na konec sveta, pa naj se zgodi karkoli, pa če crknem, grem in jo pofukam na koncu sveta, pa pika. Kajti ni ga čez dober fuk na kon-cu sveta. Ko smo po nekajminutnem boju s silami matere narave le dosegli ko-nec sveta, smo zgroženi ugotovili, da smo že miljone let mrtvi. To pa ni božji plan. Nekaj je bilo hudo narobe. Na začetku je bila Beseda, na koncu bo pa Bestseler ali po domače Bog. Kar se tiče Mahapralaye ali hip-nega razkroja vseh univerzumov pa tole: Konec koncev je vsakega veselja enkrat konec. Isto se dogaja z vsemi tremi svetovi: fizičnim, subtilnim in mentalnim. Vsi trije univerzumi so s stališča Boga ali Najvišjega Sebstva čista iluzija, saj izvirajo iz aspekta Ni-ča, vsebovanega v samega sebe neza-vedujočemu se apsolutu Boga. Koli-kor časa traja ena kreacija, toliko ča-sa traja tudi odsotnost vsakršne krea-cije. Brahmnin vdih in Brahmin izdih. Naš konec sveta sovpada s kon-cem človekove neumnosti. Kam, krod, Iob, moh in ašan-kar, povsem negativne energetske entitete, ki v celoti obvladujejo člo-vekov ego-um, bodo za vse večne čase poslane v pizdo materino nič-nostno. Iščejo se: Korpusi Ljubezni. Se vam zdi morda to smešno? Ne me jebat, fantje, ker se bom raz-palil in gremo do Krima in nazaj po ižanki čez Barje v Črno vas za špas. "Ančka luč ... ustavte konje!" To so bile poslednje besede, v grozo odet krik, nebogljeno odmevajoč v temi prostora, ki se je širil tn širil. To je bila poslednja vprega, zvrha-na človeške blaznosti, ki je izginila v potopu. Potem je prišla Ančka, ki rada spančka pa ne brez žgančka, in prižgala luč. Minilo je pet tednov. Morda tudi sedem, osem ali deset. Nihče se ni trudil, da bi štel dneve in tedne. Da nikakor ni moglo biti manj kot pet tednov, so sklepali po tem, kako je bilo na poljih, kjer je naglo rasla ko-ruza. Taborišče s številnimi kočami, kolibami in lopami, ki so jih posta-vili v zadnjih tednih, se je navzelo mirne, na pol delovne na pol sanja-ve zunanjosti običajne slovenske vasi. Ob morebitnem koncu sveta pa vam še enkrat iskreno iz srca česti-ta in želi vse najboljše vaša Zavaro-valnica Triglav. Srečno in to za večno! Dergi 2/XLVIII. STRAN 9 Netopir Netopir je čuden križanec! Pol tiča, pol miši, zato mu po nekaterih krajih pravijo šišmiš. Če ga kaj prestraši ali vznemirja, ga-ga skoraj kakor gos. Njegovo letanje je ne-kako izgubljeno, kakor brez pravega name-na in cilja, ter se ne more primerjati s ptič-jim letanjem. Z nenehnim plahutanjem se drži v zraku, prha sem ter tja, zraka pa ne more rezati niti viseti niti se v zraku sukati po ptičje. V miru se netopir obesi za krempeljce na zadnjih nogah, podvije rep in visi ves dan z glavo navzdol. Če hoče zleteti, si najprej na-maže letalno mreno z neko smrdljivo mastjo, ki se rau cedi iz žlez blizu nosu, potem vzdig-ne glavo, razprostre prednja uda in prste, raztegne rep, se požene in sfrči ... Ponoči lovi gomazen po zraku, zraven pa je sočno sadje. Poleg tega navadnega živeža tudi rad pije kri zlasti v hladnem ali dežev-nem vremenu, ko žuželke ne letajo. Tedaj iš-če konje in govedo na paši ter spečim seda na pleča ali pa se jim obeša na noge ali na vrat, bedeča živina pa mu ne pusti nase. Ne-topir živinčetu nagrize kožo in potem liže curljajočo kri, vse to pa dela tako rahlo, da se živinče še prebudi ne, torej gotovo ne čuti ni-kakršne bolečine. Živini ni videti, da bi ji to prav škodilo: le nekoliko oslabi, ker je ob tem času tudi paša slaba. Ni pa res, da bi živad s prhutama pahljal. Kadar v kakem kraju nima več kaj jesti, leti naprej, celo čez morje od otoka do otoka. •'" ¦- *:« mM <* - ** * Fran Erjavec ŠOU-Študentska knjigarana Kersnikova 4 1000 Ljubljana tel: 131-70-10 fax: 222-618 nudi vsem študentom in dijakom 25 do 50% popust pri nakupu knjig ŠOU Založba in Turizem pripravljata: NAGRADNO ŽREBANJE Vsi študenti in dijaki, ki boste med 16. 3. in 17. 4. 1998 kupili knjige v skupni vrednosti najmanj 4.500,00 sit, ste lahko izžrebani in prejmete eno izmed dveh izjemno privlačnih nagrad: 1. nagrada: 5-dnevni izlet v Berlin ali Rim - Napoli za dve osebi po lastni izbiri 2. nagrada: enodnevni izlet po lastni izbiri ! T II D [ H I S I » \rr} www.knjigarna.uni-lj.si '«^* folo Diego A. Gomez RADIO MAR5 • 95.9 MHz FM STEREO Štirioglato glavo imam Jaz sem najmlajši Božji sin. Jaz moram bolj ali manj nenehno us-tvarjati. Zdajle bom naredil mizo. Miza je zelena----ste to videli, ste za- čutili, da sem se sredi melodije ustavil? Zgoraj je zelena, njena tabla je iz umetne zelene snovi, noge pa so lesene, normalno. In - prišli smo do besede dvajsetega stoletja: normalno. Te besede vendar v devetnajstem niso poznali, človek je bil zdrav ali blazen, dru-gega nič. Se mi zdi, da sem se čisto nehal delat. Ali pa ravno zato, ker delam, izdelujem mizo, delam tudi na sebi? Štirioglato glavo imam, to je že ena po-dobnost z mizo; zanemarimo viteze okrogle mize. Štirioglato glavo imam, ker sem v prvem razredu osnovne šole Ivan Cankar jedel tovari-šici Dragici Magovac z drevesa spoznanja do-brega in hudega. Naučil sem se pisati številke in črke. Štikotno glavo imam, ker šem še pred oš-novno šolo na štirioglatnem platnu videl film Dvajset tisoč milj pod morjem. Potem sem nekega sončnega dne v trafiki na trgu zagledal broširan X-100 Roman. Bil je šti-rioglat. Imenoval se je Saguaro. Bil je kavbojski. Drugi, naslednji, se je imenoval Togoaro. Bil je znanstveno fantastični. Ampak štirioglat. Bolj ali manj ovalno štirioglat je bil tudi ra-dio Blaupunkt. Televizija pa sploh. Zdaj je prišel še računalnik, tako da imamo vsi skupaj kariraste glave - "mislim" - od zno-traj, množica programov, v enem predalu kase-te, v drugem knjige, v tretjem filmi (štirioglati), časopisi (pravokotni) televizija (kvadratna)... Še hvala Bogu, da se nam v glavi vrtijo CD plošče, še dobro, da obstaja glasba. Nelinearna dinamika, jasno! Ne pa asime-trična dinamika, kot smo se slaboumno izrazili v prejšnji številki. Kolikokrat sem se že usedel in razmislil o vsem. Številke in črke. Ednina, dvojina, množina, 1, 2, 3 ... Mogoče imam pa res štirioglato glavo? Hočem reči, da klavir ni štirioglat, violina tudi ne, trobenta ravno tako ne... Ali pa če postavim takole: časopis, ki ga držite v rokah brez številk sploh ne bi mogel iziti, ker niti stavci (če še obstajajo) niti korektor niti odgovorni urednik niti nihče - ne bi mogel vedeti katera stran je katera in - nastal bi kaos. Sicer je tudi tole pisanje na prvi pogled kaos, ampak, ker so zraven še številke, je ta kaos urejen. Tega si želimo - imeti urejen kaos. Ker smo potem na konju, ki ima štiri noge. Kar jaz rečem, je, to vse. Klavir ima štiri noge in njegove tipke so pravokotne. Še hvala Bogu, da imamo ljud-je bolj ali manj okrogle lobanje. Če imaš lobanjo, takoj veš, da si. Z lo-banjo lahko gledaš svojo lastno nogo. To ni malo. Še hvala Bogu, da sem bitje na obeh no-gah in da sem lahko ta trenutek hvaležen doktorju Miru Miheliču za to, da imam še zmeraj jajca in sicer 2. Če ne bi bilo njega, če ne bi ta-krat pred oknom Kliničnega centra zaprosil Bo-ga za pomoč, kdo ve, kako bi se izteklo ... 2:0 za Juventus, 4:1 za praznino, ker ne vem kdo je 4, vem le to, daje 1 Monaco. Zavedajmo se, zdravnice in zdravniki za okni Kliničnega Centra ta trenutek ohranjajo pri življenju nam podobna misleča telesa. Tudi ohranjanje je ustvarjanje. Živel doktor Miro Mihelič! P.S. Meni se zdi, da ima klavir File 3 noge. Emil Filipčič Ljubljana, 2. aprila 1998 STRAN 10 14.4.1998 Incident na Šubičevi 26. februarja seje pred slovenski parlament pripe-Ijala trojica hrvatskih obveščevalcev. Zaplenjeno vo-hunsko vozilo s slovensko registracijo so ob štirinajsti uri parkirali tik ob Šubičevi cesti - nasproti parlamen-ta. Čepravje Tribuna ludu v prejšni številki eksplicitno - z naslonitvijo na ustrezne vire - opozarjala na takšno dejaunost in so hrvatski vohuni več kot dvajset minut "opazovali" naš parlament, pa pristojne službe naše države niso bile sposobne ali pa niso hotele posredova-ti. Tribuna ludu za Vas - v sliki in besedi - povzema ne-Ijubi pripetljaj. Poroča in fotografira Jaka Elikan Hrvatski obvcščevalci z vrhunsko vohunsko opremo - del te naj bi bili pridobili v skrbno organizirani akci-ji pri Zavrču - "skenirajo" slovenski parlament. Sodeč po pogovoru, ki ga je s skrajnimi napori moč razbra-ti, so predmet njihove vohunske dejavnosti razmere v parlamentarni komisiji za nadzor dela in lika obveš-čevalnih in kontraobveščevalnih služb. Slabo minuto po njihovem prihodu - kljub nevarnosti, ki ji je bila izpostavljena - hrvatske vohune opazi uslužbenka sanitarne služ-be slovenskega parlamenta. Nemudoma obvestila pristojne, ven-dar ti ne ukrepajo. Kolporter Tribune ludu, tudi za ceno življenja, opravlja svojo državljansko dolžnost: omogoča ljudem, da so seznanjeni s permanentno nevarnostjo in sodelujejo pri preprečevanju le-te. Hrvatski vohun se propozna v naslovnem članku Tribune ludu "Kako prepoznati hrvatskega vohuna". Ekipa hrvatskih obveščevalcev prodajalcu Tribune ludu odvzame časopise, ki jih množica osveščenih obča-nov želi zase, ga stlači v avtomobil in brutalno pretepe. Policist, ki z druge strani ceste nemo opazuje do-gajanje, iz nam neznanih razlogov ne reagira. Ko "tuji element" s hitrostjo več kot 200 km/h odbrzi nezna-no kam, pa je za vsakršno ukrepanje že prepozno. 2/XLVIII. HKDUM STRAN 11 Študentska organizacija po štajersko Razlike med mariborskim in Ijubljanskim ŠOU-om so tako v finančnem, programskem kot tudi v organizacijskem pogledu občutne. Medtem ko v Ljubljani veliko očitkov ŠOU-u leti na račun študentske politike, je v Mariboru študentska po-litika povsem nepomembna. V ospredju so povsem drugi problemi. Štu-dentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) šele dobiva svojo podobo, kar potrjuje med drugim tudi dejstvo, da je pred slabim letom v veljavo sto-pil nov statut ŠOUM. Predvsem pa je ljubljanski ŠOU nekajkrat bogatejši kot mariborski. Razlog za to je v financiranju. Ljubljanski ŠOU se v glavnem fmancira iz študentskega dela; v Ma-riboru pa je Študentski servis (ŠS) avtonomna or-ganizacija, ustanovljena na podlagi Zakona o združenem delu. Direktor ŠOUM, Klarič, pravi: "Vemo, daje v Ljubljani študentska organizacija lastnik največjega študentskega servisa v Slove-niji, medtem ko v Mariboru študentski servis ni njen. V Mariboru delujejo trije študentski servisi (poleg ŠS še Formica in As asistenU od katerih ni-ti eden ni flnanciral študentske organizacije. Po mukotrpnih pogovorih je uspelo ŠOUM s ŠS skle-niti sporazum o odvajanju sredstev za obštudijske dejavnosti, ki znašajo od 3 do 10-odstotkov, koli-kor dobiva ŠS na račun posredovanja dela." Ti prihodki znašajo za ŠOUM med 70 in 80 milijonov tolarjev letno, kar je približno dvanajst-krat manj, kolikor dobi ljubljanski ŠOU od svojega servisa. Vsekakor pa je bila bilateralna pogodba za ŠOUM prelomni trenutek, ki ga je pahnil iz po-polne revščine. ŠOUM ima sicer tudi svoj lastni študentski servis, vendar je ta namenjen zgolj za izplačevanje honorarjev njihovim sodelavcem in nekaterim nastopajočim. Na vprašanje, zakaj ne konkurirajo ostalim študentskim servisom, Klarič < NecKing & Ding Dong konfra Hehfor Sfrahofa am riše Derganc ©1962 Ali bosta naša junaka končno stopila na prste strašnemu Hektorju? Berite v naslednji številki! STRAN 14 14.4.1998 Kiblaza samoregulacijo V okviru Neodvisne iniciative s humanistično vizijo, ki s fmančno pomočjo Zavoda za odprto družbo poteka v Kibli Narodnega doma v Mariboru, je konec marca predaval docent dr. Božidar Kante. Lotil se je Cenzure na internetu, kakor je bilo naslov njegovega predavanja. Konzervativno stališče bi prepove-delo kakršnokoli pojavljanje porno-grafije na inernetu. Pornografija naj bi, tako - recimo jim "okorele" -feministke, žalila žensko dostojans-tvo in predstavljala dejanje podre-janja. Vendar pa srečamo tudi zno- traj feminističnega gibanja bolj umirjena mnenja, ki pravijo, da bi tak ukrep načeloma liberalno žen-sko gibanje približal desnemu krilu konservativnega bloka. Dr. Kante se je ob koncu predavanja vprašal, "ali obstaja kakšna tretja pot med svobodo govora in cenzuro?" Po-skušal je najti srednjo možnost med radikalizmom, ki bi popolno-ma prepovedal pornografijo na in-ternetu in liberalizmom, ki bi dovo-ljeval vse. To srednjo pot dr. Kante vidi v "samoregulaciji tistih, ki so-delujejo na internetu". Ena od domačih strani na internetu, s katerimije docent Kante ilustriral svoje predavanje. Za otroke vseh starosti Izborne knjige, ki vedo mladino za potrebno vednost in krepost oživljati, ji pa tudi moško vedenje in stanovitnost priskrbeti. Tatjana Kokalj, Abeceda na potepu (Mladinska knjiga, 2.538 SIT). Vsaka črka je predstavljena s kratko zgodbo, slikaničin junak, psiček Muf, pa radoživo poziva otroke naj na ilustraciji poiščejo vse predmete, ki se začno z obrav-navano črko. Andreja Peček, Moje prijatelji-ce živali (Mladinska knjiga, 2.538 SIT). Igrivi slikovni slovar, v kate-rem domuje devetinštirideset raz-ličnih živali: orangutan, krt, kuna vrečarica, nosorog, severni med-ved, hišni psiČek ... Marco del Pino, Poskusi v na- ravi (Mladinska knjiga, 3.590 SIT). Slikovita predstavitev rastlin, tal-nih živali, prsti, mineralov, kam-nin, vode in zraka. Knjigi so v po-sebnem okencu dodani povečeval-no steklo in epruveti, s pomočjo katerih lahko mladi nadobudneži že kar strokovno opazujejo in razi-skujejo svet okrog sebe. Angela VVilkes, Imenitna knji-ga za sončne dni (Mladinska knji-ga, 4.034 SIT). Navodila za več kot petdeset domiselnih nalog, ki se jih otroci lahko lotijo pod milim ne-bom v vseh s soncem obžarjenih letnih časih: opazovanja ptic, izde-lovanja zemljevidov, postavljanja šotora, pečenja na žaru ... Za točnost prepisa jamči Danijel Vončina Politika je senca, ki jo veliki biznis meče na družbo Noam Chomsky: Somrak demokracije, Studia Humanitatis, Ljubljana 1997 Leta 1928 v Philadelphiji rojeni Noam Auram Chomsky je danes že svojevrstna, na nek način protislov-na "institucija". Pripisati mu je mo-goče cel niz na videz nasprotujočih si atributov: je nesporna intelektual-na avtoriteta, saj je po njem dobila ime ena od znanstvenih revolucij v lingvistiki, "mandarinski" profesor častitljivega MIT z najvišjim mož-nim akademskim naslovom, "inte-lektualni guru" celega niza genera-cij in najbolj citirani živeci mislec, hkrati pa tudi angažirani, "prosto lebdeči" intelektualec, disident, neizprosni kritik Zahoda in anar-hist, ki se ima za dediča razsvet-ljenstva in klasičnega liberalizma. Tisti tip "sartrovskega" intelektual-ca skratka, za katerega se je zdelo, da ga v Ameriki ni nikoli bilo, v Evropi pa naj je bi - če ne prej, pa v petdesetih - že zdavnaj izumrl. Nje-gova bibliograFIja je ogromna (70 knjig in prek 1000 razprav), zato o njem, podobno kot o Homerju ali Shakespeareju, kroži anekdota "o najmanj šestih Chomskih", saj en sam človek sam že ne bi zmogel vse-ga tega dela. Knjiga prinaša prvi obsežnejši izbor in prevod njegovih političnih spisov (od pomembnih lingvističnih del imamo v slovenskem jeziku prav tako le eno), ki so nastali v letih od 1969 do 1996. Sam naslov so si uredniki izposodili po knjigi Deter-ring Democracy (1991), iz katere sta v pričujočem zborniku prevedeni dve besedili. V Odgovornosti intelektualcev (1969) Chomsky ugotavlja, kakšen je in kakšen bi lahko bil politični an-gažma intelektualcev. "Intelektualci lahko razkrijejo laži vlad, analizi-rajo dejanja glede na njihove vzroke in motive ter pogosto skrite name-ne. Vsaj na Zahodu ta njihova moč izvira iz politične svobode, dostopa do informacij in svobode izražanja. Zahodna demokracija privilegirani manjšini omogoča prosti čas, pri-ložnosti in izobrazbo za iskanje re-snice ..." Zaradi njihovih posebnih privilegijev je torej odgovornost in-telektualcev toliko večja. Žal je med intelektualci vse več takšnih, ki rav-najo po Bakuninovi dramatični na-povedi: "...kot žkupljena duhovšči-na\ ki se udinja resničnim gospo-darjem bodisi kot managerji ali apologeti, ki v državni kapitalistič-ni demokraciji žpretepajo Ijudi z njihovimi lastnimi palicami'." {Cilji in vizije, 1996) Pomembno vlogo igrajo pri tem tudi mediji. Sporočila, ki danes pri-hajajo do množičnega občinstva, so v množičnih medijih precejena skozi najmanj pet filtrov. Prvi filter pred-stavljajo "velikost, koncentrirano lastništvo, bogastvo lastnikov in us-merjenost k dobičku vodilnih firm množičnih medijev", drugega "re-klame kot osnovni vir dohodka mno-žičnih medijev", tretji filter je "opira-nje medijev na informacije, kijih da-jejo vlada, poslovni krogi in strokov-njaki', kijih ti osnovni viri in dejav- niki moči financirajo in odobrijo", četrti "kritiziranje' kot sredstvo dis-cipliniranja medijev", peti pa "anti-komunizem' kot nacionalna religija in nadzorni mehanizem". {Kako de-luje propaganda, 1988) Za nas je še posebej zanimiva analiza obdobja po padcu berlinske-ga zidu, tako imenovane tranzicije. "Vskladu z uveljavljeno podobo so v hladni vojni zmagale Združene dr-žave", ugotavlja Chomsky v tekstu Zmagovalci (1991) in na primeru Srednje in Latinske Amerike, Kari-bov, Azije in Afrike dovolj nazorno pokaže, da temu ni tako in da ni na teh območjih prav nikakršnega raz- loga za proslavljanje zmage liberal-nega kapitalizma in demokracije. Pet let kasneje dodaja: "Znanoje, da se končno osvobojena vzhodna Evro-pa zdaj lahko pridruži bogatim družbam Zahoda. Morda, toda po-tem se človek vpraša, zakaj se to ni zgodilo že v zadnji polovici tisočlet-ja, ko je večina vzhodne Evrope ne-nehno nazadovala v primerjavi z Zahodom vse do tega stoletja, koje postala njegov 'tretji svet'. Zamisli-mo pa si lahko še drugačno perspek-tivo, namreč, da bo bolj ali manj ob-novljen status quo ante: deli komu-nističnega cesarstva, ki so pripada-li industrijskemu zahodu - zahodna Poljska, Češka republika in nekateri drugi - se mu bodo priključili po-stopno, medtem ko se bodo drugi spremenili v nekaj, kar je podobno njihovemu prejšnjemu položaju po-dročij, ki oprauljajo storitve za bo-gati industrijski svet, ki si seveda ni omislil tega načina samo zaradi svojih enkratnih kreposti." {Cilji in vizije, 1996). V svoji metodi se Chomsky tako pri političnih analizah kot tudi v lingvistiki zgleduje po naravoslov-nih znanostih in pri snovanju eks-planatornih modelov svoja teoret-ska stališča sooča z dejstvi. Čeprav je sicer zelo preprečljiv, pogosto iz-pade za odtenek preveč suhoparno pozitivističen, kar pa v nicemer ne zmanjšuje potrebe po nadaljnem is-kanju odgovovorov na vprašanja, ki si jih zastavlja in raziskovanju tem, ki se jih loteva. Saš Jovanovski 2/XLVIIL STRAN 15 SOUINFORMATOR MEDNARODNA PISARNA TURIZEM Top Job Od 14. do 21. aprila bo na Eko-nomski fakulteti potekal Top Job (AIESEC-ov tradicionalni projekt), ki je namenjen predvsem srečanju študentov in potencialnih deloda-jalcev. Poleg samega foruma, ki bo 15. aprila v Cankarjevem domu, bo na sporedu teden spremljeval-nih dejavnosti, namenjen kadro-vanju. Študentje se bodo v obliki predavanja in okrogle mize sezna-nili s tem, koga zaposlijo uspešna podjetja v Sloveniji, predstavljeni pa bodo tudi novi načini kadrova-nja v svetu (predaval bo prof. dr. Hilb s švicarske univerze St. Gal-len). Poleg tega se bodo študentje lahko udeležili delavnice na temo, kako prodati lasten potencial, pre-davanja o poslovni retoriki ter tek-movanja v reševanju poslovnega primera. Vstop je prost; dodatne informacije: http://www.si.aie-sec.org/lj/topjob/; email: vita.ber-cic(kiss.uni-lj.si KULTURA Študentski kino Fakulteta za elektrotehniko - veli-ka predavalnica, Tržaška 25, Ljubljana 14. april ob 19.30: OUTSIDER (melodrama); 15. apriJ ob 19.30: BEAN (komedija); 21. april ob 19.30: FARGO (akcijski triller); 22. april ob 19.30: NELL (melodra-ma); Cena vstopnice: 300 SIT K4 torek, 14. april^- The Sentinels (Leverkusen), Age of Rebelion (Le-verkusen), Sfiltrom (Ljubljana) (ob 22.00); rezident DJ Kemal sreda, 15. april - Vlado Kreslin & Hans Theessink (ob 22.00) četrtek, 16. april -Kdo na visokem položaju, moški ali ženske? Okro-gla miza v organizaciji asociacije A ŠTEKAŠ (ob 19.00); Študentski žur (22.00-04.00); rezident DJ Igor sobota, 18. april - zaključek pro-jekta "Kukavičja jajca - podtikanje problemov" Centra za pomoč mla-dim, glasbeni program, zaključna razstava in podelitev nagrad (21.00) ponedeljek, 20. april - potopisno predavanje Maldivi-Damjan Gut-man (20.00); Žur študentov Šole za arhitekturo (22.00 - 03.00); re-zident DJ Boris torek, 21. april - Žur študentov Fakultete za družbene vede (22.00 - 03.00); rezident DJ Kemal Galerija Kapelica 13. april - Aljaž Kolenc iz niza predavanj »Psihopatologija vsak- danjega življenja«, ki se odvijajo v nizu SEMINAR 98 vsak ponede- Ijekob 21.30. Prejšnja predavanja si lahko ogle- date in poslušate na internetu: http://reflector.kiss.uni-lj.si/kape- lica/seminar.htm april - Otvoritev multimedialnega projekta PAPARAPAPA avtorja Marka Košnika (ob 21.00) Spoznajmo Slovenijo Nadaljujemo s tradicionalnimi enodnevnimi izleti po Sloveniji in zamejstvu. Cena se je sicer iz sim-boličnih 990 SIT dvignila na še vedno simboličnih 1490 SIT. Bo-dite pozorni na plakate. Prvomajska potovanja Še nekaj prostih mest je na naših prvomajski potovanjih. Tokrat se odpravljamo: Krakov - 180 DEM, Berlin - 265 DEM, Rim - Neapelj - Capri - Ve-zuv - 303 DEM, Bratislava - 175 DEM, Amsterdam - 380 DEM, Danska - 420 DEM Letalske karte S 1. aprilom začenjamo z novo dejavnostjo-posredovanjem letal-skih kart. Za vse, ki si bodo to za-želeli, se bomo potrudili, da uredi-mo najcenejše karte v Sloveniji. SOCIALA IN ZDRAVSTVO Vegetarijanstvo 15. aprila ob 19.30 v predavalnici št.4 na Filozofski fakulteti bomo gostili dr. Leva Krefta Pripravljamo še okroglo mizo o problematiki študentskih družin. ŠPORT Športnoizobraževalni tečaji Squash - tenis - Badminton Termi-ni: vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 9.45 sestanek z učiteljem glede urnika tečaja. Kraj tečaja: BTC, Squashland, dvorana za squash in dvorana BIT centra za tenis. Cena: 3.500 SIT (10 ur) za sqash; 5.500 SIT (10 ur) za tenis, 5.500 SIT (10 ur) za badminton. Jadralno padalstvo 6 - dnevni te-čaj jadralnega padalstva. Informa-cije na tel: 061/ 823-086. Cena: začetni tečaj: 15.500,00 SIT, na-daljevalni tečaj: 11.500,00 SIT Potaplanje Začetni tečaj z avtonomno potapljaško opremo (SSI 0WD) Tečaj bo potekal po programu Scuba Schools International. Teo-retični del tečaja: 16. in 23. april ter 7. in 14. maj ob 18. uri v sred-nji predavalnici na Medicinski fa-kulteti. Praktični del tečaja v baze-nu: 29. in 21. april; 4.,5.,11. in 12. maj v bezenu Fakultete za šport; Praktični del tečaja v mor-ski vodi: 22., 23., 24. maj v Med-veji pri Opatiji. Cena tečaja: 16.000,00 SIT (vključuje literaturo (potapljaške tablice, prijavni kar-ton, diplomo, obrazec za izdajo mednarodne potapljaške izkazni-ce, potapljaško knjižico, izposojo potapljaške opreme, polnjenje je-klenk, stroški izvedbe tečaja). Športna prvenstva in tekmovanja Rekreativna liga Odbojka - ligaško tekmovanje fa-kultet v odbojski za ženske in moške ekipe. Potekalo bo od 14. aprila do 20. maja v dvorani PEF za Bežigradom. Jamajka od znotraj Vsi, ki na potepanju po Jamaj-ki želite spoznati vsakdanje življe-nje povprečnih Jamajčanov, se obrnite na Jamaica Tourist Board, kjer poteka projekt Meet the peo-ple. V projekt je vključenih 677 ja-majskih družin, ki turista vzamejo s seboj na družinski piknik, na ju-tranjo mašo, na praznovanje rojst-nega dneva, na ogled športnega derbija, domov na kosilo ... (Ne)varna Kenija Po podatkih kenijskega mini-strstva za turizem je Kenija tako (ne)varna dežela kot Nemčijo. V obeh deželah so predeli, ki se jih je potrebno ponoči izogibati. Ko pade mrak, tako ni priporočljivo, da ho-dimo sami po Nairobiju ali Mom-basi, medtem ko so organizirane turistične ture preko dneva po-vsem varne. Za vse, ki pa se radi potepate sami, pa priporočajo, da se pred odhodom pozanimate o stanju v mestih, ki jih nameravate obiskati. Pešcem nevarne ulice Glavno mesto Mehike je lahko za pešce hudo nevarno mesto, saj je po pisanju britanskega Indepen-tenta zagrožena kazen za poško-dovanega pešca veliko višja kot za do smrti povoženega. Tako se, po Independentu, lahko zgodi, da vas bo voznik namerno ponovno povo-zil, do tragične smrti, samo zaradi tega, ker bo za to manj odgovarjal. Yosemite brez avtomobilov Nacionalni park Yosemite v Kaliforniji bodo do leta 2001 zapr-li za avtomobilski promet. Jeklene konjičke bo treba pustiti pred vho-dom v park, od tod naprej pa z tu-rističnimi mini avtobusi ozirona, če ste vsaj malo avanturista, s ko-lesom. Golf na ledu Od 16. do 19. aprila bo na Grenlandiji v Uummannaqu pote-kalo svetovno prvenstvo v igranju golfa na ledenih površinah. Pravila so enaka kot pri običajnem golfu, le da je 9 lukenj na ledu zaradi boljše vidljivosti obkroženih z rde-čim krogom. Paberki s Tajske Mestno prevozno sredstvo na Tajskem je tuk-tuk (križanec med rikšo in motornim kolesom). Upo-rabljajo ga tako domačini kot tudi turisti, namenjen je za prevoz dveh oseb. Najbolj smešno pa je, da ima voznik menjalnik niti na levi niti na desni strani, pač pa "med nogami". Bangkok je zelo umazano me-sto, res čisto je le znotraj "wat-a" (kompleks templjev in drugih ver-skih objektov znotraj tempeljskega obzidja) in v okolici šol. 0 tem pri-čajo tudi številni domačini, ki nosi-jo zaščitne maske pred smradom izpušnih plinov. Na bangkokških ulicah proda-jajo poleg vsega drugega tudi ba-nane na sto in en način. V Chiang Maiskem živalskem vrtu opice niso v kletkah, pač pa so na otoku s številnimi drevesi, okrog katerega je narejen kakšen meter širok jarek, napoljnjen z vo-do. Opice se bojijo vode in zato ne poskušajo zbežati z otoka. P.S.: Če bi se radi prepričali o toč-nosti navedenih informaciji, vam bo Šou turizem po ugodni ceni to poskušal omogočiti v okviru poletnih potovanj. Minka Kahrič Mali nogomet - nogometna liga in-teresnih skupin študentov. Liga bo potekala od 14. aprila do 20. maja na igriščih študentskega naselja v Rožni dolini in na Gerbičevi. Prija-ve na INFO točkah ŠOU ali na Enoti za šport, Kersnikova 4. Spomladanski kros 21. april, ŠPORTNI PARK KODELJEVO Univerzitetna košarkarska liga - UKL Tekmovanja potekajo ob torkih od 20.00-24.00 ure v športni dvorani gimnazije Bežigrad. Od 31. marca se bo odvijala osmina finala. Pari Osmine finala so: FGG : VŠM Ko-per; MF : FF; EF : BF; PP : VŠZD; FER : FMF; BF-gozdarji : FER; FS : FDV; AGRFT : FŠ Rekreacija Še nekaj prostih mest v športno rekreativnih programih ŠOU športa Cena izkaznice za rekreativno vadbo je 3.000,00 SIT na seme-ster; s seboj morate imeti dokazilo o statusu študenta in fotografijo. Izposojevalnica športne opreme Kmalu bomo pospravili alpske in nordijske smuči, snowboarde, carving smuči, smučarske čev-lje... in začeli izposojati žoge in loparje vseh vrst, rolerje. kangoo - jumpse... Izposojevalnica je odprta vsak dan od ponedeljka do četrtka od 18. -19. ure. STRAN 16 14.4.1998