Naročnina mesečno ^HMIHHBHV^ fli^^k. A flHBHHBHI^^ <-e't Ljub- 25 za i nožem* ^^^T^^k ^^^T ^^ ^ ^^ ^^ Ijana ŠL m itv« 40 - ne- ^^M ■ ^^^^ V ^^M ^ 10.34') ce- ^^m ^^m M ^^BBBI^ m ^Km za ^^m M m ^^m ^HV inozemstvo 120 Din ^^^HH ^^H ^^^ M ^^B ^^H Uredništvo je v ^^^^^^ JKMkB^F ^HP^^ oHmH^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul.6/111 leva 6. telefon Telefoni BrednlStvai dnevna alniba 2090 — nočna 2996, 2994 In 2050 1 ■ Izhaja vsak dan sjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Razorožitev na morju in evropski proračuni V času, ko se g. Henderson trudi, da bi vsaj do novega leta spravil zopet na noge razorožit-veno konferenco, poročajo iz Londona, da so razgovori med Anglijo, Ameriko in Japonsko zašli na mrtvo točko. Slaba znamenja za bodočnost, slaba znamenja za davkoplačevalce! Posledice japonskega imperializma bomo kmalu čutili tudi v Evropi. Ne gre samo za japonski dumping, ki je marsikaterega evropskega veleindustrijca spravil iz ravnotežja in je posredno zadel tudi evropsko delavstvo — saj sloni japonski dumping na nizkih plačah in tako tlači tudi plače evrop. delavstva navzdol — ampak gre za vsiljeno oboroževanje, ki požira miljarde. Japonci so zavrnili predlog ameriških in angleških odposlancev, naj bi ostal še nadalje v veljavi washingtonski dogovor iz 1. 1921., ki je določil tonažo vojne mornarice omenjenih po- fodbenikov v razmerju 5:5:3; Anglija 5, Ameri-a 5, Japonska 3. Japonski poslanik Matsudeira je angleškemu zunanjemu ministru Simonu sporočil, da bodo Japonci odpovedali washingtonski dogovor. Admiral Jamamoto je časnikarjem še razkril, da je japonska vlada že pripravila listino za odpoved pogodite. Londonska pogajanja so samo predhodnega značaja; pomorska razorožitvena konferenca bo šele prihodnje leto. V Londonu naj bi se po možnosti dosegel predhoden sporazum, ki bi olajšal delo konference. Kljub izrednim težavam, ki jih stavijo na pot Japonci, Angleži še niso obupali. Medtem, ko Amerika odklanja pogajanja na podlagi japonskega predloga o enakopravnosti, imajo gibčni Angleži v rezervi že nov predlog: Vse tri države naj bi se s posebno pogodbo obvezale, da se med seboj ne bodo napadle in da si priznavajo »popolno enakost z vidika pomorske varnosti.« Torej enakost z vidika pomorske varnosti! Pač silno raztegljiva definicija, v katero bi se bržkone dala vključiti marsikatera ladja več, kakor jili je tekmec v pogodbi hotel dovoliti. Enaka varnost zahteva pač različno tonažo, in sicer glede na zemljepisni položaj države, ki hoče imeti to varnost, in glede na položaj dežele, ki jo hoče 6 svojo mornarico zavarovati. Ker bi Angleži n. pr. oddaljeno Indijo težje zavarovali kakor Japonci bližnji Mandžu-kuo, bi jim šla višja tonaža, da bi lahko dosegli enako pomorsko varnost. V ostalem je admiral Jamamoto previdno izjavil, da bi Japonska priznala Angliji višjo tonažo v določenih kategorijah vojnih ladij. Boj v Londonu se očividno bije med Japonsko in Ameriko. Enakopravnost na morju z Japonci pomeni za Ameriko silno oslabljenje v Pacifiku. Ameriška mornarica je razdeljena, del mora ostati v Atlantskem morju in razdalje v Pacifiku so ogromne. Amerika nima v Pacifiku takšnega oporišča, kakor je n. pr. angleški Sin-gapore. Zato tudi takšen odpor Amerike proti enakopravnosti, pravzaprav bolj točno: proti številčni enakosti. Enakopravnost sama ne opravičuje Številčne enakosti; enakopravna je država že, ako je njena varnost na morju enaka. Enakost v tonaži med vsemi tremi državami bi gotovo še bolj napela položaj na Daljnem vzhodu. Japonska bi se po pravici čutila močnejšo, nevarnost vojnih zapletljajev s Kitajsko in Rusijo bi se povečala. Enakosti za Japonsko ne moremo zagovarjati še iz drugih razlogov. Japonska opira svojo zahtevo po enakosti na dejstvo, da je svojo posest z zasedbo Mandžukua povečala; zato ruoi višjo tonažo, da svojo posest lahko zavaruje. Toda mi ne smemo pozabiti, da se je Japonska polastila te zemlje z agresivno vojsko, da je Zveza narodov ravnanje Japonske vendar obsodila in da je Japonska v zna.k protesta zapustila Ženevo. Japonska uganja čisto imperialistično politiko, ki je članice Zveze narodov ne smejo odobravati, ako res še kaj dajo na idejne temelje ženevske ustanove. Enakost za Japonsko bi pomenila pospešitev oboroževanja po vsem svetu, tudi v Evropi. Angleži so že namignili, da bi v tem primeru še povečali in izpopolnili svoje utrdbe v Pacifiku, Američani bi storili isto. Priznan je enakosti Japonski bi kompromitiralo splošno razorožitev, oziroma omejitev oiboroževanja na morju, ki naj bi se sklenila na razorožitveni ali posebni pomorski konferenci. Leta 1936. zapade londonski pomorski dogovor, ki je bil sklenjen marca leta 1931. med Anglijo, Francijo in Italijo z veliko muko. Že tedaj je Mussolini postavil prestižno zahtevo. Fašistična Italija je zahtevala pomorsko enakost (pariteto) s Francijo in je popustila šele po dolgem natezanju, ki bi bilo konfercnco skoro razbilo. Ako bi danes priznali enakost Japonski, potem bi ne bilo nikakega dvoma več, da bi fašistična Italija na bodoči pomorski konferenci postavila svojo staro zahtevo s toliko večjo drznostjo. Tedaj bi ne šlo samo za Francijo, ampak tudi za nas. Povečanju napadalne 6ile tuje mornarice je treba postaviti nasproti povečanje obrambne sile. Drugega izhoda ni. Da so bili dogovori glede omejitve oboroževanja na morju človeštvu koristni predvsem v času gospodarske stiske, dokazujejo številke. Na koncu 1. 1936., ko zapade londonski sporazum, bo znašala tonaža angleške vojne mornarice 1,137.200 ton, po njenem prvotnem načrtu iz I. 1930 bi morala znašati 1,348.696 ton; mornarice Združenih držav 1. 1936 1,079.0% ton po prvotnem načrtu iz 1. 1930 1,346.452 ton; japonske 1. 1936 709.000 ton, po programu iz 1. 1930 853.382 ton; francoske 1. 1936 670.407 ton, po načrtu iiz 1. 1930 pa 760.407; italijanske v 1. 1936 441.256 ton. Omejitev tonaže pomeni zmanjšanje izdatkov, olajšanje proračuna' in olajšanje davčnih bremen. V Londonu še ni bila izrečena zadnja beseda. Angleži skušajo z novimi ponudbami preprečiti prekinjenje pogajanj. Zaslutili so, da gre Japoncem v prvi vrsti za prestiž in da bi ti v stvari marsikaj popustili. Japonski odposlanci delajo pač po naročilu svoje vlade. No, na Japonskem tudi ni vse zlato. Poročila iz Tokia trdijo, da inilitaristične struje, ki so gnale Japonsko v vojno s Kitajsko in še vedno snujejo nove napadalne načrte, zgubljajo tla v javnosti. Na politiko nimajo več tako odločujočega vpliva K bližajočemu se potovanju Lavala v Rim Prepadi med Italijo in Francijo Kaj Francija lahko žrtvuje in česa ne more, da omogoči Podonavje ali kolonije sporazum z Italijo in otvori sodelovanje latinskih sester mmmmmm^^^mmmmmmmmmmmmm Pariz, novembra 1934. Tudi Vi ste v vašem listu večkrat povdarili, da je Francija pripravljena žrtvovati zelo veliko, da si pridobi prijateljstvo Italije, a da je edini predpogoj za sporazum med obema latinskima sestrama in edina velika ovira za ugodno zaklju-čitev teh pogajanj: zbližanje med Italijo in Jugoslavijo, oziroma med Italijo in državami Male zveze. Ne zamerite, toda zdi se mi, da vprašanje vendar ni tako enostavno in da so vsaj za Francoza, ki gleda v prvi vrsti samo na neposredne koristi svoje lastne države, druge ovire morda še bolj težke za premostitev in zvezane z večjimi žrtvami, kot pa je končna sprava Italije s francoskimi zaveznicami v Podonavju. Mi imamo vtis, da ste v ocenjevanju francosko-italijanskega zbližanja preveč povdarjali sporne točke v Podonavju in da ste preveč lahko šli mimo težav in ovir, ki stojijo na poti francosko-italijanskega zbližanja v afriških kolnijah. Po mojem prepričanja, ki ga deli resno misleča nepolitična javnost, je Francija pripravljena žrtvovati za prijateljstvo z Italijo mnogo več v Podonavju, kot pa recimo v svojih afriških kolonijah. Kolonije ali Podonavje Čad je takorekoč velikansko zbirališče puščavskih cest, ali če povemo narobe, najgloblje v puščavo potisnjena postojanka civilizacije, ki nadzira vso saharsko ozemlje. Odstop Tibestija in Borku Italija je hotela f«i Francozih doseči isto, kar je dosegla pri Angležih. Želela je, da ji Francija odstopi del Tunizije, da ji izravna mejo v Hogarju in predvsem, da ji odpre pot dalje proti jugu s tem, da ji odstopi gorovje Tibesti in ravnine v Borku, tako da se bo lahko raztegnila do Čada in do angleško-egiptovskega Sudana. To je želela včeraj, to želi še danes. Francija tega ne more Toda kje boste našli francosko vlado, ki bi bila pripravljena napraviti tako ogromne žrtve. Tibesti je sicer gorata pokrajina, obsežna kot dve Italiji, kjer skoraj ni mogoče živeti, Borku je ravnina, kjer je svoje dni bilo široko morje, ki ga je izsušilo afriško solnce in zapustilo za seboj le solnata ležišča. Gospodarsko te pokrajine niso vredne ničesar, toda strategično predstavljajo ključ do nadvlade v Sahari, čad s svojim ogrom- nim zaledjem 2 milijonov kvadratnih km je os francoskih srednjeafriških posesti. Če mu odvza-meš Tibesti in Borku, je isto, kot da odpreš italijanskemu prodiranju svobodno pot proti Nigeriji in proti Kamerunu in dalje do atlantske obale v gvinejškem zalivu. Tibesti in Borku v italijanskih rokah pomeni prostovoljni pristanek Francije, da ji Italija preseka' njene ofriške posesti v dva dela, ko je ravno ena največjih pridobitev svetovne vojne za Francijo bila ta, da ju je mogla združiti. Tista francoska vlada, ki bi kaj takšnega prostovoljno storila, še ni rojena. V primeru s tem vprašanjem je podonavski problem za francoske državnike vprašanje drugega reda. Odstop Džibutija nemogoč Toda Italija hoče še več. Ona želi polagoma obkoliti Abesinijo. Ta želja je že stara. 50 let bo preteklo, ko se je prvič zagrizla v to svobodno afriško državo in je takrat svojo pohlepnost plačala s strašnim porazom. Danes ji pri tem poslu gre očividno na roko Anglija. Odstopila ji je ogromne pokrajine, na vzhodu in na zapadu Somalije. Razširila je svojo rdečemorsko kolonijo Eritrejo. Abesinija ima sedaj skoraj tretjino svojih meja skupnih z italijanskimi kolonijami. Toda Italija bi rada sedaj še odstop francoske male kolonije Džibuti južno od Eritreje ob Rdečem morju. Iz Džibutija pelje edina železnica v prestolico Abesinije Addis Addebo. To postojanko, ki je gospodarsko politično za Francijo, ki v Abesiniji nima nikakih namenov, brez pomena, bi Italija rada, toda kako naj jo Francija odstopi, ko pa je to njena edina strategična postojanka na dolgi poti iz Evrope do francoskih azijskih kolonij v Indo-kini in v Tihem morju. Džibutija Francija ne more odstopiti nikomur. Odkod vaš optimizem Lahko bi Francija pristala na manjše poprave in izravnave meja v Afriki, toda nikoli ne more in ne sme prostovoljno odati pokrajin, kot so Tibesti, Borku in Džibuti, ki spadajo k obrambnem ogrodju njene kolonijalne moči. Odkod torej jemljete vi tisti optimizem, da bo Francija kakšnemu Podonavju na ljubo v Afriki žrtvovala živčna središča svoje kolonijalne politike? Zbliževanje med Francijo in Italijo je danes še jajce, ki se še ni izvalilo. Po mojem mnenju bo trajalo še dolgo, dolgo, preden bo sploh dozorelo. Morda bomo doživeli nekak sporazum, ki bo naštete težave, ki nastajajo prav za prav iz elementarnih tokov dveh kolonijalnih imperijalizmov, za nekaj časa pokril s plaščem miroljubnosti, toda toki bodo drli naprej svojo pot. Podonavje pu bo moralo najti svoje ravnotežje bolj iz lastne moči kot pa na podlagi barantanja drugih. G. Lequellec. Čas še danes ni dozorel toliko, da bi mogli navajati dokaze za to trditev, ki ji bo v Franciji le malokdo oporekal. Zdi se mi pa potrebno, da vas opozorim posebno na takoimenovane kolonijalne sporne točke, da podčrtam njihovo važnost in naštejem ogromne težkoče, ki sporazum ovirajo, ! da se ne boste pri presojanju sedanjega medna-rodnopolitičnega položaja vdajali prevelikemu optimizmu, češ Francija bo s žrtvami v svojih kolonijah kirpHa in drago plačala pristanek Italije, da v Podonavju opusti svojo politiko in sklene prijateljstvo s svojimi dozdanjimi nasprotniki. Kaj želi Italiia? Kaj želi Italija od Francije v Afriki? Mnogo, silno mnogo, preveč! V povojni dobi je italijanska vlada razvila posnemanja vredno delavnost v svojih afriških kolonijah, v Tripolitaniji in K i -r e n a j k i, ter je svojo posest potisnila daleč, daleč v osrčje Sahare. Pri svojem prodiranju je zadela na desni in na levi strani na meje že preje obstoječih kolonijalnih posesti drugih držav. Tako je prišlo do resnega spora z Anglijo in z Egiptom, ko je Italija hotela zasesti oazo Džarabub ob egiptovski meji. Slednjič je dosegla, da je Egipet to važno puščavsko postojanko odstopil Italiji leta 1931. Zadela je pa tudi ob francosko tuniško in alžerijsko mejo, tako da ni mogla svojega prodiranja nadaljevati v gorovje H o g a r , oziroma po važno čezsaharski karavanski poti, ki pelje iz Tripolisa v Mursuk in dalje skozi puščavo v Č a d v francoski ekvatorijalni Afriki. Zadela je na jugu zopet na francosko posest v gorovju T i -b e s t i in na južno od Tibestija ležeče ogromne pokrajine Borku, čez katere vodi druga karavanska cesta, ki začenja v Bengaziju v K i -r e n a j k i ter gre skozi oaze Kufra dalje proti jugu in se zopet steka v Čadu. Dunajska vremenska napoved: Malo sprememb, pretežno jasno, ponekod zjutraj slann in megla. kakor v prejšnjih letih. Do moči prihajajo zmernejše politične skupine, ki 60 mnenja, da je Mandžukuo za Japonce dovolj velika potica. Japonci naj jo zdaj mirno prebavijajo in naj ne silijo v nevarne avanture. Stranka »sevukaj« dcia baje nalašč težave sedanjemu ministrskemu predsedniku Okadi prav s pomorskim vprašanjem in zahteva od njega, naj skliče zbornico; ta naj bi izglasovala predlog, da naj .se vvasliing-tonski sporazum odpove. Stranka lioče porabiti 1 sedanjo mednarodno napetost, da bi Okudo , vrgla in bi st; tako maščevala nad njim. ker j pri sestavi vlade ni upošteval njenih žel ja. Oka- i do se očividno brani na ta način, da je v Lon- j donu nepopustljiv. Tudi v malo navdušenja Rim, 22. nov. b. Italijanska vlada je sporočila de Chambrunu svoje stališče glede vprašanj, od katerih je odvisna rešitev za vzpostavitev trdnih italijansko-francoskih odnosov. Ker pa gre tu za stvari, ki so splošnega evropskega pomena, se z ozirom na razvoj mednarodnega položaja ne morejo storiti prenagli sklepi. Kar se tiče kolonijalnih vprašanj, ki se brez sodelovanja drugih držav ne morejo rešiti neposredno med Francijo in Italijo, bi se pogajanja lahko nadaljevala, toda ne smemo pri tem pozabiti, da morajo na rešitev teh vprašanj vplivati tudi sklepi, ki se tičejo evropske in svetovne politike. Ravno zaradi tega pa dobro poučeni listi dvomijo v uspeh akcije za italijan-sko-francosko zbližanje in gledajo na potovanje francoskega zunanjega ministra Lavala v Rim skozi precej debelo steklo. Če bo Francija do konca podpirala jugoslovansko pritožbo pri Zvezi narodov, da tako povzroči upravičeno nerazpoloženje Ogrevanje vzhodnega pakta proti Madjarski, potem v tem slučaju Rim ne bo mogel sprejeti Lavala kot prijatelja, ker Italija ne more dopustiti, da se Madjari, ki so njeni hišni prijatelji, izzivajo. Rim, 22. nov. b. V diplomatskih krogih je davi zelo senzacionelno odjeknil članek, ki ga je prinesel »Popolo d'Italija« o pomorskih pogajanjih v Londonu. Ob času, ko se z italijanske strani po-j udarja, da pogajanja za zbližanje med Francijo in Italijo zelo ugodno napredujejo, ko se ponatisku-jejo izjave francoskih politikov in dopisnikov o boljšem sodelovanju med obema državama, je gori omenjeni list v zvezi z londonskimi pogajanji napovedal, da se Italija pod nobenim pogojem nc bo odrekla pomorski enakopravnosti s Francijo in da bo ukrenila vse, kar bo smatrala za potrebno, da se njena enakopravnost v resnici tudi doseže in Londonu. Nove ponudbe Poljski, M "h bo 10 Ženeva, 22. nov. TG. Francoski zunanji minister Laval je izrabil svoje kratko bivanje v Ženevi tudi za to, da je znova sprožil vprašanje vzhodnega pakta. V ta namen je imel zaporedoma daljše razgovore z Litvinovom, Tevfik Ruždi bejem, li-tevskiin delegatom Petras Kilimaeom in Titules-com. Pri teh razgovorih so v glavnem razmotri-vali o poljskih pripombah. Zdi se, da so sklenili Poljsko vljudno vprašati, če se je v svoji zunanji politiki odločila, da bo odslej sklepala samo dvostranske pogodbe in da bo odklanjala vstop v vsak skupinski pakt. V poljskih krogih ugotavljajo, da se je Poljska že odločila, in navajajo v dokaz za to pogodbe, ki jih je sklenila z Rusijo in Nemčijo, ter pogodbo, ki jo namerava skleniti še z Madjarsko. Laval pa je večkrat poudaril, dn na ruski politiki svojega predhodnika Barthouja ne bo ničesar spremenil, ampak jo bo nadaljeval v duhu svojega predhodnika. Pariz. 22. nov. Vse kaže, da bo prva skrb francoskega zunanjega ministra pri njegovem povratku v Pariz, da odpošlje odgovor poljski vladi o vzhodnem paktu. Besedilo francoskega odgovora je že dognano, toda ker je poljska nota za zdaj še tajna, bo vsaj zn nekaj čnsa ostala lajna tudi vsebina francoskega odgovora. Upanje je. da Im francoska vlada začela razgovore v tem vprašanju /. nadurni na uspeh. Vsekako je pa francoski odgovor na poljsko noto tak« sestavljen, da Poljsku nc bo 1110- pet odklonila gla prav nič dvomiti o razpoloženju Francije do njene zaveznice. Zo pet vest o odstopu Litvinova Riga, 22. nov. c. Iz Moskve so se znova začele širiti vesti, da se je položaj Litvinova zelo omajal. Baje sc je Stalin na pritisk tretje iutcrnacio-nale odločil, da pusti Litvinova pasti. Stalin sam so že zelo dolgo peča z mislijo, da hi sc popolnoma spravil z opozicijo (rockistov. Tako sedaj Stalin hoče, da hi vodstvo sovjetske politike prevzel Ra-kovski, bivši sovjetski veleposlanik v Parizu in Lodonu. Schuschnigg obvešča Francijo Dunaj, 22. nov. Brž ko se je kancler Schuscli nigg vrnil iz Rima, se jc sestal s francoskim poslanikom na Dunaju Gabrielom Puauxom, s katerim se je zelo dolgo razgovarjal. Kancler je poslanika obvestil podrobno o vsebini rimskih razgovorov. Vse to se znova povdarja kot dokaz, da je francoska vlada podrobno obveščena o vseh namera! italijanske vlade v Podonavju in da se bo zato vse nadaljnje glede podonavske politike reševale sporazumno med Italijo in Francijo. Dunaj, 22. nov. A A. Kakor poroča »Reichs-post«, iHjjde k a ticel ar Schuschnigg v Budimpešto prvi teden v decembru. Naša pritožba pri Zvezi narodov Danes popoldne je g. Jevtič oddal pismeno pritožbo, ne spomenice Prava podoba Madjarske Ženeva, 22. nov. c. Danes v Ženevi ni zasedala niti skupščina Zveze narodov. Tudi Svet ni tanes zasedal. Nadaljevalo se je samo delo v nekaterih podkomisijah. Zalo pa je bilo tem več zasebnih razgovorov med vsemi državniki, ki so seveda vsi bili tajnk Zato je potekel ves današnji lan v znamenju drobnih intrig, ki bi naj predvsem potlačile veliki vlis, ki ga je napravila jugoslovanska vlada s svojo odločno intervencijo. Ta intervencija jugoslovanske vlnde pomeni silen izraz enotnosti politike Male zveze in držav Balkanskega sporazuma. Dočim se je že hotelo nn-migavati na to, da jugoslovanski zunanji minister ne bo storil vseh skrajnih korakov pred januarskim zasedanjem, je včerajšnje delo Male zveze in lržav Balkanskega sporazuma silno dvignilo ugled vseh teh zaveznikov. Razne intrige Zato se stremi predvsem za tem. dokazati vsemu ostalemu svetu, da Malu /.veza in državo Balkanskega sporazuma ne dopuščajo samovoljne kretnje enega ali drugega zaveznika in da jc zato korak jugoslovanske vlade le spretna politična manifestacija in nikakor ne kaka odločna kretnja nove politike balkanskih držav, ki hi kazala na to, da. si bodo le države počasi vendarle ustvarile v svoji zunanji politiki svojo sincr in si zato ludi izbrale svojo metodo in primerna sredstva. V tem smislu predvsem intrigirajo z nekaterimi najnovejšimi izjavami vodilnega časopisja, ki do vloge jugoslovanske vlade zavzema v svojih jutranjih izdajah žc stališče. Predvsem se tukaj omenja pisanje pariškega >Le Petit Parisiena« in aiiriške liberalne Neue Zuricher Zeitung«. »Petit Parisien« objavlja namreč danes zjutraj obširen uvodnik, v katerem člankar nekako oficiozno zavzema stališče do vseh trenutnih problemov mednarodne politike. V teh izvajanjih se člankar toplo izraža o posledicah Schuschniggovega obiska v Rimu in pravi, da bo ta sestanek ustvaril pravilno ravnotežje v srednji Evropi, kar bo le koristilo ideji miru v tem delu Evrope. Glede koraka jugoslovanske vlade misli člankar. dn je zelo dostojen in pravičen, vendar pa je treba pravilno umevati željo Italije, da se temu koraku ne podloži pretirana časopisna kampanja, ker bi ta za-inogla spraviti v veliko nevarnost rešitev velikih problemov, o katerih se sedaj vodijo obširna in dnlekoscžna pogajanja. Iz pisanja :.Neue Zuricher Zeitung pa se predvsem povdarja oni del članka, v katerem ta švicarski liberalni časopis brani fašistično politiko v srednji Evropi, ki da je v interesu miru in krščanske kulture. List ve celo povedati v svojih komentarjih iz Rima, da v tem oziru to politiko z vsem svojim uplivom podpira ludi Vatikan, ki hoče na vsak način ohraniti Dunaj kot samostojno žarišče krščanske kulture v tem delu Evrope. Za nameček pa se je nato še raznesla intriga, ki jo je daues zjutraj objavil budimpeštanski »Az Est«. ki iz uradnih krogov dobiva vest, da bo dr. Ileneš kmalu obiskal Rim. da ustvari temelje ia pristop Češkoslovaške k rimskim paktom. Vmešavanje Liivinova Sporazum s sovjetsko Rusijo ? V zvezi s tem je treba omeniti predvsem tole: .•»a široko se hoče dokazati, da ta prvi samostojni korak držav Male zveze in Balkanskega pakta no more pomeniti kakega velikega dokaza samostojnosti. Kot protidokaz proli temu se mora predvsem omeniti, da so se danes ministri Malo zveze ponovno sestali in da jc bilo sklenjeno, da bosta uri predaji jugoslovanske vloge spremljala jugoslovanskega zunanjega ministra in obenem v ime- nu svojih vlad vložila vsak svojo nolo, v kateri se priključujeta zaključkom jugoslovanske uotn tudi liencš in Titulescu. Kot silna senzacija pa je uplivala vest. da je danes popoldne obiskal turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi beja ruski komisar zu zunanje zadeve Litvinov in se z njim silno dolgo razgo-varjnl. Po vesteh, ki jih izvemo iz zanesljivih virov. sc je na tem sestanku govorilo predvsem o tem. da se čimprej izvede široko zbližuuje med ] državami balkanskega sporazuma iu da počasi pri- | stopi k temu sporazumu tudi sovjetska Rusija. V kolikor zveni ta vest silno prezgodnje, vendar ui brez vse podlage, ker je v tesni zvezi z razgovori, ki jih je imel včeraj Litvinov z Lavalom. Vmes prihaja vzhodni pakt Takrat sta govorila predvsem o usodi vzhodnega pakta. LaVal je Litvinuvu včeraj obljubil, dn bo Francija v najkrajšem času predložila Poljski obširen memorandum o sklenitvi vzhodnega pakta. Na sklenitvi pakta sta pa interesirani predvsem dve državi, ki pripadata Mali zvozi oziroma Balkanskemu sporazumu. To sta Turčija in Romunija. Dejstvo pa. da sc ta pogajanja vežejo na korak jugoslovanske vlade, ker imajo v interesu miru isli objektiv kakor vloga jugoslovanske vlade, sc sme pričakovati, tla se bo debata o vzhodnem pakti razširila vsaj tako, kakor so so razširila pogajanja za londonsko pogodbo o definiciji napadalca. Prav takrat jc podpis tiste pogodbe povzročil silno zbližanjc med državami Male zveze. Zato je verjetno, da bodo v pogajanjih za vzhodni pakt nastopale države Male zveze in Bal- j kanskega sporazuma enotno, kar vsekakor pomeni zelo velik politični in moralni uspeh zaveznikov j Male zveze in Balkanskega sporazuma, ki se je tako zelo manifestirala včeraj ramo ob rami s korakom jugoslovanske vlade v Ženevi. Jevtič oddal pritožbo Spomenico odda v soboto Ženeva, 22. nov. m. Danes od 16 do 17 je zunanji minister Bogoljub Jevtič v spremstvu generalnega tajnika Zveze narodov Avenola in predsednika Sveta Zveze narodov dr. Beneša vložil pismo, s katerim se zahteva, da se inarsejeki zločin spravi na dnevni red prihodnjega prvega sestanka Sveta Zveze narodov. Pismo g. Jcvtiea jc obrazloženo s sledečo obrazložbo: 1. da je atentator inozemski državljan; 2. da je poklicen zločinec; 3. da jc liil član teroristične organizacije, organizirane na drugem ozemlju, in 4. da jc ogrozil jugoslovansko pravo na tujem ozemlju. Po tej obrazložbi se je postavilo vprašanje mednarodnega značaja, ki se ima obravnavati pred mednarodno institucijo v Ženevi v smislu členov 2 in It statuta Zveze narodov. Spomenico bo pa g. Jevtič vložil v soboto ali v ponedeljek. Prav tako ho g. Jevtič pri tej priliki priložil memorandumu tudi vse dokumente proti terorističnim organizacijam. Lava I se je vrnil v Pariz Ženeva, 22. nov. c. Francoski zunanji minister Laval je danes odpotoval nazaj v Pariz. V Ženevi ga bodo zastopali minister Massigli, Basdevant in pa Paul-Boncour. Prihodnji teden se začne debata o posaarskem problemu in se Laval za nekaj dni vrne v Ženevo. Posebna komisija Zveze narodov že proučuje vse gradivo in se vse seje te komisije vršijo v prisotnosti predsednika posaarske začasne vlade Knoxa. Ta komisija ima nalogo, da v zvezi z zaključi sveta trojice v Rimu pripravi sporazumno rešitev, ki bo predložena zasedanju v odo-brenje. Država plemiče v, ki davijo kmeta Polovica zemlje v rokah gospode - 431.000 družin brez zemlje Bukarešt, 22. nov. b. Snoči je imel v Cluju predavanje bivši budimpeštanski advokat in sedanji izdajatelj lista Uj Magyarog«, ki izhaja v Bukarešta, dr. Fenyes. Dr. Fehyes je silno ostro kritiziral sedanji madjarski režim, ki ga je tudi prisilil na to, da pobegne v inozemstvo. Zlasti je ostro napadel madjarsko revizionistično politiko. Dr. Fenyes trdi, da mirovne pogodbe niso krive sedanjemu gospodarskemu stanju Madjarske, temveč, da je edini vzrok v tem, ker madjarsko plemstvo drži v svojih rokah večji dol plodonos-nih zemljišč in neusmiljeno izkorišča ljudstvo. Madjarski kmet živi danes mnogo slabše, kakor živina. Zdravstvene razmere so tako obupne, da je umrljivost naravnost ogromna. Površina obdelane zemlje znaša 16 milijonov jutrov, od katerih jc 52.6% v rokah veleposestnikov. 151.600 madjar- Francoska notranja politika škili družin ima posestva, ki so večja od 10 jutrov, 202.000 madjarskih družin ima posestva, ki so manjša kakor 10 jutrov, 131.000 družin pa sploh nima ničesar in te se neusmiljeno izkoriščajo po nenasitnih aristokratih. širše ruase na Madjarskem nimajo prav nobenega smisla za revizijo mirovnih pogodb, ker se dobro zavedajo, da bi taka revizija zahtevala od njih nov krvni davek, ki ga nihče ne želi. Po reviziji mirovnih pogodb govori neprestnito le madjarska industrija, ki misli, da ho dobila s leni nova tržišča. Današnja Madjarska ni ničesar drugega, kakor visoka šolu za gnusne atentate. Ne samo na Janku Pusti, temveč tudi v drugih krajih, ki ležijo ob jugoslovanski moji, so I taborišču hrvaških emigrantov. Iti sc vadijo v upo- / rabi orožja in razstreliva proti lastnim bratom. Borba proti Flandinu začeta Pariz, 22. nov. c. Borba za spremembo francoske ustave še nikakor ni končana. V javnem mnenju se namreč šo zmeraj silno vneto govor: o ozadju zadnje vladne krize in o Douniergueti. Tako je a-Echo de Pariš« nedavno razpisal javno glasovanje za Doumerguea. Zanimivo je dejstvo, da se je za Doumerguea samo v Parizu izjavilo nad en milijon podpisnikov. »Le Petit Journal« pa je razpisal nagradno tekmovanje, kdo bi naj bil diktator v Franciji. List predlaga štiri imena, in to: Herriota, Tardiouja, Daladiera in Daudeta. Kdor bo izžreban, dobi 50.000 frankov. Celo radikali ee niso mogli otresti te more, ki še pada na njihova ramena. Zato so danes sklicali sejo poslanskega kluba. Na lej seji so zavzeli precej estro stališče proti neomejenim vojnim kreditom. Glavni del razgovorov pa je bil posvečen predlogom glede spremembe ustave. Po dolgi de- bati so so radikal: odločili za precej radikalno rešitev: predlagajo namreč ustanovitev velikega narodnega gospodarskega parlamenta, ki bi bil prav za prav vrhovna stanovska zbornica. Ta zbornica pa ne bi imela nikakih pravic, ki jih ima sedaj parlament in bi ta še naprej obstojal v vsem dosedanjem obsegu. Pariz, 22. nov. b. Kouiunistično-socialističin tisk je pričel srdito napadati Flandinovo vlado. Vsi komunistični in socialistični listi so objavili apel na svoje pristaše, v katerem ostro napadajo FUuidinn in trdijo, da gre Flandin po isti poti, po kateri je šel Doumergue. Flandin nadaljuje Douincrgiieovo politiko, katere cilj je bil, da se uvede v Franciji avtoritativen režim, kakor da se ni nič zgod lo, Zarodi toga napoveduje komunistično-soeialistična fronla najostrejšo borbo proti sedanji vladi. Glasbena Matica v Sofiji ,Duhovna skupnost" hitlerjevske Nemčije General Fritsch proti Hitlerja „Stranka še ni vse, nad njo je skupnost naroda in države* Berlin, 22. nov. b. Na isti način, kot svoje dn!, t pred krvavim 30. junijem, von Papen s svojim govorom v Marburgu, se je sedaj dvignil šef nemške^ ga generalnega štaba general von Fritsch profi vodstvu narodno socialistične stranke, in sicer, »da v zadnji uri prepreči, da bi se politika vgnezdila v nemško vojsko«. General von Fritsch je poslal Hitlerju daljšo spomenico, ki je med vrhovnimi voditelji Nemčije povzročila porazno razpoloženje. V njej izjavlja general, da ga politika ne briga, da mu ni nič na Tem, če narodni socializem izvede zamisel vsemogočno države ali ne, njega skrbi samo vojaška bodočnost Nemčije. Njega skrbi bodočnost Reiehs-nehra, ki jc povišana sedaj na 300.000 mož in za katero bo treba najti pravega naraščaja. Odkod naj ga vzamem, se sprašuje general von Fritsch, ko p u vsa mladina sedaj samo politizira? Kje naj poišcem častnike, ki bodo potrebni, ko so pa vsi. ki bi prišli v poštev, zaposleni v političnih skupinah? General Fritsch svari državnega kanclerja, naj nikar ne zaupa preveč tisti kliki okrog generala von Reichenaua. ki mu govori o potrebi, da je treba nemško vojsko vzgojiti v duhu narodnega socializma, in ki lii se rad pri reorganiziranju vojske oziral na politično pripadnost in ne na sposobnost vojakov in častnikov. Narodnosocialistična vzgoja sama na sebi še ni vse in ne zadostuje, pravi generalova spomenica, da ustvari med ljudstvom liste moralifne predpogoje za obramjM) državne iu narodne varnosti. Narodnosocialistična stranka hoče nemškemu ljudstvu, tako trdi general Fritsch. natoveriti čisto lainjivo prepričanje, dn vlada v državi popolna duhovna enotnost. T« je laž. 1» je zavodništvo. ker dejansko je trebu pri-juali, da bi v primeru potrebe danes ne mogli računati nn \ e nemške državljane. Vzgojo naraščaja -eilne vojske je treba torej dvigniti nad strankar-ko višiiio. ker stranka ne predstavlja vseli, na na i-lrankarsko vsedržavno višino umevanja rodoljubnih dolžnosti. General Fritsch opozarja, da ne lu> trpel, dn bi sc stranka preveč približala nje-jrevi »ojski. ker jo hoče ohraniti udarno za polrebe domovine, medlem ko se ne bi mogel zanašati nn nj. če bi bila vdana samo stranki in ue državi in mil imIii. Vse kaže. dn bo moral Fritsch odstopiti in bi v tem primeru prišel na njegovo mestu general v<> > Rundsledt, ki je vdan narodnosociaiistični itranki. Posaarski plebiscit Rim. 22. nov. TO. Saarski odbor je imel ponovno sejo in pravijo, da je sprejel več razvese-;;; ;!■ .A;le>>ov L o/irorn un odkup nnsnanskih premogovnikov, č.: bi olebiscit ugodno izpadel za Nem- čijo. Francija bi se baje zadovoljila s povrnitvijo francoskega denarja, ki sedaj kroži v Posaarju. in bi ga sprejela kot odkupnino za premogovnike, ki so njena last. 21 milijonov katoličanov v Nemčiji Berlin. 22. nov. c. Državni statistični urad je izdal številčne podatke o verstvih v Nemčiji. Statistika pravi, da prebiva v Nemčiji okroglo 65 in pol milijonov ljudi, od katerih pripada okroglo 40 milijonov 900.000 ali 62.6% protestantovski cerkvi, 21,200.000 pa katoliški cerkvi (82.5%). Židov je okrog pol milijona, torej manj kot en odstotek prebivalstva. Židovsko prebivalstvo je v zadnjih dveh letih padlo za 65.000 (bežali eo v inozemstvo). Goring obišče Romunijo Bukarešta, 22. nov. b. »Indenpendcncc Rou-main« piše, da bo pruski ministrski predsednik Goring v najkrajšem času obiskal Bukarešto. Francija za letalstvo Pariz 22. nov. b. Lelošnji proračun letalskega ministrstva znaša 2.5 milijard frankov (0 milijard dinarjev). Razen tegn je letos vojnemu ministrstvu dovoljen izreden kredit 1.5 milijard frankov, od katerega zneska se je polovica že uporalrln. Za 1. 11135 -36 je ministrstvo zahtevalo nov kredit v višini ene milijarde francoskih frankov. Novi francoski lovski aparati imajo brzino 100 km uu uro. Bombna letalu lahko nosijo do 1000 kg bomb do Berlina in nazaj. Sedaj se izdeluje nov lip lovskega aparata z enim sedežem, ki bo imel brzino 100 km na uro. Zn popolno organizacijo (letalskega brodovja ho potreben znesek 3.5 milijarde fran-kov. Po računih' vojnega ministrstva razpolaga Nemčija s približno IIOII letali. Francija je sicer še vedno močnejša, toda nemški aparati so hitrejši in boljši. Poljaki hudi na Francijo Pariz, 22. nov. b. Po zadnjih statističnih podatkih se nahaja sedaj v Franciji 500.000 poljskih delavcev, ki so po večini zaposleni pri industrijskih podjetjih in pa v kmetijstvu. Poljska je za I talijo druga država, ki ima v Fraciji največ svojih delavcev. Vse kaže, da bo sedaj francoska vlada polovico leh dplavcpv r«osla|a nami na Pnljsko, da najde zaslužek za svoje brezooselne domačine. Sofija, 22. nov. m. Snoči ob It je dospel v So-; fijo pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane,, da priredi turnejo po Bolgariji pod vodstvom! pevovodje Mirka Poliča in predsednika Glasbene Matice dr. Ravniharju. Matičarjem so priredili nadvse prisrčen sprejem na železniški postaji, ki gu je organiziralo Jugoslovansko-bol-garsko društvo v Sofiji, s svojim predsednikom Dino Kazasovim, novim bolgarskim poslanikom v Belgradu. nu čelu. Pri organizaciji sprejema so sodelovali tudi člani upravnega odbora »Narodnih zborov« s predsednikom Stajnovim in člani pevskih zborov Gusle, Rodina, Kavala in Rodna pesen. V imenu bolgarskega Penkhrba je Matičarje pozdravila ga. Bagrjanova. Sprejema na postaji se je udeležilo tudi mnogo sofijskega I meščanstva. Ko se je vlak ustavil na postaji, so ' bolgarski pevci pod vodstvom Dimitrova najprej zapeli jugoslovansko himno, nakar so Matičarji odgovorili z »Živio« klici. Nato so pa odpeli bolgarsko narodno himno »Šumi Marico«. Pevski zbor Rodne pesne je nato zapel še svojo himno. V imenu Zveze bolgarsilcih pev. društev je goste pozdravil s toplim nagovorom Teofilov. Za prisrčni sprejem in pozdrave se je zahvalil predsednik Glasbene Matice g. dr. Ravnihar. Čim so Matičarji stopili na sofijska tla, jih jo pred železniško postajo pozdravljala velika množica Sofijčanov. S postaje so se gostje takoj odpeljali v hotele na prenočišče. Nocoj bo Glasbena Matica priredila konccrt v dvorani Častniškega doma. Novi kardinali Vatikansko mesto, 22. nov. TG. S smrtjo kardinala Gasparrija so inozemski kardinali- po dolgem času zopet dobili številčno premoč nad italijanskimi kardinali, ker danes je 27 kardinalov — ino-zemcev in 26 kardinalov — Italijanov. Potem takem je praznih 17 mest, če računamo, da šteje popolni kardinaiski zbor skupno 70 članov. V vatikanskih krogih zatrjujejo, da bo sv. oče na prihodnjem tajnem kenzistoriju imenoval nekaj novih kardinalov, katerih imena pa še niso znana. Največ izgleda ima nadškef v Buenos Airesu, ki je na tako sijajen način organiziral letošnji svetovni evharistični kongres. Tudi o krakovskem nadškofu princu Sapiehi govorijo, da bo imenovan za kardinala, tako, da bi Poljska dobila tri kardinale. — Kardinal Pacelli bo bržčas imenovan za kamerlenga sv. katoliške Cerkve, čast in službo, ki jo je vršil pokojni kardinal Gasparri. Pomorska pogajanja London, 22, nov. b. Po informacijah jutranjega tiska ni rodil sestanek med angleškim zunanim ministrom sirom Johnom Simonom ter japonskim delegatom na pomorskih pogajanjih v Londonu Matsudeira nobenega uspeha, čeprav izgledi za nadaljna pogajanja niso popolnoma izbrisani. Japonski poslanik čaka na nova' navodila. Nekate-i listi trdijo, da se japonska delegacija trudi, da bi dosegla, da bi se pogajanja med Veliko Britanijo in Japonsko ter med Ameriko in Japonsko vodila ločeno in ej Matsudeira že izročil predlog za sklenitev angleško-japonskega nenapadalnega pakta. O tem predlogu sta govorila na današnjem sestanku sir John Simon in pa Norman Daviš. Ponarejevalci dolarjev Newyork, 22. nov. b. Federalna policija je prišla na sled sijajno organizirani ponarejevalski tolpi, ki je že več let nemoteno spravljala v promet ponarejene stodolarske bankovce. Tej tolpi policija dolgo ni mogla priti na sled. V zadnjem času je pričela s to taktiko, da je pazila, v katerem delu mesta so se najbolj pojavljali ponarejeni sto-dolarski bankovci, in je svoj obroč vedno bolj stiskala, dokler se končno ni ustavila pri neki hiši ter jo dolgo opazovala, kdo prihaja v njo in kdo odhaja iz nje. Končno se je ugotovilo, da mora ravno v lej hiši biti ponarejevalska tolpa. Zaradi tega jo je ponoči obkolila in izvršila preiskavo. Uspeh je bil popoln. Policija je našla v tiskarni stodolarskih bankovcev 12 oseb, med katerimi jc bila tudi neka ženska, ki je najbolj hitela z delom. Ponarejevalska tolpa je razpolagala z najmodernejšimi aparati za ponarejanje denarja, denar pa so ponarejali tako, da ga tudi najboljši poznavalci denarja skoraj niso mogli ločiti od pravega. Policija je zaplenila 7000 izdelanih stodolarskih bankovcev in nekaj že nepopolnih falzifikatov. Računajo, da je ta tolpa vrgla na trg v zadnjih letih okoli 2 milijona ponarejenih dolarjev. Usoda bratovskih skladnic Belgrad. 22. nov. m. Dne 11, decembra bo v ministrstvu za gor.dove in rudnike konferenca za ozdravljenje bratovskih skladnic. Konferenca se bo sestala na prošnjo, oziroma na predlog Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, ki je radi tega. ker se je število delavcev znižalo, ker so se v zvezi s lem zmanjšali tudi dohodki bratovskih skladnic, število upokojencev pn se je zvišalo, zašla v težek položaj. Slično stanje je tudi po ostalih bratovskih skladnicah. Konference se bodo udeležili zastopniki Glavnih bratoviskih skladnic. ministrstva zn »orinlnn politiko in narodno zdravje, delavskih zbornic in industrijskih zbornic. „Komisija za likvidacijo agrarne reforme" — Z rešenjetn ministra za kmetijstvo z dne 9. okt 1034, št. 66.314, je bilo odrejeno, da se sedež »komisije za likvidacijo agrarne reforme« za sreze: Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ptuj, Ljutomer, Maribor levi breg in desni breg, Prevalic, Slovenj-gradec, Konjice, Šmarje pri Jelšah in Ce je premesti iz Maribora v Ljubljano in da. nosi naziv: »Komisija za likvidacijo agrarne reforme I. v Ljubljani«. ! (Po slovensko se to pravi: »Odbor za razdelitev ! veleposestev.« Opomba uredn.), dočim ima komisija za ostale sreze v dravski banovini s sedežem j v Ljubljani, sedai naziv: »Komisija za likvidacijo j agrarne reforme li. v Ljubljani«. »Komisija za likvidacijo agrarne reforme I.« je pričela poslovati v Ljubljani dne 10. novembra 1034. Prostore ima skupno s komisijo za likvidacijo agrarne reforme II. ua Starem trgu št. 34-11. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani. Poklonitev na Oplencu Belgrad, 22. nov. AA. Z odlokom prometnega ministra se rok veljave popustov na vožnji pri potovanju na Oplenac podaljša do 31. decembra t. 1. Potovanja se morajo vršit: v skupinah po najmanj 5 oseb. Potniki morajo na odhodni postaji ali pa pri društvu Putnik kupiti cel vozni listek do Arandjelovca, oziroma Mladenovca in železniško legitimacijo; to jim bo veljalo za brezplačni povratek. Potrdila o obisku Oplenca bo izdajala občina v Topoli za potnike z voznim listkom do Mladenovca, za potnike do Arangjelovca bo pa legitimacije overavala železniška postaja v Arangje-lovcu. Potovanje večjih skupin je treba prijaviti na odhodni postaji najmanj 24 ur pred odhodom. Topola, 22. nov. Danes je prišla na Oplenac delegacija Združenih nacionalnih železničarjev in brodarjev, okoli 600 po številu. Ob 11 se je vršila v cerkvi na Oplencu žalna svečanost, ki jo je opravil stari svečenik iz Topole Gjorgjevič. Nato je prišla ludi delegacija jugoslovanske nacionalistične mladine »Karagjorgje« pod vodstvom g. Pavlica in Doroškega iz Belgrada, Pravda proti čsl. podjetja Bolgrad, 22. nov. m. V belgrajskem okrožnem sodišču se je začela danes kazenska razprava proti članom razsodišču v sporu med uašo državo in češkoslovaško tvrdko Ringhofer \Verke A. Gk iz Smiohova. Na zatožni klopi so dr. Mileta Novako-vič. profesor mednarodnega prava na belgrajskem vseučilišču, Mihajlo Jovanovič, kasneijski sodnik v pokoju, Dorče Jovovič, predsednik belgrajskega trgovskega sodišča v pokoju, Miroslav Lontkijevič, načelnik prometnega ministrstva, in odvetniki Kosta Trajkovič, Aleksander Nedeljkovič in Dušan Mirkovič. Prečitala se je obširna obtožnica, ki oči-I la obtožencem, da so v svojstvu kot sodniki razsodišča v sporu tvrdke Ringhofer Werke A. G. ' proli naši državi dogovorno pristali nn obljubo I darila, vsak po 150.000 Din, ki so jih ponudili na-i veden: tri ja odvetniki kot zastopniki tvrdke Ringhofer. če bo razsodba legn razsodišča postala pra« vomočna. To razsodišče je obsodilo našo dr/.avo, dn mora izplačati češki tvrdki 1,250.000 zlatih frankov in 17,005.000 Din zn neko naročilo, ki ga je bivša kraljevimi Srbija leta 1!)14 iiarne.iln t>ri IvrH. ki Ringhofer VVerke A. G. Zborovanje Male zveze Belgrad, 19. oktobra, m. Danes ob 10 ee je tačelo izredno zasedanje stalnega Sveta Male zveze pod predsedstvom letošnjega predsednika, romunskega zunanjega ministra Titulisca. Izredno zasedanje Male zveze ee vrši radi tragične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra. Nekoliko po 10 je prišel v zunanje ministrstvo g. Titulescu s svojim kabinetnim šefom Nevišorijem in dr. Ivanom Subotičem, katerega gost je Titulescu za časa bivanja v Belgradu, in z Val de Marescom, stalnim tajnikom romunske delegacije pri Zvezi narodov. Kmalu za Tituleseom je prispel v zunanje mnistr-etvo tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš s svojim tajnikom Spačekom. Pri vhodu v ministrstvo eo sprejeli oba ministra kabinetni šef našega zunanjega ministra Jevtiča dr. Markovič in stalni tajnik pri Svetu Male zveze Jovanovič ter šef tiskovnega odseka Životič. Pri vhodu v svoj kabinet pa ju je sprejel g. Jevtič. Takoj nato se je pričela seja treh zunanjih ministrov Male zveze. V času te konference je bil zunanji minister Jevtič nenadoma poklican v narodno skupščino ter ga je v tem času nadomestoval prvi njegov pomočnik dr. Purič. Sedanjemu izrednemu zasedanju Male zveze so prisostvovali tudi naš poslanik v Bukare-štu Colak-Antič, romunski poslanik na našem dvoru Guranescu, češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Velner ter svetnik zunanjega ministrstva Subotič. V čast obema zunanjima ministroma-go-stoina je Jevtič opoldne priredil intimno kosilo v dvorani zunanjega ministrstva. Popoldne se je seja zunanjih ministrov Male zveze nadaljevala in so na njej pretresali vsa zunanjepolitična vprašanja, ki eo nastala radi zadnjih dogodkov. Belgrad. 19. oktobra, c. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je po konferenci držav Balkanske zveze izjavil Časnikarjem, da se sestaneio države Balkanske zveze k rednemu zasedanju 20. oktobra v Ankari. Poudarli je, da so države Balkanske zveze odločene, nadaljevati politiko pokojnega kralja Aleksandra. Kanya v Rimu Budimpešta, 19. oktobra. AA. Madjarski dopisni urad poroča: Iz Rima javljajo, da se je davi pripeljal tja zunanji minister Kanya. Prišel je i'/. San Rema, kjer se je mudil tri tedne na dopustu. Hotel je porabiti svoje bivanje v Italiji, da obišče predsednika vlade Mussolinija in državnega tajnika za zunanje zadeve Suvicha ler se je zato, preden se vrne na Madjarsko, odpeljal še v Rim. Zaimis zopet izvoljen za predsednika grške republike Atene, 19. okt. A A. Danes ob 11 se je vršila volitev predsednika grške republike. Za predsednika je bil vnovič izvoljen gosp. Aleksander Zaimis. Oddanih je bilo 330 glasov. Zaimis je dobil 197 glasov, opozicija je oddala 112 belih listov. Upokojeni general* Karal is je prejel 18 glasov, predsednik senata Gonatas pa 1 glas, .1 narodni predstavnik se je vzdržal glasovanja, 1 glasovnica je bila neveljavna. Izid glasovanja so prisotni sprejeli z odobravanjem. Popoldne ob 4 bodo zastopniki senata in skupščine sporočili g. Zaimisu. da je vnovič izvoljen za predsednika grške republike. Vladni listi posvečajo g. Zaimisu tople članke in poudarjajo, da je njegova ponovna izvolitev garancija za mir v notranjosti. Prav tako pa se bo v bodoče nadaljevala v zunanji politiki dosedanja smer. Sklepna seja narodne skupščine Izstedovanje atentatorjev Glede dr. Paveliča in študenta Kvaternika, ki ju je na prošnjo francoske sodne j oblasti aretirala v Turinu italijanska policija in ki se sedaj nahajata v tamkajšnjih sodnijskih zaporih, se do sedaj ni izvedelo ničesar novega, razen tega, da tajita sleherno udeležbo pri atentatu. Pač pa prihaja glede Paveliča senzacionalna vest iz Marseillea, da so tam našli listek, ki dokazuje, da se je v nekem tamkajšnjem prenočišču javil nek Julij Pave-lescu, ki je zapisal, da je star 49 let in da je nadzornik romunskih državnih železnic. Agenti, ki so se podali v tisto prenočišče, so tam pokazali fotografijo dr. Ante Paveliča. Osebje prenočišče je takoj spoznalo, da je to fotografija njihovega gosta Pavelescuja. Iz tega bi sledilo, da »o atentatorji videli Paveliča v Marseilleu in se bo sedaj ta reč t>ku«ala od njih izvedeti. Še bolj važna se zdi policiji identifikacija nekega Mio Bizika(f), delavca, starega 29 let, ki je tudi vpleten v zaroto. Ta Bizik je,-kakor domnevajo, aranžiral odhod atentatorjev Pospišila, Ra.iiča in Mija Kralja iz Ogrske. Niso pa tega človeka še mogli izslediti. Enako si francoska policija prizadeva, da bi našla skrivnostno blondinko Marijo Vondraček in nekega človeka, ki je prišel ponjo v neki pariški hotel na avtomobilu, ki je imel diplomatski znak. Imenoval se je ta človek Clarke, kar je seveda lahko in tudi najbrže izmišljeno ime. v Puščajoč vso odgovornost dotičnemu li-s*u, beležimo informacijo »Pariser Tage-b'atta«, glasila nemških emigrantov v Franciji. ki trdi, da se je Pavelič nahajal v Berlinu, kjer je bil sprejet Od takrat da so imeli Pavelič ln njegovi tovariši List pravi tudi, da je značilno, da je revolver, znamke Walter, ki ga je imel morilec, izdelek tovarne v Miihlhausivu, ki ga je izdelala šele pred tremi meseci in ki se še ne nahaja v prometu. Odgovornost za te navedbe seveda prepuščamo popolnoma »Pariser Tageblattu«. . Policija v Sofiji je pred nekaj dnevi aretirala inozemca, ki je izjavil, da so pred obiskom pokojnega kralja Aleksandra dospeli v Sofijo trije zarotniki, ki so imeli namen, izvršiti atentat na pokojnega kralja. Baje so se ustavili samo en dan in odpotovali, ker so videli, kako zelo je bilo preskrbljeno za varnost življenja pokojnega kralja, tako da je bil vsak atentat obsojen na neuspeh. Policija je tega inozemca pridržala v zaporih, da izve, ali ni mogoče tudi on imel kakšne odnošaje z zarotniki. O morilcu kralja, Georgijevu, se izvejo sledeče podrobnosti: Bil je mehanik, potem pa se je udejstvoval kot trgovski potnik. Kot član teroristične organizacije je imel na vesli najmanj 30 umorov. Spravil je s poti vse, ki so bili na poti organizaciji, kateri je pripadal. Zaradi njegovih tesnih zvez s teroristom Cirilom Drangevim, sinom polkovnika Drangeva, nekateri domnevajo, da ie bil navdiliovalec marseillskega zločina Ciril Drangev, ki je tucli specialist v umorih in ubojih. Georgijev je brez dvoma računal s tem, da bo po atentatu na pokojnega kralja lahko zbežal, ker je imel s seboj v žepu denar in potni list. Število zarotnikov mora biti zelo veliko in se nahajajo gotovo raztreseni po najrazličnejših državah. Povsod so imeli svoje podružnice, skrito pod različnimi imeni m nameni. Posebno močni sta morali biti skupini v Lausanni in v Ženevi, kjer pa so poizvedbe nekoliko težke, ker se jim upira socialistična vlada kantona. ,. . .. Tudi v Gradcu vrši avstrijska policija preiskavo, ki naj odkrije člane zločinske družbe, razpredene po vsej Evropi. Po poizvedbah graške policijo je bil eden poglavitnih šefov te zločinske družbe neki Stelan Dujič. Dujič je v zadnjih mesecih v Gradcu umrl. Zločinci so imeli v Gradcu pravo po-m-užnico, ki se je, kakor se zdaj izve, živahno udejstvovala. . . . Tudi na Holandskem so zlocmci imeli •rganizacijo. To sc je odkrilo sedaj, ko je policija v Amsterdamu prijela študenta, ki se piše Jež ali Ježa ali Jeza, oziroma kako drugače. Fant je star 19 let in ima francoski potni list. izstavljen na nekega človeka, ki jo umrl že pred dvemi leti kot žrtev neke avtomobilske nesreče. Jež ali Jeza je izjavil, ila je član neke dijaške organizacije, ki min nn programu teroristična dejanja. Zdi se, da je zarotnikov veliko vec nego samo pet ali osem, kakor je' domnevni a doslej francoska policija. Na vsak način ra- zen atentatorjev, ki so bili do sedaj aref;i-n-ni, ali pa, glede katerih je ugotovljeno, n so bili v zvezi z njimi, obstoja še cela skupina teroristov, ki se je nahajala v Nyonu v Švici in se je 28. septembra podala v Bera. Kar se tiče »Angleža« Clarka, ki so gn v hotelu v Ulici sv. Ane v Parizu, kjer je bivala »lepa blondinka«, videli skupaj z njo, je diplomatični znak C. D. (Corps Diploma-tique) videl neki nosač, ki se je pa seveda lahko zmotil ali pa tudi lahko fantazira. O Evgenu Kvaterniku, ki se nahaja sedaj, kakor znano, v turinskih zaporih, poroča švicarska policija, da so ga večkrat vi; deli v kuloarjih palače Zveze narodov. Zdi se, tako pravi švicarska policija, da je Kva-ternik kot eden izmed šefov mednarodne zločinske organizacije ir.*.el nalog, da pripravi atentat na blagopokojnega kralja Aleksandra v Lausanni, kamor se je kralj po obisku v Parizu nameraval podati zaradi konzultacije zdravnikov. Tako si je razlagati, da se je Kvaternik mnogo gibal tako v Lausanni kakor v Ženevi in Nyonu, kjer se povsod nahajajo njegove sledi. Švicarska policija je tudi našla neko važno pismo, o kojega vsebini noče še ničesar izdati, ki pa odkriva zelo važna dejstva, katera dokazujejo krivdo dr. Paveliča in Kvaternika. Francija zahteva izročitev dr. Paveliča in E. Kvaternika Marseille, 19. okt. e. Preiskovalni sodnik, ki preiskuje vse okolnosti zločina v Marseilleu, je danes samo proučeval vse akte in zato ni nikogar zasliševal. Pač pa je že danes dopoldne podpisal zadevni akt, na podlagi katerega zahteva izročitev drja Paveliča in Kramer.ia-Kvaternika. Vsi zločinci, ki so v marseilleskih zaporih, so priznali, da so de'ali po naročilih drja Paveliča. Marseilleska policija je sedaj tudi ugotovila, da se je dr. Pavelič mudil v Marseilleu dne 30. septembra. Policija tudi zelo pospešeno išče sledov za Muršičein(?). ki je v Ziirichu na kolodvoru predal zločincem potne liste, denar in zadnja navodila. Turi n, 19. oktobra, c. Italijanska policija vzdržuje največjo tajnost o zasliševanju drja Paveliča in Kvaternika. Izvedelo se .1« samo to. da policija mrzlično zasleduje nekega skrivnostnika, ki je Kvaterniku in Pavel i ču v njihov hotel sporočil telefoničn«, da ie njihova aretacija imanentna. Vendar pa osumljenca nista sledila njegovemu svarilu, ker sta smatrala, da .je to opozorilo kakega provokaterja. Pariz, 19. okt, TG. Francoske oblasti zahtevajo izročitev voditelja hrvatski terorstov Paveliča, ki so ga italijanske oblasti pri;ele v Turinu v četrtek. Enako zahteva francoska oblast tudi izročitev Kvaternika Evgena. Predno pa bo italijanska vlada lahko ustregla zahtevi Francije, bo potrebna odločitev, če je bila vloga, ki sta jo igrala oba are-tiranca pri marseillskem zločinu, tehnično političnega značaja ali ne. Praksa uči, da se političnih zloinccv ne izroča. Izjeme pa se dela navadno pri zločincev ne izroča. Izjeme pa se dela navadno pri ministrov kake države, ali pa samega šefa države. Marseillska policaja jc rredlem ugotovila, da je Pavelič prekoračil francosko mejo dne 30. septembra, da pripravi vse potrebno za umor jugoslovanskega kralja in da se je sestal z neko žensko v marseillskem hotelu v bližini železniške postaje. Tam se je vpisal pod imenom Pavelarescu. Aretacije v Celju Ljubljana, 19. oktobra. Današnji »Slovanski narod« objavlja pod gornjim naslovom sledečo vest iz Celja : Celje, 19. okt. Snoči so celjski orožniki v dvorcu v Medlogu p" Celju, ki je last upokojenega Slavka Kvaternika, očeta Evgena Kvaternika, aretirali njegovo mater Kvaternikovo in njegovo sestro, ki je poročena z nekim Berlinčanom. Odpeljali so ju v zapore okr. sodišča v Celju. Vanče Mihajlov Ch.rigr.ad, 19. okl. m. Voditelja VMRO Vanča Mlhajlova, ki je pobegnil pred zasledovanjem bolgarske policije iz Bolgarije v Carigrad ter je pred par dnevi iz Carigrada odšel neznano kam, so turške policijske oblasti sedaj konfiniralo v vasi Kastairuini v notranjosti Turčije. Turška vlada se bo z vprašanjem Vanče Mihajlova bavila v najkrajšem času in se bo tedaj odločalo ludi o njegovi nadaljnji usodi. Belgrad, 19. okt. m. Danes popoldne ob 17 je imela narodna skupščina zadnjo sejo v tem zasedanju, ker bo z jutrišnjim dnem, 20. oktobru, otvorjeno novo redno jesensko zasedanje. Sejo je otvoril predsednik narodne skupščine dr. Kunianudi, ki je imel najprej daljši spominski nagovor za umrlim bivšim preti sodnikom francoske republike Poincnrejem in za umrlim francoskim zunanjim ministrom Bar-thoujem. Poki on umrlemu Poincareju Dr. Kuinunudi je v svojem govoru med drugim naglasi!, tla sta v času, ko je naš narod točil solze i>o izgubi viteškega kralju Zedinitelju, umrla v Franciji dva iskrena prijatelja našega naroda, Poincare in Barthou. ki sta služila svoji domovini kot pravu apostola miru, fanatična in požrtvovalna. Poincare, ki je v svoji domovini zavzemal najodgovornejša mesta v notranji in zunanji politiki, jo vedno znal ohraniti prisotnost duha in ravnotežje uma. f.e pred svetovnim požarom je budno zasledoval vse priprave v srednji Evropi in Francija po njegovi zaslugi ili pričakovala teh dni nepripravljena. Tudi ni mala zasluga pokojnega Poincareja, da se je sporazum treh velesil: Rusije, Anglije in Francije tukoj v začetku konflikta postavil na strun ponižane in napadene Srbije in se radi agresivnih udarcev centralnih velesil takoj dvignil v obrambo Srbije. Po končani svetovni moriji je pu tudi na položajih šefa države v času svetovne mirovne konference vplival, da so se meje Jugoslavije postavile čim pravičneje, in je smatral Jugoslavijo za glavno oporo reda in mirnega razvoja nu jugovzhodu Evrope. Ta veliki državnik je visoko cenil čvrstost, častitost in zdravi duh našega naroda ter ljubil njegovo viteštvo in pravicoljubje. Istotako je Louis Barthou iskreno sodeloval za Srbijo in pozneje za Jugoslavijo ter je padel obenem z našim pokojnim kraljem v službi politike miru in zavezniške zvestobe v trenutku, ko je z največjim prepričanjem in navdušenjem skupno z našim blagopokojnim kraljem hotel to politiko učvrstiti in zapečatiti v prestolnem mestu Francije. Predsednik skupščine je nato naglasil, da so ;e vsem v toplem spominu besede tega velikega državnika, ki jih je ob priliki zadnjega obiska pri nas izgovoril na govornici v naši narodni skupščini, ko je dejal: »Francija vas ljubi, med našima dvema narodoma obstoja solidarnost i« ona udanost, ki se s pravim imenom imenuje bratstvo.« Kuko je veroval v Jugoslavijo, njeno moč in bodočnost, pričajo zopet njegove besede, ki jih je izgovoril ob isti priliki: »Edinstvo Jugoslavije je nacionalna resnica, kj ne more zastarati in se ne odtujiti, od česar ne more bili nič močnejšega. Jugoslavija je domovina čvrste in močne rase, ki laženi predstavlja smrt in tako dela čast človeštvu.« Pokojni Barthou politike nikdar ni smatral za čisto navadno kariero, ampak vedno za službo v interesu države, in je bil idealist v najplemenitejšem smislu te besede. Seduj je padel kot žrtev najnižjih in nečloveških in-| stinktov pod zahrbtnimi in podlimi revolver-] skimi streli zavratnega morilca, on kot prepričan apostol miru, in sicer ravno v trenutku, ko je bil prepričan, da bo s svojo oprezno in premišljeno politiko zavaroval triumf ljubezni, bratstva in človečnosti med ljudmi in narodi. Poslanci so spominski nagovor predsednika skupščine poslušali stoje ter so skupno -z dr. Kumuuudi jem obema velikima [Mukojnikomu vzklikali: Slava!« Predsednik skupščine je imel nuto še krajši spominski govor zu umrlim poslancem Doliče.m. ki je zastopal okraj Po-dravsku Slatina. Nove uredbe Potem je skupščinski tajnik prečital razmak tc, ki so jih dostavili narodni skupščini posamezni ministri in senat. Dalje je tajnik .sporočil. da sta trgovinski in zunanji minister predložlu narodni skupščini v pretres katerem so goreli veliki grški ognji. Katafalk je bil pokrit s svileno francosko trobojnic-o. Danes je bil predvsem dan šolske mladine in so vse pariške šole s svojimi gojenci in učitelji izkazale zadnjo čast velikemu vzgledniku domovinske ljubezni. Popoldne ob 3 pa sla se pred Paiilheonoin ustavila dva velika avtomobila, ki stn vozile dva venca. Obn sla nosila modro-belo-rdočfc trakove Jugoslavije in je eden nosil podpi* Nj. Vel. kraljice Marije, drugi pn podpis Nj. Kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Von Papen bo odpoklican Varšava. 19. okt. b. Več tukajšnjih listov poroča i iz Berlina, da bo von Papen v kratkem od-' poklican kol poslanik na Dunaju, ker ni mogel t uspehom izvesti zaupane mu nalogu. Zamenjal ia je zunaj pred cerkvijo prisostvovalo ■v. maši in v iskreni molitvi prosilo Boga za srečo novemu vladariu. Po vseh oknih v mestu in okolici so gorele luči, ljudstvo pn se je po sv. maši zbiralo okrog radijskih zvočnikov in spremljalo tužni pogreb vladarja v prestolnici in popoldne na Oplencu. — Kamniško lovsko društvo se je zbralo pred sv. mašo pri predsedniku g. Antonu Stergarju k žalni komemoraetji. za blagopokojnim kraljem Aleksan-! drom. Pred sliko našega blagopokojnika, ki je bila ovita v črno in okrašena z zelenjem in lovskimi trofejami, so gorele luči. predsednik pa se je spominja! vladarja, s katerim je naše lovstvo izgubilo plemenitega člana, Kamnik pa svojega najvišjega gosta in prijatelja, ki jo tako rad pohajal v naše lepe planine in naklonil našemu okraju največjo čast s tem, da si je izbral Kamniško Bistrico za svoje najljubše lovsko razvedrilo. Kamniški lovci so se s trikratnim klicem »Slava« in s triminutnim molkom poklonili spominu vladarja iu priporočili njegovo dušo lovskemu patronu sv. Hubertu, naj jo popelje v večna lovišča. Homec Žalna svečanost na Komcu, ki jo je v četrtek popoldne priredila homška občina na pobudo bivšega župana g. Gregorja Repanška, je bila tako dostojanstveno lepa, da se ljudska žalost ni mogla primerneje izraziti. Misijonska tiskarna je izdelala 500 žalnih vabil na najlepšem papirju z veliko sliko blagopokojnega vladarja. Vabilo je dobila vsaka hiša in ga pripela na odlično mesto v trajen spomin. Ob 14 se je zbrala na Homcu pred šolo skoraj dobesedno vsa velika občina. Formiral se je dolg sprevod: uniformirani gasilci so nosili žalno ozaljšano veliko sliko vladarja. Za njimi šolska mladina obeh šol, nato člani miiijonišča v Grob-ljali, občinski odbor, odbori raznih organizacij, verske organizacije ter ostali moški in ženske. Ko je sprevod dospei pred društveni dom, so utihnili zvonovi in podžupan g. Vavpotič jc otvoril žalno zborovanje, odredil petminutni molk ter po končanih deklamacijah dal besedo g. .VI. Poharju, su-periorju misijoniščn. Govornik je v vznesenih besedah proslavljal velikega pokojnika, obsodil strašni zločin ter priporočil dušo pokojnega vladarja, domovino in novega kralja v molitev. Vsi zboro-valci so skupno molili v te namene Iri očenaše. Nato je g. podžupan po državni himni zaključil prelepo žalno slavje z vzklikom: Bog živi novega vladarja! $1. Gothard V četrtek, 18. oktobra, po cerkvenem opravilu, se je vršila v dvorani žalna proslava v spomin blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Šolska mladina, gasilska četa. strelska družina in še mnogo drugih faranov je napolnilo dvorano. Oder je bil v ta namen okusno okrašen z venci, v ozadju državne zastave. Spredaj je bil f postavljena kraljeva slika, vsa v rožah, ob straneh prižgane sveče, na drugi strani pa je bila slika novega kralja. Petra II. Otroci so zapeli »Lepa naša domovina«. Sledila je deklatnaciia Milke Toni, nakar je govoril šolski upravitelj g. Vinko Ravnikar. šolska deklica deklamira pesem o pokojnem kralju. Nato nastopi g. župnik Franc Pfajfar, ki v markantnih potezah opiše veličino pokojnega kralja. S konkretnimi primeri predoči navzočnim srč-lio dobrotljlvost pokojnega kralja iu pozove poslušalce, da naj poneso na svoje domove prepričan ie. da smo e pokojnini kraljem Aleksandrom izgubili velikega moža, ki je padel za srečo Jugoslavije in za našo lepšo bodočnost. Navzočni 60 trikrat zaklicali -Slava . Nastal je enominutni molk. Po'em se je prebrala sožalna izjava, ki se pošlje na najvišje mesto. Podpisali so jo župni urad, gasilska četa, strelska družina, predsedstvo občine, krajevni šolski odbor, mlekarska zadruga, hranilnica in posojilnica. Učenec V. Ravnikar je deklamiral pesmico v časi kralju Petru. Za sklep so zapeli državno himno. Št. Vid nad Ljubljano V sredo, 17. I. m. so se v Društvenem domu zbrale cerkvene organizacije k žalnemu zborovanju. Govoril je g. duhovni vodja cerkvenih društev ter v globoko zajetih besedah označil vso težo tragičnega dogodka v Marseilleu. Zborovala so se pretreseni in ganjeni razšli, noseč s seboj svetal spomin na blagopokojnega kralja. Šmarje pri Ljubljani Tudi pri nas ie legla žalost zaradi smrti našega vladarja na srca vseh župljanov. Komaj smo verjeli tej žalostni novici. Ko pa je začelo zvoniti pri farni cerkvi in podružnicah, je postalo vsem očito. Za naše katoliško prosvetno društvo je g. župnik takoj izrazil sožalje na banovino. Na dan pogreba našega viteškega kralja pa je bila pri naš prav lepa spominska slovesnost. G. župnik je imel v cerkvi nagovor, sv. mašo in predpisane molitve. Po sv. maši so cerkveni pevci krasno odpeli 50. psalm »Usmili se me, Bog«, po hannoniza-ciji g. nisgra Stanka Premrla. Cerkev je bila polna šolske mladine in njihovih predstojnikov, pa tudi veliko drugih vernikov, seveda so bili tudi vsi zastopniki tukajšnjih uradov. Po sv. maši so šli vsi v dvorano Katoliškega prosvetnega društva, ki je bila krasno pripravljena. Na odru je bila slika pokojnega kralja, spredaj polno belili krizan-tem, zgoraj pa državna zastava. Stražarji so bili trije gasilci z zastavo. Vsa prireditev v dvorani jo delo g. župana, g. občinskega tajnika Praprotnika, gdčne poštne upraviteljire, poveljnika gasilcev g. Fr. Glihe in gospe Kužnikove, pa tudi drugih. Naša dvorana je malokdaj polna, danes pa je bila nabito polna; predvsem so jo napolnili gasilci iz Šmarja in Škofljice, šolski olr(yi. uradi in mnogo ljudstva in lo brez sedežev, vsi stoje. Vso prireditev je otvoril in vodil tukajšnji domačin, učitelj in občinski tajnik g. Anton Praprotnik, ki je imel lep govor. Sledila je deklamaeija učenke Kocja-nove in učenca Ladota Rozmana. Po enominulnem molku je predlagal g. Praprotnik sožalno brzojavko za dvorni maršulat in je bila takoj oddana. Lepo prirejen oder je bil ves dan na ogled občinstvu. — Prosvetno društvo ter Hranilnica in posojilnica sta poslali sožalno izjavo na banovino. Lipoglav pri Šmarju sv je podalo ljudstvo in vsi zastopniki v šolo, kjer je bilo vse črno zastrto ter je gorelo pred okrašeno kraljevo podobo, obdano («1 žalnega, flora G sveč. Pretresljiv je bil pogled in pretresljive tudi besede, ki jih je govorila gospa šol. upr. Gusti L6be-Bernik. S tem je bila žalna slovesnost končana. Stična Tudi v našem okolišu jc močno odjeknila žalostna vest o groznem zločinu v Marseilleu. Takoj naslednje jutro so zaplapolale ob mrtvaškem zvo-njenju stiških zvonov skoraj na vseh domovih črne zastave — Stična se je odela v globoko žalost. Vsa društva so povabila svoje člane k žalnim sejam za nedeljo popoldne. Uvod so tvorili dopoldanski cerkveni govori, ki so privabili ogromne množice ljudi v prosvetno dvorano. Kakor je bilo že poro-čano, so se udeležila te žalili; seje in proslave vsa katoliška društva. Kako so ljudje dojmili to proslavo, pričajo solze, ki jih je poškropilo verno Ijud-stvo svojemu pokojnemu vladarju. Mirno in udane v božjo voljo so zapuščale množice dvorano. — K žalni seji in komemoraciji so bili povabljeni ludi naši vrli gasilci, ki so se zbrali v gasilskem domu. Prišli so vsi člani v krojili, in sicer stiški, kakor tudi metnajski. — Višek teh dni žalovanja pa je bila sv. maša za blagopokojnim vladarjem ua dan pogreba. V cerkvi se je zbralo toliko ljudi, kolikor jih >';dimo le ob redkih praznikih. B'la ao zastopana vsa društva — vsaka družina. Peli so beli menihi koral in ojačen cerkveni moški zbor nekaj primernih žalostink. Pred pričetkom službe božje je imel preč. g. opat dr. Kaslelic lep govor, ki je do dna pretresel naše duše in jih obenem potolažil in okrepil, da bodo pripravljene vršiti poslednje naročilo velikega 'zedinitelja: Čuvajte Jugoslavijo!«, ki je tudi Bog ne bo zapustil. Pretresljivo je bilo zvonjenjo skozi ves teden, ki je v četrtek z žalno proslavo do-soglo vrhunec žalne slovesnosti. Ob 8 je bila sv. inošn, kateri so prisostvovali zastopniki občine, člani prostovoljnega gasil, društva, člani krajevnega šol. odbora, šolska mladina in mnogoštevilno ljudstvo. Gospod župnik Martin Pečarič je po s v. maši | »reči tal žalno pismo prevzv. knezo-škofu Rožinana. nato pa v ginljivih besedah govoril o mladosti in poznejšem življenju blagega kralja. Sledile so še molitve in nato Si. Vid pri Stični Tudi v Št. Vidu smo imeli velike žalne slovesnosti. V petek, 12. okt. je sklical gosp. Pevec Ignacij odbornike k žalni seji. V lenih besedah je opisal življenje in delovanje kralja Aleksandra, katerega podoba v črno odeta, jo visela na steni. Potem je pa zaprisegel vse odbornike za zvestobi; mlademu kralju Petru II.. V nedeljo, 14. okt. so se zbrali gasilci iz Št. Vida in iz Doba v gasilskem domu ter skupaj s strelsko družino proslavljali z de-klamaeijami in govori pokojnega vladarja. Druge organizacije: Katol. akcija, dekliška Marijina, družba, mladeniška Marijina družba, hranilnica in posojilnica, Kmetska gospodarska zadruga, kmetijska podružnica, sadjarska in vrtnarska podružnica, krajevni šolski odbor in vaški odbor za Št. Vid so odposlale Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu in Nj. Vel. kraljici Mariji ter ministrskemu predsedniku Nikoli Uzunoviču sožalne izjave. Šolska mladina je imela v torek v šoli žalno slovesnost. V četrtek, na dan pogreba pokojnega vladarja, se je. zbrala vsa šolska mladina in vse organizacije najprej v cerkvi. Pevci so zapeli z občutkom psalm: »Usmili se me«. Potem se je pa vse podalo v cerkeveni dom, kjer je bil govor, deklamaeije in pesmi žalostinke. Nad katafalkom se je svetil velik križ. v katerem so gorele električne žarnice. Ob katafalku je stala straža gasilcev. Nabito polna dvorana je pazno sledila lepemu govoru g. šolskega upravitelja L. Jevnikarja in krasnim deklamacijam. Tudi popoldne od 2—3 se je zbralo v dvorani mnogo občinstva. Govoril je g. učitelj Plišič, deklamiral akademik gospod Jurij Podr a v č i č, 2 učenki in gasilec. Znamenito je. ila so se deklamirale3 pesmi domačih pesnikov. Gosp. Neubauer je zložil 2 pesmi za to slovesnost, akademik g. Joža Kaslelic pa eno. V Belgrad na pogreb je odšla deputacija 4 občinskih odbornikov z županom na čelu. Tudi dekanijska duhovščina je odposlala sožalno izjavo v Belgrad. Ribnica na Dolenjskem Dne 18. okt. ob 8 dopoldne je bila v farni cerkvi slovesna služba božja, katere so se udeležili vsi uradi, šolska mladina, Matrijin vrtec, gasilstvo, rezervni častniki, občinski svetovalci, bojevniki iu drugo občinstvo. Številno je bila. zastopana Marijina družba in ostali verniki, da je bila velika> cerkev nabito polna. Pred službo božjo je g. dekan 5 k u h i c razložil pomen žalne svečanosti, s pozivom, naj v teh težkih dneh goreče molimo za pokojnega kralja Aleksandra ter za naslednika kralja Petra IT. in za mir in blagostanje naše mile domovine. Po maši so se množice zgrnile na trgu. Na pročelju Oničeve hiše je stal velik ka-iafalk, okrašen s črnimi zavesami in mogočnimi stebri v zelenju in jesenskem cvetju, s podobo kralja Aleksandra I. Med grobno tišino nam je v globoko segajočlli potezah orisal ravnatelj nio.šč. šole g. T. Trošt življenje pokojnega kralja.. Nato .ie ljudstvo vzkliknilo trikrat :>Slava mu!« Cerkveni pevski zbor je zapel pesem našega rojaka Ga-Jusa: Glejte, kako umira pravični , ki je napravila na množico silno globok utis. Sledile so deklamaeije učencev mešč. šote. K zaključku dopoldanske žalne svečanosti je sledila šo pesem: »Usliši nas, Gospod! in Bože pravde. Novo mesto Že na predvečer žalostnega dne so po mestnih ulicah zagorelo v črno ovite žarnice, po izložbah, v katerih so bile razstavljene slike blagopokojnega kralja, pa so gorele luči. V četrtek je bilo vse mesto odeto v globoko črnino. Poleg črnih zastav, ki so visele s hiš že nad teden dni, so se pojavile po črno zagrnjenih oknih še posebne majhne žalne zastavice in kraljeve slike, okrašene z zelenjem, pred katerimi so gorele sveče. Ob 8 je ob asistenci vso kapiteljske duhovščine daroval pon-lifikalno sv. mašo g. prošt. Temu cerkvenemu žalnemu opravilu je prisostvovala poleg vseh uradov, šol, društev in korporacij, ogromna množica ljudstva, lako, da je bila prostorna kapiteljska cerkev nabito polna. Med žalostnim zvonjeniom je s kora otožno-inogočno donela enoglasna Missa de An-gelica. Ob 14.80 se je vršila na trgu Kralja Petra žalna koineinoracija. Velika množica ljudi, med katero ie bilo zastopano polnoštevilno vse mestno in Na želodcu in črevet U boln m pomaga odlična slatina »Styi ia« vrelca i/. Rogaške Slatine. Vpraša t< \'a ega zdravil k i! Pridite za časa jesensko sezone (do Milica oktobra) v Rogaško Slutinol Popoina 20 dnevni* oskrba 1200 odn 1000 Din. državno uradništvo, vojaštvo, šole, duhovščina, društva :n korporacije, se je pričela že okrog 13 zbirati na Trdinovi cesti, kjer se je formiral žalni sprevod, ki se je nad eno uro vil med žalostnimi zvoki godbe in zvonjenjem Čez most na Trg krnlja Petra mimo katafalka, postavljenega pred magistratom, do glavarstva, potem pa zopet nazaj na trg. Ogromne množice so napolnile ves prostorni trg pred magistratom, dočim so predstavniki uradov, duhovščina, šole, vojaštvo in pevci zavzeli prostor okrog katafalka, ki je bil odet v črnino. Otožno-ljubko so zapeli otroci novomeških šol pod vodstvom učitelja g. Štrbenka žalostinki »Vigred se povrne« in »Pomladi vse se veseli*. Sledil je govor g. župana, v katerem je orisal delo blagopokojnega kralja za mir ter obsojal zločin, storjen nad tijini v Marseilleu. Po govoru je vsa zbrana množica spontano vzkliknila trikrat »Slava« pokojnemu kralju, nakar je sledil petminuten molk, katerega je presekala tožno in mogočno zveneča žalosti lika moškega zbora pod vodstvom učitelja g. Venčeslava Skebeta: »Uflliši nas, Gospod.« Vojaška četa je po odpeti pesmi oddala pod poveljstvom svojega kapetana častno salvo, nakar so se pričele množice počasi in liho razhajati. Št. Jani na Dol. Malokdaj je bila naša cerkev lako polna, kakor v četrtek. Vse je pobožno molilo za dušo raj. nega vladarja in za blagoslov novemu kralju in Jugoslaviji. Po cerkvenem opravilu 6e je vsa množica podala v cerkveno dvorano, ki je bila mnogo premajhna, da bi vse sprejela. Na odru je bila postavljena kraljeva slika, ovita v črnino in okrašena t. rožami. Žalne govore, sta govorila zastopnika občine in šole; nadvse stvaren pa je bil govor g. kaplana, ki je poudarjal pravo ljubezen do mile nam domovine. Pevci so zapeli par žalostink ia državno himno. Po slovesnosti so imele gospodarske in verske organizacije žalne seje in sklenile, da pošljejo pismene sožalnice ua pristojna mesta. Tržišče na Dol. V četrtek, 18. oktobra se je vršila v cerkveni dvorani v Tržišču žalna komemoracija za našim velikim pokojnikom. Po sv. maši, ki jo je daroval ob osmih g. župnik K. Supin v župni cerkvi in med katero je cerkveni zbor prekrasno prepeval žalostinke, in se je udeležilo poleg šolske mladine še toliko ostalega občinstva, društev in družb, da je bila cerkev čisto polna, so se podale vse tri Marijine družbe (za mladeniče, žene in dekleta) s svojima zastavama, načelstvo in nadzorstvo Hranilnice in posojilnice, zastopstvo »Boja« in Tretjega reda v okusno okrašeno cerkveno dvorano, ki so jo napolnili do zadnjega kotička. Za uvod je cerkveni zbor zapel nekaj kitic 50. psalma, nato je nastopila učenka Cvetka Beson z v srce segajočo deklamacijo Fr. Neubauerjeve pesmi: »Viteškemu kralju«. Za njo je imel žalni govor g. župnik Supin o pomeuu današnje žalne slavnosti in ga zaključil s pozivom: »Prosimo Boga, naj da duši našega vladarja večen mir in pokoj, naši Jugoslaviji pa slavno in lepo bodočnost.« Po žalnem molku so je s trikratnim klicem »Slava; pokojnemu vladarju sprejel sklep, da se pošlje Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu in Nj. Vel. kraljici pismena so-žalnica. Z državno himno, ki jo je odpel cerkveni zbor, se je zaključila ta žalna slavnost, nakar so nekateri starši pohiteli še na šolsko žalno slavnost, ki je bila istočasno v šoli. Kostanjevica Ob kruti smrti našega viteškega kralja, ki jo tako vroče ljubil Slovenijo, se je ludi naše zadružništvo oddolžilo svoji notranji potrebi in se spomnilo na skupni žalni seji vseh organizacij svojega zaščitnika in velikega graditelja zadružnih misli in istočasno izreklo neomajno zvestobo njegovemu nasledniku. Vršila se je tudi velika žalna manifestacija na glavnem trgu. V vznesenih besedah sta opisala delo velikega kralja za našo domovino tukajšnji zdravnik g. dr. Ivaniševič in g. inž. Kosjek. Metlika Metlika. 18. oktobra. Metlika, ki se je takoj po prejemu grozne vesti o smrti našega vladarja odela v črno, je bila danes potopljena v globoko žalost. Izložbe, v katerih so že kmalu po grozni vesti povsod pred podobami blagopokojnega kralja prižigali lučke, so trgovci danes še olepšali. Ob 8 so se zbrale velike množice ljudstva iz vsega okoliša, posebno moški svet, da v molitvi pomolijo za težko preizkušeno domovino. Posebno številno so bili zastopani gasilci v krojih. Po svečanem cerkvenem opravilu je bil mimohod zbranih društev mimo mestne hiše, pred kalero jo bil postavljen velik žalen oder s kipom blagopokojnega kralja. Ob 14 so se spet zbralo množice ljudstva pred mestno hišo. Zopet čete gasilcev in , šolska mladina s svojim učiteljstvom. Ob odru s kipom se je zbralo polnoštevilno uradništvo z okr. načelnikom g. Kokloni na čelu. V globoki žalosti so zapeli zvonovi in zvonili žalostno pol ure. Vmes je igrala mestna godba žalostinke. Ob 14.30 je sirena naznanila pričetek žalnega molka. Utihnili so zvonovi, ljudstvo jo žalostno sklonilo glave in tako dalo zadnjo čast svojemu velikemu sinu. Potem jo zaigrala godba in spregovoril je med grobno tišino predsednik občine g. Malešlč in slavil junaštvo in zasluge blagopokojnega ter v imenu zbranega meščanstva obljubil zvestobo novemu kralju. Leskovec pri Krškem Žalostni dan v zgodovini našega naroda je ludi naša občina dostojno proslavila. Dne 18. t. m. je bila v farni cerkvi svečana žalna maša, katere se je udeležila šolska mlad na z učiteljstvom, občinski odbor, vsa društva in množica ljudstva. Šolski otroci so prinesli toliko vencev in cvetja, da je bil ves prostor, kjer je stal katafalk, natrpan s cvetjem. Cerkev je bila nabito polna in v mnogih očeh so bile solze. Popoldan ob pol treh je bila pred cerkvijo na trgu žalna komemoracija, ki so sc je zopel udeležili šola, obč. odbor, vsa društva, v najčastnejšem številu gasilska četa. Komemoracija je bila tužna in ko so pevci zapeli žalostinko »Blagor mu« in ko so lovci s strelom počastili blagopokojnikav spomin, so bile v mnog h očeh solze. Komemoracija sc je zaključila z vzklikom kraljevskemu domu, mlademu vladarju Nj. Vel. kmliu Petru II. in « oeiiem državne himne.