TDCVI TrflUflA
H IliJai A LI/11SH
LETO I. - Štev. 38
KOPER, 13. novembra 1959
Cena 3 din
Gospod Andreotti -
pometite najprej pred lastnim pragom!
Koga bomo izvolili v odbore SIAU
Le s sodelovanjem najširših množic
bomo uspešno izvršili velike naloge, l ki stojijo !pre&arai
Kdo ¡e lahko član SIAU
Stari in novi člani SIAU, člani nage najodročnejše in najvažnejše množične organizacije, si bodo v prihodnjem mesecu izvolili nove odbore v krajevnem in okrajnem merilu. Od teh volitve nas loči le še kratek čas. Nadaljnja krepitev ter razširjenje SIAU sta za nas ogromnega pomena, kajti velike haloge nas še čakajo tako na področju gospodarstva kakor tudi prosvete in kulture. Vse te naloge bomo lahko izvršili le ob najširšem in tesnejšem sodelovanju delovnega ljudstva.
Uspehi, ki jih pokazujejo posamezni odbori SIAU, so za enkrat še kaj različni, kar kaže, da so bile priprave ponekod zelo dobre, drugje pa slabše. Ce odbor SIAU ni dovolj iniciativen, se skoro redno dogodi, da pade tudi doprinos članstva. Krivda leži tu le nal odboru, ki ni kos svojim nalogam. Zato moramo temeljito premisliti, koga bomo volili. Za primre pravilnega ter uspešnega dela navajamo odbor SIAU pri Sv. Antonu. Člani tega odbora so se resno pomenili o nalogah, ki jih je zadal okrajni odbor SIAU. Razdelili so si delo ter sklicali člane SIAU ter ostale 'ljudi na množični sestanek. Tu so povedali, zakaj so potrebne volitve, tu so govorili • o prostovoljnem delu, o novih izkaznicah, članarini itd. Uspehi n.iso izostali. Pri Sv. Antonu je zdaj vsak dan odprt sedež SIAU, kjer dobivajo ljudje navodila in dajejo tudi svoje predloge. Pri Sv. Antonu je 457 volilnih upravičencev, od teh je prejelo nove izkaznice 45 ljudi. Plačali so tudi članarina v znesku 17.800 dinarjev. Dobra priprava je dala 210 prostovoljcev za delo na Zadružnem domu, kjer je bilo opravljenih 876 ur dela. — Odibor SIAU pri Sv. Antonu ni odlašal, temveč se takoj lotil dela. In ravno zaradi tega lahko služi za vzor vsem ostalim odborom SIAU v Koprščini. Izkazali so se nadalje tudi odbori SIAU v nekaterih drugih vaseh, 'iliso n. pr. mnogo zaostali v
Dekanih, Semedeli, Centarju, Glemu in celo Topolovcu, ki je daleč od Kopra.
V dobi od 10. X. do 5. XI. je o-pravilo 34 krajev (všteta tudi Izola in Piran) v Koprskem okraju 10.023 ur prostovoljnega dela, katerega so je udeležilo 2643 prostovoljcev. Uspehi so precejšnji, venda pa bi lahko bili še boljši. Na poziv odborov SIAU so se člani SIAU udeležili prostovoljnega dela, dvignili nove izkaznice ter plačali članarino, mnogi- delovni ljudje pa prvič vpisali v organizacijo, za katero so ugotovili, da jim nudi vse pogoje za njihovo uspe--šno napredovanje.
Organizacija SIAU je temelj ljudske oblasti in jamstvo naše bodočnosti. V njej so vključene vse zdrave sile najširših ljudskih množic.
Zaraditega so dolžne vse osnovne organizacije SIAU po vaseh in mestih,
(nadaljevanje na 2. istrani)
»Tragičenc dogodek v miljskih hribih
Resnica n „upivi" ireh^eleklricistovja demarkacijski Sili
...... , __________________ _ *
TUDI NASI NAJSTAREJSI TEKMUJEJO NA ČAST VOLITEV V ODBORE SIAU
taüíHssa
Tržaška reakcija, od demokristija-' nov pa do kominformistov, je zagnala te dni potom svojih glasil divji vik In krik, ki je imel svoj odmev celo v miljski občinski dvorani, kjer je nudil komjnlormističnemu županu Poccotu zopet priliko, da zavpije: »e ora di finiría con il terrore della cona »B«.». - Senzacionalni naslovi na prvih straneh tržaških listov servirajo t edni tržaškemu občinstvu najnovejše bajke o tem, kako so v torek okrog I uro popoldan planili iz cone «B» čez demarkacijsko črtp pet oboroženih, mož, ugrabili ir» električarje podjetja »SELVEC«, ki so se mudili pri popravljanju neke električne napeljave v neposredni bližini demarkacijske črte ter jih odvedli v »zemljo terorja«.
Malo da ni padel na hrbet od presenečenja: »kako to, da sem postal predmet tolikšnega zanimanja«, nam je začudeno odvrnil Pizzamus Ernest
iz Milj, najstarejši izmed onih treh »žrtev«, ko se je v četrtek s svojim orodjem na levi rami mirno vračal domov, na našo prošnjo, da naj nam pove kaj o »strašnem« dogodku:
»Prišli smo čez mejo z namenom, da popijelo pol litra v gostilni, ki se nahaja na jugoslovanski strani, naleteli smo na obmejnega zaščitnika, ki nas je legitimiral in ker vsi trije nismo imeli dokumentov v redu, nas je povabil s seboj. To ni nič čudnega, kajti poleg vsega smo zakrivili tudi prehod demarkacijske črte na nedovoljenem mestu. Tam na naši strani bi morali tak prestopek gotovo dražje plačati,« je zatrdil popolnoma indiferentno.
Ko smo se pa zanimali za ostala dva, smo zvedeli, da sta to begunca Deiise Marijo in Deste Luigi iz Izole in sta bila ob prehodu čez mejo brez osebnih izkaznic; zato sta zadržana zaradi nadljne preiskave.
iredentizem in šovinizem
glavni vzrok spora med J	Italijo
m
Kako se naSs prosvetna društva pri-pravliaio na teden slovenslie kulture
Ni je bilo lepše kulturne prireditve v slovenski Istri, kot bo «Teden slovenske kulture». Ze sedaj lahko rečemo, da bo slovenski človek v Istri videl in občutil vso lepoto slovenske besede in pesmi. Ljubezen-knjige in naroda zavest se bosta zrcalili v tej veliki kulturni manifestaciji slovenskih ljudi v Istri.
Priprave po naših vaseh in mestih kažejo, da se kmetje delavci in intelektualci posebno trudijo, da bo u-speh tedna nadvse velik. Posebno pevski zbori in dramske družine bodo pokazale po naših odrih svoj neumorni trud. Prva preizkušnja naših pevcev bo jutri v Marezigah, kjer nastopajo pevski zbori: Iz Cežarjev, pod vodstvom Fabija Vatovca, iz Šmarij, pod vodstvom Matije Hrvatina, pevski zbor iz Koštabone, Sv. Lucije in Kopra, pod taktirko Mirka Guština, dalje iz Sv. Antona, Izole, Bertokov, Portoroža, pevski zbor SKUD-a Koper, nato še zbor s Pomjana in Semedele. Povedati moramo, da se je precej zborov ustanovilo komaj pred kratkim, zato je zanimanje za njih uspeh tem večji. V tednu, ki bo 23. do 29 L m. bo nastopilo tudi okoli pet dramskih skupin iz naših vasi. Nekatere so si prevzele precej težke naloge, med temi je posebno vanganelska dramska družina, ki bo nastopila z «Zupanovo Micko».
-Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo bi se povsem drugače razvijali, če ne bi bilo po sredi tržaškega iredentizma in šovinizma, ki s svojim krikom in vikom zastrupljata vzdušje in oči-vidno smatrata za svojo sveto dolžnost, da skočita vmes, kadar bi kazalo, da bi med obema državama moglo zavladati normalno razmerje. Jugoslavija je pri reševanju spornih vprašanj šla zares naravnost do skrajnih mej možnosti. Ali se lahko najde dalje otipljivejši dokaz za željo po mirnem sožitju kot je prizadevanje predstavnika FLRJ v Varnostnem svetu, tov. Beblerja, da bi se tudi Italija sprejela v družino Združenih narodov, kakor si že toliko časa, a brez uspeha prizadeva. Čeprav so Beblerjeva prizadevanja zbudila v Rimu odobravanje, so zadela kakor v sršenovo gnezdo pri raznih fašistično iredentističnih organizacijah, ki tako bohotno poganjajo v ozračju Trsta in ki jih je strah najmanjšega pojava popuščanja napetosti med obema sosedoma. Ta legla, katera druži besno sovraštvo do vsega, kar je slovensko in slovansko in ki so slepa za vse, kar je pravično in pošteno, iščejo dlako v jajcu za podpihovanje narodne mržnje, slakajoč vsak, še tako nedolžen pojav javnega življenja bodisi v jugoslovanski coni STO-ja, kakor v Jugoslaviji sami, kot dogodek, ki ogroZa temelje Italije, če ne vsega civiliziranega sveta.
Tako je treba samo vzeti v roke »Giornale di Trieste« od 14. t. m., da se naivni bralec poduči, kake
strahote zganjajo titinl po nesrečnem Kopru 'in njegovi bližji okolici. Pomislite, v nedeljo so začeli tam lomastiti na vsezgodaj,' ko je bila še tema, po hišah; metali so še napol speče ljudi iz toplih postelj in jih odgnali na prisilna delo. Čudno, da jih niso pri tem za' nameček še nekaj ubili. Pri OZN bi morali spričo teh strašnih kršitev osnovnih človečanskih pravic takoj odstaviti z dnevnega reda korejsko in kitajsko vprašanje in se začeti baviti z motenjem nedeljskega miru neprespanih Koprčanov. Saj je vendar Bog že v prvih dneh stvarstva ustvaril nedeljo zato, da ljudje spijo in kvečjemu, da stopijo pred kosiloo malo v bližnji fa-rovž ali cerkev zo dobre nasvete duhovnih očetov. Vse drugo je čisto nepotrebno, ko je vendar Katoliška akcija in Marijina družba popolnoma zadostna politična organizacija ljudstva, ki tam lahko dobi politično vzgojo in potrebno znanj^, Bognedaj, da bi poleg teh moglo še kaj drugega obstojati, kaj šele taka bogokletna organizacija kakor je SIAU ali pa UAIS, saj bi tam mogel kdo tudi slišati, da je šovinizem v današnji dobi že precej preživela zadeva, posebno še na našem ozemlju, kjer ima ljudstvo ves interes na tem, da se razume in si medsebojno pomaga. Vendar ta nesrečni UAIS leži tržaškim klerikalnim veljakom in njihovim priganjačem v naši coni tako v želodcu, da bi ga hoteli na vsak način vtopiti v žlici vode. Kak naj si sicer predstav*
Ze stokrat ponovljena in zato obrabljena laž o neznosnem stanju Istrskega okrožja je morala dobiti tudi uradno priznanje tistih, ki moralno in materialno podpirajo to obrekovalo in nesramno gonjo proti ljudstvu in njegovi oblasti v Istrskem okrožju. Številne resolucije, ki jih pošiljajo na pristojne organe oblasti delovni kolektivi, so pravzaprav najbolj konkreten in učinkovit odgovor nesramni propagandi. Kolikor so taki govori in izjave potrebni za
ljamo njih strah pred bodočimi volitvami v SIAU, čeprav se zadeva čisto notranje organizacijskega značaja, ki ima kaj malo žveze z veliko politiko, kot je na primer priključitev cone, k Jugoslaviji. Vendar bo najbr-že le res, kakor t,i>de vsi veliki zapeljevalci množic/^in pretvar jalci ljudskega mnenja, da je najbolj debela laž najsprejemljivejša. — Toda naše ljudstvo nima tako slabega spomina, kot ga imajo pisci podobnih člankov v Trstu, ki so tudi v nedavnih volitvah v okrajne ljudske odbore videli vesoljni potop in konec mogočne Italije. Tudi tedaj so dnevno, polnili stolpce svojega časopisja z različnimi bedastočami, ki so bile na prvi pogled zlagana natolcevanja in so se tudi v najkrajšem času morala izkazati kot taka. Tudi te volitve so predstavljale tedaj pri »najboljše informiranih« listih tržaškega šovinizma uvod v priključitev, zatretje italijanskega življa, teror na vse strani, da so morale povprečnemu čitatelju kar šklepetati zobje od groze. Kakor tedaj duhovnih očetov teh člankov vse te debele laži niso prav nič motile, si tudi sedaj, s sličnimi ne belijo glave. Vsak pojav političnega življenja, ki kaže na to, da bi se moglo v jugoslovanski coni STO-ja uveljaviti bratstvo, je treba pač v naprej razkričati kot hudičevo delo, ki ima edini smoter, da tam zatre italijanski živelj, o katerem je nedavni fašist in sedanji minister Andreotti v Trstu tožil, da mu ne da spati.
vzdrževanje razne mržnje, sovraštva med narodi in fašistični organizaciji, nam je razumljivo, vendar pa so nemoralni in ne posebno duhoviti. Da bo gospodi jasno, v kolikor ji še ni, predvsem pa, da se prepreči, da bi se naivni in pošteni ljudje dali zapeljati s te vrste lažmi in podtikanji ter provokacijami, bomo postregli z nekaj številkami, _ ki bodo preprečljivo prikazale razmerje' med našo deželo in ono, katere funkcionar je najnovejši obrekovalec.
V Istrskem okrožju, ki šteje manj kot 70 tisoč prebivalcev se letno potroši 12.000 ton bele moke, 1.7001 koruze, 768 ton sladkorja, 1054 ton masti in olja, 1539 ton mesa. Tu niso vštete količine raznovrstnih pridelkov, žitaric itd., ki jih posamezni kmetje pridelujejo za svoje potrebe. Nadalje, večina prebivalcev dobiva zajamčeno preskrbo, kar pomeni: kruh po 12 din za kg (plača delavcev je od 14—32 din na uro) meso po 54 din, sladkor po 36 din, mast po 33 din itd. Ce primerjamo gornje številke osnovnih življenjskih potrebščin s številom prebivalstva ter s cenami, upoštevajoč, da se v glavnem celotni navedeni kontingenti razdeljujejo po omenjenih cenah; če prištejemo k temu še dejstvo, da ima v Istrskem okrožju vsakdo možnost zaposlitve (Andreotti naj ve, da se v to cono zatekajo,, iščejo in dobivajo delo tudi njegovi državljani —,
Morda bi bilo mnogo bolje, da bi se oni, ki kličejo na pomoč za rešitev Istrskega okrožja, pobrigali za svoje državljane (ki so prav tako Italijani), ker je to njihova dolžnost, čeprav jim ne odrekajo pravice inj dolžnosti za sodelovanje pri reševanju raznih mednarodnih obveznosti in dolžnost. Kot je znano, presega število stalnih brezposelnih 2 milijona. Italija je edinstvena dežela v, Evropi, kjer je zaradi obstoječega fevdalizma (zlasti v južni Italiji) veliko brezposelnega tudi kmečkega prebivalstva. Namesto, da bi vlada preskrbela za to, da bi se izvedla agrarna reforma (kot se je v Istrskem okrožju), da bi se razdelila zemlja kmetu, namesto, da bi se odprla dela in se zaposlila delovna sila ko( se je v Istrskem okrožju), je vlada organizirala številne urade, ki nabirajo odgovarjajočo delovno silo: tu za belgijske rudnike, drugod za ameriške plantaže, dalje zopet za’ Avstrijo itd. Ti vodilni ljudje, ki so, polni lepih besed o domovini, rešujejo uprašanje brezposelnosti tako, da jih pošiljajo s trebuhom za kruhom v svet, v tujino, prav gotovo ne pa^na ugodna in zavidljiva mesta. Povšfem nemoralno je, da se ti ljudje zavzemajo za sonarodnjake,, ki žive svobodni, ne v tujini, ampak v svoji domovini, ki so jo izvojevali in jo gradijo skupaj in v bratskem sožitju z narodi Jugoslavije. Kakšen mora biti položaj v deželi, kjer je vsak tretji človek brez dela, nam je precej jasno. Na vsak način noče nihče zamenjati našega »pekla« z De Gasperijevem »rajem«.
Prebivalci našega okrožja vseh teh narodnosti niso tuji drug drugemu, niso »izven« domovine, kot bi rada prikazala vsa reakcija, vključno 3 kominformom, ampak so si domovino že priborili in v njej gospodujejo, v njej določajo in gradijo, gradijo zase in za svoje potomce ter se ne ozirajo na krokodilove solze lažnih zagovornikov in lažnih prijateljev.. Res je, še so posamezniki, katerim ne diši taka socialna ureditev in e-nakopravnost med narodi ter dejstvo, da je oblast v rokah ljudstva. Toda teh je vedno manj, vzlic vsem podporam, hujskaštvu in lažnivi propagandi.
Velika manifestacija prostovoljnega dela v Kopru Zbor volivcev na Maliji
‘_____________-___**	*	V soboto zvečer !e Maliio DOkrila Okoli pol stotine ljudi — malijski
Novega življenja si ne moremo zamišljati brez skupnih naporov vseh delovnih ljudi. Le tako se doseže dobre sadove, ki jih bo uživalo vse naše delovno ljudstvo ne glede na narodnost, versko p.-Sšadnost ali socialno poreklo. To je dejstvo, ki ga pri nas razume vsak pošten delovni človek, ižvzemši posameznikov, ki še vedno u-pajo da se j'm bo vrnilo tisto staro življenje, ki so ga dolga leta uživali na račun sestradenega in v bedo pahnjenega ljudstva.
Prav zaradi tega je pri nas nastala potreba po velikih delovnih ma-sifestacijah, pri katerih daje vsakdo svoje moči za skupnost. Takšne manifestacije niso pri nas pojav naključja, ampak so že tako udomačene med našim ljudstvom, da so postale že prava borba za izpolnjevanje planskih nalog.
Naše ljudstvo je lahko na take delovne manifestacije upravičeno ponosno, pa ne samo zaradi tega, ker ve, da si s temi zagotavlja srečnejše dni, marveč tudi zato, ker dosega pri tem zhatne uspehe pri izgradnji svojega gospodarstva.
Ena izmed številnih takih manifestacij borbe in dela za uresničenje enoletnega plana in za istočasno počastitev volitev v odbore SIAU je bi-Fa tudi v nedeljo v Kopru. Ze na predvečer tega dne so se prostovolj-oi na baznih sestankih porazgovorili o poteku te častne manifestacije.
Drugi dan na vsezgodaj se je zbralo na trgu Sv. Ane veliko število prostovoljcev. Porazdelili so se na skupine, nakar so s pesmijo v ustih ih žarom v očeh odkorakali na delovna mesta. Bilo jih je nad 1000. Večje skupine so delale pri končnih delih novega stadiona, pri razširjanju oeste Giovannini, pri popravljanju o-Brežja v San Pieri in na gradnji av-tbgaraže v Semedeli Manjše skupine od, 30 do 50. prostovoljcev so delale pri gradnji vinske kleti v Skocijanu, v novem hotelu v Kopru, pri grad-
nji stanovanjskih hiš ter mestne o-snovne šole. Tudi na gradnjo rižanske ceste je odšla ena skupina.
Poieg navedenega števila prosto-" voljcev se je v nedeljo odzvalo prostovoljnemu delu na čast volitev tudi 300 delavcev raznih delovnih kolektivov, ki so dali vsak po 4 prostovoljne ure na svojih stalnih delovnih mestih. Tako so delali delovni kolektivi v podjetjih Istra-Benz, Bor, Fruktus in v tovarni De Langlade.
Prav tako se je temu tekmovanju odzvalo veliko število Koprčanov-Ita-lijanov, ki niso štedili svojih moči za koristi skupnosti. Saj so bili med njimi celo tovariši, ki so se pri delu prav dobro izkazali. Ti so: Stefe Piero, Sandrin Giovanni, Rampin Giovanni, Parovel Nicolo ter 65 letni ribič Francesco Minca iz baze San Pieri.
Ves čas med delom je vladalo veliko veselje med prostovoljci. Kako bi ne bili veseli, saj so ob prisotnosti velikega števila sodelavcev bili prepričani, da bodo tokrat dosegli znatne, uspehe.,
«Celo večkrat bi morali tako organizirati,» je pripovedoval stari Minca, .« da bi si za vselej očistili to nesnago, ki jo po Kopru imamo, zlasti .pa tukaj, pri nas v San Pieri».
Na vseh objektih so prostovoljci po končanem 4 urnem delu izglasovali protestno resolucijo proti gonji reakcionarnega in kominformistične
ga tiska in zlasti proti podtajniku italijanske vlade gospodu Andreottiju, ki je nedavno v uradnem govoru po tržaškem radiju izjavil, da morajo vložiti vse sile v korist Italije za rešitev svojih «bratcev» v coni «B», ki trpe pod nasiljem in terorjem, da jim rešijo vsaj tiste osnovne moralne in materialne pravice, ki jih potrebujejo za življenski obstoj. Toda gospodu Audreottiju odgovarjajo koprski prostovoljci najprej z delom, nato pa mu svetujejo, naj se raje pobriga za italijanske delavce, od katerih so sto tisoči prisiljeni, da sn morajo zaradi «blagostanja» v «madre patriji» izseljevati in si pod težkimi pogoji služiti kruh po svetu.
V soboto zvečer je Malijo pokrila gosta jesenska megla. Komaj streljaj od vasi je bilo lahko razločiti lučke, ob katerih se po navadi kmetje v sobotah pozno v noč razgovarjajo o teh in onih stvareh, ki zadevajo njih gospodarstva. V vasi je bilo tako tiho in mirno, kakor bi že vsi po čivali. Navadno je na Maliji v sobotah še posebno živahno.
Kmetje, ki delajo v mestu, pridejo domov, da bi se odpočili. Toda vsak zna povedati kakšno novico vaščanom.
Ta večer pa se je po vasi razširila vest ozboru volivcev. Prostor gostilne so Malijčani skupno z Nože-dani napolnili do kotička. V zadnjih vrstah so morali nekateri ves čas stati, ker so bili zasedeni vsi sedeži.
Tudi v Socerbu tekmujejo
Vsem prav gotovo ni znana ta vas, čeprav je v našem okrožju in celo v našem okraju. Prebivalci te vasice so dobili najhujši udarec, ko je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje. Ostali so tako.ekoč zaprti med dve meji, ki so brez zvez z o-stallmi kraji našega okrožja. In tako nanje večkrat pozabimo. Vendar kljub temu niso še obupali. Nasprotno! Njih zavest je še tem bolj trdna, ker vedo, da so tega krivi le tisti, ki jim prav nič ni mar. Ljudska oblast jim kljub vsem težavam daje vso pomoč. V va-
Neupravičeno nerganja zaradi podražitve hrane c^s v menzah
Nova uredba o podražitvi menz za tO din na obrok je. vzbudila pri nekaterih abonentih veliko razburjanja, vendar je več upravičenih vzrokov, da so se menze podražile. Navsezadnje pa to ni nobena podražitev, gre se namreč za to, da uprave menz ne bodo več dobivale, kakor so sedaj dodelek iz regresnega fonda. Pravzaprav namen tega ukrepa je pred vsem zboljšanje naših menz, kajti daje u-pravam menz vzpodbudo in možnost za ustanovitev lastnih ekonomij in prašičereje.
Mnogi se pritožujejo tudi zato ker se cele družine hranijo v menzi in seveda na račun kvantitetne hrane- trpi kvaliteta. Po drugi strani pa se pritožujejo doma, češ, da oni niso deležni dodatkov iz regresnega fonda in da dobijo večjo količino živil, kakor tisti, ki se hranijo v menzi. Torej naše menze ne smejo s priboljškom prizadeti splošno potrošnjo temveč si morajo poiskati lastnih virov ih teh virov je. Samo jih je treba pravilno izkoristiti. Ravno tako se mora zmanjšati naval v menzah. Druga stvar pa je preskrba v predhodnih menzah. Navadno se tam delijo samo kosila, tako da se delavcem nudi nekaj toplega. Delavci pa so dobivali popolno kosilo, vendar živilske nakaznice niso puščali v menzi, ampak so jo nesli domov in bili na boljšem, s preskrbo kot ostali delavci, Si niso jedli v obratnih menzah. I-. meli so ohranjeno polovico živilske nakaznice. Naloga obratnih menz pa ni da bi delila celotno kosilo temveč le nekaj toplega kakor smo že prej povedali.
si imajo svojo organizacijo SIAU, ki prav dobro deluje, čeprav ji KLO v Ospu ne daje nobene pomoči in se sploh ne zmeni zanjo.
Socerbčani so bili zelo prizadeti v zadnji vojni. Okupator jim je požgal več hiš, ki so še danes ruševine, od tega vidimo, da so bili tudi aktivni v borbi za osvoboditev izpod fašističnega režima. Za dvomesečno tekmovanje na čast volitev v odbore SIAU niso do nedavnega vedeli. Na sestanku so si postavili načrt dela, v katerem imajo med drug m čiščenje ruševin, popravilo bližnjih kolovozov in zgraditev vodnjaka. V Socerbu ni nikogar, ki bi ne oi! čian SIAU. Članarino so plačali 100 c/0, pa tudi izkaznice so prav tako razdelili Na nedavnem sestanku so sklenil:, da bodo do volitev in celo nekaj dni prej izpolnili dvomesečni načrt delu, ki so ga postavili. Vsi bc,no-prispevali s prostovoljnim delom po dva dni tedensko.
Prepričani smo, da bodo Sočerbani izpolnili svojo obljubo ii> da se bodo -s sVojim delom uvrstili med najboljše vasi v tem tekmovanju.
V nedeljo so prostovoljci širi li v Kopru cesto «Giovannini»
Koprski] [dijaki na proste volj. delu
Sc V nedeljo, 12. t. m. se . je ob zgodnji uri mladina, slovenske gimnazije v Kopru napotila izpred Dijaškega doma v Kopru na trg Sv. Ane, od tam pa z ostalimi množičnimi orga-VnTzacijami na deJjpvpe objekte, na u-‘^§rniSko delOj
'	$Y- Ane, kjer je bilo zbirališče,
še je ' ena skupina vrnila v Dijaški ¡dorfe St namenom, da očisti . dvorišče in obnovljeni Dom, druga skupina pa je šla proti Izolan.skim vratom in Bosedragi s pesmijo na ustih, da prebudi . zaspane, nezavedne Koprčane.
Na čelu sprevoda so nosili slovensko zastavo s peterokrako- zvezdo, pod katero so šli naši očetje jjj; borbo za osvoboditev izpod fašizma, pod za-
stavo, ki nam danes pomeni zmago in neodvisnost.
Nato so šli na dvorišče ter pričeli s čiščenjem kamenja, ki je bilo razmetano ob vhodu ria dvorišče.
Tu so se poprijeli dela vsi, brez razlike, od najmanjšega pa do največjega. Ob koncu so želi lepe uspehe: napravili so skupno 550 ur na čast volitev v odbore SIAU mesta Koper.
S tem je naša mladina dokazala, da čeprav ima mnogo učenja, se loti tudi prostovoljnega dela, ker se zaveda, da samo kdor skupnosti daje, laho od nje prejema.
I- ■ 'Si'..«'«-tvV-.-u-'-*,
Ustanovljeno zgodovinska društvo jugoslovanske cone STO
V nedeljo 13, t. m. so se sestali v Kopru zgodovinarji iz našega okrožja. ter. ustanovili Zgodovinsko društvo. Na ustanovnem občnem zboru so bile zastopane vse tri narodnosti. To društvo, ki se po narodnostih deli na tri sekcije, si je zadalo nalogo, da temeljito preišče zgodovino tukajšnjega ozemlja, da ščiti številne zgodovinske spomenike ter arhive. Društvo je mnenja, da bo mogoče odkriti zlasti ob sodelovanju učiteljstva ter dijaštva še mnoge spomenike, ki bodo neprecenljive vrednosti za uspešno sestavljanje tukajšnje zgodovine. Pri tem delu bodo krepko pomagali tudi tovariši Italijani, ki dobro poznajo delo italijanskih zgodovinarjev iz preteklosti. Zgodovinsko društvo se bo povezalo s sorodnimi društvi v Jugoslaviji, Trstu in Italiji ter poslužilo še drugih sredstev, da bi bilo njeno delo čim uspešneje.
Vest o ustanovitvi tega društva je naletela na dober odmev. Prepričani smo, da bodo tudi naši zgodovinarji mnogo doprinesli h dviganju napredka v našem Okrožju.
KiiiiiiiiiuHiiiniiiiHiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiii
Čitajte in širite
vaše glasilo:
«IshsUi tednik».
mmiiii[i[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii[ii
Kdo je lahko član SIAU
(nadaljevanje s 1. strani) da na svojih predvolivnih zborovanjih dobro pretresejo vsakega posa-mezri ka, kdo je lahko član SIAU in kdo ne spada v te vrste — močne delovne armade Istrskega ljudstva. Tisti ljudje, ki še niso nič storili v korist ljudske oblasti, temveč so ji hoteli le škodovati, nimajo pravice, da bi se uvrstili med člane SIAU. Član SIAU nima pravico postati noben špekulant in vsi tisti, ki gledajo samo na svoje interese in ne na interese skupnosti. Vprašajmo jih, kaj so storili za ljudsko gjdast šele potem določimo, ali bodo,-člani SIAU ali ne.
Izkaznica SIAU naj bo kriterij za cčer.p človeka; po, njej ga moramo soditi," ali je graditelj ali je razbijaC. naše stvarnosti.
Vsak kdor hoče biti član SIAU naj s svojim delom pokaže, da je tudi vreden te odlike.
.Velika skupina prostovoljcev pa je delala na nogometnem Igrišču
Okoli pol stotine ljudi — malijski aktiv frontovcev in kmetov z volivno pravico — je poslušalo, ko je tajnik krajevnega odbora tov. Cetin podal obširno poročilo o izvajanju del na krajevnih objektih enoletnega plana. Med drugim je tajnik dejal, da so vsa dela krajevnega merila v okviru enoletnega plana, izpolnili povprečno z nad sedemdesetimi odstotki. «Pri tem pa so požrtvovalni člani SIAU vseh vasi našega odbora, razen Malijčanov, prištedili s prostovoljnim delom okoli dvestopedeset-tisoš din. ljudski oblasti. Na Maliji bi morali po planu zgraditi vodnjak končati z adaptacijskimi deli osnovne šole. Dela v šoli so že končana, toda z vodnjakom . ..?»
Ob teh besedah je v dvorani nastal nemir.
Nekdo je v prvih vrstah začudeno dejal: «Na vsakem sestanku govorimo o vodnjaku, nikdar pa nič ne sklenimo!»
«Kaj boš prigovarjal, ko pa se sam dela ne udeležiš,» se je nekdo zamolklo oglasil.
«Čemu tako razsajamo, saj vemo, da smo vsi skupaj krivi,» se je oglasil nekdo v zadnjih vrstah.
«Ne tako, tovariši,'vsak naj vpraša za besedo!» je dejal delovni predsednik.
Potem so vsi umolknili. V dvorani je bilo spet vse tiho. Tedaj se je o-glasil tov. Pirnat, v aprilskih volitvah izvoljeni kandidat za krajevni odbor v Kortah.
Tovariši volivci! Sami veste, kaj morate storiti, da bi rešili vsa vprašanja, ki zadevajo vašo vas. Jaz nisem prišel zato, da bi vam pamet solil, ali da bi vas morda nagovarjal k temu ali onemu vprašanju, ki ni morda niti najmanj v zvezi z vašim delom. Sami najboljše poznate svoje razmere in zato tudi veste, kako in kaj je potrebno. Zato predlagajte in diskutirajte o vaših vprašanjih! Namen tega zbora je, da pretrese večja vprašanja vaše vasi.
«To bo dobro », je dejal Spicoto, «da bomo vsi skupaj odločali, ne samo eden.»
«Da, seveda da bo to prav, toda.:do. zdaj ni bito pri. nas tega. la prav zato je tu,di delo na,, vodnjaku zaostajalo. Vsi smo hoteli biti gospodarji, nazadnje pa ni nikogar zanimalo, da bi vodnjak čim prej dogradili, «je še dodal Šuštar.
«Prav tako je! Kaj bi ne bili zgradili vodnjaka, če bi bili složni. Dobrega vodstva pa tudi nismo imeli,»
, je, potrdil kmet iz Nožeda.
«Saj smo ga imeli, le da ni nič u-krenilo, da bi zboljšali naše delo,» je še nekdo dodal.
«Tako je!,» je hkrati zavpilo več glasov.
Ko so prišli k volitvam članov komisij, je v dvorani spet nastal nemir in hrup. Nekdo se je spredaj strinjal, drugi ne, tretji ni hotei sprejeti naloge,‘češ da bi ga potem samo kritizirali itd. Tedaj pa je vstal kmet iz Nožeda in dejal: «Komisiji moramo vsi pomagati, da se ne bi več zgodilo, da bedo delali vedno eni in isti kakor do
«To je pra	1 Spicoto,
, «edino s sodelo . -... ... „ch bomo premagali tudi najtežje ovire!»
Pozna noč je bila, ko so Malijčani veseli odhajali iz zbora volivcev, kjer so sklenili, da bodo pri delu za vaški vodnjak dali vse iz sebe, da bo dograjen že v tern tekmovanju. Izvolili so si tudi ljudsko inšpekcijo, ki bo nadzorovala vso dejavnost v vasi. Za vsako nepravilnost bo moral krivec najprej odgovarjati pred volivci, nato pa tudi drugje, če bo tre-
ba.
Delo Zveze borcev v Piranu
K
V	Piranu obstoja mestna Zveza borcev, v; kateri je včlanjenih"44 Italijanov in Slovencev. Vsi so pokazali veliko delavnost, saj so napravili pri raznih delih v mestu 1.575 prostovoljnih ur. V dvomesečnem tekmovanju na čast volitvam v slavansko-italijan-sko antifašistično unijo, pa bocro o-pravili' še mnogo dela.
V	neideljo, 12. t. m. no imeli mestno konferenco. Obširno so obravnavali1 vsa politična, kulturna iri gospodarska 1 vpi-ašaJija. Na tej konferenci-so si začrtali smernice za svoje delo v okviru enoletnega gospodarskega načrta.
KMETIJSKO OBDELOVALNA ZADRJJOjA IZ MAREZ
j C
Pridelali sms iiranje za vse lelo. Od države ae PGlrebujemo nobene sivari -šeloddali ji lome
«Tudi nekateri Marezigam so nasedli propagandi in začeli jesti vsi z enega kotla». S takimi in podobnimi parolami so naznanjali ustanovitev kmečko delovne zadruge v Marezigah in povsod drugje ljudje, ki so se zavedali, da pomeni zadruga konec izkoriščanja tuje delovne sile na vasi. Toda zavedni zadružniki se niso ozirali na to propagando. Obsodili so zlonamerno klevetanje domače reakcije in se krepko poprijeli dela.
Tisti iz Marezig, ki so lani govorili, da s tega ne bo nič, si danes grizejo ustnice, ko vidijo, kakšne uspehe je dosegla zadruga tudi brez njih. Ti ljudje, ki se drugače predstavljajo kot prvi v Marezigah in seveda najbolj zavedni, se danes ne upajo pogledati zadružnikom v oči, da ne govorimo sploh o kakšni pomoči zadrugi z njihove strani.
Preveč sem se zadržal pri splošnih vprašanjih! Povedati hočem, kaj je ta mala zadruga iz Marezig dosegla v enem letu svojega življenja. O o-nih zavednih Marez^anih vam bom še nekaj povedal ob koncu svojega pisanja.
Govorim o zadrugi, ki šteje komaj 14 gospodarjev. Zadružniki so mi povedali da niso imela vsa gospodarstva, gospodarjev, ki bi bili sposobni za delo, «Naša zadruga irr.a za delo sposobnih 8 ljudi, 3 vdove in 3 bolne,» je smehljaje povedal Viktor Beržan. Ti ljudje, sicer je le 8 sposobnih za motiko, kakor pravijo pri nas, so premagali marsikakšno težavo in dosegli v enem letu svojega obstoja zelo lepe uspehe.
Zasluge pa ne gredo samo tem 8. zadružnikom, delali so vsi, eni težja drugi lažja dela. Uspeli so! «Preskrbljeni smo z vsemi živili. Pridelali smo vsega dovolj, krompirja, pšenice, maščob in drugega!», sta mi s ponosom pripovedovali Viktor Bržan in Skrgat Karel. Bili smo ravnokar v nekem večjem prostoru, ki ga je zadruga spremenila v klet za krompir, kjer sta onadva nakladala v vreče.
Okrog 400 q smo ga pridelali, je dejal tov. Beržan. Prodati pa ga nameravamo okrog 200 q, je že dodal. Povedali so mi, da so krompir sadili samega brez vmesne kulture in v zemljo, ki sušo bolj vzdrži. «Po krompirju smo sadili krmilno peso, katere bo pa okoli 1.000q.»
Ce bi hqieli peso vso prodati, ki gre po 6 din kg, bi prejeli 6.000.000 din. To pa še ni vse, kar so oni pridelali, V kleti imajo 130 hi vina, poleg tega so prodali 260 q grozdja. Povedali so mi, da jim tudi kruha ne bo manjka-
lo.	Pšenice, ječnema in ovsa so pridelali 130 q. Ko sem bil gori, So ravnokar selili prašiče v nov svinjak, ki
je čeden in ima deset prostorov, v katerih se lahko pita 30 prašičev. Saj ni taka stvar zgraditi en hlev, ko pa gradimo povsod objekte, ki so mnogokrat večji kakor ta! Ce pa Vam povemo, da so svinjak zgradili brez vsake pomoči od zunaj, boste morali priznati, da ima delovna zadruga v Mirezgiah res mnogo volje, trdne volje!
Rekli smo, da ni še minulo eno leto, odkar so ustanovili zadrugo no, med tem pa so si že zgradili svinjak, kupili dva konja, nekaj kmetijskega
it

orodja, gojijo 43 prašičev, 18 glav govedi in še drugo. «Za vse to nisem potrebovali nobenih investicij ali kreditov. Vse izdelke smo krili z našimi dohodki,» je pristavil tov. Viktor Beržan, «še več, pri Istrski. banki imamo 150.0C0 din v dobro.
Iz teh vrstic vidimo, kaj zmorejo ljudje, ki skupno delajo, in so organizirani v zadrugi. Vse to pa je vendarle komaj začetek za delovno zadrugo . iz Marezig! Zadružniki ne bodo popustili! Drugo leto bodo ustvarjali še večje uspehe!
Marežganski zadružniki so si izgradili izvenplansko svinjak za 30 presičev'
Stari borec in nepozabljiv
V ponedeljek, 13. t. m. so pokopali 89 let starega Nazarija Pečariča iz Pobegov.
Tov. Pečarič je že v svojih mladih letih, v dobi avstro-ogrskega režima spoznal izkoriščevalsko roko bogatašev in čutil nacionalno zatiranje. — Leta 1902., ko so bile volitve v avstrijski parlament, je tov. Pečarič delal med svojim ljudstvom, da bi bil na teh volitvah izvoljen vsaj 1 slovenski poslanec za naše kraje. Sodeloval je v vseh slovenskih kulturnih društvih, ki so tedaj pri nas obstajala in se boril za njih obstoj. Bil je tudi član konzumnega društva v Pobegih, ki je bilo tedaj organizirano. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, se je izrazil, da se ne bo šel borit1 preti svojim bratom Srbom. Zato so
ga avstrijske oblasti uklenile in ga
tov. Pečarič Nazarij nas je za vedno zapustil
odgnale na ljubljanski grad, kjer je bil več časa zaprt. Ko je avstrijsko oblast zamenjala italijanska, je bil prav tako vedno preganjan in večkrat tudi zaprt, ker je hotel braniti nacionalne in kulturne pravice Slo-vencev, ki so bili vedno tako kruto zatirani.
Maja meseca 1945. leta je tudi 80-letni Nazarij Pečarič zadihal svobodno, sedaj je brez strahu pred orožniki. — K zadnjemu počitku so ga spremljali znanci in prijatelji; godba iz Cežarjev-Pobegov mu je zaigrala nekaj žalostink. Na grobu se je poslovil od tov. Nazarija Pečariča v imenu bivših političnih preganjancev in množičnih organizacij tov. Vatovec Ernest.
—_——_______________________________________________Stran E
Ali nam je w Kopru
potrebna prodajalna m metrolire f
omejili celo odpravili illgalno križe nje italijanskih lir pri nas. in s tem zadali močan udarec špekulacij iz jajci, maslom, purani, in podobnimi pri-delk', ki se sedaj prodajajo skoraj izključno za metrolire.
Marsikdo se bo pri tem-vprašal: ali bo imel koristi od tega tudi deiaved? Seveda bo imel. Razni pridelki .ki se sedaj prodajajo po črnih poteh ljudem, ki razpolagajo z metrolirair.i, se bodo zamenjali potom te trgovine ze .deyizrie bone in del teh bo padel na široko potrošnjo. Tako bo naš delavec <šo'¡1 na zaj-mšem jre, krbo trdi jajca puter in podobne pr deike ki.d», sedaj uživajo le tisti, ki lahko plačajo z metroliramh pri vsem iem pa se bo povečal tudi naš deviz ii io d, ki bo vsekakor godno vp ivffl na razvoj naše trgovine z i.nostm-stvem. Mišljenja smo, da bo treba te obhko trgovi.se čim no'j raz kriti m Odpreti podobne prodajalne tudi v drugih obmorskih mestecih
-av oioO.	'	'
NAŠ	ODGOVOR
kominformističnemu »Delu«
»Tako skrbijo titofašisti za bodoče kadre. — Lakota in pomanjkanje v Pomorskem tehnikumu v Piranu».
Pod tem naslovom prinaša kominformistični list »Delo« z dne 4. t. m. članek, ki govori o lakoti in pomanjkanju v Pomorskem tehnikumu v Piu ~ ranu. Članek je spet eden tistih, s katerimi tržaško »Delo« klevetniške, napada našo ljudsko oblast v coni B Tržaškega ozemlja. Ni čuda, da si je »Delo« to pot izbralo zá svoj ogaben napad Pomorski tehnikum v Piranu, Pri »Delu« najbrže ne vedo, da je naš tehnikum prvi tovrstni zavod v zgo-- dovini našega naroda in živo uresničenje tisočletnih sanj našega pod fašizmom toliko teptanega naroda. »Delu« najbrže bode v oči dejstvo, da je Pomorski tehnikum sad narodno osvobodilne borbe in ljudske oblasti. Zato je treba blatiti in to čimbolj blatiti.
»Delo« je v svoji nesramnosti in mojstrskem natolcevanju doseglo višek ko piše, da v Tehnikumu vladajo kaos, lakota, nečistost itd.
Dijaki Pomorskega Tehnikuma zbrani na sestanku šolske mladine 6. t. m. ostro obsojamo podlo natolcevanje tržaškega »Dela« in izjavljamo:
Napad »Dela« je napad na našo ljudsko oblast in njene institucije.' Stvarno stanje je popolnoma nasprotno kot ga navaja čiankar v »Delu«. Hrana v dijaškem domu je dobra, ter vsakomur zagotovljena. Kruh dot» vsak dijak pri vsakem obroku hrane, kava pa je vsak dan bela, zadostno sladkana in nepokvarjena. Dijaški dom se redno dnevno čisti in vsi dijaki, imajo žimnice. O kaosu ni ne duha, ne sledu!- Soiski pouk poteka že peto leto v popolnem redu. Od ljudske oblasti uživamo največjo podporo V obliki štipendij in drugih bonitet. Za vso brigo sm0 mi dijaki hvaležni edinole ljudski oblasti, ne pa kominformističnemu »Delu« ali kateremu koli od naših neprijateljev! Vprašamo pisca inkriminiranega članka, kaj hudi državna oblast dijakom v coni A STO-ja in v Italiji? Vemo praM 'dobro, da morajo dijaki navtične šole v Trstu prav drago plačati v$e kar jim nudi šola. Po končanem študiju so pa prepuščeni sami sebi. Nasprotna, v pogojih ljudske oblasti tega ni! Vsi naši tovariši, ki so končali študij n« Pomorskem tehnikumu v Piranu so ali v službi na ladjah ali redni slušatelji na visokih šolah v Jugoslaviji. Pisuna inkriminiranega članka vabimo, da si ogleda naš šolski zavod in dijaški dom, naše delo,-pomoč naših tov. profesorjev, ki nam jo vsakodnevno nudijjo, rast in delo naše šole in da se tu prepriča o neresničnosti vsebine članka v »Delu«.
Enodušno izjavljamo, da se bomo mi mladi pomorščaki ne oziraje st na take in slične klevete še naprej vzgajali v duhu pridobitev narodnoosvobodilne borbe in vse svoje fizične in inteiektualne lastnosti zastavili, da se bo Pomorski tehnikum v Piranu razvijal, rastel in krepil.
Piran, dne 13. novembra 1950.
Podpisanih 103 dijakov Pomorskega tehnikuma v Piranu
Pred dnevi je začela poslovati v Kopru, prodajainica'za metrolire. Reakcija, ki se spotika nad vsem kar izhaja iz ljudske oblasti je tudi to inicijativo ljudske oblasti žarela tolmačiti, seveda, p0 svoje. Na.i ljudje pa se v prvem trenutku niso znašli in so začeli marsikje nasedati tem zlonamernim nakanam sor/ra šnika. Vsepovsod so se pojavile govorice, da je bila trgovina odprta zalo, da bi ljudska oblast zbirala metrolire, da je taka trgovina škodljiva za ljudske množice :.in podobno. Ce pa,, si ogledamo ta okrep boij od blizu bomo ugotovili, da prinaša nova oblika, ki n; ničesar .drugega, kod decentralizacija devizne trgovine le korist našim ljudem in našemu gospodarstvu in,-splošno..
Naši kmetje bodo lahko potom teh novih oblik trgovanja zamenjali nekatere svoje pridelke za devizne bone, s katerimi si bod3 lahko v Kopru nabavili najrazličnejše artikle. Po drugi strani pa bomo nedvomno zelo
BRANKO BABIC
Kakšni so bili nujno rezultati take linije? Prvič to, da je KPI omejevala svoje oborožene sile, namesto d abi organizirala čim močnejšo narodno-osvo-bodilno armado, ki bi bila kot redna armada sposobna največjih operacij, zavzemanja in čiščenja velikega ozemlja, osvajanja mest in središč, držati osvobojena področja v vsakem položaju in nadaljevati borbo za končno osvoboditev vse dežele proti vsakomur, ki bi jo hotel ’’novič zasužnjiti. Tudi dejstvo, da je bila Italija v pro-tizavezniškem bloku in poražena dežela ter podvržena okupaciji, ne bi moglo preprečiti, da bi taka oborožena sila ljudstva ne odločala o bodoči usodi Italije. Ta okolnost bi pomenila kvečjemu eno, sicer nemajhno težavb več, ki bi jo komunistična partija Italije lahko premagala — kot vse ostale — na poti svoje zmagovite borbe. Nadalje je takšna linija koncentracije proletariata v mestih in pripravljanje vstaje povzročila to, da so ostale vse ogromne revolucionarne sile proletariata neizkoriščene, da proletariat ni krepil svoje borbenosti in zavesti v vsakodnevnem revolucionarnem ognju, da se je v čakanju na končni trenutek dejansko pasiviziral in slabil svojo borbenost. In ko je prišel tudi tisti končni trenutek vstaje, kaj je mogel tedaj storiti drugega kot to, da je po-
0 bistvenih vzrokih
rup* '* rs-'—v-
bil čim več fašistov, oblast v mestu Pa so prevzele anglo-ameriške čete, ki so takoj nato ali pa istočasno, prišle v mesto.
Znano je, da so Angloamefičaini budno pazili na to, da so hitro prevzeli oblast iz rok partizanov, če so jo le-ti v mestih slučajno prej prevzeli. In kaj je mogla Partija v takem slučaju, ko ni imela svojih večjih oboroženih sil? Malo ali pas niči Tako je tudi pozneje dovolila, da so Angloameričani partizane sramotno razorožili, da so dali, zaradi lepšega, kvečjemu kako odlikovanje. In mar niso prav oni ves čas svoje borbe, preko svojih misij, dopovedovali partizanom, da naj se v glavnem omejijo na diverzantske akcije in manjše borbe, naj čakajo z zavzemanjem mest do trenutka, ko bodo prišle angloameriške čete in jih bodo skupno osvobojali. Linija čakanja je bila vseskozi linija radio Londona, ker so se Angloameričani, iz razumljivih razlogov, bali vsakršnega razvoja in krepitve narodno-osvobodil-ne vojne. Tej liniji je objektivno nasedalo tudi vodstvo KPI.
Ko je Kardelj na prvem zasedanju Informbiroja septembra 1947 govoril o liniji in borbi KPJ v narodno-osvobo-dilni vojni, je dejal:
»Tudi vi naši Partiji so bili tedaj ljudje, okorenelii dogmatiki, ki so govorili, da more biti partizanska vojna samo pomožno sredstvo, nikakor pa ne glavno orožje oborožene vstaje. Govorili so, da lahko samo mesta, ne ne pa gozdovi in oddaljene pokrajine odločijo usodo oborožene vstaje. Zato so menili, da je nepravilno: pošiljati delavce iz mest v partizanske odrede ali pa celo, da bi vodstvo partije zapuščalo mesta in se deloma pretvarjalo v vojaško vodstvo. Dejansko so bile te in podobne teorije odraz oportunizma, ki ga je bilo strah orožja. Zmaga linije CK naše partije je v nasprotju z vsemi temi oportunističnimi teorijami dokazala, da je bila v pogojih strašne fašistične okupacije v naši deželi ravno partizanska vojna, v kombinaciji vsestransko aktivnostjo v mestih in pokrajinah, najboljša, najhitrejša in edino mogoča pot k zmagi.«
Torej ». . . partizanska vojna je v kombinaciji vsestranske aktivnosti v mestih in pokrajinah« pokazala »naj-boljšot najhitrejšo in edino možno pot k zmagi, v strašni fašistični okupaciji«, ne pa samo pomožno sredstvo za razvijanje v pogojih narodno-osvo-bodilne vojne. Ta kritika in ugotovitev je veljala tudi vodstvu KPI. Tedaj so se s Kardeljem strinjali vsi, z Zdanovom na čelu. Sedaj pa hočejo naenkrat prikazati borbo jugoslovanskih narodov, samo kot neko herojsko dejanje jugoslovanskih partizanov in nič več.
Nerazumevanje in sektaštvo — oportunistični odnos do narodno-osvobodil-ne borbe jeKPI pripeljalo še do drugih bistveaih napak. KPI ni šla na linijo ustvarjanja široke, enotne in borbene ljudske fronte, ki bi bila mobilizirala in organizirala najširše ljudske množice italijanskega ljudstva v narodno-osvobodilnii boj. Odbori CLN so bili samo po imenu narodno-osvo-bodilni odbori, v bistvu pa so bili le koalicija KPI z meščanskimi stranka-
mi na paritetni osnovi, v vrhovih. Ta koalicija je bila poleg tega zelo rahla, ker je bil vpliv partije v teh odborih nujno omejen in daleč od tega, da bi dal partiji vodilno vlogo v njih, ker ni imela temeljev enotne in trdne organizacije ljudskih množic, zgrajene na brezkompromisni borbi proti okupatorju in vsem kovražnikom ljudstva. To je bil prav navaden strankarski sistem formalne buržoazne demokracije, ki so jo izkoriščale buržu-azne stranke samo za zaviranje do-slednje narodno - osvobodilne borbe KPI. V tehodborih se je ukvarjala KPI bolj z brezplodnimi strankarski-skimi diskusijami kot s stvarnim organiziranjem ljudske vstaje in oborožene borbe. V teh odborih so v glavnem diskutirali o tem, kdo bo župan ali prefekt v tem ali onem kraju, ko je bilo treba te kraje šele osvoboditi z vsaem tem, ko je KPI izgubljala revolucionarno perspektivo oborožene borbe. Takšno politiko je vodila tudi v »osvobojeni« Italiji, kjer je bila formirana buržuazno-parlamentarna vlada, v kateri je sodelovala tudi KPL Buržuazne partije so tedaj KPJ v vladi tolerirale ker so jo tudi potrebovale, da bi s tem odvračale partijo od dosledne revolucionarne borbe in ustvarjalo iluzije v nekakšno parlamentarno demokracijo.
IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
Velika udeležba na volitvah
LJUBLJANSKO UHBWEBZO
obiskuje trikrat več študentov’mkot predvojno
v Sabor LR Hrvatske
Letos se j ena univerzo v Ljubljani in na druge visoke Sole vpisalo toliko novih Študentov, kakor doslej še nobeno leto. Skupaj s študenti visokih
vilo študentov, ki so obiskovali univerzo in visoke šole v Ljubljani pred vojno.
Otdkod ravno letos tak naval štu-
Po nepopolnih podatkih je na nedeljskih volitvah na Hrvatskem v Sabor LR HrVatske volilo skupaj 2,291.961 vpisanih volivcev ali 98.37% Za kandidate ljudske fronte je volilo 2,272.415 volivcev ali 97.84%, v skrinjico brez liste pa je 49,321, ali 2.13% volivnih upravičencev.
V vseh krajih Hrvatske je bila že dopoldne velika volivna udeležba. Prav posebno sta se izkazala okraja Čakovec in Bjelovar. V Čakovcu je bilo že do devetih dopoldne 95% volivna udeležba. Do 15 ure so bili v vsem okraju opravljene volitve v 130 vaseh od skupnih 156. Tudi v Bjelovarju se je že v prvih urah zbralo na voliščih velika večina volivnih upravičencev in so se potem člani ljudske fronte podali na prostovoljno delo. Do 16 ure je bila volivna udeležba v Splitu 99, Zadru 93.6, v
Dubrovniku 99, v Šibeniku 98, na Braču pa 96%. Po okrajih je bila dotakrat volivna udeležba: Knin 89.7, Sinj 84.4, Split 92.3, Vis 54%. V Zagrebški oblasti so okraji Vrbovec, Ivanec, Samobor, Dugoselo in Jastre-barsko do 16 ure dosegli volivno udeležbo od 90 do 98%. V mestu Zagreb je po nepopolnih podatkih do 17. ure volilo nad 98% volivnih upravičencev. V Bjelovarski oblasti je do takrat volilo 90% volivnih upravičencev, V krajih, kjer prebivajo narodne manjšine, so bile volitve lepe manifestacije narodne sloge in enotnosti. Take manifestacije so bile zlasti v reški oblasti, v krajih kjer žive tudi italijansko prebivalstvo. V mestu Pulju je bila v enem okraju že v prvi uri 40, v drugem pa 35% volivna udeležba. V Rovinju je do 9 ure volilo najmanj polovica volivnih upra-
vičencev. Kot prvi so prišli na volišče ribiči in rudarji V velikem številu istrskih vasi so bile volitve končane že pred 10 uro.
semestrov cenijo, da bo valo univerzo in visoke ljani okrog 6.500 rednih študentov, kar trikratno
letos obisko-šole v Ljub-in izrednih presega šte-
SLOVENSKI RUDARJI
ZA DESETO OBLETNICO
27. aprila 1951 poteče deset let, odkar je bila v Sloveniji, ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je v svoje vrste vključila vse ljudske množice.
Proslaviti jo hočejo s 6-mesečnim tekmovanjem in se sedaj vsi trudijo, da bo to tekmovanje doseglo čim lepše uspehe. Največje obveznosti so doslej, sprejeli rudarji živosrebrnega rudnika rv Idriji, ki so na množičnem sestanku sklenili, da bodo do 27. aprila 1950 izpolnili svoj petletni plan. Poleg tega bodo uredili več delovskih stanovanj, organizirali bodo sindikalni seminar in poživili kulturno prosvetno delo.
V Velenju bodo med drugim izdelali vibrator za jamske vozičke, elevator za ekonomijo, v novih stanovanjskih stavbah bodo uredili sanitarne instalacije ter v 11.000 prostovoljnih delovnih urah na novih stanovanjskih stavbah uredili stanovanja, da bodo čimprej pripravna za vselitev.
Rudarji v Zagrebu so začeli obnavljati klimatsko kopališče Medija-lzla-ke, k.i je velike važnosti za vso Jugoslavijo. Sklenili so, da bodo do 1. januarja 1950 to med vojno porušeno kopališče obnoviti.
Tudi trboveljski rudarji se z vso, vnemo pripravljajo na tekmovanje. Poleg svojih delovnih nalog so na množičnem sestanku sprejeli že vse tekmovalne točke.
Vsi rudniki se obenem pripravljajo na tekmovanje najboljših rudarskih brigad in številk. To tekmovanje bo trajalo do 31. decembra letos in bo nekakšna priprava za tekmovanje najboljših, ki se bodo spoprijeli med seboj v začetku prihodnjega leta v ostri bitki za častni naslov najboljših rudarjev ali delovnih številk in pa brigad.
Dvokolesa in motorna kolesa, izdelana v Zagrebu.
dentov? Gimnazijo je letos dovršilo 995 dijakov. Temu številu so se pri vpisu na univerzo in v.išje šole pridružili tudi mnogi študenti, ki so gimnazijo dovršili še pred leti, pa so bili potem zaposleni v raznih službah, zlasti, v uradniških poklicih. Z zmanjšanjem uradniškega kadra po podjetjih in u-stanovah so mnogi dobili zopet priložnost, da nadaljujejo svoje študije. Zelo veliko študentov se je odločilo za opklic arhitektov in geologov, ker je bil plan vpisa rekordno presežen za 250 odnosno 287%. Mnogo študentov si je izbralo tudi zdravniški poklic, pa tudi pri ostalih strokah je bil plan vpisa visoko presežen.
Razumljivo je, da bodo ob tako visokem vpisu učni prostori in- laboratoriji prenatrpani, zato bodo ob zaključku šolskega leta izločeni iz fakultete tisti, ki za študij ne bodo pokazali dovolj valje in resnosti. Stiska, ki jo obč '*jo univerza in visoke šole zaradi pretesnih učnih prostorov in laboratorijev, se ne da odpraviti preko noči. Uresničujejo se že veliki načrti za gradnjo novih institutov. Nekateri so že zgrajeni, večino pa še gradijo odnosno jih bodo začeli graditi prihodnje leto.
Vedno več zdravil izdelujemo doma
Nobena izmed naših industrijskih panog ni bila doslej tako odvisna od inozemstva, kot medicinska. Uvažali smo skoraj vse surovine za izdelavo

j: *ívYfTTT» WP«
F:i-.'**»« *.\iII
zdravil in skoraj vsa zdravila. Naši znan.stvenik.i-delavci na medicinskem področju stalno raziskujejo možnosti uporabe domačih surovin za izdelovanje zdravid. V devetih naših novih podjetjih se ukvarjajo danes z vprašanjem zdravil in zdravniških Lnstru-rhnetov. Omogočeno je že na pol industrijsko izdelovanje zelo •-''membnih preparatov, kakršni so sulfamidi, dar-biturati, arzenbencol, kalcijevi gluko-
L__------------n, I	^	n r n	,
ske naprave za letno proizvodnjo štiristo kilogramov tega vitamina, kar bo v glavnem zadostovalo za domače potrebe. Sulfatocol, sredstvo zoper nalezljive bolezni, že izdelujemo v velikih količinah m glavnem iz domačih surovin. Isto velja za sulfoguanidin, ki ga uporabljamo zoper različne bolezni črevesja, posebno zoper dizenterijo. Vsi ti in drugi izrelki imajo za nas še večji pomen,ker se za njihovo izdelovanje uporablja nekaj več kot polovica surovin iz domačih snovi.
\ Stavba oceanografskega instituta v Splitu, ki raziskuje naše morje. V luki je raziskovalna ladja »Hvar«.
‘nati, jodoformi itd. Nedavno so začeli z napol industrijskim izdelovanjem nekaterih drugih pomembnih medicin, izdelkov, n. pr. soilfateacela, sulfogua-nidina, nikotinske kisline, askorbinske kisline (vitamin C) in bromovega izo-vaierllurealaf Askorbinska kislina je surovina, ki so jo do sedaj v celoti uvažali, sedaj pa uporabljamo za to v glavnem domače snovi. V naši državi montirajo sedaj na pol industrij-
Gospodarske vesti ...

S POTOVANJA
Trije novi rudniki svinčeno einkove rude
Po gorivih Brdih
V ajvaljskem bazenu na južnem robu Kosovega polja v Jugoslaviji odpirajo tri nove rudnike svinčeno-cin-kove rude. V rudniku Janjevo so te dni izkopali prve tone -rude. V nekaj mesecih bosta začela obratovati še dva rudnika, Novo Brdo in Ajvalija. — Skupna proizvodna vseh teh rudnikov bo dosegla približno deseti del proizvodnje največjega jugoslovanskega rudnika svinčeno-cinkove rude v Trebči. V ajvalijskem bazenu so pridobivali rudo že v starih časih. V bivši Jugoslaviji so inozemska podjetja sicer kopala rove, vendar se ni pričela proizvodnja, ker nihče ni hotel kaj več investirati za gradnjo cest in industrijskih prog. Za zotrebe teh rudnikov so sedaj zgradili nove ceste in industrijske proge v dolžini nad 30 kilometrov. Tako je omogočen prevoz rude iz novih rudnikov do topilnice v Trebči. V kratkem bodo začeli graditi še dve žičnici, ki bosta povezali Novo Brdo in Ajvalijo z novo nor-malnctirno progo JanjevorGračanica.
STEKLARSKA INDUSTRIJA V FLRJ
Po trditvah predsednika glavne industrije — steklarske industrije — bodo tovrstna podjetja v Srbiji prihodnje leto krila za 50% uporabe okenskega stekla.
V primeri s predvojno zmagljivost-jo je steklarska industrija, povečala svojo proizvodnjo za 200 odstotkov.
Strma je pot v Brda. Iz Kanala se pričnejo velike vzpetine. Nekje globoko spodaj šumi sinje-modra Soča. Zaganja se v stene spušča v brzicah skozi velike predore, ki ujamejo njeno moč in jo spremenijo v svetlobo.
Briški kmetič poganja po strmi cesti par volov in veselo požvižgava. Sonce pripeka, osvežujoče spremlja potnika po Brdih. Vetrič pihlja iz doline in pozibava nizka smokvina drevesa. Vinogradi, s katerimi >so preprečena Brda podolgem in počez, razodevajo neko puščavo. Navajeni smo jih pač gledati, obložene s težkimi grozdi.
PTišli smo že do prvih briških vasi, ki se stiskajo na položnih hribčkih. V dolini pod cesto poje svojo enakomerno pesem traktor. V Brdih že traktor? Saj to ni mogoče. Od-kdaj je ta novost?
»Odkar smo zadružniki!« pove rdečelas briški fant in hitro pristavi, da orjejo tukaj zadružniki iz Dobro-vega. Star traktorist ponosno vodi stroj iz enega konca dolge njive do drugega. »Nekdaj je bila ta žemlja razkosana, vmes so bili mejniki, sedaj pa je vse to, kamor se oko ozre, zadružno, naše!«
Dobrovo — središče Brd. Kdo se nfe ustavi V tej prijazni vasici, če potuje po Brdih? Sredi Dobrovega je velika graščina, Nekdaj so v njej gospodovali laški konteji, sedaj so v nji zadružniki. V velikih kleteh, kjer
so pred nekaj leti imeli lokal za prenočevanje antenski vojaki, je sedaj v velikih sodih nad 2000 hi tokajca, merlota, rebule, malvazije in rizlinga — pridelek zadružnikov. Lep je bil letošnji vinski pridelek. Okrog 1200 hi svojega vinskega pridelka bodo zadružniki prodali, ostalo pa pri-hanili zase. Zadruga na Dobrovem obsega več vasi: Dobrovo, Biljano, Zalibreg, Snežeče in Drnovk. Sedaj šteje že 326 članov, toda ta številka hitro raste. V nekaterih vaseh je samo še nekaj kmetov, toda tudi ti so že sprevideli koristi zadrug. Zato ne bo več dolgo, ko se bodo odločili za skupno življenje. Lani je bil dobiček ¡zadružnikov prav lep, 169 din so zaslužili na trudodan. Računajo, da bo letos še boljši zaslužek. No, taka zadruga prinaša tudi dobiček državi, Letos so zadružniki oddali 13 vagonov prvovrstnega sadja. Precei ga je šlo za izvoz in je država' prejela zanje lepe devize za nove stroje. Zadružniki na Dobrovem tudi dobro gospodarijo s svojimi vinogradi. Tri hektare novih nasadov so uredili.
Po stnmi cesti, ki pelje iz Dobrove proti meji, se odpravimo proti našemu zadnjemu cilju, — Medani. Ta je zadnja leta postala znana po vsej Sloveniji. Kaj bi tudi ne, saj se ponašajo Medančdni z najlepšim Zadružnim domom na Goriškem; med prvimi so ga zgradili, okoli Zadružnega doma je začela rasti za-
družna miselnost. V Medani so ustanovili zadrugo, sedaj je že skoraj vsa vas v zadrugi. Privatniki in zasebni kmetje so skoraj že popolnoma izginili iz slovarja Medančanov. »To je naše, to je zadružno,« tako sedaj govore v Medani. Skupno so poprijeli; kot so začeli pri gradnji Zadružnega doma, tako sedaj gospodarijo, in v Medani so s takšnim gospodarstvom zadovoljni. 417 članov zadruge, 417 borcev za boljši jutrišnji dan, ki .se trudijo, da bi pridelali čim več vina, sadja in drugih pridelkov — to je zadruga v Medani. Letos so pridelali in prodali 1300 kvintalov češenj, 800 kvintalov ‘‘reskev, 450 kvintalov sliv in nad 36 kvintalov prvovrstnega grozdja za izvoz. Vina pa so kontra-h ir ali 1000 hi.
Povsod smo naleteli na marljive zadružnike, ki so pospravljali krmo in spravljati zadnje pridelke z njiv ter orali za novo setev. — Zadružniki v Medani so res marljivi ljudje — tako sffio zvedeli že na okraju v Gorici, v Medani sami pa smo se o tem na lastne oči prepričali. Nejevoljni so še na mejo, ki teče pod njimi v grapi in jim je odtrgala najlepše njive in rodovitna polja. Toda te meje Medančani ne priznavajo. Meja je meja, toda za nas je meja tam, ob tistih gričih — so nam povedali in pokazali, do kod živijo Slorenci.
K. B.
Tovarna kisika v Nišu je že izpolnila letošnji proizvodni plan. Med delovnimi kolektivi industrijskih podjetij je med prvimi v državi; 65 dni pred koncem leta je ta kolektiv uspešno izpolnil letošnjo proizvodno nalogo. Zdaj že dela zadnje leto petletke. Dan prej, 67 dni pred koncem leta pa je plan izpolnil kolektiv zagrebške tovarne papirnatih izdeiftov »Lipa-Mil«.
V Kreki bodo zelo povečali proizvodnjo premoga z mehanizacijo premogovnika. Zdaj prejemajo strojne naprave za mehanizacijo del na dnevnem kopu in v jami. Z uvedbo strojev bodo samo v enem obratu prihranili sto ljudi, ki jih bodo drugje zaposlili.
Tovarno kisika bodo zgradili v Kreki. Stroje za novo tovarno so že priskrbeli. Za začetek proizvodnje imajo tudi dovolj jeklenk za kisik. Tovarna bo zalagala s kisikom industrijske o-bratu v bazenu Kreke.
Flotacija bonskega rudnika je proizvedla kakovostni koncentrat bakra. Flotacija je bila poprej stalno ozko grlo rudnika. — Delavci s tehničnim osebjem so si prizadevali, da so vselej pravočasno popravili stroje, ki so se pogosto kvarili, tako da proizvodnja ni zaostajala. Oktobra je ves kolektiv ' poostril normo, da bodo čimprej izpolnili letno proizvodno nalogo. Nedavno so proizvedli najboljši koncea--trat bakra tekom letošnjega leta. Kakovost koncentrata se je izboljšala nad 22%.
Lov na volkove v bosanskih gozdovih
V zadnjih dneh so bosanski lovci ubili 900 volkov. Lani so volkovi v Bosni zadavili in raztrgali približno 30.000 glav goveje živine. Celotna škoda, ki so jo napravili, je znašala 60 milijonov dinarjev. V ljudski republiki Bosni bodo organizirali še druge skupine lovcev, ki bodo imele nalogo, uničiti še 2.000 volkov, razpršenih po vsej deželi.
S tiran Sl
ittHtMHtitHutiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiuuimuuiiiiiii!iiiiiiiiimii
SEDEM DNI PO SVETU
Varnostni svet in poseg kitajskih pregled ¡mednarodnih čet v vojno na Koreji političnih dogodkov
eiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiüiiiiiiiiiiituiiiiiiinu.i.
Ameriški general Mach Arthur, komandant vojnih enot, ki se bore na strani Južno Korejcev, je v začetku novembra obvestil Varnostni svet, da se je vojna v Koreji, katera se je bližala svojemu koncu ponovno raz-plantela s prehodom Kitajskih čet iz Mandžurije na korejsko ozemlje in njihovo udeležbo v borbi na strani Severnih Korejcev.
Moč teh čet ceni Mac Artur na 30.000 ljudi, dodal je še, da se zbirajo na Mandžursko-Korejski meji še znatne Kitajske sile, a ustvarjajo vedno resnejši položaj.
Kitajski tisk trdi, da prisotnost a-meriških čet v Koreji predstavlja prvi korak za ameriško invazijo na Kitajsko in celo Azijo, čeprav trdi predsednik Truman, da ZDA nimajo agresivnih namenov proti nobeni deželi, in prav tako ne proti LR Kitajski, in da bodo ameriške čete zapustile Korejo čim bo tam uveden mir in sklepi OZN o bodočem urejenju Koreje.
S svoje strani zapadni tisk čudno komentira, da je LR Kitajska, ki prosi za sprejem v OZN intervenirala proti silam ZN v Koreji. Mnogi listi zatrjujejo, da so Kitajci posegil v to nevrano igro edino te z namenom da ščitijo električne centrale na reki Jalu, katere oskrbujejo s tokom industrijske centre v Mandžuriji.
Takega mišljenja je bila tudi OZN komisija za Korejo, katera je 7. novembra sestavila resolucijo v kateri se zagotavlja, da bo OZN upoštevala koristi LR Kitajske na Mandžursko-Korejski meji. VS je takoj, sprjeei sklep, da se pokliče predstavnika LR Kitajske, da prisostvuje razpravljanju o poročilu Mac Arturja. Toda ta poziv je vlada LR Kitajske odklonila, z motivacijo, da korejsko vprašanje je tesno povezano z vprašanjem Formoze.
Jasno je, da'šele tedaj, ko bo predstavnik LR Kitajske obrazložil pred Varnostnim svetom mnenje, pravi namen svoje vlade v zvezi z intervencijo v korejskem spopadu bo morda
10000 let stare leso za silo še užitno
V	zaledeneli Aljaski so odkrili meso dlakovega mamut-a iz ledene dobe. Dr. Hudwoot iz Muzeja prirod-nih ved v New Lorku je dejal, da so se nekatere teh živali skorajda popolnoma ohranile. Podobnega mamuta so našli tudi v Sibiriji. Danes ga lahko vidimo v leningrajskem muzeju.
V	najsevernejših predelih sveta je gornji' del zemlje popolnoma zaledenel, ter tu ih tam v »letnih« dneh zgornje plasti malce popuste, Tedaj lahko odkrijemo najrazličnejše zanimivosti iz živalskega in rastlinskega sveta, ki so bile morda tisočletja prikrita človeškim očem., Arktična! in sibirska imena so dolga leta uporabljala mast oledenelih mamutov za mazanje škornjev, iz ščetin so izdelovala sukno, trdo krvavordeče meso pa so uporabljali kot rezervno hrano za slabša leta.
Posebne ekspedicije, ki so odkopavale ^amuta, so v njih želodcih našle vsebino zaužite hrane. V Sibiriji so celo našli v živalskem gobcu nezaužiti zalogaj.: Znanstveniki so ugotovili, da je žival padla v o-gromen prepad v trenutku, ko je hotela zaužiti hrano. Zaradi padca ji > je počila glavna srčna odvodnica. Mamuta je sčasoma pokril večni sneg in led ter nam ga ohranil »konzerviranem« stanju celih let.
v
10.000
6 kg težka toča v Angliji
10. novembra je v Exmoru v Levon-shiru v jugozahodni Angliji padala 6 do 7 kg težka toča. Angleški me-terološki strokovnjaki niso mogli pojasniti vzroke za ta pojav, kajti me-terološka poročila niso zabeležila nobene spremembe temperature v različnih višinah, kar bi bil nujen nastanek manjših in večjih kosov ledu.
Varnostni svet prišel do končnega zaključka o udeležbi kitajskih čet v borbo na Koreji.
Med tem pa obstoji možnost, da SZ da svoj veto na bodoče sklepe varnostnega sveta, obstoji pa še druga možnost, da vprašanje lahko reši generalna skupščina kakor tu predvideva resolucija sedmih držav, katera je bila sprejeta na tem zasedanju generalne skupščine.
Kako jo danes svel naseljen
V Evropi je vedno več ljudi in vsak del evropskega prostora se vedno izrablja. O tem nas najbolj pou-če številke o naseljenosti na enoti površine. Na enem kvadratnem kilometru je danes v Evropi povprečno 72 prebivalcev nekoliko redkeje je naseljena Azija, Tam pride na vsak km 2 56 oseb. Zelo, redko pa so naseljeni kontinenti Amerika, Avstralja-in Afrika. V Severni Ameriki je 9,5 prebivalcev na 1 krh2, v Južni Ameriki 6 prebivalcev, v Avstraliji pa je povprečno le 1 prebivalec na prostoru 1 km 2. Seveda so toie povprečne številke, ki kažejo povprečje na površino kontinerda in vsemi prebivalci kontinenta.
Sabotažne akcije proti vojno v
Na korejskem bojišču vlada zatišje, dočim se za diplomatskim zastorom trudijo zainteresirane sile, kako bi vsaka za sebe najboljše izrabila na novo nastali položaj. Vse pa kaže, da noče nihče popuščati, Zaradi česar postajajo vedno slabotnejši iz-gledi, da bi se mogel tamošnji oboroženi spopad rešiti s pogajanji. Pri tem si pa nihče noče nakopati odgovornosti za rešitev spora ali celo za novo svetovno vojno.
Tako se Kitajska na vse krlptje trudi, da prikaže svoj poseg v korejske dogodke kot čisto zasebno zadevo, ki nima nobene zveze s državno politiko, kot stvar posameznikov, ki so iz človekoljubnih > agibbv pritekli na pomoč napadenim rojakom.
Zal da se OZN noče zadovoliti s tem tolmačenjem in je smatrala OZN za potrebno, da povabi Kitajsko pred sebe, kjer bi imela priliko utemeljiti svojo zatrjevano nedolžnost in za to tudi predložiti dokaze. Toda Kitajska je vabilo odklonila, ker se po njenem mnenju ne da razpravljati samo o tem ali je ona posegla v korejske borbe ali ne, marveč je treba reševati če se že rešuje, problem v celoti in sem spada tudi zasedba .Formoze po ameriških četah. Ta p’a predstavlja važen del kitajske domovine, ki jo v celoti ogroža napadalni impe-rijalizem.
Na drugi strani je pa opažati tudi v Ameriki znake nervoznosti in množijo se pozivi raznih organizacij
Masas napredovanje sil OZN na Koreji -pritisk severaoimiskik in kitajskih sil na jnžiikirtjske
Pred dnevi je požar popolnoma u-ničii neko tovarno v Gallesu, ki izdeluje lahko orožje. Gre baje za sabotažo. Škodo cenijo na lOO.OOOfun-tov šterlingov. Minulo soboto je nastal požar v neki vojaški delavnici v Aldershotu, ki je uničil kakih 100 vozil.
Laburistično glasilo Daily Herald je mnenja, da bi morali povezati vso varnostno službo, da bi onemogočili sabotaže.
Pomočnik zunanjega ministra, admiral Callaghan je izjavil v parlamentu, da j ebilo v zadnjih šestih mesecih enajst požarov na vojnih ladijah ali v pomorskih delavnicah. Minister je dejal, da kažejo okoliščine, v katerih je prišlo do teh požarov, na sabotažo.
Ameriške in južnokorejske edinice so postale po prihodu ¡kitajskih oddelkov na korejsko bojišče zelo previdne. Ne napredujejo več tako zaletavo in se zelo pazijo, da ne bi izgubile zveze z zaledjem. Vojna poročila še vedno govorijo o napredovanju, toda to napredovanje se razvija tako počasi, da ne morejo konkretno 'navajati zasedenih naselij.
Oddelki sedime ameriške divizije že delj časa napredujejo vzdolž reke Ungi proti hidrocentralam, katerim so se zelo približali, toda: ¡zgleda., da Severnokorejci, se tukaj krčevito branijo. Na skrajnem severo-zahodnem področju Koreje pa izvajajo severno-
V SZ dela nad 3,000 nemških strokovnjakov
Kakor poroča tisk. agencija Nemške demokratične republike, je konec septembra prispelo iz Sovjetske zveže , v Frankfurt na Odri 218 nemšikih inženirjev in tehnikov, ki so do 1. 1945. delali v. sovjetski industriji.
Zahodno-nemška informacijska služba javlja v zvezi s tem, da je ostalo v Sovjetski zvezi še 1.800 oseb, ki so -bile svoječasno v letalskih tovarnah »Junkers« in najmanj 2.000 kvalificiranih delavcev iz podjetij nemške optične industrije ter industrije barvil.
Hekai misli e Ealiiilh vožiMr v
Volitve za 82. kongres ZDA, ki so bile 7. novembra t. 1., so pokazale, da je stranka predsednika Trumana najmočnejša v ZDA, ker je dobila za obadva doma kongresa večino, po drugi strani pa poikazujejo, da so republikanci, ki so tradicionalni nasprotniki demokratov, znatno okrepili svoj položaj na škodo Trumanve stranke. Uspeh republikancev je pripisati zlasti spretni volivni kampanji, ki se je vršila v luči korejskega konflikta in komaj pomirjenega spora Truman-Mac Arthur.	,
Marsikdo se danes sprašuje, kako bo ta velika sprememba v odnosu sil med obema dvema političnima organizacijama vplivala na notranjo in zunanjo politiko ZDA. Problemi notranje politike bodo vsekakor pod vplivom močnega pritiska okrepljene republikanske opozicije, toda radikalnih sprememb notranje politike ZDA ni pričakovati* Kar se pa zunanje politike tiče, prevladuje mnenje, da ne bo v ničemer prizadeta, kajti zunanjo politiko ZDA vodi vlada in ne Kongres. Pri določanju glavnih smernic te politike pa se vlada naslanja na tako imenovani dvopartijski sistem, t. j. na predhodno soglasnost obeh stranic.
Navsezadnje pa so volitve v ZDA pokazale tudi, da progresivna stranka ni dobila niti enega mandata, še več, poražen je bil tudi March Antonio, ki . je bil edini pred-stavnik te Stranke v Kongresu. Krivdo za poraz, ki ga je
doživela ameriška progresivna stranka, je pripisati predvsem njenim: odnosom do Informbiroja in njenemu stališču do korejskega spora. Znano je namreč, da je predsednik tel stranke, Henri Wallace, podal ostavko zaradi nesoglasja z vodstvom zaradi Koreje.
korejci hud pritisk na Južnokorejce. Gverilci, katerih število narašča .iz dneva v dan, napadajo iz zasede južnokorejske enote.
Poročila glavnega štaba severne korejske vojske so zelo podobna eno drugi in vsa javljajo, da so severnokorejske čete na vseh področjih zapletene v hude boje z ameriškimi in južno-korejskimi enotami. Poročila dodajajo, da je severnokorejska vojska že v kali zadušila poizkus sovražnika, ki je skušal napasti severno od Ansiu, na področju Tokšona.
Iz angleških dobro obveščenih kro-ogv poročajo, da se Anglija načelno strinja z ustanovitvijo nekakšne proste cone v severni Koreji, katero bi opravljala vlada LR Kitajske pod nadzorstvom- komisije OZN. Ta načrt vzbuja sedaj veliko pozornost pri strokovnjakih za vprašanje Daljnega vzhoda.
Uietminkove čete u IndoRini še vedno napadajo
Francoske čete so ob podpori topništva in letal 16. novembra izvršile protinapad jja Ho-Si-Minhove sile, da bi zaustavile njihovo napredovanje z južne strani proti Hanoju, prestolnici Tonkina. Pri tem so francoske čete zavzele štiri vasi in nekaj ozemlja, 55 milj jugovzhodno cd Hanoja. Ta akcija francoskih čet je imela tudi namen zavarovati del b tih riževih polj na tem območju.
Po ocenitvi francoskih oblastev se bodo Ho-Si-Minhove čete polastile približno četrtine riževe letine v Tonkinu.
Predstavnik francoskega vojaškega stana je javil, da se je francoska garnizija iz Loakaja umaknila v dolino Rdeče reke. Na ta način je francoska garnizija zaprla vhode, skozi katere bi lahko set"nasprotnik, če bi nameraval prodreti v območje Tsaja.
M
lililí»! ,
t
líiBSIiBIISaiSl
-	<”v>
"
M
R
mA» j*
.I
MW - -i ICí ■ ■
ággí |p| -ä! ’	!	,
til i
•	j*?“
■ Ä,:- V/
i IWM j *'/< • -M fe &
■I1IÉ i	í«¿í
■
ilSÄ
I 11¡¡¡i
raSs - 'tól : -• -.
Wmi
< :
*w, a*- i
Potala, znamenita palača V Lashi, pr estolnici Tibeta, kjer ima svoj stan duhovni in državni vodja Dalaj Lama
ZADNJEGA TEDNA
in političnih skupin, ki pravijo, da ni iskati središča dogodkov niti v Koreji niti na Kitajskem marveč drugod. Nima smisla, da mesari ameriška aVijacija kitajskega revnega kmeta, ki je znan kot najmiroljubnejše bitje na svetu in ki nikogar ne sovraži
Ta razvoj ameriške miselnosti postaja toliko bolj tesnobnejši spričo ojačanja republikanske stranke pri zadnjih dopolnilnih volitvah v senat, ki so pokazale pomik na desno. Republikanska stranka je od nekdaj bila pristaš politike močne roke na azijskem vzhodu. Sicer sedi zaenkrat še v sedlu zunanji minister Acheson,
vendar izgleda, da se mu ori vsej dobri volji njegovega prijatelja Trumana le malo trese stolček, ker se v ameriški javnosti uveljavlja sum, da je v marsičem kriv današnjega težkega položaja v svetu.
Korejska kriza meče svojo senco na vse dogajanje v svetu, najsibo že v Aziji, Evropi ali Ameriki. Iz-gledi, da bo morala Amerika vedno krepkejše posegati z ljudmi in orožjem v borbe na daljnem vzhodu, ji skoraj onemogoča, da bi mogla učinkovito podpreti slabotno zapad-no Evropo. Vprašanje, kdo bo branil zapadno Evropo, bi prišlo tudi tukaj do tragičnega razpleta, še vedno ni rešeno. Ameriški vojaški krogi, ki delajo na vse kriplje na to, da se tudi Nemčija vključi aii bolje rečeno prisili v zapadni obrambni sistem, ne najdejo pravega razumevanja ni*i med svojimi politiki, kaj šele v Evropi sami, kjer danes vlada skoraj ista rivaliteta, kakor pred obema svetovnima vojnama. Francozi trde, da so Nemci tako nevarni zavezniki, da rajše tvegajo vse nevarnosti nove vojne brez njihovega zavezništva. Nemci na drugi strani trde, da bi v takem primeru tako in tako ne branili sebe, ker bi bila Nemčija ogromno bojišče in s tem morala nositi vse usodne posledice rušenja in uničava-nja, zato da jim bolje kaže bojna črta na Reni kot pa na Labi.
Sovjetska zveza s svojimi sateliti vztraja še naprej v svoji osamelosti.. Tudi ta teden ni bilo vprašanja kjer bi se znašla z ostalimi^člani OZN, na istem stališču. Zato je pa njena zunanja politika toliko bolj bogata raznih mirovnih ofenziv. Zato izgleda, da je tudi njen predlog na sestanek štirih, ki bi reševali znova nemško vprašanje, padel v vodo. Angleški zunanji minister Bevin je že izjavil, da njegova vlada ne more vzeti zá iskrene sovjetske lepe besede in izgubljati časa, dokler ne bo teh lepih besed tudi podprla z dejanji, o čemer pa danes še vedno ni nobenega sledu. Isto stališče namerava. zavzeti tudi Amerika, le Francija, ki išče rešilne bilke, kako bi se otresla oborožitve nevarnih Nemcev, je mnenja, da bi bilo le dobro še enkrat s Sovjeti poskušati, ali nimajo sedaj malo dobre volje.
Borbi za mir naj bi služil tudi kongres miru v Sheffieldu na angleškem. Značilno za te kongrese miru je, da so nanje povabljeni in da se jih lahko udeležujejo le oni, ki gledajo na mir skozi sovjetska očala. Radi tega gledajo tudi Angleži z malo nezaupanja na te mirovne manifestacije in so bili mnenja da bi bilo.. preveč dovoliti vstop na svoje o-zemlje vsem navdušenim borcem za mir. Med temi o katerih je angleško notranje ministrstvo mislilo, da je njih vnema za mir svetovni javnosti že dovolj znana tudi brez njihove udeležbe na zborovanju v Sheffieldu so bili tudi ruski pisatelj Ehrene-burg, komponist Šostakovič, francoski učenjak Curie in druga slavna imena. Te omejitve so pa kongresu v Sheffieldu vzele pravi sijaj in s tem tudi seveda njegovo vrednost, tako da so udeleženci sklenili, da ga prenesejo v Varšavo.
Na kratko, iskrena borba vseh in' povsod na svetu, pri tem pa grme topovi in padajo' z neba tisoči tort bomb, dočim čaka ostalo človeštvo s tesnobo v srcu, kaj mu prinese jutrajšnji dan.
NAŠ KULTURNI KOTIČEK
Dijaki slovenske gimnazije v Kopru s© pridno vadijo za Teden slovenske lailtiire

¡ Podivjani fašisti so streljali in požigali, toda fniso našli sredstva, s katerim bi lahko razorožili, naše ljudstvo
DOGODKI. KI SO SE VRSTILI NA NAŠIH TLEH PO RAZPADU ITALIJE
Koprsko gledališče je dobilo te dni mlade goste. Dijaki slovenske gim-nazije iz Kopra se pridno vadijo za teden slovenske kulture. Nastopili bodo z Ribičičevo trodejankb «V kraljestvu palčkov», ki je na vseh slo-venskih mladinskih odrih zelo priljubljena, a pri nas je ostala vse do danes skoraj nepoznana. Tudi v Trstu je zavladalo veliko zanimanje za to edinstveno prestavo in bo gotovo navdušeno občinstvo počastilo mlade izvajalce s tem, da bo v tej priliki do zadnjega kotička napolnilo gledališko dvo-ano.
Igra je zelo pestra in zanimiva. Nastopa nad 49 palčkov in vil. Poln oder jih bo. Težje vloge vil so prevzele- mladinke, vendar pa nosijo pionirji glavne vloge. Pionir Eller Bruno bo igral glavno vlogo v osebi kralja palčkov. Predstava bo tem bolj zanimiva, ker nastopijo sami otroci, od katerih redko kdo ima več kot 13 let. Celo desetletni malčki so.
Povedati moramo, da so dijaki vložili precej truda, pri učenju. Včasih je šlo trdo, toda tov. Dujc je pravilno uravnaval misli mladih igralcev, da je. šlo bolje. Malo težje pa postavlja dejstvo, da bo igro spremljal
Glavinič Frančišek se je rodil v Kanfanaru leta 1580. V samostan fia Trsatu se je podal še kot deček ter prebil tu dober del svojega življenja. Po njegovi zaslugi postaja ta samostan važno sredr/e kulturne dejavnosti. Glavinič je krepko pomagal pri širjenju glagolske knjige v Istri. Leta 1G20 je odkril v Gradcu 24 zabojev glagolskih ter cirilskih ki sta jih spravila svoj čas tja Dalmatin ter Stjepan Konzul Istranin. Oba sta bila iz Gradca izgnana, črke pa zaplenjene. Ko je ves ta material Glavinič odkril, ga je dal takoj pripeljati na Reko. Do ustanovitve glagolske tiskarne na Reki, kakor je imel Glavinič v načrtu, pa vendarle ni prišlo, ker so bile vse te črke odpeljane v Rim, kjer so od tedaj tiskali glagolske knjige.
Glavinič je napisal celo vrsto knjig v slovanskem narečju, ki je v običaju v Južni Istri. Glaviničeva knjiga je prodrla v vsa istrska me-
Ko je pomlad razkazovala svojo zeleno obleko in trosila svoje bogastvo je prišla svoboda' na izmučenci zemljo. Po vrtovih je dišalo po man-delnovem cvetju in črnem trnu. Dišalo je po črni prsti na poljih, Ki niso bila izgubila svojega gospodarja, drugod pa je rastel plevel — tudi tega je zbudila pomlad. u
Prvi maj je bil miren, nekaj dni prej je bila burja popustila in Kazalo je, da ne bo več kvarila užitka pomladi in zaustavljala mladega ra stja, ki je povsod sililo na dan, aa toplo sonce. Nad Krasom so plavali kakor ovčice beli oblaki. Alpe so sei blestele v snegu in se vzpenjale VS modro nebo. Lahek morski veter in vel.ki praznik.zmage, svobode, ki ga 'je ljudstvo proslavljalo, sta motila tišino skrite rasti in življenja v prirodi. Z oken so vihrale zastave zmago
Na sredi vasi, kjer je globok komunski vodnjak in v njem raste brestj so se zbirali ljudje in razpravljali Večinoma so bile ženske, nekaj starcev za otroci, ki so se podili okoli in kričali.
Dolgo pričakovani polom je prišel. 2e pred nekaj dnevi je Nemce vzela noč. Baje so šli proti št. Petru na Krasu. Kaj točnega pa mvedel nik-do. O partizanih zadnje čase ni bilo glasu v vasi, to pa zato ker so bili Nemci budni ib so njihove patrule cele noči krožile po vašKih ulicah.
«Čudno», pravi stari brkač, »do sedaj smo bili tukaj kakor f kleti in se ne meniš za drugo kakor, da imaš zvečer polento in slane ribe pa kozarec kislice.» «Ce bi ti ogenj gorel
vojaški orkester. Vendar izvajalci mislijo, da bodo do tedna znali slediti vojaškemu orkestru.
To je najtežje delo, ki so si ga zadali Koprski' dijaki za teden slovenske kulture. Že v preteklih letih so skušali a vendar So na polovici opustili. Letos so jim. priskočili na pomoč profesorji in naše prosvetne u-stanove in pripravljalne vaje kar dobro potekajo. Prepričani smo, da bodo uspeli.
NOVE KNJIGE IN REVIJE
Novi svet, štev. 10 leto V. Izdaja društvo slovenskih književnikov državna založba Slovenije v Ljubljani.
kolo. štSvl 3 leto III. Izdaja Matica Hrvatska, Zagreb.
Pijade Moša: Zbrani govori in članki 1941—1947. Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1950. Strani 440. svetloba. Zbirke: Molčanje morja. Orožje noči ter oči in svetloba. Prevedel in besede o pisatelju napisal Janez Gradišnik. Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1950.
sta. Neutrudljivi Glavinič je bil znan tudi kot zgodovinar. Napisal je zgodovino samostana na Trsatu, ki predstavlja važen vir za študij razmer v tedanji dobi. Eden izmed Glavini-čevih prednikov se je naselil v Moskvi ter dosegel visok položaj. Naš Glavinič je dobro poznal celo Primorsko. Nekaj časa je bival na Sv. Gori pri Gorici. Umrl je pred 300 leti, to je leta 1650. Zapustil je mnogo spisov, od katerih so bili nekateri objavljeni po njegovi smrti.
režiser in igralec SNG
V	noči na 12. november je v svoji mali podstrešni sobici preminul Milan Košič, zaslužen član SNG iz Trsta.
V	četrtek zvečer je še prijazno kramljal s sodelavci, a ponoči ga je
pod šttriico, bi se zbudil šele, ko bi ti hlače opalilo,» pravi razburjeno mlekarica, ki je prisopihala ■ svojim osletom v vas, da naznani vest o prihodu partizanske brigade, ki se misli tu ustaviti za nekaj dni. Starec si je zavihnil brke, malo pordel in se umaknil v ozadje, očitek ga je zbodel. Z ostro besedo ni maral razdražiti žensk, ki , imajo ob takih prilikah po navadi prvo besedo, tudi če jim je nihče ne da.
«Alo, babe, kaj tu mencate roke in > ugibate! Primite se raje in pripravite partizanom kaj za pod zob. Vi deti so izmučeni.'Najbrž so na pohodu že več dni,» je čez čas dodala mlekarica in z bičem ošvrknila svoje zamazano živinče, da je odskočilo in odkorakalo po klancu kar se da hitro v bližnjo vas.
«Prav zaprav, kaj čakate tukaj?» je vprašal rejen kmetj ki je imel precej zemlje v svoji lasti, ki jo je kupil, ko je pognala posojilnica kmete na boben, ker ji niso mogli vrse-ga vrniti pravočasno, ko šo si sposodili za nakup umetnih gnojil ia sadnih mladik, ki jih je posojilnica sama nabavljala. Kmetu se je zdelo bolje, da piha kašo kakor hočejo ljudje, je ugotovila njegova glava, ki «se ne vrti zastonj na vratu,» kakor se je izražal pred svojo ženo, ko si je izmislil kako posebno prevaro v svojem boju za zemljo.
IVAN CANKAR
O SLOVENSKI KULTURI
Zgodi naj se, kakor se mora zgoditi: z ijudstom, k ljudstvu. Kadar pogine — in Bog daj, da bi se kmalu zgodilo — ta gnila, z vsemi hudimi in naglavnimi grehi obiožena družba, takrat ne sme poginiti z njo, kar so zgradili v . njenem okrutnem suženjstvu naši kulturni deiavci. Takrat se bo pokazalo, da so naši kulturni delavci v suženjstvu krivične in nepoštene družbe delali za ljudstvo, da bo ljudstvo, kadar postavi svojo težko nogo na tilnik temu zlaganemu narodnjaštvu, da bo ljudstvo trgalo sadove s tistega drevesa, ki so ga kulturni tlačani za svoje nehvaležne gospodarje sadili ter ga gnojili s svojo srčno krvjo! Vse, kar so delali in kar so ustvarili, vse, za kan so trpeli in umrli naši delavci — od Trubarja in Dalmatina, od Matije Gubca in puntarskih kmetov — do Prešerna in Ketteja in do vseh drugih, ki trpe in delajo v sramote polni sedanjosti — vse tisto bo nekoč svobodna last svobodnega ljudstva!	(Ivan Cankar)
nenadoma zadela kap. Tako smo Slovenci na tržaškem ozemlju izgubili odličnega igralca in obenem režiserja. Milan Košič je nastopil pri zadnji predstavi SNG v Kopru v «Veleizdajalcu» v vlogi oficiala Tomšiča, a je pri naših ljudeh dobro znan tudi z ostalih gostovanj SNG v Kopru, zato nas je vest o njegovi smrti tembolj razžalostila.
Očitki so ženske zbodli. Pomenile so se, kako in kaj in čez uro ko je otročad kričala: «že gredo, že gredo, partizani!», je bilo že pripravljeno nekaj za prigrizek.
Borci so bili utrujeni. V dolgi zaprežem vrsti so korakali, eden za drugim, se pogovarjali o koncu vojne, o tem, da ne bodo spali več v bunkerjih ali pod grmom, pač pa v svoji hiši, ugibali so s skrbjo, strahom in upanjem, ali so domači še živi in kako se imajo, se menili o ljudeh, in krajih, največ pa o pohodu na Trst,ki ni mogel biti več daleč.
Ko so se bližali vasi, prednji so začeli, kako se jim zadaj smejejo. V gruči žensk, ki so kričale in psovale, se drle in jokale, teple in brcale, se je jokaje branilo mlado dekle. Njenih ugovorov ni nihče poslušal. Matere so ščuvale svoje poglavce, da so metali v nesrečnico kamenje, same so ji pulile lase in vreščale vse besne, da je bilo joj. Gnale so jo pred seboj ob dolgi koloni smejočih se borcev kakor zmagovalke. DeiUe je prosilo usmiljenja in se opravičevalo, da ni imela očeta, da se je mora preživljati sama, ker ji je šla mati v Ameriko, pa je dobila samo kamen ¡e v razpraskani, krvavi, obraz in pesti v hrbet in prsi, kamor je padlo.
«Ne bodite no tako divje,» je rekel mladi partizan, ki je hitel mimo.
«Nak, tovariš. Ta lajda je idala mo-
Partizanske edinice so se z naglico umikale pred neprsetano rastočim navalom nemških oklopnjakov. Pri tem pa so ostale nezaščitene naše vasi, nad katero so se vrgli podivjani nacifašisti z vso svojo brutalnostjo. Nemci so požigali in klali brez milosti, a vendar se je takoj ob njihovem nastopu pokazalo, ^kje so prišli na ugoden teren in kje raču-jo na odpor. Pokazalo se je celo, da so stali dobrp poznani sovražniki: ljudstva, katerim je bilo v obdobju svobode izkazana milost, takoj pristopili na stran novega oKuoatorja in postali za nas njegovi zavezniki.
Od takih ljudi, kakor so Karlo Papič iz Šmarij, Bianchi iz Sergaš in drugi, so prejeli nacisti prve po-
IIIIIIMIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllll
KULTURNE ,,
ZdNiniY05TI
NOVI MEZZOFANTI je švedski profesor Nila magnus Holmer, ki predava na univerzi v Londonu. Mož govori in piše 200 jezikov in slovi kot poseben strokovnjak v sanskrtu, indoevropskih in keltskih jezikih ter v slovanskih jezikih in narečjih. V zadnjih časih se zelo ukvarja z jeziki indijskih rodov. Pred leti je nalašč potoval v Panamo, da se je naučil jezika indijancev. Pri tem je dognal. da je govorica tega plemena močno podobna jeziku praprebival-cev Ognjene dežele.
NAJVECJE POVPRAŠEVANJE PO TUJEZICNIH KNJIGAH je nedvomno v tuji državi Izrael, kjer se je v zadnjih letih naselilo 400.000 judovskih emigrantov iz raznih dežel. Ti kažejo prav nenavadno zanimanje za knjige in venomer pritiskajo na knjigarnarje, da jim naroče poleg angleških in francoskih knjig: ruske, nemške, poljske, madžarske, romunske, bolgarske itd. Uvoz tujih knjig pa je zaradi deviznih težav zelo pičel.
jega moža Nemcem, ko je nesel partizansko pošto, da so ga uničili in potem pod zidom ubili kakor psa. Ali naj ti ji to odpustim?»
Možje so hodili odzad in se smejali, zdaj pa zdaj bučno, če je katera izmed besnih žensk dvignila izdajalki krilo, da so se ji videle bele noge.
«Ostrigle bi jo,» se je nekdo oglasil.
«Da, da ostrižemo jo,» so se ženske enoglasno in se škodoželjno . a-smejale. Ustavile so se kar sredi ceste in čez nekaj časa je bilo dekle brez las.
Partizani so smeje zmajali z glavami. Cez nekaj časa je pridirjal kolonski brigadir in razgaal ženske. Izdajalko je dal zapreti, ženskam pa je rekel, da jo bo sodilo ljudsko sodišče. Dekle je bilo opljuvano, zaprašeno s krvačevo glavo, z raztrgano obleko, da so fantje krohotaje gledali na razgaljena prša.
Izdajalka je dobila svoje plačilo. .
Ko so se okrepčali, so borci pripo vedovali ljudem svoje zgodbe iz partizanskega življenja in govorili o tem kaj vse bo treba napraviti. Ljudje so bili veseli. Peli so in vriskali, pozabljali vsakdanje življenje skrbi in se predajali navdušenju.
Pomlad je prinesla v človeško sr ca ljubezen, voljo do dela, zakaj temelj, so bili postavljeni na zemlji, ki je bila s krvjo naših herojev. Treba je bilo sezidati stavbo novega sveta.
Zdravko Vatovec
datke, po katerih so se ravnali v svojih akcijah.
Najprej se je dvignil plamen v Marezigah, Šmarjah, Cezarjih, Kubedu, v vaseh, ki so bile najbolj trdne in enotne pri vstaji in v odporu. Hitierjevci so uničevali in pokosili vse, kar so srečali živega. Ljudje so bežali iz vasi in se skrivali po grmovju, v jamah na polju. Svinčenke so žvižgale iz vseh strani, lahki topovi so iz oklopnjakov bruhal^ granate na bolj oddaljene in obraščene griče, v vas so pa metali ognjene bombe. Požar se je dvigal vedno bolj in bolj, od strahu in groze je bežala iz vasi celo živino.
Ljudje se niso mogli znajti. Nihče ni mogel vedeti, kje se to neha, kazalo je da hitierjevci ne poznajo niti mere niti meje. Nevedni Matija Hrvatin iz Šmarij je stopil do zvonika -in prejel za vrv, da bo kot pri vsakem požaru opravij svojo dolžnost z vabljenjem ljudi na pomoč. To je bil njegov poslednji klic! Zvonenju se nihče ni odzval, šestdesetletni Matija pa se jezgrudil pod rafalom, ki mu je zavrtal lobanjo. Istega dne so bili ubitti tudi Morgan Franc, Marke-žič Milko, Hrvatin Željko in drugi Smarci. Prav ta vas je dala ob tej prvi hitlerjanski ofenzivi na naših tleh svoje žrtve. Smrtnonosna vihra je pustila skoraj vsaki družini črn odtis svojih krempljev.
Ko je padel mrak, so se ljudje z grozo ozirali naokrog — pogled na istrsko pokrajino je bil strašen. Za vsakim gričem se je dvigal plamen v obliki ognjenih jezikov. Z nočjo je v okolici zavladala smrtna tišina, le tu pa tam je bilo slišati, pokai^e nemških ivzidnic, ki so bdele nad blokiranim ozemljem. Nemci so se umikali na varno. Morali so se odpočiti, da bodo naslednji dan lahko nadaljevali svojo pot in ukrotili dvigajočo se Istro, ki je razglasila daleč okrog svoj klic po svobodi. Nacifašisti so že streljali in požigali, toda niso našli sredstva, s katerim bi lahko razorožili naše ljudstvo.
Čete partizanov so se umikale, sredi močne ofenzive so se tudi razkropile, posamezniki so odvrgli orožje in se vračali na svoje domove, kjer so našli smrti ali pa pot v nemška taborišča, toda ljudstvo ni klonilo svoje zastave, vedno glasneje je odmevala borbena pesem.
V tej ofenzivi so se naši borci prekalili in na položajih, kjer so bile prej neizkušane, na hitrico formirane edinice, je zrastla prekaljena in čvrsto organizirana vojska, ki je zadajala sovražnikom udarec za udarcem.
KONEC
SPOMINSKI Mi¥fl
14. novembra 1767 se je rodil Robert Fulton, izumitelj podmornic.
17. novembra 1946 je bilo Prvo zasedanje Ustavodajne skupščine LRS
19.	novembra 1944 je bil maršal Tito proglašen za narodnega heroja.
20.	novembra 1910 umrl L. N. Toistoj.
21.	do 26. nov. 1948 drugi kongres KP Hrvatske, ustanovni leta 1937.
23. novembra 1941 začetek I. sovražne ofenzive proti NOV in POJ.
26.	novembra 1942 I. zased. AVNOJ-a v Bihaču.
27.	novembra 1943 umrl narodni heroj Lola — Ivo Ribar.
28.	novmebra 1820 rojen Friderik Engels.
29.	novembra 1943 II. zased. AVNOJ-a v Jajcu.
29.	novembra 1945 proglasitev federativne ljudske republike Jugoslav.
30.	novembra 1943 začetek VI. ofenzive proti enotam NOV in POJ.
0 Istranu Frančišku Glaviniču
Umrl ie Milan Kosič
|= OOOOOOOOOO
oooooooooo
TOVA ICE
—== OOOOOOOOOO
" —— oooooooooo
V KAKŠNEM STANJU JE
NAŠE GOZDARSTVO
Kdaj naj trebimo krone sadnega drewja
Na to vprašanje bo 99 sadjarjev iz- sa-djar in kmetovalec prepričan. Vsak-
Primorska ima goličave, ki pričajo, da so bili tukaj nekoč gozdovi.
Leta 1854. je avstrijska vlada izdala zakon o zaščiti gozdov na Primorskem.
Sklepa se, da so že takratni gospo-dartjvi strokovnjaki polagali veliko važnost na gozdarstvo z ozirom na klimatske razmere pokrajine same in uporabo lesa v gozdarstvu.
S posbenimi odloki o bili določeni prostori, kjer se je smela pasti živina. Kozjereja je bila sploh prepovedana. Govedo in konji niso delali toliko škode na drevju, ampak so kvarili mladike.
Tako se je zakonodaja izpopolnjevala in izvajala vse do leta 1918., to je do razpada Avstrije.
Primorska je dobila novega gospodarja in za gospodarstvo so se začeli črni dnevi. Vsi dotedanji zakoni so se razveljavili in popolno pooblastilo sta dobili sekira in žaga. Stoletno čuvani in negovani gozdovi so bili posekani. Ostale so le pustinje in goličave, ne da bi jih kdo sproti za-sajal. Italijanski strokovnjaki so svetovali pogosto sekanje, da se gozd bolj zgosti. Ta trditev pa za te kraje ne drži, ker je vse drevje pognalo iz panjev. Kakih velikih dreves niso
pustili nikjer za semenke, da bi .se gozd lahko sam zasajal. O kaki zaščiti gozdov ni bilo govora. Sekalo se je vse povprek. Kdar je bil bolj brezobziren, več je dobil. Živina pa se je pasla povsod, kamor je bil mogoč dostop. Na mnogih krajih je prevladalo robidije in trnje, ki je mladiko zadušilo. Tako je Primorska brez gozdov.
Človek, ki pride na Primorsko iz krajev, kjer je bil vajen gledati stoletne orjake, dobi na prvi pogled vtis, da je čez to ozemlje pred nedavnim še pljuskalo valovje morja. Nikjer ni najti starega drevesa, iz-vzemši kako hruško in kak hrast, ki se je utajil, da ga ni dosegla italijanska žaga.
Število prebivalstva se je na Primorskem pomnožilo in s tem tudi večje potrebe po lesu. Stare, primitivno izdelane hiše čakajo popravila. Nič boljše ni s sodi in drugim orodjem ter hišno opremo. Za vse to je potreben les, katerega je treba uvoziti in plačati. Tako stojimo pred težkimi nalogami. Začeti bo treba s pogozdovanjem v večjem obsegu. Zasajeni del pa moramo zaščititi. Potrebno je začeti z borbo proti paši po gozdovih. Prevzeti bo treba ukrepe, da
se tudi s te strani- gozdovi razčistijo, saj bomo s tem dobili boljše klimatske panoge za celokupni gospodarski napredek.	Prelog.
med 100 odgovorilo: V pustnem času, pa do spomladi! Tako še sadjarji na splošno mislijo. Ali pa je res tako?
Da je treba sadno drevje zredčiti, otrebiti, s tem je danes vsak napredni
Jampanjec
je svetovno znano francosko šumeče vino iz pokrajine Champagne, in sicer iz bregov ob reki Marne, predvsem okoli Reimsca, Epernaya, Avize in Gramanta.. Pridobivajo ga od izbranih trt družine Pinot.
Slava šampanjca je stara že nad 1000 let, ko je tekmoval s takrat enako znanim burgundcem. Papež Urban II ga je smatral za najboljše vino na svteu. Takrat pa še ni bil šumeče vino. Tak je postal precej
stoletij pozneje, in sicer po menihu Perignonu, ki je postal 1. 1688. ekonom samostana v Hautvillers — svetovno znan pa je postal šampanjec šele po Napoleonovem zlomu, ko so razne evropske armade udrle v Francijo (leta 1815), okusile dobroo vino in raznesle njegovo slavo po raznih državah, kjer so mnogi pesniki in «pisatelji opevali njegovo dobroto.
Torej je bil šampanjec odkrit od papeža, menih ga je napravil šumečega; propast zavojevalca pa je raz-Sirila njegovo slavo p0 jgggi' svetu.
Gnojenje TRAVNIKOV
Za povzdigo živinoreje je najvaž nejše,- izboljšati in povečati pridelovanje krme. Jasno, da pomanjkanje dobre krme ogroža živinorejski u-speh. Zato je predpogoj dobre in u-spešne živinoreje skrb za zadostno pridelovanje dobre. krme. S pravilnim oskrbovanjem in obdelovanjem travnikov in pašnikov lahko povečamo donos, obenem“ pa lahko izboljšamo kakovost, krme. Naše delo za izboljšanje travnikov in pašnikov mora iti tole pot:
1.	Očistite pašnike in travnike od nepotrebnega drevlja, grmlčevlja in kamenja.
2.	Odstranjevanje rhahu, ki duši travo, z bran jan jem in gnojenjem z apnenim dušikom.
3.	Preiti na njivsko pridelovanje krme. NS tem povečamo površino polja in z kolobarjenjem omogočamo večje pridelke ostalih sadov.
4.	Popolno, gnojenje travnikov in pašnikov, tako z umetnimi kot prirod-nimi gnojili, kajti le s pravilnim gnojenjem zvišamo pridelek in zboij-šujemo kakovost krme.
Dobra gnojila za travnike so: gnojnica, kompost, hlevski gnoj, pepel ter umetna gnojila.
O umetnih gnojil pride v poštev apneni dušik, ki ga moramo že v jeseni trositi ali najkasneje zgodaj spomladi; na vsak način pa prej, ko trava ozeleni. Na 1 hektar 200	300
kg. Dalje čilski soliter; trosi se spomladi 150 kg na ha. Od fosfornih gnojil superfosfat, ki se ga trosi kadarkoli in sicer na ha 200 kg. Tomaževa žlindra na ha 500 kg, trosi se pozimi, oz. pred rastjo, fosfatna žlindra 500 kg na ha, trosi se pozinR, kostna moka 400 kg na ha, trosi se pozimi, od ostalih kal jeva sol, 300 kg na ha, trosi se pred in med rastjo. Dobro krmo pridelamo s pomočjo umetnega gnojila nitrofosfat — I, oziroma apnenega dušika in žlindre, na naravnih travnikih, ki imajo dobro rušo (s kakovostnimi travami in deteljicami). Na lha posejemo 200 — 300 v jeseni ali zgodaj spomladi, predno ruša ozeleni.
Apnena gnojila, kot cestno blato, apneni prah in zmleti apnenec moramo trositi po travnikih vsaj vsako tretje ali četrto leto in po 1000 kg na ha. Pril gnojenju moramo paziti, da raztrosimo gnojila čim bolj enakomerno po vsej površini. S pravilnim gnojenjem lahko dosežemo, da nam dajo travniki in pašniki takšno krmo, ki odgovarja pravilni prehrani živine. Kajti krma pridelana na kislih
travnikih in na pustih tleh, povzroča motenje v prebavi in lomljenje kosti, zaradi pomanjkanja apna v hrani. Mleko krav, ki so krmljene s sladkim senom, ni dobro za izdelovanje kakovostnega triada in sira. Slaba krma povzroča istočasno slabo odpornost živine prot: . boleznim. Krepka krma je podlaga za privz-gu-jitev krepke plemeriške živine, ki ima razen povoljne mlečnosti in “lepih o-blik tudi lep nastavek mesa in trdo zdravlje. Dobra in obilna krma ; je predpogoj umne živin veje!
C V.
Kljub suši je y marežganski zadrugi zrasla lepa pesa
Akutni ali pljučni katar
(bronchitis acuta)
Mislim, da je najbolj pogosta bolezen v našem okraju pljučni katar ali bronhite, kot jim pravijo Istrani. Oni ločijo še pljučni katar od bron-hit in sicer pomeni pri njih pljučni katar bolezen, ki jo bom sedaj_ opisal, to je akutni pljučni katar; bronhite pa pomenijo kronični pljučni katar, ki ga bom opisal prihodnjič.
Akutni pljučni katar se razvije navadno po prehodnem katarju sapnika. Nastane največkrat ob spremembah vremena, ko se človek prehladi. Tudi kemični dražljaji in vdihavanje prahu povzročajo to bolezen. Večkrat pa nastopa bronchitis tudi v zvezi z drugimi boleznimi, kot na primer pri ošpicah, tifusu, gripi in oslovskem kašlju.
Bolnik se v začetku bolezni ne počuti dobro, nima volje do dela, večkrat ima nahod in včasih hripavo govori. Nato pa nastopi suh kašelj, ki je zelo neprijeten. Občuti, kot bi ga nekaj praskalo po sapniku. Ce se nahaja bolnik na mrzlem zraku ali v prašnem prostoru, še posebno močno občuti opisane težave. Včasih se tudi temperatura malo zviša. V prvih dneh bolezni navadno nič ne izkašlja; če pa že kaj izkašlja, je to sluzasti, vlečljivi izpljunek. Po tretjem dnevu bolezni pa začne močno izkašljevati in sicer sluzasto gnojni izpljunek.
Potek bolezni zavisi od konstitucije bolnika in od tega, če So pljuča drugače zdrava; Običajno ozdravi bolnik V nekaj * dnevih, le redko ‘Se bolezen zavleče na več tednov. Pri slabotnih ljudeh, starčkih in tistih;
ki bolujejo na srcu, pa je akutni pljučni katar resno obolenje, ker se iz njega lahko razvije pljučnica.
Zdravljenje je na splošno znano. Potenje, gorčični okladki in inhalacije so stara preizkušena sredstva. Današnja medicinska znanost pa ima na razpolago kup farmacevtskih preparatov,, ki enkrat z večjim, drugič z manjšim uspehom lajšajo bolnikovo stanje.	Dr.	Hladnik Polde
Slovenski izrazi za bolezni kot jih imenujemo Istrani
Bronhite — pljučni katar Pleurite — vnetje rebrne mrene Pulmonite — pljučnica Gastrite — želodčni katar Apendičite — vnetje slepiča Artrite — vnetje sklepa Flebite — vnetje žil Čistite — vnetje mehurja Pielite — vnetje ledvičnih čaš Gaštro — akutno vnetje želodca in črevesja (navadno pri otrocih) Diareja — driska Pošast — kašelj
Meninžite — vnetje možganskih mren ali open
Holecistite — vnetje žolčnega mehurja
Dr. Hladnik Poide
Kaj zna zdrav dojenček v p vem letu
S petimi tedni se začne smejati: V šestem tednu dviga'* glavo, če leži na trebuhu, -Z dvemi mešeci Zaznava udarec žlice ob skledico. S tremi meseci začne migati z glavo in
jo držati pokonci pri vsaki telesni drži. S štirimi meseci že lahko fiksira in grabi z rokami. Z šestimi meseci otrok prosto sedi. Po devetih mesecih otrok že stoji in se pri tem drži. Z dvanajstemi meseci pa mora že prosto Stati in hoditi. Z dvfemi leti mora otrok že govoriti več besed skupaj, ki pomenijo krajši stavek.
Otroške ambulante v našem,,akraju
Od 1. novembra dalje ordinira spe-cijalist za otroške bolezni v Kopru vsak dan od 9 h - 11 h in sicer začasno v ambulanti v koprški bolnici (razen sobote). V tem času sprejema tudi naročila za obiske na domu.
V	Izoli ordinira ob ponedeljkih in četrtkih od 11 h - 12 b.
V	Piranu ordinira ob torkih in petkih od 11 h - 12 h.
Ob sobotab pa ordinira v Bujah od 9 h - 11 h.	\
V	te ambulante pošiljajte otroke do 14. leta starosti. Otroci socijalnih zavarovancev morajo imeti potrdilo delodajalca (bolniški list); ostali, ki so tudi upravičeni do brezplačnega zdravljenja (ubožni in otroci invalidov) pa morajo imeti potrdilo KLO-ja oziroma invalidsko izkaznico.
V kakšni starosti dobivajo otroci zobe
Do petega leta starosti imajo otroci takozvane mlečne zobe ali prvo zobovje in sicer 20 po številu.
Prve zobe dobi otrok v 6 — 9 mesecu starosti in sicer najprej spodnja sekalca, nato v 8 — iO mesecu 4 zgornje 1 ;sekale-£,; ’ h ato v 12 — 15 mesecu stranska špodnja sekalca, prva zgornja kočnika in prva spodnja kočnika, nato v 13 — 24 mesecu najprej zgornja in potem Spodnja podočnika,
do ve, da je treba stare, bolehne veje odstraniti, ker so nepotrebne zajedal-ke zdravih. Take veje so tudi vzreja-lišča nekaterih zelo škodljivih sadnih zajedalcev, posebno zloglasnih lubadarjev. Kdaj pa bolehne veje najlažje opazimo? Vsak mi bo pritrdil, da tedaj, ko je drevo še zelen,o, kq je na njem še listje.
Neovrženo je tudi, da moramo vrh' zredčiti tako, da prihaja svetloba od vseh strani, torej povsod, v njega.1 Vsaka brezlistna krona je videti dovolj svetla. Kdaj torej najbolje presadimo, katere veje. so. pregoste in katere ne? Naravno tedaj, kadar ima sadno drevje še listje. Tako imamo že dva zelo važna razloga, da trebimo vrhove sadnega drevja v času, ko je še listje na njih. V tem času tudi lahko razločujemo, katere veje so bolj zdrave, krepke, in sicer' po tem, kako imajo razvito listje; krepkejše pustimo. Izkušnja pa uči še, da je sadno drevje najbolj občutljivo okrog pomladi, in to tedaj, ko se začne po njem močno lregibati sok. Zato izrezovanje vej proti pomladi lahko: povzroči hude posledice. Bolezni, kakor n. pr. rak, smolikavcst itd. najraje nastopijo na spomladi obrezanem sadnem drevju. Obrezovanje na pomlad je lahko občutljivejšemu sadnemu drevju, na pr. košjičastemu, radi smo-like, pogubonosno.
Kdor ne verjame, na,j poizkusi ter napravi n. pr. na črešnjk zareze večkrat na leto. Našel bo smolikove večinoma le tiste rane, ki j h je nar pravil spomladi.
Obrezovanje pozno na pomlad, ko začne sadno drevje že razvijati listje, je brez obzira na škodljivost zdravja tudi nasprotno vsem pravilom;pravilnega oskrbovanja sadnega drevja. Potem sadjar in kmetovalec krepi sadno-drevje in ga po nepotrebnem ne slabi. Za razvoj listja je imelo-sadno drevje od lanskega leta nakopičeno v koreninah, deblu, vejah in popkih zaloga hrane. Cim se listje razvije, ali prej, ko so še premili sokovi, gre večji del-teh snovi sadnemu drevju po nepotrebnem v zgubo.
Izkušnja nas tudi uči, da se za časa, ko je še listje na drevju, rane riajlep-še zacelijo, mnogo lažje kakor one,; ki so napravljene pozimi.
Ce sadnemu drevju odrežemo precejšnje število veji tedaj, ko je še molj v soku, bodo pri enakih koreninah ostale veje dobivale naravno več soka. Učinek tega opazimo že prihodnji pomlad v številnejšem, in bujnejšem, listju, pa tudi v večji rcdiv.it-ncsti.
Vzrokov je -torej dovolj, da trebljenja vrhov sadnega drevja ne prelagamo zgolj na zimski čas, temveč' ga uspešno vršimo že sedaj, vso jesen.
Sadjarji, kadar v tem čacu utegnete, vzemite žago, škarje in nož v roko, pa po lestvi na drevo in trebite, kar je treba. Potrebno je tudi, lotiti se pomlajev-. * drevja. Car, za to delo je ako podaljšan, in ga lažje -izvršimo. Ta dela -nadaljujte, če je potrebno, tudi čez zimo, nikakor pa ne pozno spomladi. Slednjega se izogibajte zlasti pri občutljivem in slabotnem drevju.
Pri tem pazimo, da ne spodbujamo s prekorenitim obrezovanjem razvoja vodenih mladih in da ne povzročimo motenja rasti. Pri prezanemarjenih kronah, kjer bi morali preveč iztrebiti, razdelimo delo rajši na več leta Kadar pa so krone v, redu, zadostuje, da jih pretrebimo vsako 3. ali 5. leto.-
Nasveti za hišo in dom
Da les ne razpoka. Da les ne razpoka, ki se rabi za kolesa, ročice i, dr., ne razpoka ali se ne skrivi, ga namakaj kakih 8 dni v slani vodi. Tak les prenese sončijo-. vročino in tudi vlažnost.	oj
Lep za kovine in stekio. Steklo prilepiš na železo, baker itd. s sledečo zmesjo: 4 dele trde smole i n 1 del voska deni v posodo inf raztopi, na Žerjavici, primešaj en del dobro zmlete opeke. Zmes iri predmete, ki jih hočeš zlepiti, prej malo ogrej.
Kakolzvonija
po koprski okolici
Wf	TftrriinfrBi^Tiif i.nrrrr ~~W
je pred leti polomil streho in padel v zakristijo med maševanjem zato ker ga je cerkovnik premočno vlekel.
Na ra£un zvonikov in zvonov Se danes zbijajo Šale;, vendar ae tako kakor v preteklosti; bile so boljše in je bila domišljija naših staršev večja.
Vsaka naša vas se rada ponaša s svojimi zvonovi zato zbirajo ljudje šal ena račun drugih vasi. Kamor pridete in povprašate po tem, vam bodo ponosno nastlali smešne rečenice o zvonenju v drugih vaseh. Te rečenice pa ne opsujejo glasu, temveč navadno kak običaj te vasi. Po navadi vam povedo, s či mse ukvarjajo ljudje pod temi ali onimi zvonovi. Navadno povedo tudi, kaj ljudje denejo v lonec, torej kaj radi jedo! Ce vprašate Hr-vojčane, kako zvoni njihov zvon, vam bodo povedali, da zelo lepo in še to vam zaupajo, da nima nihče nobene rečenice na njihov račun. Radi pa povedo, da pravijo zvonovi v Kušjem bregu takole: U — Kučjem bre — go hru — ha ni, ora ga je, — ora ga ni! Ce greste v Kučji breg, vam bodo povedali lepo šalo na račun Hrvojčanov: »Dia, don, padovon — hite kapolona v stron!« V Loparju pa je stih kratek, a jedrnsat: »Ri-že u pijat Re-žo u pi-jot.« V Pomjanu je skoraj isti, vendar z dodatkom: »Ri-že u pi-jat, ježo u kanton.« V Truskah pa: »Tuče kravo — muze tele!« Koštabonski in paren-ski imajo najlepše stihe, ki se glasijo: »Dej mo ga! Z vvjlame — z grato-ljame — v voio ven gre. Daj za njim.« Gažonski in šmarski sta pa skromna in zelo majhna. Ljudje pa so si izmisliliapar lepih besedi: »En hlee-bič, — $eet Soldov...« Nekateri ne zvonijjo več, ker jih je odnesel ranjki Duče, iz njih je vlival topove, da je potem požigal naše vasi.
To so bile rečenice. Glasu pa ne moremo tako lahko izrazit povemo lahko, da zvnnita padenski in koštabonski precej jasno in hitro, medtem ko Iaborski in pomjanski počasi. Seveda je vzrok temu tudi število zvonov. V Gažonu in Šmarjah zvoaijo zateglo, a lahkotno, ker niso tako veliki, da bi basirali. Preprosti ljudje vedo o zvonovih še več povedati. Povedo vam na smešen način tudi, kako so nastali. V Gažonu je recimo Bepič Toglič milostno prosil »gospoda«, naj dovoli, da zgradijo Gažončani majhen zvonik. Toda ker ni hotel konkurence svojemu ž eitak slabemu zvonu v Šmarjah, so v Gažonu napravili za cerkvijo na kro ■ zakristije dva opornika in nanje obesili zvon, ki pa jam
Kako je Jože „18” zdravil viso
in iz britve voz napravil?
Na malijskih hribih, morda ravno na Maliji je živel — in najbrže še živi — Jože Rus. Rekli so mu Rus, ker je bil kot vojak Franca Jožefa v Rusiji. Jože Rus je navaden kmet. Njegova sestra je dobra motika. No, in ravno o tej motiki so s emenili nekega deževnega dne malijski možje. Vsi so hvalili njegovo motiko »tku močna in lepa, da je ni takšne«.
Dragi bralci, medtem je prišel Jože Rus na svoje stoinstokrat povedane dogodivščine iz Rusije in hotel dokazati, da je iz «britve napravil vus«, ki ni najmanj zaškripal niti pod težkim teretom. Povedal pa ni, kako je to napravil, najbrž bo svojo inženirsko tajnost nesel v grob in ubogo človeštvo ne bo imelo nič od njegovega izuma. Nato se je debata nadaljevala in vsakdo je nekaj povedal; < eni dogodivščine iz Rusije, drugi pa, | kako jih volkodlaki preganjajo. Padla je beseda tudi o bombah in tu je imel glavno besedo Jože Rus, ki je povedal, da je ena bomba v Rusiji padla na neko kravo, jo vzdignila 100 metrov visoko, nato pa je uboga krava padla na tla, »uzdignel rep, eno začela teč, da nanka hudič je nebe ujeu.« No, in tako je Jože Rus basal bombe v glave svojim vaščanom, ki pa se na srečo niso raznesle.
Končno je padla beseda tudi na vino in so ga nekateri hvalili, drugi pa grajali, da se jim je vino skisalo,
nato se pa oglasi naš znanec in reče: »Ztu, ke ste makake, se je vin0 skir salo! De beš furbast te ne be, vero? Kej ffise čel lanjsko leto od unega vošterja, da je. trba dat u usak hekto vina, en kilo soli, pa te ne bo kislo? Ma ti se jemo narberš tabak u uše-seh, zatu niše čel unega vošterja?«
Tedaj se iz kota oglasi Tone in reče: Potem ni bilo več kislo, ampak slano in tako je bil naš Rus kljub vsej mogočnosti premagan.
Kaj pravite?
2e v mesecu avgustu se je Okrajnemu odboru Enotnih sindikatov porodila misel za ustanovitev centralnega SKUD-a v Kopru. Na nekem sestanku sindiikalno-kulturnih referentov je bila sprejeta obveza, da bo sklican v mesecu septembru ali oktobru ustanovni občni zbor. Pevski zbor sicer dela, kaj pa je z ustanovnim občnim zborom in ostalimi sekcijami, ki bi našle tudi mnogo pripadnikov? Kje je vzrok, da še ni prišlo do izpolnitve obveze in da se kulturno življenje v Kopru tako počasi razvija? — Kaj pravite?
Razveseljive gibljive cene
V trgovini »Omnia« so ceno električnemu razdelilniku znižali od 110 din na 39.— din.
Opazovalec iz ljudstva pozdravlja tako znižanje.
AMERIKANADA
Pes Bač, last Bilija Hily-ja iz Amerike je pričel kaditi v četrtem mesecu. Lastnik sam ga je moral naučiti kajenja, da ga je ozdravil druge razvade žvečenja tobaka. Ta razvada se še ne bi štel v zlo, če na bi bil napadal kadilce na cesti in jim jemal iz ust cigare in cigarete ter jih požrešno pogoltnil s papirjem in žarečim pepelom vred.'Sedaj pe,s Bač pokadi 6 cigaret dnevno.
Predavanje po vseh prosvetnih društvih «Slovenska beseda in mi»
V	Kopru ob 23. uri v gledališču Ristori «Literarni večer»
PETEK 24. NOVEMBRA:
Otvoritev razstave slovenske knjige, ki jih priredijo prosvetna društva
V	Kopru slovesna otvoritev prve slovenske knjižne razstave ob 16. uri SOBOTA 25 NOVEMBRA:
V	Kopru «Večer slovenske besede» v gledališču Ristori ob 20. uri. Sode-
lujejo: dramska družina PD «Jadran» in Dekanov z Ingoličevo enodejanko «Lavorjev venec»; dramska družina PD «Branik» iz Šmarij z Breshtovo enodejanko «Puške gospe Carrar». Recitacije in literarni I odlomki.
Kulturno prosvetni večer pa priredita PD «Jadranska zarja» iz Semedele in PD «Igo Gruden» v Pučah.
PD «Primorje» v Vanganelu uprizori doma Linhartovo dvodejanko «Zupanova Micka».
NEDELJA 26. NOVEMBRA
V	Šmarjah gostovanje dramske družine iz Sv. Križa s Standekarjevo Itrodejeuko «Prevara».
V	Kopru gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta z Boži-
čevo dramo «Umik».
PONEDELJEK 27. NOVEMBRA:	i
V	Kopru uprizoritev Ribičičeve otroške igre «V kraljestvu palčkov».
TOREK 2*. NOVEMBRA:	i
S sodelovanjem masovnih organizacij priredijo prosvetna društva akademije v čast obletnice ustanovitve Nove Jugoslavije.
SREDA 29. NOVEMBRA:
% \
V	Kopru ob 16. uri koncert godb na pihala na Titovem trgu in ob 19.
uri v gledališču Ristori «Večer slovenske pesmi», kot zaključna prireditev «Tedna slovenske kulture».
Rojstva smrti in poroke
Rojeni v mesecu oktobru 1950:
Bacci Sergio, Sason Guido, Krnič Dragan, Lepase Lucia, Bilosiavo Narcisa, Bernardi Marisa, Ulcigrai Bruno, Grižonič Loredana, Mušič Vlasta, Berne žBožena, Suber Dorjano, Dam-brosi Lidia, Marši Gianna, Jerma Sil: van, Savarin Oskar, Rodela Marino, Kavrečič Rudi, Marsich Franco, Bertok Nevja, Bertok Marija, Mazzucato Wrneila, Divajaik Samo, Kalcina Li-bero, Jakomin Nadja, Juriševič Bruno, Zrzet Noretta, Bergamasco Nadia, Zorzet Larina, Olenich Ondina, Vas-con Mario, Hrvatin Boris, Vidonič Danica, Stok Božo, Zettin Gianfranco.
ZAKAJ?
Okrajna planska komisija ne priznava krajevnemu odboru v Kortah, da je do danes izpolnil plan gradbenih del za 70% in da je pri tem s prostovoljno delovno silo prištedil nad
250.000	dinarjev.
KDO JE KRIV . ..
.... da v Glemu, Borštu in La-boru še danes niso končali z mlatvi-jo žitaric?
ZA NAŠE PIONIRJE
líú&d n&m $ JfosiOfnC—
DRAGI ISTRSKI IEDNIK!
Zelo sem bil presenečen nad knjigo, posebno nad nepričakovano nagrado. Od veselja sem pustil kosilo in hitel v šolo k svojim tovarišem, da jim povem veselo novico. Najlepša hvala za vse skupaj!
Vesel sem nagrade, ker mi ne bo treba- več prositi rnamio in očka za šolske potrebščine in za »Istrski tednik«; 50 din bom daroval za Rdeči križ.
2a UuUeU las in tisUs glave-
NALOGE
Peter je dobil v neki vasi 476 izvodov «Istrskega tednika»: koliko denarja je imel, če je bilo v njegovem žepu še 76 din?
Jurij ima dve leti več kakor brat Peter. Jurij je sedem let starejši od sestre Anice, katere leta so točno štirikratna razlika med starostjo Anice in Petra.
Koliko let ima Peter?
Kdo je Anaitolij Kapitanovič Boldir-jev, kako je umrl in kdaj se je rodil?
Kje se nahaja Sargaško morje in po čem je znano?
Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik:
Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru
5;ITN’fl „
VPRflSfiNJfl
1.	Kaj napravijo v Londonu, ka-dar dežuje?
2.	Kakšno zemljepisno širino ima Koper?
Rešitev križanke iz zadnje številke
1. Vodoravno: 1. nit; 4. Krn;
6.	hrana; 9. os; 10. Po; 12. ob; 14. da;
15.	Fuderer; 17. it; 18. sa; 19. as; 21. na; 22. Ido; 24. opera; 26. ura; 27. arh.
Navpično: 3. tros; 4. knap;
5.	ra; 7. ar; 9. obuta; 11. Odesa; 12. ofi; 13. bes; 15. ara; 20. sipa; -1. nora; 23. do; 24. or; 25. ar.
SITNA VPRAŠANJA
1.	Po najkrajši,
2.	Mokrih,	! i f [
3.	Veznik »in«.
Sedaj pa moram nekaj povedati o našem risarskem krožku. V petek, dne 27. oktobra tega leta je bila o-tvoritev risarskega kročka.
Tov. Vilhar je na kratko očrtal pomen krožka in dal navodila, kako je treba začeti. K risarskem krožku je pristopilo 64 pionirjev.
Sledile so volitve. Volili smo odbor vodje, tajnika in namestnika.
Po volitvah je tov. Vilhar razdelil papir za risanje. Vsi smo risali hišo, kakršno smo si zamislili.
Mi .pionirji, iz osnovne šole v Postojni! se pripravljamo že tudi na 29. november. Priredili bomo deklamacije in igre.
Pionirska križanka
1	2		3		4
5		6			
7				8	
9			10		
		11			
	12				
skupaj; 11. vodja'banovine (dvojina);
12.	kmečki prizidek — poslopje.
Navpično; 1. jih ima vsaka šola; 2. jo stavimo na koncu stavka; 3. da (v nemščini); 4. reka na Hrvatskem;
6.	ono, Bredina in konec; 8. okoli zemlje; 10, bolezen; 11. oblika glagola biti.
O Nikolaju Tesli
Nikolaj Tesla je eden najslavnejših fizikov na svetu. Rodil se je v Liki (Dalmacija) leta 1856., umrl pa je pred osmimi leti v u iči od 7. do 8. januarja, daleč od svoje domovine.
L.	1882. je izumil generator za tro-fazni tok, brez katerega je sodobna industrija nemogoča. Delal je predvsem v tujini in sicer v Ogrski, Angliji, Franciji in Ameriki. Živel je skromno. Izumil je še mnogo stvari iz področja elektrotehnike in postal tako slaven po vsem svetu.
Na severnem ledenem tečaju doseže debelina ledu 5 do 6 metrov. Iz fizike nam je znano, da je jed slab prevodnik toplote ali mraza, zato ne morejo zmrzniti ostale vodne plasti, ker jih ravno led ščiti.
Vodoravno: 1. kratica za našo osnovno organizacijo; -. Pogost pojav predvsem pri pionirjih, ko tečejo solze; 5. okence v zvoniku; 7. organ za vid; 8.. dva enaka soglasnika; 9. predlog; 10. kupčija ali več stvari
JL
Najboljše je rešil križanko, . čeprav je imela nekaj tiskovnih napak in sitna vprašanja, Umer Jordan iz Babičev.
REŠITEV NALOG
Premer žoge je 3,5 cm.
*
Površina soda je 1884 m2, torej bi držal sod 18.840 litrov.
Umrli v oktobru 1950:
Gunjač Jože, star 56 let; Furlanič roj. Vatovec Larija, stara 63 let; Kozlan Jožef, star 55 let; Furlan roj. Koser Marija, stara 33 let; Simmeni roj. Surian Anna Marija, stara 45 let; Toškan roj. Stefančič Ana, stara 72 let; Kvrečič roj. Koren Antonja, sta-r a55 let; Stok Božo, star 1 dan; San-tin Josip, star 92 let.
Poročeni v oktobru 1950:
Tonei Chilante, kmet, in Andrnjoli Jolanda, gospodinja; Cok Miroljub, mehanik, in Dilica Antonija, uradnica; Faveto Stelio, šofer, in Derin Gi-occonda, gospodinja; Almerigogna Vit-torio, mehanik, in Delconte Maria, delavka; Doljak Ivan, delavec, in Poljak Erna, telefonistka; Rebula Jožef, uradnik, in Brajnik Lidija, u-radnica; Dobrinja Aquilino, kovač,’ in Minka Giacomina, gospodinja; Vatovec Ivan, nam., in Vascon Marija, gospodinja; Videniš Ivan, kmet, in Sabadin Petra, gospodinja; Buljak Sti-an, oficir JA, in Pežun Ema, ekonom-ka; Ivancich Ermanno, delavec, in Flego Marija, gospodinja; VerzieF Bergio, delavec, in Vuk Marija, gospodinja; Zuvin Ivan, šofer, in Pečar Marija, kuharica; Franzza Sergio, kmet ,in Santin Ana, gospodinja; Tu-ek Aleksander, in Olivio Armida, gospodinja; Pohlen Bruno, kmet, in Sabadin Graziela, gospodinja.
A B B@~
jugoslovanske cone Trsta
PREGLER ODDAI od 17. XI. 50 do 23. XI. 50. ’
Poročila v slovenščini vsak dan ob
7.00	(ob nedeljah ob 7.30), 13.60, 19.30 in 23.05.
Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18.15.
Pregled tiska v slovenščini vsak dan (razen nerelje) ob 14.45.
Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in
7.15	(ob nedeljah ob 7.00 in 7.45).
Nedelja 19. XI. 50.
8.30	Kmetijska ura (slov.); 9.00 Iz Mozartovih del; 9.30 Kmetijska ura (it.);
10.00	Folklorna glasba; 10.45 Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.15 Slavni solisti pred mikrofonom; 11.45 Našim ženam (slov.);12.00 Glasba po željah (slov.); 13.15 Skladbe za mladino;
13.30	Pionirska ura: Živali na preži (slov.); 14.00 Glasba po željah (ital.).
17.00	Oddaja za podeželje: Pogovor v narečju; A. S. Puškin: Dunja, poštarjeva hči; Reportaža: Odpravljamo žalostno dediščino fašizma (slov.); 19.00 Kaj smo vam pripravili (Ital.); 194.5 Slovenske narodne pesmi;20.00 Chopin: Koncert za klavir in orkseter v E-molu; 20.45 Politični pregled (ital.);
21.00	Iz opernega sveta; 22.00 Športni pregled (ital.).