SLOVENSKI GOSPODAR Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32 —, polletno din 16'—, četrtletno din 9 —-, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000—, četrt strani din 500'—, '/• strani din 250—, '/i. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Sodoben opomin Poljski škofje so izdali nedavno poslanico poljskemu duhovništvu, ki v njej podrobno razpravljajo o nalogah, katere mo rajo v sedanjem času izvrševati duhovniki v službi cerkve in naroda. Govoreč o pro-tivnikih katoliškega duhovništva in o ovirah, ki jih delajo njegovemu plemenitemu teženju in delovanju, se posebno pečajo s framasonstvom in njegovim rovarjenjem. Med drugim to-le poudarjajo: »Proti veri se bori, navadno tajno in zarotniško, svo bodno zidarstvo in svobodomiselstvo. Bore se za znani svobodnozidarski program, ki ga hočejo ostvariti na razvalinah cerkve. S te strani zadeva cerkev na ovire, katere ji stavi na pot nevidna roka, ki ji meče sedaj tu sedaj tam polena pod noge. Od tod tajne zahteve po šolah brez verskega nauka in verske vzgoje ter po oslabi jen ju duhovništva. Od tod brezimensko zahteva nje, da se ukinejo katoliški karitativni zavodi in katoliške dobrodelne organizacije Sa se razlastijo redovniške bolnišnice in cerkvene ustanove. Od tod svobodnozidar-sko zahtevan je po popolni ločitvi države od cerkve. Od tod razširjanje laiške (versko neodvisne in brezverske) morale, od tod želje ir napori, da se naj cerkev popolnoma izrine iz področja duševnega življenja.« To je sodoben opomin, ki v polnem obsegu tudi velja za naše razmere, saj je naslovljen na razmere, ki so našim povse slične. Framasonstvo (svobodno zidarstvo) je stoleten zarotnik proti Bogu in cerkvi. Njegovo delovanje navadno ni Javno, marveč tajno, vprav zarotniško. Zaklel pa se je ta zarotnik, da bo storil vse, podvzel vse ter ne bo prej odnehal, dokler ne izrine cerkve in duhovnikov iz šol (1. točka!) in vzgoje mladine, redovnikov in redovnic iz dobrodelnih zavodov in ustanov, države popolnoma ne odtrga od cerkve ter duhovnikov ne zaklene med štiri cerkvene zidove. Ako smo rekli, da besede poljskih škofov veljajo tudi za nas, jih nočemo omejevati na tiste, ki so včlanjeni v framasonske lože. Mnogo takih je med nami, ki sicer v lože niso včlanjeni, pač pa v framasonske-ga protikrščanskega, proticerkvenega duha. Saj tudi poljski škofje govorijo ne -samo o svobodnih zidarjih, marveč v obče o svobodomislecih. Glejmo jasno, ravnajmo dosledno in ne dopušča jmo nobenega slepomišenja ! Svobodomisleci, napredn jaki ali kakorkoli se imenujejo, imajo proti-verski in proticerkveni program. Temu programu in tem ljudem veljaj naša borba! Naše delo pa veljaj izvrševanju katoliškega programa med našo mladino, med vsemi stanovi našega ljudstva in na vseh področjih njegovega javnega življenja. Najmogočnejša manifestacija za mir O 34. evharističnem kongresu v Budimpešti poročamo na tretji strani. Kakor je bil celotni potek veličasten in spada ta kongres med najbolj uspele, kar jih je videl ter doživel svet, je bil tudi zaključek budimpeštanske počastitve Najsvetejšega mogočna manifestacija za idejo miru. Na zaključnem zborovanju kongresa v nedeljo, 29. maja, dopoldne je nagovoril vernike po radiu iz svojega poletnega bivališča Castel Gandolfo pri Rimu sv. oče. Podelil je udeležencem kongresa apostolski blagoslov z željo: »Prosim Vsemogočnega, da bi skoraj doživeli boljše čase, kakor so današnji, da bi se razgnali oblaki, ki nam neprestano napovedujejo težke viharje.« Na zadnji javni nedeljski seji kongresa je španski kardinal Goma y Tomas opisal grozote španske državljanske vojne in Praznih naše svobode 20 letnico Jugoslavije bo veličastno proslavil obmejni Maribor. Maribor je bil vsa desetletja ognjišče domače narodne kulture. Maribor je vodil narodno-obrambne boje in je pod vodstvom generala Maistra postavil pred 20 leti Jugoslaviji državne mejnike na severu. Maribor hoče rasti v svobodi in z njo čuvati državno mejo. oznanil navzočim, da se kljub vsemu temu katoliki v Španiji lepo razvijajo in se borijo z največjim navdušenjem proti komunistom. V opoldanskih urah je šla po glavnih ulicah mažarske prestolice zaključna procesija z Najsvetejšim. Procesije so se udeležili vsi cerkveni dostojanstveniki, zastopniki vlade, številna duhovščina, mladina, katoliške organizacije ter nepregledne množice naroda v «arodnih nošah. Veličastni mimohod Najsvetejšega je bil od vsake strani obdan od stotisočev gledalcev. Po procesiji je bil blagoslov na Trgu junakov. Zadnjemu blagoslovu je sledilo zaključno zborovanje, na katerem je naslovil na razhajajoče se množice romarjev bodrilne besede papežev zastopnik, kardinal Pacelli. Marib»r vabi, da z njim praznujemo praznik naše svobode. Pokazal bo na veliki kulturni razstavi od 6. do 15. avgusta svoj narodni razvoj v zadnjih 20 letih in v nedeljo, pred Velike maše dan, 14. avgusta, bo na velikem narodnem taboru ponovil prisego, dano na taborih pred 70 leti in izpolnjeno pred 20 leti. Weiifta letafsfta razstava v Beogradu Zadnjo soboto dopoldne je bila v Beogradu slovesno otvorjena mednarodna letalska razstava, prva v Jugoslaviji in na Balkanu ter v vsej jugovzhodni Evropi. Pokroviteljstvo je prevzel knez namestnik Pavle. Priredil je razstavo Aeroklub s sodelovanjem vojnega letalstva, zveze letalske industrije, družbe za letalski promet, zveze gasilskih društev in Rdečega križa. Otvoritve so se udeležili člani vlade z dr. Stojadinovičem, diplomatski zbor in posebna odposlanstva držav, katerih letalski proizvodi so na ogled. Na razstavi sodelujeta Romuniia in Češkoslovaška z manjšima skuninama vojnih letal. Najbolj so počastili beogradsko letalsko razstavo Nemci, ki so odposlali po nalogu feldmar-šala Goringa 28. maja iz Greiffwalda 38 letal pod vodstvom letalskega generala Förster ja. Z letali se je pripeljalo 54 častnikov in 160 mož. Nemški letalci so ostali v naši prestolici do 1. junija. Nemci so tokrat poslali prvič v inozemstvo celo letalsko skupino. Nemška letala so na poletu v Beograd 28. maja pristala na Dunaju, od koder so nadaljevala pot v našo prestoli-co, kjer so sodelovala pri letalskih predvajanjih. Nemci so odleteli v nedeljo, dne 29. maja, s celo skupino nad Oplenac, kjer so odvrgli venec v počastitev kralja Aleksandra I. V ponedeljek, 30. maja, popoldne so položili nemški letalci venec na spomenik med svetovno vojno padlim nemškim vojakom v Cmederevu, v torek, dne 31. maja, pa na grob neznanega vojaka na Avali. V sredo, 1. junija, zjutraj so se nemška letala vrnila v Nemčijo. Banovina za poplavifence Poplavljencem ljutomerskega, soboske-ga in lendavskega okraja je gospod ban kot prvo pomoč podelil 100.000 dinarjev in 30 nakaznic za brezplačen prevoz ljudske hrane 1n krme. V vseh teh okrajih nalašč za to postavljene komisije ocenjujejo škodo in ukrepajo o najnujnejših merah, da se obnove kulture in zavarujejo jesenski sadeži. Ti Iz raznih držav Kaj se je zgodilo važnega v Avstriji? Nemški državni kancler Hitler je po posvetovanju z avstrijskim komisarjem Biir-kelom imenoval okrožne voditelje za bivše avstrijsko ozemlje. Za okrožne voditelje (gaulajterje) so imenovani; na Tirolskem Franc Hofer, na Sedmograškem dr. Friedl Rainer, v zgornjedonavskem okrožju Av-gust Eigruber, v dolnjedonavskem okrožju dr. Hugo Jury, na Dunaju Odilo Globotsch-nigg, na Štajerskem dr. Siegfried Ueberre-ther in na Koroškem Hubert Klausner. — Bivši avstrijski kancler dr. Schuschnigg je še vedno v Avstriji. Nemci ga bodo pozvali na odgovor pred sodišče v Avstriji. Mirne občinske volitve na Češkoslovaškem. Za češkoslovaškimi mesti so volile zadnjo nedeljo svoje občinske zastope podeželske občine, in sicer 2740 po številu. Na Češkem so bile volitve v 1660 občinah, na Moravskem in v nekdanji Šleziji v 740 in na Slovaškem v 54. Ker je bilo v več občinah postavljenih več skupnih list, so volitve, ki so v splošnem potekle mirno, odpadle. Po prvih podatkih so Nemci izmed 2740 občin, v katerih so bile volitve, dobili večino v 823 občinah. V čeških občinah je dobila večino vladna koalicija, predvsem češkoslovaška narodnosociali-stična stranka in češkoslovaški agrarci. V slovaških občinah ima pretežno večino Hlinkova stranka. Smrtno kazen je uvedla Romunija. Romunska vlada je sklenila 24. maja uvedbo smrtne kazni za atentate na vladarja, tuje vladarje, odlične osebnosti, za umor iz ko-ristolubja in za politične umore. Novi zakon stopi v veljavo eno leto po objavi. Pogodba obvezne nevtralnosti peterih skandinavskih držav. V švedski prestolici v Stockholmu je bila 27. maja podpisana pogodba o obvezni nevtralnosti peterih skandinavskih držav: Švedske, Norveške, Danske, Irlandije in Finske. Petorica severnih drŽav mora ohraniti strogo nevtralnost v vsakem primeru vojne, razen, če bi bila katera od držav, podpisnic te pogodbe, napadena. Podpisu pogodbe je prisostvoval tudi poljski zunanji minister Beck. Razpust parlamenta na Irskem. Na veliko presenečenje je bil razpuščen irski parlament. Vlada je namreč ostala pri zadnjem glasovanju v manjšini, ker številni vladni poslanci niso bili na seji. Vlada hoče s tem korakom svojo večino povečati. Pri zadnjih volitvah je dobila vladna stranka de Valere 69 poslancev, vse druge stranke pa skupno ravno toliko poslanskih mest ME ZAMUDITE! Prodaja blaga po zelo nizkih cenah. Podružnica Stermecki prej Urchova trgovina Celje, Glavni trg 17. Znatne spremembe v japonski vladi. O spremembi japonske vlade, kateri načeluje knez Konoje, so že dalje časa pisali. Pre-osnova Konojeve vlade je bila izvedena dne 26. maja. Izpadli so štirje ministri in med temi tudi zunanji minister Hirota. Novi zunanji minister je postal Ugaki. Imenovana osebnost bi naj tvorila nekak most med parlamentarnimi in gospodarskimi krogi ter generalnim štabom. Novi finančni minister je Mikeda. Prejel je težavno nalogo, da pripravi finančnike za nove finančne in gospodarske ukrepe, katere je prejšnja vlada že pripravila, a jih ni upala izvesti. Za novega prosvetnega ministra je postavljen general Araki, ki je nacionalist in predstavnik skrajnih desničarjev. Novi vojni minister je general Itagati, ki je bil doslej poveljnik generalnega štaba armade v Kvantungu. Preosnovana japonska vlada je ojačena z močnimi osebnostmi in nosi značaj diktature. Novi vladi prerokujejo, da bo udejstvila vse vojaške in gospodarske ukrepe, kateri so potrebni, da se zaključi vojna na Kitajskem ugodno za Japonsko. Novice iz španske državljanske volne Napadalni poskusi rdečih Rdeči so dobili v zadnjem času ojačenja iz Rusije ter Francije. Radi te okrepitve so začeli takoj tipati z raznimi napadi po Kataloniji, kjer jim gre predvsem za to, da bi zopet priborili katalonske električne naprave pri Trempu, od koder je bila rdeča Japonsko-kitajska volna Po zasedbi Sučova Zadnjič smo poročali, da so osvojili Japonci po ogromnih žrtvah najvažnejše že-' lezniško križišče ob lunghajski železnici, Sučov. Skoraj popolnoma uničeni Sučov so Bi izbrali zmagovalci kot svoje novo izho-| dišče in oporišče, iz katerega bodo posku-; šali nadaljnje vojne ter osvojilne pohode na vse strani. Močni japonski oddelki so Barcelona oskrbovana z električnim tokom, a je že sedaj mesece zavita v temo in je brez cestnega prometa, ker imajo njeno električno centralo trdno v rokah nacionalisti. Pri napadih pri Belagueru in Trempu so zgubili rdeči po poročilih od 24. maja 3000 mož in 11 letal. prodrli že proti Langfengu, 150 km vzhodno od Sučova. Pred mestom se jim je postavilo po robu 160.000 Kitajcev, ki so se pa morali radi nevarnosti obkolitve umakniti. Japonci so zavzeli 24. maja ponovno Langfeng, katerega so že bili enkrat zgubili. Štirinajsta japonska divizija, ki se je gibala na zapadnem koncu srednje-kitajske fronte vzdolž lunghajske proge, je doživela 23. maja hud poraz in se je morala umakniti z vso naglico proti Sučovu. Načrti maršala Čangkajšeka Kitajski maršal Čangkajšek je doživel pri Sučovu uničujoč poraz, a kljub temu še ni obupal. Sklenil je, da bo z vso naglico preustrojil svojo še preostalo ter razkropljeno armado in bo skušal utrditi novo bojno črto krog Kajfenga. Na tej fronti bi naj zbral maršal en milijon vojakov, s katerimi bi rad prepodil Japonce iz Sučova. Če bi mu že ne uspelo, da bi iztrgal Japoncem tolikanj važni Sučov, pa hoče onemogočiti s preustrojeno vojsko izkoriščanje sučov-ske japonske zmage. S tem, da se je postavil Čangkajšek Japoncem po robu pri Kajfengu, je za enkrat odstranjena nevarnost, da bi prodrli Japonci preko Rumene reke. Če ne gre iz Sučova, bo šlo drugod Kitajci so z vsemi močmi na delu, da bi onemogočili Japoncem izkoriščanje zmage pri Sučovu. Kar ni uspelo Japoncem koj po zavzetju Sučova, bi radi dosegli pri Kantonu, ki je najvažnejše južnokitajsko obmorsko in trgovsko mesto. Večji oddelki japonske vojske so se skušali 23. maja izkrcati iz 13 prevoznih ladij v neposredni bližini čungčana, več deset kilometrov daleč od Kantona. Razvili so se pa tako srditi boji med japonskimi napadalci in kitajskimi branilci, da je poskus izkrcanja Japoncem uspel le delno. Iz omenjenega manevra je razvidno, da bodo zastavili Japonci vse sile, da se približajo z napadi z morja in kopnega Kantonu. Zmage Kitajcev Zgoraj beležimo, da so zavzeli Japonci mesto Langfeng. Dne 26. maja je prišlo do hudega protinapada Kitajeev, ki so Langfeng zopet obkolili in je v nevarnosti zajetja 5000 Japoncev. Ta oddelek ima edino pot za umik proti Rumeni reki skozi hud ogenj kitajskih topov. Japonci so zgradili preko Rumene reke pontonski most, da bi lahko odpremili svoje čete na južni breg. Pontonski most so Kitajci razdejali s topništvom. Pomembnejše zmage nego pri Langfengu so izvojevali Kitajci v pokrajini Šansi. V srednjem in južnem Šansiju so zasedli Kitajci v par dneh kar deset mest. Japonci so se umaknili v neredu in so prepustili bogat vojni plen. Pred mestom Nen-gung so začeli Kitajci z zmagovito ofenzivo, kateri so podlegli Japonci, prepustivši zmagovalcem precej topov, tankov, tovornih avtomobilov ter streliva. V zmagoviti bitki so zajeli Kitajci 3400 Japoncev, Položaj v Rusiji List »Znamja Rossii« piše: »Aresti in aresti... brez konca, brez števila, pri vseh slojih prebivalstva, vsak dan, na vseh krajih šestine naše zemlje. Zapori, ječe, koncentracijska taborišča — vse se napolnjuje s kmeti, delavci, dijaki, tehniki, inženerji, uradniki in vojaki, z verniki in brezbožneži, s komunisti in nestran-karji, s starimi in mladimi obeh spolov.« Tak je položaj v Rusiji! Stalin strelja in zapira, zato ga pa tudi vsi sovražijo. Nek Rus se je izrazil, da ima Stalin le še Jezova, oba Kaganoviča, Litvinova in Mehli- sa na svoji strani. Pripravljajo se že na končni obračun s komunizmom. Položaj je res neznosen, označujejo ga zapori in samomori. V Tuli so se meseca marca ustrelili vojni in-žener Astahov, major generalnega štaba Vojtkevič ter kapitana Odincov in Pono-jnarev. Zapustili so pisma na Stalina in Vorošilova, v katerih se izražajo, da so to storili vsled neznosnih razmer v armadi. Njihov samomor je vzbudil veliko pozornost ne le v armadi, marveč tudi med ljudstvom. Vsaj delavci bi morali pod Stalinom biti zadovoljni, ker je njegova diktatura »diktatura proletari-ata«. Toda ravno ti so zelo nezadovoljni. V zvezi z obsodbo »21 tih« je neki švernik imel pred delavci od vlak. Sargov KALO D C NT proti zobnemu kamnu Vlom v stanovanje. V Bistrici pri Mariboru je bilo vlomljeno od neznanca v stanovanje posestnika Jakoba Pirnat. Dolgoprstnež je odnesel hranilno knjižico z vlogo 15.000 din, gotovega denarja 700 din in razno obleko. V brezupnem stanju oddan v bolnišnico. V ptujsko bolnišnico je bil oddan v brezupnem stanju Franc Fakin, 46 letni ali posestnik iz Siteža pri Majšpergu. Fakin je bil v prepiru napaden in nevarno poškodovan. Vlomilci okradli Amerikanca. V Cvetkov-cih pri Veliki Nedelji je bil izvršen v dopoldanskih urah velik vlom v stanovanje polbratov in Amerikancev Antona Janže-kovič in Ivana Hrgula. Imenovana imata večje posestvo in sta bila ob času vloma z doma. Neznanci so vse razmetali po stanovanju in so odnesli za 125.000 din ameri ških vrednostnih papirjev, 2000 din gotovine, hranilno knjižico Ljubljanske kredit- Nova ljudstva v Južnem morju V Frankfurt ob Meni se je vrnilo nekoliko članov Frobeniusove odprave na Papuo (Novo Gvinejo) in na otok Ceram. V teh krajih so med drugim odkrili nove, doslej neznane divjaške rodove, kakor Vzhodne Alfure na Ceramu, ki so jih lahko proučevali v njihovem življenju in navadah. Odprava je napravila mnogo tisoč fotografskih posnetkov In je zbrala mnogo obrednega orodja, oblačil in predmetov vsakdanje rabe. Učenjaki so skrbno zapisali tudi bajke in navade teh papuan3kih rodov. Brezbožniškt* uniforma Zveza sovjetskih brez-božnikov namerava za vse organizirane brez- Januš Goleč: Ponar e je va Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe 21 let Potočnik je imel mesto enega kar dva krepka moža proti sebi. Pretila sta mu dejansko, zagrozila celo s smrtjo, če se ne zgubi, ne molči in se nikoli več ne oglasi pri tej hiši! Jurija je spreletelo prepričanje, da ima pred seboj iz neznanega vzroka ponorela človeka, s katerima se ni šaliti. Hotel je oditi brez opravičila, a ga je zagrabil gospodar od zadaj za obe roki, Rupnik pa mu je pretipal in preobrnil vse žepe, če ni morda kaj izmaknil od po mizi raz-trošenih potvorb. Jurij je ostavil Starošince z jezo in boljo v srcu. Ni mu šlo v glavo, zakaj sta zgubila ta dva moža zaupanje vanj. Mojster mu je vendar sam razkazal v Mariboru vse različne plošče s posnetki bankovcev in sedaj ga podi od sebe kot kakega zaupnika žan-darjev in ovaduha! Pozneje je zvedel, da je nasvetoval hišni gospodar Rupniku kot razpečevalca za promet pripravlje- nega denarja nekega Cirkovčana. Ta se je zavezal z vso zgovornostjo, kako bodo zakrožili falzifikati v najkrajšem času po Ptuju in Mariboru in bodo natekli v skupno blagajno pravi bankovci. Komaj pa je bil izdan prvi italijanski stotak v Ptuju, so že imeli razpečevalca in oblast je posvarila javnost pred potvorbami po časopisju. Kako in kaj se je zgodilo zaupniku iz Cirkovc, sta zvedela v Starošince ponarejevalec in njegov gospodar. Rupnik je kar hitro poslal svojega gostitelja v Ptuj po časopise, da se bo prepričal črno na belem, kaj vse bi naj bil aretirani izdal. Na povratku iz Ptuja je srečal Starošinčan Jurija, ki je bil namenjen v mesto, da bi nakupil za svojo tvornico razne potrebščine. Kmet bi se bil sigurno izognil Potočniku, ako bi ga bil količkaj prej zagledal. Morala sta drug mimo drugega. Jurij je vprašal čisto mirno in prijazno, če je mojster še pod njegovo streho. Ogovorjeni je stopil korak naprej in lagal, da je pobral Rupnik šila in kopita. Preselil se je neznano kam iz jeze, ker je šnofal Jurij po njegovih zabojih. Znanca izza šolske dobe sta se razstala po teh besedah. Vsak je bil zadovoljen, da ie lahko nadaljeval pot sam. SEJMARJI! Za birme in božja pota dobite za posebno nizko ceno naše molit-venike, rožne vence in druge predmete. Zglasite se v prodajalni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru ali Ptuju! ne banke za 13.000 din, dve moški zlati uri z verižicama, dva zlata prstana, samokres, razno perilo in več drugih predmetov. Vlom bi naj zagrešila dva moška, katera so videli v Ptuju in sta se odpeljala z avtobusom proti Mariboru. Orožniki in policija so s polno paro na delu, da izsledijo vlomilca. Hitro izsleden vlomilec. Zgoraj poročamo o velikem vlomu v Cvetkovcih. Zadnjo soboto, 28. maja, so naleteli mariborski stražniki na trgu na 20 let starega fanta, ki je bil oblečen v preveliko in lepo obleko. Prijeli so ga in je priznal, da je skupaj s tovarišem izvršil vlom v Cvetkovcih. Aretirani je doma iz Žvaba pri Sv. Tomažu. Našli so pri njem le nekaj denarja ter zlato uro, vse drugo pa je baje vzel njegov pomagač, katerega še išče oblast. Vlom v prodajalno zadruge. V noči je bilo v Velenju vlomljeno v prodajalno Zadruge državnih uslužbencev. Storilci so odbili ključavnico na zunanjih vratih trgovine s cepinom, katerega so pustili po opravljenem poslu na mestu. Istotako je tičal v znotranjih vratih vetrih. Ko so imeli prosti vhod, so odnesli iz trgovine blaga in raznih predmetov za 6500 din. Smola drznih vlomilcev. Ob eni uri v noči so skušali v Šmarju r-i Jelšah drzni vlomilci vlom v davčni urad, pa so se enkrat pošteno opekli. Nočni čuvaj je opaz;i v davkarij5 luč. Ko si je sumljivi položaj ogledal od blizu, je opazil v notranjosti tri moške, ki so poskušali, da bi navrtali železno blagajno. Čuvaj je zbudil sesede. a med tem so se dolgoprstneži že razbe-žali v noč brez plena. Vlomilci so se spravili nad zidanice po okolici Krškega. Okrajnemu veterinarske- mu referentu Ipavcu iz Krškega so izmaknili vlomilci iz zidanice na Goleku razne jestvine in perilo. — Na Svibnem pri Čatežu so odnesli Mariji Lopatičevi iz zasipa pri Cerkljah 100 litrov vina in raznega orodja za 600 din. — Posestniku Fr. Šviglju na Gori Sv. Lovrenca so sunili 500 litrov vina, 20 litrov žganja in tri pletenke ter znaša skupna škoda 3000 din. Vlomilec odnesel nad 20.000 din iz blagajne kmečke hranilnice. V noči na 26. maj je bil izvršen drzen vlom v prostore Kmečke hranilnice in posojilnice v Starem trgu pri Ložu. Storilec je strokovnjaško na-vrtal železno blagajno, iz katere je izmaknil ves denar, kar ga je bilo hranjenega, in gre za tatvino nad 20.000 din. Vlomilec je pustil štiri prstne odtise, po katerih bo mogoča izsleditev. To je drugi večji vlom, ki je bil izvršen v Starem trgu v teku enega leta. Pred kakimi desetimi meseci so vlomili v trgovino Janka Šurorad ;z Kozaršč. Teh vlomilcev še danes nimajo. Gre najbrž v obeh primerih za iste zločince. Hwed sodišči_ Obsodba za nasi*en vlom. Na Moravskem vrhu je bil izvršen 8. januarja vlom v klet posestnika Franca Vojska. Vlomilci so se lotili vina in so drzno popivali. V bližini stanujoči posestnik Anton Kralj je videl v zidanici luč in se je hotel prepričati, kdo kresi v noči po kleti: Kakor hitro pa se je prikazal Kralj, so vlomilci streljali iz samokresa in so Kralia prepodili. Ko je bežal Kralj po sadonosniku, je eden od vlomilcev vrgel za niim sekiro, ki je zadela bežečega v ramo in ga je precej poškodovala. Orcžniki so prijeli radi tega zločina brata Kosec, ki sta se zagovarjala te dni pred malim kazenskim- senatom v Mariboru. Kljub trdovratnemu zanikanju krivde je bil obsojen 21 letni Franc Kosec na eno leto strogega zapora, njegov 291et-ni brat pa na dve leti robije. Obsojen radi umora. V Šmarju pri Sev-niči je usmrtil 18. aprila Anton Goričan, 19 letni tovarniški delavec, svojega polbrata Alojza Primožiča, s katerim se ni razumel, ker je bil Lojze delomržnež in je stra-hoval vso družino. Veliki senat celjskega okrožnega sodišča je obsodil zadnje dni Goričana radi umora na deset let robije. Obsojeni je kazen sprejel. * StovensKa Kraitiia Velik političen shod MJRZ in JRZ bo 19. junija v Beltincih. Na shodu bodo govorili odlični govorniki. Vsi somišljeniki in pristaši JRZ vabljeni! Smrt vzornega moža, V Prosečki vasi je umrl Pujs Jurij, star 61 let. BU je do zadnjega zdrav, zbolel ie na jetrih in kljub zdravniški pomoči je podlegel na dan Gospodovega vnebohoda in v petek smo ga ob veliki udeležbi ljudi pokopali. Pokojnega je res škoda. Veliko takih faranov bi si želeli. Bil je pravi apostol v fari. Vsako nedeljo pri sv. obhajilu, ni zamudil nobenega prvega petka, pa naj je bil dež ali sneg. Ni se ustrašil dolge poti. Bil je zgled vsem v župniji. Vse ga je ljubilo, ni imel nobenega sovražnika. Bil je prijazen do vsakega, posebno radi so ga imeli otroci, s katerimi se je pokojni rad šalil. Poročil se je pred 20 leti, pa otrok ni imel. Dal je postaviti lep poljski križ in je poskrbel zanj, da se bo lahko vedno dal popravljati. Rajni se je zelo veselil nameravanega farnega doma. Prosil je Boga, da bi še tako dolgo živel, da bi ta dom dozidali, pa je bilo Bogu že dovolj in ga je prej odpoklical. B.il je zelo vnet član Prosvetnega društva in je veliko pomagal pri vsakem delu. Kljub starosti je lansko poletje vozil s samokol-nico dva dni blato za izdelavo opeke. Drugi va-ščani so vse bolj z nezaupanjem gledali, pa je šel sam, da je dal zgled in rešil čast vasi. Vsi žalujemo za njim. — Jurij, počivaj v miru! Molili bomo zate, Ti se pa spomni nas! Velika poplava. Mura je prestopila bregove in poplavila polja in travnike v Prekmurju, Najstarejši ljudje ne pomnijo take poplave, kot je bila zdaj. škoda je naravnost ogromna. Uničeno je Potočnik je natančno vedel, da je bival mojster v Starošincah pod od njega naprošeno streho celih 14 mesecev. Z Jurijem nista govorila, dasi se je peljal Rupnik večkrat na kolesu skozi Dobrovce na Dravskem polju in sta se srečala. Postrasen je Dva petelina se ne trpita na enem dvorišču. Tako cazmerje je zavladalo tudi med mojstrom Rupnikom »» Potočnikom. Razdora je bil kriv Starošinčan, ker je podžgal v Rupniku nezaupanje v na toliko let predkaznovanega Potočnika. Jurij se je hudoval na oba nekdanja zaupnika v Starošincah, ker sta ga napodila brez vzroka iz svoje sredine in hočeta preplavljati sama mariborski okoliš s potvorbami. Rupnik se je s svojim gospodarjem vred bridko motil v veri, da je ostalo njuno početje prikrito kmečkim očem po Dravskem polju. Ožji Jurijevi rojaki so bili odločno na njegovi strani in so ga nagovarjali večkrat, naj bi katero zagodel svojemu mojstru v Starošincah. Potočnik je odlašal dalje časa z maščevanjem. Slednjič je le privolil v nedolžno postrasen je. Ob času senene košnje si je prevzel Potočnik tri domačine. Ob eni uri v noči se je podal v družbi v Starošince z namenom, da se sam prepriča, če je Rupnik še tam. Ponočni ogledniki so se priklatili ne-opaženo v vas. Sposodili so si pri nekem kmetu lestvo in so jo pristavili k zadnjemu delu one hiše, na koje podstrešju je bil zaposlen mojster. Eden od Jurijevih spremljevalcev se je potegnil na streho, vzel iz nje dve opeki in posvetil z žepno svetilko skozi odprtino po podstrešju. Zagledal je dve polni mizi priprav za ponarejanje denarja, stroj za tiskanje, Rupnikovo obleko in zlato uro. Izvidnika na strehi je opazil Starošinčanov sosed. Kdo bi mu zameril, če je zagnal vik ter krik v prepričanju, da se namerava drzen tat splaziti skozi razdrto streho na dile. Vsled krika v noč so ogleduhi gledali, da so kolikor mogoče naglo zbežali iz vasi, sicer bi jih bili pošteno skupili od vzdramljenih in vzbujenih vaščanov. Nenavadnega nočnega obiska skozi streho se je Rupnik tako prestrašil, da jo je drugo jutro popihal iz Starošincev in se je preselil v Maribor* * (Dalje prihodnjič) božnike uvesti enotno brezbožniško uniformo. Vsak moški brezbožnik bo nosil na glavi rdečo baskovsko čepico, za vratom bo imel črno ovratnico, okoli pasu pa rdeč pas. Ženske pa bodo nosile rdečo bluzo in pa modro krilo. Na levi strani prs moških in ženskih uniform pa bo vtkana beseda »Brezbožnik«, okrog besede pa bodo vtkani znaki sovjetske države, srp in kladivo. Najmočnejši drobnogled V ameriških tvornicah za optiko izdelujejo sedaj drobnogled, ki bo štirikrat močnejši od sedanjega najboljšega mikroskopa na svetu. Naprava bo povečala vsak predmet 50.000 krat in bo služila v prvi vrsti za zemeljska raziskovanja. £Tto, trava, odneSano dosti drv ta lesa. PoruSe-nih Je več hiS, velika Skoda Je pri Živini Ljudje 00 bili brez moči proti razbeaneli Muri, ki je sicer tako pohlevna, škoda gre v milijone. Ljudje bo obupani Zdaj voda, pozneje morda Se suša, toča in v Jeseni zopet poplave. Zdaj pridejo komisije, da bodo ocenile Skoclo in naredile zapisnike in to se bo odposlalo oblasti Ali bo kaj uspeha? Do sedaj smo bili Se vedno razočarani. Splošno je znano, da je Prekmurec najboljši davkoplačevalec in da naše davčne uprave tudi najbolj strogo izterjujejo davke. NaS človek se kar boji, če nima pravočasno denarja za davek, do-