XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS Mednarodni gopis ptičev na igriščih za goli rezultati z igrišča Bled Birds of Bled Golf Course Janez GREGOM UVOD Zadnja leta se vse pogosteje postavljajo vprašanja o naravovarstveni oporečnosti golfišč, ob istočasnem naraščanju želja po graditvi novih. Pri nas je doživel odločen odpor načrt, da bi ga gradili v ekološko občutljivem rečnem območju gradu Bori v bližini Ptuja (Pleumarom 1995), predvideno igrišče na samem Ptuju pa je glede na pričakovane vplive na vode in tla ocenjeno kot povsem sprejemljivo (Ignjatovič 1997). Vse večje nezadovoljstvo mnogih krajevnih skupnosti po vsem svetu zaradi nenadzorovanega širjenja golfišč je preraslo v organiziran odpor, preraslo je v Svetovno gibanje proti golfu (Global Anti-Golf Movement - GAG'M). Ustanovljeno je bilo leta 1993. Strnimo bistvene pomisleke GAG'M-a proti golfiščem (povzeto po Pleumarom 1995): (1) uničujejo neprecenljivo biotsko diverziteto in kar celotne ekosisteme, in to samo zavoljo neke modne in ekstravagantne igre, (2) k degradaciji in okužbi krajevnega okolja Slika: 1 Golfišče na Bledu (J. Gregori) Fig 1: Bled Golf Course (J. Gregori) prispevajo mnoge kemikalije, med njimi umetna gnojila, pesticidi in pripomočki za strjevanje prsti, (3) veliki odmerki kemikalij, ki jih trosijo po golfiščih, utegnejo zastrupiti tako površinske vode kot podtalnico in s tem ogroziti delavce na njih, same uporabnike golfišč pa tudi bližnje prebivalstvo, živalstvo in rastlinstvo, (4) golfišča imajo pogosto tudi hude socialne posledice, obstaja močna tendenca, da se ustanavljajo dragi in ekskluzivni golfarski klubi, ki so dostopni le premožnim, vplivnim elitam in tujim turistom, (5) namen podjetnikov, ki gradijo golfišča, ni zagotoviti delo krajanom, ampak ta, da se polastijo njihove zemlje, (6) vplivi na krajevne skupnosti in njihovo kulturo so se v mnogih državah že izkazali kot pogubni, posledica pa je velik odpor krajanov do teh podjetnežev in hudi konflikti z njimi. Po drugi strani pa zagovorniki golfišč oporekajo kritikam, na različne načine skušajo prispevati k utrditvi in priznanju ^ ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 Slika 2: Na igrišču je tudi umetno narejena mlaka. (J. Gregori) Fig 2: Artificially made pool at Bled Golf Course (J. Gregori) okoljevarstvene naravnanosti golfa. Tak namen ima tudi priročnik Predani zelenemu priročniku za golfišča (The committed to Green handbook for golf courses), ki ga je izdala Ekološka enota Evropske golfar-ske zveze, gradivo zanj pa je zbral David Stubbs (1997). V njem je med drugim pregledno predstavljeno, kakšna dejavnost je golf in kakšne so koristi, ki jih prinaša okolju. Povzemimo nekatere misli: (1) ker golfišča zagotavljajo razmere za ohranjanje različnih habitatov ter s tem flore in favne, lahko pomembno prispevajo k ohranjanju ogroženih vrst in biotske raznovrstnosti, (2) mnoga golfišča, predvsem starejša, vključujejo dele tradicionalne krajine in naravnih predelov, zato prispevajo k ohranjanju krajine in kulturne dediščine, (3) nova igrišča so nameščena, oblikovana in zgrajena po načelih prijaznosti do okolja in trajnostne-ga razvoja, (4) predani zelenemu posvečajo veliko pozornosti ohranjanju vodnih virov, obvladovanju onesnaževanja in varčevanju z energijo, (5) velik poudarek je posvečen okoljski vzgoji in s tem okoljevarstvenemu ozaveščanju čim širšega kroga ljudi. Zagovorniki golfa se lotevajo tudi čisto določnih dejanj. Eden njih je tudi Ryder jev pokal za ptice, ki je potekal maja lani (Pichler 1997). Konec leta 1996 se je zbrala Evropska golfarska zveza na redni letni skupščini, kjer je bila sprejeta zamisel o izvedbi neke vrste tekmovanja v štetju ptičjih vrst na golfiščih, ki naj bi potekalo med Združenimi državami Amerike in Evropo. Njena organizatorja, Ekološka enota Evropske golfarske zveze in ameriška Audubon International v sodelovanju z dvema nevladnima organizacijama (BirdLife International v Evropi in Wildlife Link Committee v ZDA) sta tekmovanje poimenovala Birdwatching Ryder Cup. Izbranih je bilo 12 golfišč v ZDA in 12 v Evropi, med njimi igrišče na Bledu. Domenjeno je bilo, da se na vsakem izmed izbranih igrišč napravi popis ptičev na isti dan, to je 21.maja 1997, od polnoči do polnoči. Popis naj zajema vse ptiče, ugotovljene na igrišču ali v neposredni bližini. Popisovalec se lahko zadržuje samo v okviru igrišča, uporablja pa lahko daljnogled do 10-kratne povečave. Naslednji dan do 12. ure je treba vse podatke poslati koordinatorju. Ker je raznovrstnost ptičev v ZDA večja kot v Evropi, je bilo dogovorjeno, da je pet ptičjih vrst v Evropi enakovredno osmim v ZDA. Povabilu, da opravim popis ptičev na blejskem golfišču, sem se z veseljem odzval. Predhodno sem si v družbi dobrih poznavalcev igrišča in organizatorjev popisa ogledal celoten predel, kjer bo potekal popis. 54 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS OPIS PREDELA Igrišče na Bledu pokriva okoli 100 ha, leži na približno 500 m n.m., na aluvialni terasi ob Savi. Prvotna združba, ki porašča zgornji del terase, je gozd belega gabra in črnega teloha (Helleborus nigri - Carpine-tum betuli). Pobočje proti Savi je bolj termofilno, gozdna združba je gozd bukve in črnega gabra (Ostryo-Fagetum), vendar so ga v preteklosti zasajali z rdečim borom (M. Zupančič, ustno). Golfišče je bilo zgrajeno že pred drugo svetovno vojno. Obkrožajo ga območja, poraščena predvsem z različnim grmovjem in drevjem. Med posameznimi igralnimi polji opazimo neobdelovane travne površine s samotnimi drevesi in grmi, skupine dreves in grmovja ali pa nepretrgane gozdne pasove. Vrstna sestava drevja in grmovja je zelo pestra, skoraj brez izjeme so zastopane naše avtohtone vrste: hrast, bor, breza, topol, javor, bukev, smreka, macesen, vrba, gaber, črni gaber, jerebika, mokovec, brest, robinija, češnja, trepetlika, leska, glog, koste- vrsta species jutranji popis morning survey n f% 17 85 17 85 16 80 14 70 7 35 6 30 5 25 5 25 4 20 3 15 3 15 3 15 3 15 3 15 3 15 3 15 3 15 2 10 2 10 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 večerni popis evening survey n f% 6 30 5 25 19 95 8 40 1 5 5 25 1 5 2 10 1 5 1 5 1 5 1 5 3 15 8 40 1 5 Phyll. collybita - vrbja listnica Fringilla coelebs - ščinkavec Turdus merula - kos Sylvia atricapüla - črnoglavka Petrus major - velika srnica Corvus c. comix - siva vrana Anthus trivialis - drevesna cipa Emberiza citrinella - rumeni strnad Carduelis carduelis - lišček Motacilla alba - bela pastirica Chloris chloris - zelenec Oriolus oriolus - kobilar Lanius collurio - rjavi srakoper Pica pica - sraka Turdus philomelos - cikovt Erithacus rubecula - taščica Sturnus vulgaris - škorec Picus viridis - zelena žolna Parus ater - menišček Falco tinnunculus - navadna poštovka Buteo buteo - kanja Dendrocopos major - veliki detel Sitta europaea - brglez Parus eristatus - čopasta srnica Garrulus glandarius - šoja 1 5 Regulus regulus - rumenoglavi kraljiček Saxicola torquata - prosnik Turdus pilaris - brinovka Muscicapa striata - sivi muhar Serinus serinus - grilček Coccothr.coccothr. - dlesk Turdus viscivorus - carar Sylvia communis - rjava penica CoJoeus monedula - kavka 15 5 5 Tabela 1: Jutranji (od 6.40 do 9.15) in večerni (od 18.00 do 21.15) popis v točki, 21.5.1997 (N = 2 x 20), v polmeru 100 m (r = 100 m) (n = število točk od 20., v katerih je bila ugotovljena določena vrsta) Table 1: Morning (6.40 to 9.15) and evening point surveys, May 21st 1997 (N = 2x 20), within a radius of 100 metres (R = 100 m) ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 ničevje itd. Grmovna in zeliščna podrast sta večinoma dobro razviti. Na golfišču so pred tremi leti namestili večje število gnezdilnic. Na igrišču je bilo narejeno manjše jezerce, ob severnem robu pa je vsega nekaj kvadratnih metrov velik zamočvirjen del, zaraščen z rastlinami, značilnimi za močvirje. Oba predela za ptiče (še) nimata večjega pomena. METODA Da bi podatke lahko tudi kvantificiral, sem se odločil za popis v točki. Izbral sem 20 naključnih točk, ki so bile oddaljene med seboj najman 200 m, bile pa so vedno na robu igralnega polja. Zapisoval sem vse osebke v polkrogu okoli 100 m, ločeno pa še osebke na večji razdalji. Jutranji popis sem opravil med 6.40 in 9.15, večerni pa med 18.00 in 21.15, ko sem popisal prav tako 20 točk na robu igralnih polj. Preostali čas sem zbiral avifavnistične podatke. REZULTATI Po nočnem dežju se je proti jutru razvedrilo. Dan je bil pretežno jasen, miren in razmeroma topel, razmere optimalne za popis. Rezultati jutranjega in večernega popisa v točki so podani v tabeli 1. Ob jutranjem popisu sem v razdalji nad 100 m registriral še kukavico Cucuius canorus in cararja Turolus viscivorus, ob večernem pa kukavico Cuculus canorus in zeleno žolno Picus viridis. Vrste, registrirane zunaj časa popisovanja v točki, so: siva caplja Ardea cinerea (1, prelet), raca mlakarica Anas platyrhynchos (3, prelet), črni škarnik Milvus migrans (prelet zjutraj), skobec Accipiter nisus (prelet, zasledovala ga je bela pastirica), lesna sova Strix aluco (oglašala proti jutru), mestna lastovka Delichon urbica, kmečka lastovka Hirun-do rustica, šmarnica Phoenicurus ochru-ros, močvirska trstnica Acrocephalus palustris (pela v gosto z grmovjem in visokimi zelišči zaraščenem predelu v severovzhodnem delu) in plavček Parus caeruleus (krmil mladiče v gnezdilnici). V predstavitvi rezultatov popisa (Gregori 1997) omenjam 44 ugotovljenih vrst ptičev, iste rezultate sem poslal tudi koordinatorju popisa. Naknadno sem ugotovil, da sem eno vrsto (kanja Bureo bureo) v beležnici prezrl in sem tako dejansko popisal 45 vrst. Zanimiv je pogled v analizo rezultatov preštevanja ptičev 21. maja 1997, ki ga je objavila Evropska golfarska zveza, Ekološka enota (tabela 2). Vsega skupaj je bilo na golfiščih Evrope ugotovljenih 217 vrst, kar je dalo, preračunano zaradi že uvodoma omenjene večje pestrosti ptičev v Ameriki, 347 vrst. Povprečno je bilo ugotovljenih 64 vrst na igrišče. V Ameriki so na golfiščih ugotovili 239 različnih vrst ptičev. Država Country Golfišče Golf course Popisovalec Observer St. vrst No. species 1 Španija Valdenama Golf Club Martin Jacoby 48 2 Španija Club de Golf Ulzama Antonio Rodriguez Arbeloa 101 3 Škotska St Andrews Links Trust Les Hatton 54 4 Švica Golf Club du Domaine Imperial Wendy Strahm 61 5 Švedska Falsterbo Golfklubb Björn Malhagen 94 6 Slovenija Golf igrišče Bled Janez Gregori 44 7 Madžarska Hensce National Golf Club Kallay Gyorgy 63 8 Madžarska Birdland Golf Club Tibor Kelemen 63 9 Portugalska San Lorenzo Golf Club Nuno Grade 67 10 Francija Golf des Fontenelles Theophane You 39 11 Nemčija Stuttgarter Golf Club Michael Schmolz 58 12 Finska Sarfvik Golfklubi Jan Södersved 75 Tabela 2: Rezultati popisa ptičev na evropskih golfiščih 21. maja 1997 Table 2: Results of bird surveys carried out on May 21st 1997 at various European golf courses 56 XIX - 87-88 - 1998 RAZPRAVA Dobljene številke o ptičjih vrstah na golfiščih sirom po Evropi so pravzaprav presenetljive. V analizi Evropske golfarske zveze je malo rečenega o pestrosti habita-tov na posameznih igriščih. Ugotavlja, da so vrstno najbolj revni predeli omejeni bolj ali manj na srednjo Evropo, igrišča z največjim številom vrst pa so na robu Evrope: na Iberskem polotoku, v Skandinaviji in v vzhodni Evropi. San Lorenzo, St Andrews, Falsterbo in Sarfvik ležijo na obrežjih, zato je tu veliko število plojkok-ljunov, pobrežnikov in drugih vodnih ptičev. Na nekaterih igriščih so ugotovili izjemno število ujed, predvsem v Ulzami ob vznožju Pirenejev. Dejstvo je, da je bil popis opravljen v času, ko so še mnoge ptičje vrste na spomladanski selitvi, predvsem vrste, vezane na mokrišča, pa tudi nekatere ujede. Zato je ugotovljeno tako visoko število vrst prav na igriščih, kamor priletajo omenjene skuroine ptičev. V analizi ni podatka o velikosti posameznih igrišč, kar je lahko ključnega pomena za število vrst, ki tam živijo. V enodnevnem popisu ptičev na gol-fišču Bled je bilo ugotovljenih 45 vrst. Iz tabele 1 je razvidno, da so bile ob jutranjem popisu najbolj pogoste vrste vrb ja listnica, ščinkavec, kos in črnoglav-ka, sledijo jim velika sinica, siva vrana, drevesna cipa in rumeni strnad. Ob večernem popisu je bilo pričakovati, da bodo prevladovale vrste, ki so aktivne v tem času, in da bodo izpadle vrste, ki se tedaj ne oglašajo več. Stopnja frekvence je v večernem popisu povečana pri kosu in taščici, v večji meri se na večer eksponira carar, seznam ugotovljenih vrst sta dopolnili rjava penica in kavka. Med vrstami, ki so na igrišču najbolj opazne, prednjači kos. Predel, kjer je danes golf išče, sta prvotno poraščali dve gozdni združbi, na zgornjem delu terase gozd belega gabra in črnega teloha, na pobočjih pa gozd bukve in črnega gabra, Obe združbi sta delno degradirani, kar je posledica izkoriščanja, vendar je opazna velika vrstna pestrost, tako v drevesnem kot v grmovnem sloju. Razen s severa igrišče oklepa ACROCEPHALUS gozd in se v pasovih zajeda med igralna polja. Ves preostali del igrišča pa je drugotne narave - travniki, grmišče in seveda igralna polja. S takim zajedanjem travnatih površin v gozd se je izredno povečal gozdni rob, kar daje prednost vrstam, vezanim nanj. Na košenih površinah so, poleg sivih vran, srak, belih pastiric in škorcev, iskali hrano tudi vsi štirje predstavniki drozgov: kos, cikovt, carar in brinovka. Kosene površine pomenijo pomembno prehranjevalno nišo za številne vrste, med katerimi, kot že omenjeno, po številu prednjači kos. Dobro so zastopane vrste, ki gnezdijo v duplin. Nekaj dupel verjetno naredita zelena žolna in veliki detel, številnim duplarjem pa dajejo možnosti za gnezdenje gnezdilnice, ki so jih na igrišču namestili pred štirimi leti. Kritike, ki letijo na račun naravovarstvene naravnanosti golfišč, je treba utemeljevati. Vplive različnih rekreacijskih dejavnosti na ptiče je vsestransko osvetlil Liddle (1997). Razlikuje 3 tipe motenj: 1. tip motnje je, ko je žival tako rekoč v fizičnem stiku z rekreativci, 2. tip motnje je, ko prihaja do sprememb habitata (pota, igrišča, čiščenje prvotne vegetacije, stavbe, tudi obilica hrane itd.), 3. tip motenj pa je neposredni in uničujoči stik z živalmi (npr. lov, ribolov), ki pa ne sodi v okvir našega razmišljanja. Za 1. tip motenj raziskovalci ugotavljajo, da je pač odvisen od "sramežljivosti" ali krotkosti ptičev. Navadijo se na človeka in njihova tolerančna razdalja se v suburbanih predelih zmanjša v primerjavi z ruralnimi. Navadno manjše vrste dovolijo, da se jim bolj približamo (npr. sinice), kot to dovolijo večje (npr. vrane). Toleranca je odvisna tudi od izkušenj, ki jih imajo ptiči (npr. preganjanje). Raziskovalci so ugotovili korelacijo med gostoto ptičjih populacij in rekreacijsko intenzivnostjo. Za navzočnost človeka so, npr. na Nizozemskem, občutljive predvsem razne ujede in sove (kanja Bufeo buteo, skobec Accipiter nisus, škrjančar Falco subbuteo, navadna postovto Falco tinnunculm, lesna sova Strix aluco in mala uharica Asio otus), na gnezdenju so jih našli samo v predelih, ki niso bili odprti za javnost (Saris 1976, v: Liddle 1997:422). 57 ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 O 2. tipu motenj na rekreacijskih površinah je bilo narejenih malo raziskav. Po zgoraj citiranem viru lahko naredimo zaključek, da ima pozitivni učinek na vrste, vezane na rob, in da tolerira bližino človeka, medtem ko ima negativni učinek na nekatere gozdne vrste. Z manjšim sekanjem drevja (tudi požiganjem) se povečuje pestrost rastlinja, posledično pa tudi pestrost ptičjih vrst. V primeru graditve golfišča na Bledu gre za fragmentacijo gozdnega habitata, kar vpliva na vrste, ki potrebujejo za svoj obstoj velike strnjene gozdne površine. Vendar je lokacija omenjenega igrišča na takem mestu, da bi šele raziskave avifavne na širšem območju pokazale, ali je tam kakšna vrsta, ki jo je fragmentacija prizadela. Po drugi strani pa se je s fragmentacijo izredno povečal obseg gozdnega roba, kar povzroča že omenjeno favoriziranje vrst, ki so vezane na ta habitat. ZAKLJUČKI Predstavljene so kritike naravovarstvene naravnanosti golfišč in ugovori nanje. 21. maja 1997 je potekal Ryderjev pokal za ptice, in to istočasno na dvanajstih golfiščih v Evropi in dvanajstih v Ameriki. V enodnevnem popisu ptičev (21.5.1997) na dvanajstih golfiščih po Evropi se je število na posameznih igriščih ugotovljenih vrst ptičev gibalo med 39 in 101. Golfišča z največjim številom vrst so bila verjetno narejena na mestih, ki so bila že prvotno zelo pomembna za ptiče. Število vrst ptičev je odvisno od velikosti igrišč in raznovrstnosti tamkajšnjih habita-tov, kar je bilo v analizi rezultatov popisa, ki jo je naredila Evropska golfarska zveza, slabo poudarjeno. Na golfišču Bled, ki obsega okoli 100 ha, so drugotne travnate površine z igralnimi polji, nekaj grmovja in gozd, ki v veliki meri obdaja igrišče in njegovi ostanki segajo v pasovih med posamezna igralna polja, kar močno povečuje obseg gozdnega roba. V popisu, ki je potekal v okviru Ryder-jevega pokala na golfišču Bled, je bilo ugotovljenih 45 vrst ptičev. Frekvenca nekaterih vrst ptičev je izredno visoka (glej tabelo 1), prednjacijo kos, ščinkavec, črnoglavka in vrbja listnica. Dejavnosti na golfišču favorizirajo tiste vrste ptičev, ki so tolerantne do ljudi, in tiste, ki so vezane na gozdni rob. Igralna polja so pomembna prehranjevalna niša za nekatere vrste, predvsem vrane, srake, škorce in predstavnike rodu drozgov. Glede narave obiskovalcev golfišč lahko sklepamo, da je njihova neposredna dejavnost omejena samo na igralna polja in je varnost znotraj igrišča ptičem popolnoma zagotovljena. Ker upravljala golfišča lahko veliko prispevajo k čim boljšemu sožitju ljudi in živali, je zelo pomembna njihova okolje-varstvena ozaveščenost. Podrobnejšo sliko o vplivu blejskega golfišča na ptiče, predvsem kako negativno vpliva na ptiče fragmentacija habi-tatov na golfišču, bi lahko dobili šele po primerjalnih ekoloških raziskavah na širšem območju. LITERATURA Gregom, J. (1997): Golf igrišče je tudi življenjski prostor ptičev. Golf 3 (2): 68. Ignjatovič, D. (1997): Poročilo o vplivih izgradnje igrišča za golf na Ptuju. V: Mlakar A. & B. Mlakar (edit): Presoja vplivov na okolje kot načrtovalsko orodje za varstvo okolja. Zbornik 4. letnega strokovnega srečanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije, december 1997. Liddle, M. (1997): Recreation Ecology. Chapman & Hall, pp. 639. PiCHLER, D. (1997): Ryderjev pokal za ptice. Golf 3 (2): 68-69. Pleumarom, A., (1995): Dokumenti: Načrtovana graditev igrišča za golf pri gradu Bori ob Dravi. Acrocephalus 16(68-70): 87-90. Stubbs, D. (compil.) (1997): The committed to Green handbook for golf courses. European Golf Association, Ecology Unit. POVZETEK Glede na zastavljana vprašanja o naravovarstveni oporečnosti golfišč in is- 58 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS točasnem naraščanju želja po graditvi novih povzemamo argumente, ki jih ima proti igriščem Svetovno gibanje proti golfu (Global Anti-Golf Movement - GAG'M), in tiste, ki jih ima v zagovor igrišč Ekološka enota Evropske golfarske zveze. V okviru Ryderjevega pokala za ptice je bil 21. maja 1997 istočasni popis ptičev na 12 golfiščih v Evropi in 12 v Ameriki. Na posameznih evropskih igriščih so ugotovili od 39 do 101 vrsto, ki so skupaj pripadale 217 vrstam, v Ameriki pa je bilo ugotovljenih 239 različnih vrst ptičev. Popis ptičev je bil pri nas opravljen na golfišču Bled. Veliko je okoli 100 ha, zgrajeno pa je bilo že pred 2. svetovno vojno. S treh strani ga obdaja delno degradirani gozd, igralna polja obdajajo travniki z redkim grmičjem ali posameznimi drevesi, ponekod pa segajo med polja pasovi ostanka gozda. Pasovi gozda močno povečujejo obseg gozdnega roba, kar daje prednost vrstam ptičev, ki so vezane nanj. Da bi dobili tudi relativne kvantitativne podatke o posameznih vrstah, je bil popis opravljen tudi po metodi štetja v točki. Izbranih je bilo 20 naključnih točk, ki so bile vse na meji igralnega polja, oddaljene med seboj najmanj 200 m, popis pa je trajal 5 minut. Popis je bil opravljen v jutranjih in večernih urah. Frekvenca posameznih vrst je razvidna iz tabele 1. Vsega skupaj je bilo ugotovljenih 45 vrst. Ugotavljamo, da so igralna polja za nekatere vrste (vrane, srake, škorce in predstavnike rodu drozgov) pomembna prehranjevalna niša. Natančnejši odgovor o vplivu golfišča na populacije ptičev, predvsem glede fragmentacije habitatov, bi bil možen šele po natančnejših ekoloških študijah širšega območja. SUMMARY In view of the questions raised in respect of the conservationist reproacha-bility of golf courses and a wish to build new ones at the same time, the author recapitulates the argumentations held against golf courses by the Global Anti-Golf Movement (GAG'M) as well as the argumentations expressed in favour of such courses by the Ecological Unit of the European Golf Association. The advocates of golf engaged in a very specific action indeed. Namely, the so-called Birdwatching Ryder Cup was held simultaneously on May 21 1997 at twelve golf courses in Europe and twelve in the USA. At separate golf courses, from 39 to 101 bird species were established (in total belonging to 217 species), while in America the observers managed to establish 239 species. In Slovenia, the survey was carried out at Bled Golf Course. It covers some 100 ha and was built already before World War II. From three sides it is enclosed by partially degraded woodland. Separate parts of the course are surrounded by meadows with scarce shrubbery or isolated trees, while at places they are indented by woodland remains. The diversity of habitats is rather poor. The forest strips have increased the extent of the forest edge, which favours the birds closely associated with it. In order to obtain the relative quantitative data as well, the survey was carried out also according to the point count method. 20 points were selected at random, all on the border of the course and at a distance of at least 200 m. The survey was carried out in the morning and evening hours. 45 species were established, and with the exception of 3 of them (Grey Heron, Barn Swallow and Eurasian Jackdaw), all have the necessary conditions to breed there. The author has also established that for some species (Hooded Crow, Magpie, Common Starling and Thrushes) the course is an important feeding niche. A more accurate answer about the impact of the Golf Course on the population of birds, particularly regarding the fragmentation of habitats, would be possible only after a more exact and thorough ecological study of a wider area of this golf course. Janez Giegoii, Pmodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana 59