50          Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije     Hmeljar, 85 
Tržni signali prekomerne ponudbe hmelja na 
svetovnih trgih 
Prof. dr. Martin Pavlovič, 
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM
Razprave o statistikah in komentarji trendov 
svetovnega hmeljskega trga so bili tudi v letu 2023 
rdeča nit na vseh treh sejah Ekonomske komisije 
Svetovne hmeljarske organizacije IHGC. Aprila v 
Madridu, avgusta v Freisingu in novembra v 
Nürnbergu. Jesenska seja je že tradicionalno 
organizirana na dan pred otvoritvijo dogodka 
BrauBeviale - največjega mednarodnega sejma 
industrije pijač in spremljevalnih gospodarskih 
dejavnosti (surovine, tehnologije, logistika, 
marketing) v bavarskem Nürnbergu. Za predstavnike 
hmeljarjev in trgovcev s hmeljem je to ponovna 
priložnost za strokovno razpravo o rastnih razmerah 
in pričakovanem pridelku hmelja po državah. Ker je 
pridelek hmelja konec novembra že certificiran, so 
prve ocene pridelka že dokaj tehtno merilo za 
poslovne odzive trgovine s povpraševanjem pri 
hmeljarjih.  
Že drugo leto zapored beležimo zmanjševanje 
svetovnih površin hmeljišč - v tokratni oceni za okoli 
4 % oz. 2.426 ha. Površine za leto 2023 znašajo nekaj 
manj kot 60.000 ha, jesenska ocena količine pridelka 
hmelja pa je za 11.998 ton (+10 %) večja od letine 
2022. In kakšna je v statistikah IHGC svetovna 
ponudba hmelja v letu 2023? Površine hmeljišč: 
59.916 ha, ocena pridelka hmelja: 118.357 ton in 
ocena pridelka grenčic (alfa-kislin): 12.287 ton. Tržne 
statistike o hmelju v Sloveniji - z rahlim povečanjem 
površin hmeljišč in pridelka v letu 2023 - je na seji 
celovito predstavil strokovni tajnik Hmeljarskega 
združenja Slovenije Jernej Ribič. Površine hmeljišč: 
1.675 ha, pridelek hmelja: 2.735 ton in ocena pridelka 
grenčic: 197 ton.  
Globalna proizvodnja piva je od pomladi 2023 
skromnejša od pričakovanj. Po zadnjih podatkih in 
ocenah za pivovarsko leto 2023 se številke 
proizvodnje zmanjšujejo, zlasti v državah Severne 
Amerike, Evrope in Azije. Pričakovano okrevanje 
industrije po koncu plandemije K-19 je bilo v številnih 
državah šibkejše od pričakovanj. Predvsem zaradi 
sprememb v vedénju potrošnikov - kot posledica 
restriktivne alkoholne politike, strahu pred inflacijo, 
spodbujenih političnih kriz in posledičnega 
gospodarskega nazadovanja držav EU, vezanega 
predvsem na preusmeritev k cenovno dražjim 
industrijskim energentom. Dodatno beležimo še upad 
prodaje obrtnih pivovarn oz. t.i. craft piva v skoraj 
vseh regijah, zaradi česar povpraševanje po hmelju 
še dodatno upada. Ocenjujemo, da je celotna 
pridelana količina alfa-kislin tudi v letu 2023 presegla 
povpraševanje po grenčicah - in to že osmič zapored. 
Nadalje je trg s hmeljem obremenjen še s 
precejšnjimi zalogami proizvodov iz hmelja iz 
prejšnjih let. Poleg zalog pri trgovcih, ugotavljajo tudi 
v številnih pivovarnah, da imajo preveč sklenjenih 
pogodb o nakupih hmelja.  
 
Sedanje ocene predpostavljajo skromno 
povpraševanje po hmelju za pivovarsko leto 2024. To 
se že odraža v občutnem zniževanju ravni cen za 
proste količine hmelja. Pričakovati je tudi, da bo 
Rusija, kot pomemben kupec evropskega hmelja, 
povečala lastno pridelavo in postala - kot v preteklem 
desetletju že v preostalih kmetijskih usmeritvah - tudi 
pri hmelju postopno samooskrbna. Še ena od 
posledic gospodarskih sankcij kolektivnega zahoda 
do Ruske federacije. 
 
Podrobnejše informacije iz tržnih poročil držav 
pridelovalk hmelja na jesenski seji IHGC so na voljo 
pri piscu članka. 
 
 
 
Med nevihto (Foto: M. Žolnir) 
 

Hmeljar, 85   Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije          51 
 
Površine hmeljišč in pridelava hmelja držav IHGC v letih 2022 in 2023 

52          Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije     Hmeljar, 85 
 
Površine hmeljišč in pridelava hmelja v svetu (IHGC) v letih od 2009 do 2023