V tujih drzavah. Čehfoslovaška JTepublilca je dobila novo vlado. Do sedaj so bile češlte stranke skupaj, sedaj pa so socialisti začeli popuščali zvezo. Vlada je odslopila. Sestavila se je vlada iz uradnikov. Firancoska republika je tudi doživela izprememb^ vlade. Kcr pa se je mudilo predsedniku vlade, Briandu, v Genovo, je vlado takoj zopet sestaviL Upajo, da bo nekaj mesecev zdaj mir. Madjprska jropublika je od vseh zaničevana, zdaj še posebno za to, ker je vlada sama pustila ponarejevati francoski d«nar. V to grdo zadevo so zapleili tudi vojaškega škofa Zadravca, češ, da je sodeloval. Zdaj pa se je izpričalo, da je popolnoma nedolžen. škofa pa je ta krivica tako potrla, da je sklenil zapustiti škofovsko vojaško službo in gre kot navadon frančiškan r Alriko za misijonarja. Ilalija je zelo pohlepna. Hoče celo Slovenijo za sebe. Z našim zunanjim ministrom se je Mussollni i» pogovarjal, kako bi mogel naše kraje dobiti pod svoj# oblast. Italijanu ni nič zanpati! Lepega se dela, da b« ipomagal naši državi, da bo dobila pristanišče SoIujb, ,pa isfoičasno oborožuje Grško, ki jo »bo kmalu imela pod svojo oblastjo. — Bolgarija je tudi dobila novo vlado, ki pa si je takoj, pri nastopu omazala roke s krvjo. Dala je precej političnih nasprotnikov na smrt obsoditi. — Rumunija ima težke ure. Prestolonaslednik se j« odpovedal prestolu, pa je zopet prišel nazaj. Vlada a* }e še s silo drži. Najodločnejša za red v državi )e kniečka stranka. Rusija je vedno bolj tipoštevana. Ceprav v Evropi nima tistega vpliva, ki bi ji sicer šel, kakor je velika ia inočna, vendar ima velik upliv v Aziji.. Japonska zel« pazi nanjo, da ji ne spelje Kitajcev. Na Kitajskem j« namreč domača vojska, iz katere bi pa radi dobili dobi6ek Rusi in Japonci, pa vsak od druge strani. Bati s* je, da se zaČne zopet vojska na Daljnem vzhodu. — Dnitšvo narodov, kjer je 55 držav zraven, je imel« zborovaiije, da bi sprejelo med se tudi Nemčijo. Vsi «o prčakovali, da bo to šlo prav gladko. Toda nenadoma se je zgodilo ravno narol>e. Ameriška država Eraiilija jc glascvala proli. Na prcdlog Italije pa se je sprejem preložil do jeseni. Kaj pa se bo do jeseni izprenenilo, da bi jo lakrat sprejcli v dništvo? Društvo narodov hna nam«n, da bi državc svoje spore brcz vojske uredile. Pa mnogi ne upajo, da bo to trajno držalo. Torej je povsod po drugih državah tudi dosti sitnosti, pa malo modrega gospodar&lva.