paitl prtleaaa: m »So loto naprej 26 K — h leta , Mrt , , »ewc , 13,-, 6,60, 2,20, 'f apravalitva prijiMai: u ivto leto naprej 20 K — h sol leta , 10 , — , Detrt , , 6 , - „ KMM , 1 „ 70, B« pošiljanje na dom M b dr mesec. 1 i t"~. J a 1 pKg 1 P 1 jr. •fc* S. w •i w Z- Političen list za slovenski narod. Naročnin« in Inasrati sprejema upravnlitvo v Katol. TIskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne rradajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je ▼ Seme-čistih olicah gt.2,1., 17. Uhaja vs ak dan.iifzcmči nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 280. ¥ Ljubljani, v petek, 5. decembra 1902. Letnik XXX. Državni zbor. Dunaj, 4. grudna. Krošnjarstvo Danes pred sejo so pri predsedniku srečkah govorniki za govorniška mesta v nadrobni razpravi o krošnjarstvu. Pri vseh 34 paragrafih je vpisanih nad 200 govorni-nikov. Od teh jih seveda niti polovioa ne pride na vrsto, ker se mnegi vpišejo, da vsaj enemu svojih ožjih tovarišev zsgotove govorniško mesto, začetkom seje pa je dr. Sylvester predlagal, naj se vsa tvarina razdeli v sedem poglavij, da bi bilo le sedem razprav. Ta predlog pa je večina odklonila. Kot prvi protigovornik je danes pri paragrafu 1. prišel na vrsto pei'anec dr. Šu-steršič. Ker govor objavimo v celoti, omenim danes, da je govornik odločno grajal in pobijal razne določbe v načrtu zakona. Sicer smo vsi za to, pravi govornik, da se prepove krošnjarstvo takim ljudem, ki nimajo stalnega doma, ki z raznimi zvijačami delajo škodo kupcem ter solidnim trgovcem in obrtnikom; toda s tom zakonom hočejo mnogi uničiti tudi pošteno domačo industrijo in mnogo revnih družin, katerim je krošnjarstvo opora v boju za obstanek. In to velja ravno o krošnjarjih v kočevskem, ribniškem, velikolaškem in nekaterih sosednih sodnih okrajih. Zato predlaga k § 1. potreben dostavek. Paragraf 1. se namreč glasi: »Krošnjarstvo je trgovina z blagom, ako se prenaša od kraja do kraja in od hiše do hiše brez stalne prodajalnice. Ta zakon pa ne ve lja za trgovino s konji, osli, mulami, govedo, ovcami, kozami, prašiči in perutnino.« Tretji odstavek, ki ga je predlagal dr. Su-steršič, bi se glasil: »Kavno tako ta zakon ne velja za krošnjarje, ki prodajejo svoje lončene in lesne izdelke domače industrije.« Odgovarjal je vladni zastopnik sekcijski načelnik Weigelsperg, da ne more pritrditi temu dostavku. Naglašal je, da more trgovinsko ministerstvo v smislu § 16. dovoljevati take izjeme, in ker ni mogoče vedno določiti, ali krošnjarji v istini prodajejo svoje domače izdelke. Ta izgovor vlade je naravnost jalov. Preden trgovinsko ministerstvo dovoli kako izjemo ali olajšavo, gotovo vpraša deželno vlade; ta pa bo vendar mogla dognati, ali n. pr. Ribničanje sami izdelujejo lonce, re 6eta in žlice, ali jih morda naročujejo iz Amerike. Mej govorom dr. Šusteršiča se je zopet, kakor včeraj med Vencajzovim govorom, vtikal naš dobri prijatelj g. dr. Pommer, češ, zakaj pa tega niste zahtevali v obrtnem odsaku. V ta odsek so bili po zadnjih novih volitvih izvoljeni izmed članov na šega kluba dr. Gregorčič, dr. Ztffron, dr. Stojan in od naprednjakov dr. Ferjančič. Takoj ko je odsek pričel z delom, jo naš klub svojim zastopnikom v odseku dal vsa potrebna pojasnila in navodila. Ti so v odseku tudi storili svojo dolžnost, toda večina je odklonila njih predloge. Zato je dr. oto-j a n danes odgovarjal Pommerju, rekoč: V odseku smo zahtevali iste premembe, kakor sidaj v zbornici. Pommerjevo predbacivanje torej ni opravičeno. Jaz in dr. Z. ffron sva tudi podpirala predlog odsekove večine, da naj za Kočevce, Poljance in Ribničane velja izjema. G. Povše mi je tudi izročil prošnje kočevskega župana. Te prošnje sem pod piral in jih razdelil med vse odsekove člane. Dotične telegrame Bem izročil vladnemu referentu Weigelspergu. Torej je Pommerjevo očitanje neutemeljeno. Paragraf 1. je obveljal po nasvetu od-sekovem. Prihodnjo sredo zbornica nadaljuje razpravo. Če-jko-nemška sprava. Včeraj so načelniki nemških Btrank, iz vzemši vsenemSko zvezo, z nebistvenimi premembami odobrili odsekove spravne predloge. Nato so se zbrali vsi nemški poslanci b Češkega in z nekaterimi premembami soglasno odobrili poročilo. Sedaj po seji ob 4. uri so zbrani klubi nemške ljudske in napredne stranke ter ustavo vernih veleposestnikov, da odobio ali prenarede predloge, ki obsegajo štiri glavne točke. Še danes zvečer dobe te predloge vlada in pa vse štiri skupine čeških poslancev, to so: Ml&dočchi, češki agrarci, narodni socialisti in veleposestniki. Jutri se snidejo parlamen tarne komisije čeških skupin, da si ogledajo nemške predloge. V torek se snide mlado češki klub, da razpravlja o predlogih. Iz raznih razlogov češki pcslanoi ne bodo odklonili pogajanj, a že danes je skoraj gotovo, da pred Božičem ne bodo končana. Torej v tem slučaju le pride mlado leto skozi vrata s § 14. v rokab. Nedeljski počitek. Na razna vprašanja, kaj je z zakonom glede nedeljskega počitka, odgovarjam tem potom, da ima soc. politični odsek ta zakon v delu. Vlada je namreč predložila načrt, s katerim naj bi se predrugačil zaken z dne 16. jan. 1895 drž. zak. št. 21 glede nedelj skega počitka pri obrtu in trgovini. Odsek pa zopet naavetuje razne premembe v vladnem načrtu. Doslej je v odseku obveljal predlog, da je delo dovoljeno ob nedeljah in praznikih, ako je nevarnost, da se surovine spridijo, ali če se delo brez škode ne more odložiti na delavnik. Dolga razprava je bila o zahtevi trgovskih pomočnikov, ki žele popoln nedeljski počitek. Vlada je predlagala, da sme politično oblastvo po razmerah za razne trgovine dovoljevati k večjemu šest-urno delo. Poročevaveo W i 1 h e 1 m je predlagal, da morajo ob nedeljah in praznikih biti zaprte vse trgovine v krajib, ki štejejo nad 6000 prebivavcev; v krajih pa z manj ko 00 prebivavcev in v trgovinah izključno Ie z živili naj se dovoli k večjemu štiriurno delo predpoludnem. Odsek je konečno sklenil z večino glasov, da je ob nedeljah in praznikih v trgovinah brez razločka dovoljeno k večjemu Štiriurno delo dopoludne. Minister ilartel in laske šole. Tržaško glasilo, ki prinaša interpelacije in govore laških poslancev v državnem zboru prej, nego je na Dunaju kdo kaj o njih vedel, in ki je torej še v preveč tesni zvezi z laškimi poslanci, prinaša z Dunaja sledečo brzojavno vest: Posl. Verzegnassi in Lenassi imela sta pogovor z naučnim ministrom vit. dr. Hartelom, kateremu sta gorko priporočala, naj ustanovi v Gorici novo gimnazijo z laškim učnim jezikom, ali pa naj uvede na sedanji gimnaziji laški učni jezik. Minister je dokazoval, da nima na razpolago potrebnih sredstev za novo gimnazijo, kar se pa tiče laškega učnega jezika na sedanji gimnaziji, ni deželni šolski svet predložil v tem oziru še nikakega predloga. Oba poslanca sta zahtevala na to, naj se uvede laški učni jezik v nižjih razredih gimnazije, in dostavila, da to v minolem stoletju učili izključno v laškem jeziku na tej gimnaziji. Minister je obljubil, da se hoče brigati za stvar. — Kdor je že kaj čital o laških Šolah, bo vedel, da računajo Lahi do sedaj na polju šolstva na Bledeče vspehe: 1. popolnijo se jim laske paralelke na uni< verzi v Inomostu in minister bi tudi rad videl popolno laško univerzo, katera mu je zelo na srcu, 2. laška gimnazija in laška realka v Trstu prideta v državne roke, a pri tem ni še izključeno, da ne dobo tudi laške realne gimnazije v Trstu, 3. ako predloži deželni šolski svet v tem smislu predlog, imeli bodo Lahi v Gorioi na sedanji gimnaziji laški učni jezik. Ko bi imel minister zadosti denarja, dal bi jim tudi novo laško gimnazijo. Laški poslanci morejo vendar pokazati na vspehe. To jim daje dandanes avstrijska vlada najbrž v plačilo, ker so vedno škilili čez mejo, ker so se vojskovali pod Gari-baldijem za zedinjeno Italijo proti Avstriji. — Slovenci, ki bo se borili za Avstrijo, pa ne morejo izsiliti od nje niti slovenske ljudske šole v Trstu. Zakaj ? To je »teško vprašanje« — radi »višjih ozirov. Češko-neinška sprava. Včeraj v našem listu objavljena vsebina nemških spravnih pogojev odgovarja res istini, le da je elaborat mnogo cbširneji in gostobesednejši, kot bo je izprva naglašalo. Najvažneje v vsem elaboratu je vprašanje o nemškem državnem ter češkem notranjem uradnem jeziku. Obe zahtevi so odklonili, toda način odklonitve se znatno razlikuje. Glede prve so izjavili sostavljači elaborata, da mso kompetentni, drugo so pa naravnost proglasili za nedopustno. Poslanec Prade, ki je tudi član tega odbora, naravnost priznava, da so morali tako poitopati in nič drugače. Pravi namreč mej drugim to-le: Kake posledice bi imel nemški državni jezik ? Dovoliti bi morali obenem češki notranji uradni jezik na Češkem, italijanski v Dalmaciji itd. Takoj nato pa pravi, da more državni jezik določiti Ie državni zakon. — S takim razlaganjem in s takimi izgovori Čehi kajpada ne morejo biti zadovoljni. In res že izjavljajo češki radikalni krogi, da na take predloge niti ne bodo reagirali, ker jih a priori odklanjajo. Ti seveda ne bodo prodrli, a gotovo je ie danes, da odgovor plenuma češkega kluba ne bo povoljen in da na tej podlagi ne pride do premirja, kaj še le do Bprave. Mogoče je sicer, da se prično pogajanja, toda od čeških poslancev pač ni pričakovati, da bi popolno kapitulirali. Nagodfoena pogajanja. Povodom zadnjega bivanja ministerskega predsednika bzella na Dunaju se je že govorilo in menda tudi določilo, d-t se v naj- LISTEK. Jubilej kislega mleka. (Zgodovinska reminiscenca s severa.) (Koncc.) Ko se je izvedelo to, da je igralka belna in da se mora z mlekom umivati, tedaj Be je začelo pravo pravcato tekmovanje med njenimi častilci. Vsakdo je hotel biti oni, ki bi dajal mleko. Od vseh Btrani je dobival Haltermann mleko z naročilom, naj rabi gdč. Werthen to, češ da je popolno naravno, sveže itd. itd. »Za božjo voljo, kaj naj počnem s to veliko preobilico mleka!« vpraševal se je mož začuden. Ker nikakor ni mogel vsega porabiti, pričeli so ga dajati prašičem, kravam in splch živini. Posledica tega je bila, da je imel Haltermann v kratkem času najlepšo živino. Nekega dne zapazi Julika, trgovčeva hči, Bkledico mleka, katero je najbrže mati pozabila nesti v hlev. Mleko je bilo popolno pokvarjeno, na njem je ležala prst debela sivkasta koža. Dekletce vtakne nevede prst v mleko in ga oblizne. -»Aha!« vsklikne in poskoči veselja. »Ta koža pa ni tako slaba!« — Vtakne zopet prst v mleko in gleda, da ostane kolikor mogoče veliko Bkorje na prstu. To zopet ponovi, zopet in — zopet. »Sram te bodi, otrok sitni I Kakor da bi ne imela dovolj druzega, da bi se najedla do sitega." Tako pokara dekletce vstopivša mati. »Takoj odnesem skledo v hlev«. »Pustite, mama, da poskusim še enkrat, ker je tako dobro !« odgovori dekletce in z vidnim veseljem zopet poskusi nekaj one debele kože. Mati začudena sama pokusi in pokliče moža. Ta tudi pokusi, še enkrat, nazadnje pa ukaže prinesti žlico. »Ako bi se pridejalo še malo sladkorja, pa bi se naredila iz tega dobra pijača, kislo mleko«, pravi žena. »Zraven pa še kos črnega kruha«, meni on. Poskusili so in se kmalu prepričali, da je vsa stvar jako dobra in tudi sdrava. Ko so prišle Bosede po kislo mleko za živino, morale so tudi one pokusiti. Skledica se je kmalu izpraznila in posledica tega je bila soglasna sodba, da tako dobre jedi ne smejo dajati živini. Od tega trenotka niso dajali Halter-mannovi nič več kislega mleka živini, toda vkljub temu ga je kmalu zmanjkalo. Dva voznika sta se namreč pred hišo zbesedila, skregala in napravila tako vpitje, da se je gospodična obrnila na policijo in prosila od-pomoči. Ta je napravila hitro s tem konec, da je prepovedala voziti mleko k hiši. Vseh prebivalcev so je polotila žalost. Vsi so prosili našega znanca, naj jim od stopi par vrčev onega mleka, ki ga rabi za gospico "VVerthen, za drag denar in naj ga skisa. Toda poštena zakonska s 3 nista dala pregovoriti. »Ah«, pravi nekega dne svoji ženi, »zakaj naj bi stradali naši Šverinci kislega mleka ?! Lahko si tudi sam pripeljem potrebnega mleka!« In res! Kmalu se je odpeljal k mnogim kmetom v bližnji okolici in nakupil dovolj mleka. To je skisal in v par dneh si mogel nad vrati njegove prodajalne brati napis: »Tu se prodaja kislo mleko«. Od začetka se mu je to podjetje malo Blabeje obrestovalo, toda kupci so se vedno bolj množili, prihajali so že tudi iz bolj visokih rodbin, zlasti ko je zdravnik gospodične Werthen rekel, da to sredstvo človeka zelo pokrepča, mu popolnoma žejo pogasi itd. Kmalu je sklepal Haltermann z mnogimi kmetovalci pogodbe — njegova podjetnost se je dobro izplačevala, nasprotnikov ni imel, in zato se torej ne sme pač nihče čuditi, ako je Haltermann kmalu obogatel. At krajšem času obnovž nagodbena pogajanja Včeraj pa je bil pri cesarju v avdienci li nančni minister B(5hm-Bawerk. Razgovor Be je vršil očividno o nagodbenem vprašanju. Ta se vrši po najnovejših poročilih že v nedeljo ali ponedeljek, ni pa de določeno, če »e ministri Bnidejo na Dunaju ali v Budim pešti. Poučeni krogi trdijo, da ogrska vlada sedaj ne bo več tako trdovratno vztrajala pri svojih prvotnih zahtevah, ker O^rom mnogo bolj toče voda v grlo, kot pa avstrijski državni polovici. Iz hrvatskega deželnega zbora. Ž j tri dni traja v hrvatskem saboru razprava o indemniteti ali proračunskem pro-vizoriju. Poznato je, da hrvatska vlada na more predložiti hrvatskemu saboru letnega proračuna brez velikega primanjkljeja, katerega no more pokrivati z nobenimi dohodki, kajti hrvatski sabor nima pravice, da dovoli pobirati naklade na državne davke. Kar dobi Hrvatska v ime takozvane tangente, s tem mora pokriti vso svoje stroške za avtonomne zadeve. Vlada sa oslanja na bodočo finan-cijalno nagodbo, in do takrat zahteva tudi indemnitcto. Ker ima vlada y saboru veliko večino, ni dvoma, da bode ta postava sprejeta, zato bi bilo pa tudi mnogo pametneje, da se sabor sploh ni sklical, ker bi se bilo malo denarja prihranilo. Toda vlada hoče pred s-.etom pokazati, kako se na Hrvatskem ustavno vlada in kako so v tej zemlji nor malni odnošaji. Kar ne more dobiti ogrska niti avstrijska vlada od svojega parlamenta, to dovoli hrvatski sabor brez velikih borb svoji vladi. Opozicija se sicir ustavlja, toda to vse nič ne pomaga, ker mažaronska veČina mora glasovati tako, kakor ban hoče. Opozicija je seveda pri vsem tem izvršila svojo dolžnost ter povedala banu in večini čisto resnico o dejanjskem položaju. Opozicija je očitala banu, kako je njegova vlada neustavna in samosilna, ker prezira avtonomijo zemlje in poedinih cbčin ter vlada z ordonancami in patenti. Prav je zato rekel dr. Derenčin saharskemu predsedniku, ki je opominjal poslanca dr. Vinkoviča radi izraza »piflkavi hrvatski parlament«, da v deželi, kjer se ne drže postave, nima sploh pristojnosti. Ostri so bili govori dr. Bresztvenszkega, dr. Vrbaniih, dr. Franka in dr. Harambšiča. Ko je poslednji dovršil svoj govor, je dal predsednik izprazniti galerijo, ker mu je silno ploskala in ga pozdravljala. Vlado Bta branila dr. Tomašič in dr. Šu mano vid Prvi je dokazoval na dolgo in široko, kako je imel ban prav, da je dal razpisati naklado na davke za odškodovanje brbom, ki so imeli kaj škode prigodom poslednjih demonstracij. Da, glasoviti jurist (!) postavlja tedaj moč nad zakon. Dr. Sumanovič pa je bil toliko predrzen, da je obdolžd Hrvate, češ, da so oni krivi poznatih demonstracij ▼ Zagrebu, in sicer zato, ker so hrvatski časopisi preostro pisali proti »Srbobranu«. Ni-li to skrajna predrznost? Danes ali v Boboto se konča razprava o indemniteti in potem pride na vrsto načrt o podaljšanju financijalne nagodbe z Ogrsko na eno leto. Kriza v Španiji. Na Španskem bo srečno prijadrali zopet do nove ministerske krize, čeravno še ni mesec ni, kar je Sagasta podal ostavko celega kabineta. Četrtič je 77letni ministerski predsednik že preosnoval svoje ministerstvo, a niti sedaj si ni mogel pridobiti toliko zaupanja v zbornici, da bi mogel računati na zanesljivo večino. Sedaj je celo dobil nezaupnico, ki velja sicer v prvi vrsti mornariškemu ministru, ki je svojevoljno, brez odobritve parlamenta, naročil vojne ladije, toda za njegov korak je vedel tudi b3gasta z ostalimi tovariši. To pa je bil le bolj zunanji povod za izbruh nejevolje, ki jo je parlamentarna opozicija že dalj časa kazala napram bagasti. Posebno gorak mu je vodja Romero Robledo, ki mu je Sagasta v zadnji krizi obljubil portfelj, potem ga pa prezrl, in ki je Sagasti še pred nedavnim zaklical, da je bila zadnja kriza le komedija. — Kralj se definitivno Se ni odločil, a gotovo je, da si Sagasta ne bo več upal na vrhuneo. Največ nade imata sedaj Romero Robledo ali pa konservativni vodja Silvela. Iz brzojavk. Bruseljska sladorna pogodba pride v poslansko zbornieo že v prihodnjih dneh. Obenem predloži vlada predlogo o novem sladornem davku. Znižanja tega davka ni pričakovati. — Mini-s t e r s k a kriza na Grškem. Kralj je poveril sostavo novega ministeratva D e -1 y a n i s u , ki uživa doslej primeroma največ zaupanja. Kot člani nove vlade se imenujejo general Smolenski, Skanzes in Mauro-michalis. — Novi berolinski podžupan. B jrolinski zastop je včeraj mesto umrlega Kaufmann« b 114 od 115 glasov izvolil drugim podžupanom vladnega svetnika R e i k e - j a. — Odgoditev francoskega parlamenta. Vlada namerava jutri odgoditi zasedanje do srede januvarija. Scc. radikalna skupina želi, da se zborovanje podaljša do srede tega meseca. - Prvo izključenje v nem-škem državnem zboru. Včeraj je podpredsednik nemške poslanske zbornice izključil od soje soc. dem. Singorja, ki je pa vkljub temu vztrajal v zbornici. — Kriza v Madridu. Kralj je pozval k sebi predsednika obeh zbornic ter voditelje monarhistiških strank. — NauCna predloga v angleškem parlamentu je bila sprejeta v tretjem branju z 286 proti 134 glasovom. Dnevne novice. V Ljubljani. 5 decembra. Promllostljivi gospod dr. Anton Mahnič, krški škof, je došel danes zjutraj v Ljubljano in je gost prem. goep. knezo-škofa ljubljanskega. Sklepi Bestanka ameriških slovenskih duhovnikov Ker nas veže dolžnost priobčiti, kar se je sklenilo na shodu slovenskih ameriških duhovnikov v St. Paulu to danes storimo, ker do zdaj nismo mogli dobiti natančnejih poročil. Sklepi Zveze so na kratko ti-le: 1) Stalno osnovanje ali organizacija „Zveze slovenskih duhovnikov v Ameriki." — 2) Povabijo naj se vsi odsotni duhovniki slovenski v Ameriki, da naj k »Zvezi" pristopijo - kar bodo gotovo vsi storili. — 3) Uradno se zove organizacija ,.Zveza slovenskih duhovnikov v Ameriki." — 4) Sprejemajo se duhovniki kot aktivni člani, lajiki kot podporni člani. — 5) Plača se na leto od duhovnika 25 dol., oba slovenska škofa in msgr. Buh dajo 50 dol. Indijanski misionarji so prosti letnih prispevkov. — 6) Oba slov. škofa in msgr. Buh naj prosijo nadškofa Irelanda, naj dovoli F. B a j c u in Fairfax Minn., delovati med Slovenci v Ameriki kot apostolski misijonar (missionarius apostolicus). — 7) Odbor „Zveze" stopi v dogovor s škofi onih škofij, kjer se nahajajo Slovenci in nimajo svojih dušnih pastirjev, da se tem škofijam preskrbijo slov. dijaki, ki bi se hoteli posvetiti za duhovski stan. — 8) Poskrbeti za slovenske šolske sestre v Ameriki. -9) Širiti katoliško časopisje med rojaki v Ameriki. — 10. Dajati krščanski socijalni zvezi na Kranjskem pojasnil glede najpri-pravnejših krajev za naseljence, naselniških postav in drugih za naseljence važnih stvarij. -—11) Preskrbeti slovenskega duhovnika v New Yorku, da skrbi za ondotne Slovence in hkrati za slovenske naseljence ko pridejo v Ameriko. — 12) Skrbeti za slovenske se-meniščnike o počitnicah. — 13) Prirediti leta 1903. pod vodstvom škofa Stariha romanje ameriških Slovencev v Rim (in staro domovino). Umrl je v Jagerščah gospod Janez P e t e r n e 1, oče č. g. župnika Henrika Peternela. — V Svetem pri Komnu je umrl podžupan komenskega starešinstva gospod Jožef Malič v 46. letu svojega življenja. Is Trstenika se nam o smrti g. Iv. Bukovnika še poroča: LanBko leto je pokojni po zvršeni maturi na svojem domu na Povljah čakal na službo. Nekoč je po zimi šel na Storžec, o kateri priliki se je tako prehladil, da je nemila Bmrt čez malo mesecev ugasnila mlado življenje. Bil je mladenič z mnogimi vrlinami. V Selcih pri ŠkoQiloki se bo vršil desettedenski praktični kurz o mlekarstvu, maslar-stvu in sirarstvu, ki se prične 8 januvarija 1903 Mladeniči, ki se žele udeležiti tega pouka, naj se zglase do 2 0. decembra t. 1. pri deželnem odboru v Ljubljani s prošnjami za sprejem, katerim naj pridenejo spričevalo občinskega županstva o poštenem vedenju in o dosedanjem delovanju v kmetijstvu sploh. Prednost imajo oni, ki so * tej stroki že delovali. Deželna blagajna ostane do 9. t. m. radi selitve v novi deželpi dvorec strankam zaprta. Volitve v zavarovalnioo proti nezgodam v Trstu se zopet bližajo. Koncem decembra volijo svoje zastopnike 3., 4. in 5. kategorija. Da Slovani, ki im jo v obveznih obrtnih podjetjih večino, ne podle-žejo zopet tako sramotno, kakor pri zadnjih volitvah, osnoval se je v Trstu poseben voli vni odbor kakor odsek polit, društva »Eli-nost«. Temu odboru, ali pa naravnost predsedniku istega g. prof. Matku Mandicu, deželnemu poslancu v Trstu, naj bo dopoši-ljajo vsi nasveti, vea tozadevna vprašanja, kakor tudi glasovnice. Navedeni odbor daje drage volje vsa potrebna pojasnila ter naznani pravočasno kandidate za posamezne skupine. Vsakdor, ki je upravičen voliti, naj si šteje v svojo sveto dolžnost, da stori vse možno, da bode zavarovalnica v slovanskih deželah, zavarovalnica za Slovane — tudi po svojem odboru slovenska. Odvetnik napaden na cesti. Iz Ljutomera se poroča: »stajerčev« dopisnik Mavrin udaril je dr. Grossmanna na glavnem trgu v Ljutomeru dvakrat s pasjim bičem, ki se nahaja zdaj v posesti dr. Grossmanna. Cagava last je ta bič, se ni zvedelo. Najnovejši štrajk v Trstu. V tržaško tovarno jute poklicali so iz Italije delavce in delavke. Moški so imeli 2 20 kron ženske pa 130 kron dnevne mezde. Domačinke pa dobivajo od 90 Btotink do 110 K na dan. Tem »regnicolom« ni bilo še zadosti, da so bili veliko bolje plačani, nego domači delavci, temveč zahtevajo, naj se moškim da 3 60 in ženskam 2 40 K na dan Vodstvo tovarne pa jim je odgovorilo, naj Be drže pogodbe, drugače naj gredo. »Re-gnicoli« pa pravijo: Mi nismo vedeli, da je v Trstu vse bolj drogo, nego v Italiji. Mi zahtevamo večjo mezdo, zahtevamo delo za jedno leto in če po enem letu bo ne podaljša pogodba zopet za eno leto, naj nas vodstvo tovarne spravi v našo domovino na svoje stroške. — »Regnicoli« so bili danes pri laškem konzulu in on je obljubil, da se zavzame zs nje pri vodstvu tovarne. Stopili so v štrajk. Vlak povozil je blizu Maribora nekega Ferd. M u h i č a. Podsulo je v celjski cinkarni delavca Jožef« Š r i b a r j a. Umrl je vsled poškodb v bolnici. Volk se je priklatil na Igu prav v vas. Neki gospodar ga je zapodil z motiko, hišni pes pa se je boječe Bkril v kot. — Tudi medvedove sledi bo se poznale v snegu blizu vasi. — Najbrže sta obe zverini prišli iz kočevskih gozdov. Razpisana služba. Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu (III/4) v Mirnipeči, pol. okraj Rudolfovo proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna plača 550 K, uradni pavšal 140 K, in letni pavšal 548 K, za vzdržavo petkratne pešne zveze na dan med poštnim uradom in kolodvorom v Mirnipeči ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Ljubljanske novice. Mesečni sestanek krščansko - socialnih železničarjev v Ljubljani Be je včeraj kaj lepo vršil v Cešnovarjevem salonu v Kolodvorskih ulicah. Navzočih je bilo do 50 članov »Verkehrsbunda«. Razložila so se jim pravil« in razjasnil namen društva. Priporočala se jim je živahna agitacija za društvo in toplo priporočala ustanovitev podružnice »Verkehrsbunda«. — Nato jim je pa g. Josip Gostinčar kazal na moč organizacije in njeno korist. V edinosti je moč. Dokler bodo železničarji razdeljeni in needini, doklerne bodo vBi brez razlike spoznali, d ji so uslužbenci nevarnih podjetij in reveži, dokler ne preneha v organizacijah ločitev kategorij, toliko časa železni- čarjem ne bo zasijala doba boljših časov. Priporočal jim je tudi, da naj jim d d društvo razun gmotne podpore tudi duševno m v ta namen naj prireja predavanja o železniškem pravu, o instruk-cijonih itd., kajti nevednost 1 j u d i j je največkrat kriva, da ■ e z uslužbenci g o d i v s 1 u č a j i h nezgode in bolezni največkrat tako krivično. Priporočal jim je tudi, da naj se v društvenih ozirih poslužujejo sami svoje moči in naj dobe pametnih m za organizacijo nesebičnih in požrtvovalnih mož železničarjev, neposlušajo pa sebičnih Bleparjev, ki društvu samo škoaujejo in člane samo slep6 Sklenili so, da se bodo shajali odslej vsako prvo nedeljo in tretji ponedeljek v mesecu. Koncert »Ljubljanske društvene godbe" bode v soboto dne 6 t. m. v »Narodni kavarni«. Zičetek ob deveti uri zvečer. Vstopnina prosta. Sestanek obrtnikov. Povodom ustanovnega shoda »Obrtne zveze za Kranjsko«, ki se vrši prihodnjo nedeljo in ponedeljek v Ljubljani, bodo v nedeljo zvečer točno ob 7. uri sestanek obrtnikov v steklenem salonu »pri zvezdi« na Cesarja J žefa trgu. Ustanovni shod se prične v ponedeljek ob 8. uri dopoldne v »Mastnem domu«. V ponedeljek ob 1. uri popoldne ie banket v steklenem salonu „pri zvezdi". Želeti je, da bi obrtniki z obilno udeležbo pokazali svojo stanovsko zavest. Peš jo je popade'. Ano Gale, 13 let staro hčorko posestnice Marije Gale na Ilovici 9, je predvčerajšnjim popadel pes posestnika L. Ovna na Ilovici št. 21 in jej je raztrgal obleko. Poškodoval jo ni. Deklica je bila vsa prestrašena. Nesreča vsled neprevidne vožnje. Na mostu čez Gruberjev kanal je včeraj vsled nagle in neprevidne vožnje posestnikov sin Franc Štrukelj z Iga podrl na tla delavčevo ženo Marijo Dereani, stanujočo na Dolenjski cesti št. 29, na kar je pognal konje in hotel zbežati, policaj pa je prijel za konje in voz ustavil. Dereani se je pri padcu precej poškodovala. Javno predavanje priredi v ponedeljek dne 8. t. m. bralno društvo v Vodmatu ob 6. uri zvečer. Predaval bode č. gosp. Luka Smolnikar. V deželno bolnico bo pripeljali devet let starega kajžarjevega sina Jožefi Candka z Janeževega brda v postonjskem okraju Pritisnil ga je voz na steno in mu zdrobil na levi roki kost nad komolcem. Hlapec, ki grize. Hlapec Franc Mencin na Dunajski cesti št. 25 be je spri s svojim službodajalcem in ga je v prepiru popadel za desno roko in ga ugriznil v palec. Hlapca je policija zaprla. Nasledki alkohola. Včeraj zvečer je prišel v izkuh Marije Ponikvarjeve na Karlov-ski cesti št. 13 delavec Franc Žabnikar. Mož se ga je bil nekje že nalezel. V izkuhu se je vedel tako nespodobno, da ga je izkuha-rica s pomočjo svoje dekle potisnila na sveži zrak, da se je streznil. Pri tej priliki pa je padel in se nekoliko poškodoval. Izgubljene in najdene reči. Na Dunajski cesti je zgubil mizarski pomočnik A. H. zavitek blaga, ko si ga je bil malo časa poprej kupil. — Voznik in posestnik Anton Strazišar je zgubil mej vožnjo od Marije Terezije ceste do Vegovih ulic veliko vozno plahto. — Na Starem trgu blizo strokovne obrtno šole je našel neki paznik včeraj zvečer denarnico z manjšo svoto denarja. Umobolna ženska hotela skočiti pod vlak. Včeraj pripeljala Be je s Češkega v Ljubljano neka na umu bolna ženska iz Istre. Iz previdnosti so jej mej vožnjo vzeli vozni list in zato je prišla brez voznega lista semkaj. Opoludne se je spravila v poštni vlak in se peljala do Borovnice, ker pa ni imela voznega listka, bo jo v Borovnioi odpravili iz kupeja in ob treh se je pripeljala nazaj v Ljubljano, kjer se je bilo mej tem časom že izkazalo, da je žensk« imela vozni listek do doma. Ko je Gorenjski vlak hotel odpeljati, je tekla ženska k vlaku, da bi se odpeljala, in ko so jo prijeli, hotela se je vreči pod vlak tako, da so jo komaj odstranili. Pozneje so jo z brzovlakom odpravili naprej. Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu novembru. V primeri z lanskim letom enakega meseca je došlo v letošnjem skoraj povsem ena'e blišči med njegovimi prvimi zvezdami ime plodovite pisateljice Zofke Kvedrove ... V literarnem delu je naredil »Slovan« pred vsem globok poklon pred dr. Tavčarjem. Ta poklon je dr. Tavčar kvitiral s tem, da je »Narod« takoj prinesel inserat čez celo Btran s priporočilom — »Ljubljansk. Zvona« in z rotitvijo, naj liberalci vendar ne puste »Zvona«. V kritiki »Narod« očita »Stovanu«, da nima v ilustracijah nič slovanskega, ampak je skoro vse nemško, in tudi nič izvirnega, ampak so se že vse ti podobe videle v drugih listih. To pot je »Narod« govoril resnico. Konkurenca med Hribarjevo in »Narodno tiskarno« ga je privedla do tega. Mi lahko hladno in mirno zremo na daljni razvoj. Kakor rečeno, je pa ta številka reklamna in se bo pravi značaj »Slovanov« šele pozneje pokazal. Slovensko gledališče. »Medalja«. — »Cavalleria ru-s t i c a n a«. Dva velikanska kontrast*! Ludovik Thoma, Botrudnik »biplicissima«, je napisal neBtvor, poln neumnosti, katerega je imenoval »komedijo« in nemški kritiki so našli v njem veliko »sstiro«. Mi pa smo gledali sinoči na slovenskem odru robato neumnost, satire pa smo čutili jako malo. In zato mi-Blimo, da storimo bolje, ako molčimo in pozabimo, ako ne bode odbor dramatičnega društva toliko nepreviden, da spravi to »komedijo« še enkrat na oder. — Kar je dobrega na sinočni komediji, so značaji, ki so risani mojstersko, toda robatost, da ne rečemo kaj hujega, prevladuje in tudi žalostno zmaga. — Čudimo se, da more dati odbor na oder na jeden večer »Medalijo« in — »Cavallerijo«, ki se je pela sinoči drugič v letošnji sezoni. Izpred sodišča. Izpred porotnega sodišča. Marija Hočevar pred porotniki. (Konec.) Naval k popoldnevni razpravi je bil silen. Prostor za poslušalce je bil natlačeno poln. Elegantno občinstvo ni štedilo z izjavami simpatij obtoženki. Popoldne je govoril državni pravdnik, ki je branil obtožnico. Nato se je vzdignil zagovornik dr. K r i s p e r, ki je dejal, da je dolžan javnosti izbrisati obtoženki madež zapeljivčev. Človeško sodimo, ker zakon je pisan za človeka. Vse priče so slikale obtoženko kot dobro deklico, gotovo je, da bi pri zdravi pameti ne mogla postati hudodelka. Izvedenci niso bili upravičeni izjaviti, da bi šiloma basala otroka v cev. Blazen bi moral biti, kdor bi v tako ozko cev hotel spraviti otroka. Vodni curek je otroka odplul a svojo veliko močjo naprej. Tudi dekla je otroku lahko zlomila kosti. O pomortalnih poškodbah ima slavni zdrav-nik Hoffmann drugače mnenje, nego ljubljanski izvedenci. Nadporočnik Grebene v drugi svoji izjavi izjavlja drugače, kot je iz javil prvič, ko je trdil, da od obtoženke ni prejel nobenega pisma od meseca maja naprej. Njegova viteška dolžnost bi bila ure diti stvar. Drugo svojo izjavo je pisal, da olepša sebe, da se zagovarja. Porotniki naj sodijo, ako je taki osebi kaj verojeti. Prej ne bo prišlo pravosodje v pravi tir, predno poleg d e t o -morilke na obtožni klopi ne bo sedel tudi njen zapeljive c. (Burni dobro klici mej občinstvom.) Zagovornik obširno razpravlja, da obtoženka ni bila pri pravi zavesti, da se ni zavedla dejanja. Imenom človeškega čuta prosi porotnike, naj tega dekleta ne obsodijo. Državni pravdnik reagira, da obtoženka sama nikdar ni trdila, da bi jo bil gospod Grebene zapeljal. Pred postavo smo vsi enaki in na osebo se porotniki ne smejo ozirati. Po resumeju gospoda predsednika so se porotniki podali v posvetovalnico. Občinstvo je postajalo silno nervozno. Porotniki, načelnik gosp. trgovec Ber-gant, so zanikali jednoglasno vprašanje, ako je Marija Hočevar svojega otroka ženskega spola zabasala v kloset z name- nom, da ga usmrti, in istotako jednoglasno vprašanje, ako je Marija Hočevar svojega otroka nalašč pustila brez pomoči z namenom, ga usmrtiti. Občinstvo je pričelo klicati »Bravo !« Obtoženki, ki je bila za časa posvetovanja porotnikov zunaj, je prišlo zunaj slaba. Okolu nje so imeli posla vsi navzočni zdravniki. Naposled jo je pripeljal vso omagujočo v dvorano gospod nadučitelj Pavšič. Naslonjena na svojo mačeho, ki jo je ves čas srčno tolažila, je sedela obtoženka na zatožni klopi in popolnoma apatična čula svojo oprostitev. Izpustili so jo takoj na svobodo. Tiho je odšla s svojimi sorodniki iz dvorane, v kateri je prebila toliko strašnih ur, nazaj v svet. Državni pravdnik ni vložil nobanega priziva. Detomorilka z gora. Takoj po Mariji Hočevar je prišlo na obtožno klop 22l»tno kmetsko dekle Marija Mažgon iz Krnic pri Oselici. Tudi pri tej se je glasila obtožba, da je takoj po porodu zadul la svoje novorojeno nezakonsko dete. In pravila je žalostno svojo zgodbo. Fant Matevž Kokal ji je prisegel zvestobo, dejal ji je, »naj se mu srce posuši«, ako jo zapusti in »da kazen in greh nase vzame«. A zapustil jo je ter šel v dalnjo — Ameriko. V predpreiskavi je večinoma tajila, pred porotniki pa je tudi ona izjavila, da se ji je v usodnem trenotku zmešalo, ko je videla, da bo morala ona, ki nima veliko sredstev, sama skrbeti za grešni Bad svoje ljubezni. Ne prosi zase milosti, ampak za svojega živečega 41etaega otroka, katerega mora sama živiti. Predsednik g. Pajk: »Ali se vam danes tudi meša?« Obtoženka: »O, danes se mi pa ne meša!« G. predsednik pravi obtoženki, naj govori resnico. Obtoženka se joka, ds se vsa trese in naposled pravi: »Gospod, naj ne bodo hudi, mene so naštimali, naj rečem, da se mi je zmešalo«. To priprosto dekle pač ni moglo biti tiko inteligentno, da bi vedelo, da bi ji to odkritosrčno pripo-znanje moglo škodovati. Predlog zagovornika dr. Miilerja, naj se porotnikom poleg vprašanja o detomoru stavi tudi vprašanje, ako je dejanje storila v zmedenosti, je sodišče odklonilo. Zagovornik dr. MUler je povdarjal, da je pač redkokedaj slučaj, da bi na en dan sedeli dve taki žrtvi na zatožni klopi. Krive so to naše koruptne socialne razmere. Značilno je bilo, da je zagovornik povdarjal, da ima obtoženka ravno tako pravico za spolno občevanje, kakor kaka druga. Dokler država ne poskrbi (!) za potomce takih žrtev, bodo taki zločini. Ako gg. porotniki mislite, da le za en trenotek obtoženka ni bila pri pravi pameti, zanikajte vprašanje. Državni pravnik pravi, da bi na ta način morali vsako detomorilko oprostiti. Zagovornik: »Da vsako, ki je v takem položaju, kot ta!« Porotniki so zahtevali od sodišča, naj jim da tudi vprašanje, ako je obtoženka storila dejanje v zmedenosti, a sodišče je to zahtevo odklonilo. Porotniki so na to zanikali vprašanje o krivdi obtoženke, sicer tu ne enoglasno, pač s petimi proti sedmim glasom. Sodišče je na to tudi to obtoženko oprostilo, državni pravnik pa se je napram tej obtoženki protivil, da bi se jo posta vilo na proste noge. Naznanil je v tem slučaju priziv. To obtoženko so pridržali Se v zaporu. Tako ste bili včeraj dve obtoženki od porotnikov oproščeni. Občinstvo je reklo pri drugi razsodbi, da Marija Mazgon govori lahko o sreči, da je prišla še včeraj na obtožno klop. Upliv teh razsodb bo pokazala bodočnost. Celovška porota. Nenravnost. 27-letni Jurij Hackenjos iz Nemčije, je bil radi nenravnosti v tajni razpravi obsojen na 6 let težke ječe. Pri obravnavi je obtoženi trdovratno tajil, po obsodbi pa sodniku zločin pripoznal in imenoval tudi sokrivce. — Istega zločina je bil obtožen tudi 20-letni Jernej Heiling, od porotnikov pa oproščen. Goljufija. Marija Hernstein, žena nekega ključarja v Beljaku, je zapustila svojega moža in zbežala s kovačem A. Schliis-selkorb v MOdling. Pri državni železnici je prosila s svojim ljubimcem za znižani vozni list, katerega sta tudi dobila, ker sta podpisala drugo ime. „Ona" je dobila tri tedne, „on" en teden zapora. — S tem je bilo to zasedanje končano. Razne stvari. Najnovejše od raznih itraal. Nesreča na železnici. Na postaji Plovic železniške proge Dunaj-Hab sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. Oba strojevodja sta težko ranjena; ena lokomotiva in 11 vozov je poškodovanih. — Ob smrtni postelji svojega sina umrla je v Belemgradu mati poslanca Petra Gjorgjevičs. Smrt sinova jo je tako pretresla, da jo jo zadela kap. — Ubit stotnik. Na Dunaju je oddelek vojakov sekal neko drevo. Drevo je padlo na stotnika Evgena Klemen-č i č a in ga ubilo. — Zopet ponever-jenje. V posojilnici v Lbnu na Cjškem so zapazili, da manjka 120.000 kron. — Cesar Viljem je dobil vnetje očij. — Kotel se je razletel na parniku »Pro-greso« pri San Francisko. Mornarji so mrtvi, ftkode je 200.000 kron. — Umrl je v Gradcu vseučiliški profesor dr. Karol N i -c o 1 a d o n i. Društva. (Družba sv. Cirila in Metoda) ju imela svojo 141. vodstveno sejo dne 27. nov. t. 1. v društvenih prostorih »Nirod-nega dom«. Ntvzočni: Tomo Zupan (prvo-mestnik). Martin Petelin (blagajnik), dr. Ivan S/eti a, Ivan Subic, Dragotin Žigar in Anton Žtogar (tajnik); izmed nadzornistva je bil prisoten Ivan Vrhovnik — Svojo odsotnost sta opravičila: odbornik Ivan Mirnik in podpredsednik Luka Svetec. — V smislu § 18. družbinih pravil je prvomestnik Tomo Zupan k seji kot svetovalke pozval prvo-mestnico ljubljanskih treh ženskih podružnic, gospe: Vero dr. Slajmerjevo, Franjo dr. Tavčarjevo in Ivano Zupančičevo. Otvoril jo ob 3 uri popoludne zborovanje s prisrčnim pozdravom navzočnim, posebno še zahvaljujoč imenovane domorodkinje, ker so Be dobrotno odzvale vabilu. — Razpravljalo seje: kakim načinom naj se reši družba iz neugodnega gmotnega stanja. Glasom blagaj-nikovega poročila ima družba danes le 1195'li K porabnega premoženja. Vsak mesec pa potrebuje družba v pokritje svojih rednih troškov 2634 33 K Od 1 januv. do 27. nov. t. 1. je bilo 29 493 51 K dohodkov in 31017 29 K troškov; torej je danes 1523 78 K primanjkljaja. — Ko se sprejmo nazni nasveti, ki merijo na saniranje družbi-nega financijelnega stanja in se rešijo došle vloge, zaključi prvomestnik sejo ob 6. uri zvečer. (Društvo za varstvo živali.) Ker se od več strani povprašuje, komu naj se pristop k društvu za varstvo živali javi, obveščajo Be oni, kateri imajo namen, k društvu bodisi kot redni člani z letnim doneskom 4 kron, bodisi kot ustanovniki z doneskom 50 kron pristopiti, da naj se pristop javi na »Kranjsko društvo za varstvo živali v Ljubljani« ali pa tedanjemu predsedniku gospodu Rudolf grofu Margheri-ju, c. kr. vladnemu svetniku v Ljubljani, kakor tudi lahko društvenemu tajniku gosp. Alojziju Paulin u, c. kr. okrajnemu živinozdrav-niku v Ljubljani; tudi ostalim odbornikom društva se lahko pristop javi. Pristopivšim članom doposlala se bode na to hranilnična položnica, da zamorejo prispevek pri c. kr. poštnem uradu vplačati, na kar se bode do-tičnim izvod društvenih pravil in pa izkaznica doposlala. (Kmetska posojilnica ljubi j. okolice v Ljubljani.) Mesečna bilanca zi november 1902. Aktiva: Gotovina v blagajni 22 965 16 K Naložen denar 645.497-57 K. Posojila 3,369 270 44 K. Prehodni zneski 1304 91 K. Inventar 1219 08 K. Zaostale obresti 31. deo. 1901 38.774 62 K. Vrednostne listine 6200 K. Nepremičnine 43.877-89 K. — Pasiva: Zadružni deleži 24 204 K. Reserreni zaklad 66.328 34 K. Hranilne vlog« 3,919.667 67 K. Naprej plačane obresti 31. deo. 1901 13.594 30 K. Pokojninski zaklad 5376*23 K. — Denarni promet: K 16 014.897 94 — Uoravno premoženje: K 4,131.109 67. (Zabavni večer) priredi „K a -toliško delavsko društvo na Jesenicah" dne 8. decembra 1902 na praznik prečistega Spočetja Marije Device v društvenih prostorih na Savi. Vspored: 1- * * * Venec narodnih pesmij. Poje moški zbor. 2. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Poslovenil L. S. Igraio dekleta Marijine družbe na Jesenicah. 3. Prosta zabava. Med zabavo svirajo tamburaši-društveniki in poje moški zbor katol. društva. Z»četek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedaži I. vrste 1 K, ostali sedeži 60 v., stojišča 40 v. Za uda in družine stojišča & 30 v. K obilni udeležbi vabi Katoliško delavsko društvo na Jesenicah. (»Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi«) je pri rednem občnem zboru dne 29. listo-pada izvolilo sledeči odbor: Predsednik: nadinžiner Fr. T o m š i č , namestnik predsednikov : dež. svetnik dr. B o h u s 1 a v F r a n t a. blagajnik: odvetnik dr. Josip Ettelz Hvozdomilu, tajnik: akad. slikar Josip Germ, odbornik: aman-nensis univ. knjižnice dr. Ivan & m a v c; namestniki: rudniški nadkomisar Rad Vi-d i c , gospodarski svetnik Ivan A r h in tedaktor Josip Kuifner, revizorja: odvetnik dr. K S e b e s t a in revident drž. železnic Gregor Sporu. (Slovensko društvo »Ilirija« v Pragi) Pri III. (izrednem) ob<5. zboiu, v pond. dne 1. t. m. in pri I. odb. seji, v torek, dne 2. t. m. »Siovensktga društva Iliriji*1 v Prsgi so je sestavil sledeči ou bor: Predsednik: E3'on Stare, iur. cand. Tajnik: Ciril Jekov.o, stud. irg. Blagajnik" Pavel Pestotnik, stud. pbil. Knjiž ničar: Janko Pretnar, stud. iur. Odborov namestnik : Viljtm K u k e c, stud. mg. — Društvo »Ilirija« priredi s kolinskim Sokolom »Fiignerjem« v Kolinu, ki je pokazal že spomladi posebno napram nam Slovencem svojo veliko gostoljubnost, dne 10. pros. 1903 1. maškerado Zabavni odstk je pozval dos.ej t krog 1300 adres ter ukrenil vse potrebno, da se matkerada obnese v vsakem obziru kar najsijajneje. Dekoracij« napravi društveni član, aktd. slikar, g. Z m 11 e k. Med kolinskim občinstvom vlada največje zaupanje za to prireditev. Eventualne reklamacije vzprejema »Ilirija« v Prsgi in Sokol »Filgner« v Kolinu. Darovi. Poslani našemu uredništvu. Za družbo sv. Cirila .in Meto d a : Zbirka Mohorjanov v Preserju 7 K. Bog plačaj! ZaJeranovo dijaško mizo bo darovali naslednji p. n. gg.: Mil. stolni prošt dr. L Kulavic 10 K, prelat in mestni župnik J. Rozman 10 K. Neimenovan 20 K, fin komisar A- Janežič 6 K, dr. Aleš USe-ničmk 10 K, Fr. Oranič iz 1'irske Bistrice 5 K, Martin Narobe, župnik v Zapogah 20 K, Neimenovan 3 K. Za Marijaniščeso darovali p. n. gg.: Semen, vodja dr. J. Lesar 10 K, Jan. Oblak dekan v pok. v Kamniku 10 K, dr. Aleš Ušeničnik 10 K, Vojteh llybašek, ks-pelan v Smledniku 10 K, Neimenovan 10 kron. Bog plačaj! Izkaz milih darov za p o -gorelca Matevža Govekar na Jeličnem vrhu: Mostna župnija Idrija So preč. g. mestnem J.upn.ku, dekanu in eiel. poslancu Mih. Arko 70 krcn, župnija Spodnja Idrija po preč. gosp. Janezu Juvan, župniku 40 K, župnija Godovič po preč. g. Alojziju Bobek, župniku 20 K, župnija Črni vrh po preč. g. Jan. Abram, župniku 10 K, župnija Vrh po preč. g Jos. Gregonč, žup. uprav 5 K, g. Gregor Fajdiga iz Železnikov 3 K, Neimenovan 10 K 40 v. — Bog povrni vsem blagim sočutilcem ponesrečenih! Na Gori nad Idrijo 28. nov. 1902. Anton Hribar, župnik. Telefonska in brzojavni Dunaj, 5. dec. Neki tukajšnji list poroča, da se zdravstveno stanje cesarjevo nikakor še ni zboljšalo, marveč mora radi revmatiških bolečin še vedno ostati v sobi. Potovanje v Budimpešto je definitivno odloženo. Dunaj, 5. decembra. Nemška ljudska stranka se je izjavila s spravnim eksposejem odbora nemških poslancev zadovoljna, ako ostanejo dotične točke v veljavi le za Češko. Nemško ustavo-verno veleposestvo je prepustilo svojim poslancem iz Šlezije in Moravske, da samostojno zavzamejo stališče. Pogajanja nemških poslancev z vlado in Čehi slede. Moste, 5. dec. Jutri zjutraj bodo porotnikom v pravdi proti Schalku stavljena vprašanja. Soobto ženi tiskar Ki anale je Wolfa prosil odpuščenja, da je tiskal Schalkovo brošuro. Wolf se je s Kritu-zlom poravnal, nakar je sodišče Ki iinzla oprostilo. Bivši upravnik „03tdeutsche Rundschau" Gutmann je izjavil, da Wolf ni nič vedel, da je list dobil denar od sladkornega kartela. Oikago, 5. dtc. Hotel „Lynkolnu je tu pogorel. 23 oseb je zgorelo. Umrli »o>: 3. decembra Jernej Vesel, upokojeni nadspre-vodnik, 77 let, Kolodvorske ulice 5, Neoplasma he-patis. V hiralnici: 3 decembra. Ana Zalar, gosti;a, 62 let, Carcinoma ventriculi. Javna zahvala. NajiskrenrjSo zalivalo naši domači, jedini slovenski zavarovalnici proti požaru, namreč ,,Vzajemni *a-v&rovalnlol", ki mi je zavarovalno svoto 1400 K tako točno, precizno, bre; razuih računskih i/poštevov izplačala! V veliki ne-godi po zlobni roki vendar sem vzveseljen po tem činu iu omenjeno zavarovalnico najtopleje pripoiočam vsem Slovencem, ker je res naša! Na Jeličnem vrhu, dae 28 novembra 1902. Matevž Govekar, pogoielec. Meteorologidno porodilo. Y,«in« f*d morjem S06-2 m, »rednji ira&ii tlak 736-0 «» Cm op»- ZOTMlj. SUnj. b.rii-metrft T mm. T.mpfl- ratur. po Celsijn l Vetreri Neb« l-s ~4| 9Tžveč- 1 736-5 I -0 9 "Ti 7. zjutr. I 736-5 I —3 3 |2. popol.j 735-11 —2 o, Srednia včeraiSnja temperatura sr jv/l) sr. jjvzii oblačno | oblačno ! 09 -0 6*. normale —0 1*. fi)uiiitisii& bm rLM dnA 6. decembra. skopni driavni dolg v notiii..... Jkupni driami dolg r irebru..... ivitrijska zlata renta 4%...... ivitrijska kronska renta 4%..... Ogerska zlata renta 4"S»....... Ogerska kronska renta X<%...... Avstro-ogerske bančne delnic«, 600 gld. . Creditue delnice, 160 gld....... 'aondo"» vista........... S«mški dri. bankovci xa 100 a. drf.ttlj. 10 mark........... jO frankov (napoleondor)..... ..-tiijanski bankovci. . . '..... C. kr. cekini ... - ■ . . ■ 101-10 101— t20 60 100-45 120 3 5 97 90 15 54 686-75 239 40 117 05 23-42 19 08 95-10 11 29 Žitna cene dne 4 decembra 1902. (Termiu.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. "•lenica ra spomlad..... RŽ za spomlad :■„•;•••-- .ioruia za maj - junij 1903 ...» — {ves za pomlad........6-60 Na bndimpeitanski borsi: Pšenica za april ..... Ri za april........ Oves za april ...... ioruia za maj (1903)" . . 7-79 690 7 65 665 6-29 6-75 (Efebtiv.) Dunajski trg. K 8 06 7-61 6 83 6-10 610 Plenica banalka , , juino iel. EU » . Ječmen , » « ob Tisi Koruza ogerska stara.......7- 20 Koruza ogerska nova.......... dinkvant , • • Ovei srednji . . • riiol 6 90 6-78 6-75 7-80 6-91 6 61 7-65 6 66 6-30 5 76 846 7 91 6 98 7-25 7-75 7 30 6-~ 7-10 6-98 14 — jSvajsefega stoletja 1901 - 2000 z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor Gre