Z35. številka.
O LJubljani, g Četrtek. 10. oktobra HOJ
XL leto,
Siha]a rsak~dan zveftar, izimši nedelje In^pnumike, ter vel)a po potiti pre]eman za aaatro-oejreaa dežele zrn vse leto 25 K, za pol leta 13 K, zafčetrtfleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|ubllano s pošiljanjem na dom za vse lete 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tule deiele toliko več, kolikor znaša'poštnina. — Na naročbt fcrez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira« — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvolć frankovati c Rokopisi se ne vračajo. — VradnUtra ta npravalatvo je v Knaflovin ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Čredni* hra telefon kt S4»
JResefaa priloga: „Slovenski tehnik".
Posaaaeine številko po 10. k.
Opravulstva telefon st. 85.
Borje pod vodo.
Lepo iu prijazno se je zaroki jesen, a prišlo je deževje in vode so narasle ter naenkrat preplavile ljubljansko Barje. Kdor stopi na grad in se ozre po barju, vidi povodenj povsod, kamor seže oko.
Povodenj na barju — to je beda. Po nekaterih cestah je ves promet ustavljen. Tod in tam se morajo lj udje voziti s čolni, če hočejo priti od ene hiše do druge. Poslopja so doloma pod vodo. Kleti so napolnjene z vodo, v nišah je voda, v shrambah uničuje voda borne pridelke letošnje letine. Ljudje žive v sobah, kjer stoji voda za čevelj visoko in še višje in ne bo se čuditi, ee nastanejo bolezni in ee bodo te bolezni marsikoga položile v grob.
Povodnji — starodavna nesreča Barjanov. Vse leto se Barjan trudi in peha. na jesen pa pride voda in prinese revščino in stradanje, če ne še kaj trojega*
Ze več kot sto let je na dnevnem redu problem osušen ja Barja, a ne pride naprej. Tudi druge dežele so bile nekdaj močvirnate. Tam, kjer stoje danes na Angleškem cvetoča mesta ha kjer se sredi bujnih nasadov in prekrasnih vrtov vzdigajo najlepše vile. tam so h|a svoj čas raztezna barja, zavetišča zveri in divjačine. Pridna roka je ta tla osušila in jih spremenila v vrtove. Tam, kjer stoji na Nemškem danes cesarski Berolin, .je bilo nekdaj velikansko barje. Tudi drugod je bilo tako, a povsod so močvirja osušil u Samo osušenje ljubljanskega Barja se še ni posrečilo.
Toda pač. Problem je že rešen. Po mnogoletnem delu je obveljal končno načrt za osušenje ljubljanskega Barja. Z veseljem so to pozdravili vsi, ki jim je mar blagor dežele in njenega prebivalstva. Najbolj gostobesedni so bili klerikalni poslanci. Kar solze so pretakali same radosti.
Že letos na spomlad je bilo vse dozorelo v toliko, da bi se bilo lahko takoj začelo z delom. Treba je bilo samo. da deželni zbor dovoli denar za deželni prispevek za osušenje. Vlada je bila tudi takoj pripravljena sklicati deželni zbor, da reši še to. ali klerikalci tega niso hoteli.
Vlada, narodno-napredna stranka. Nemci — vsi so bili za to, da se skliče deželni zbor v namen, da dovoli denar za osušenje barja, a klerikalci so to preprečili rekši, da se tudi tako nujno in važno delo, kakor je osu-
še nje barja ne sine prej začeti, dokler ni sklenjena taka volilna reforma, kakršno zahtevajo klerikalci.
Seveda je zmagala trma klerikalcev, ki jim je bilo več za njih strankarske namene, kakor za občno korist, ki jim za usodo, za srečo, imetje iu življenje tisočev Barjanov ni bilo toliko, kakor za kak mandatek.
t »sušenje Barja bi se bilo lahko začelo že letos in delo bi bilo v teh meseeih brez dvoma že toliko napredovalo, da bi letošnja povodenj ne bila mogla postati za Barjane taka nesreča, kakor je sedaj. Danes je pa vse Barje pod vodo in danes zopet dežuje, od vsega jutra, neprestano in kakor narašča Ljubljanica od ure do are, tako narašča tudi na širnem Barju voda — nesreča Barjanov.
Povodenj na Barju je velika nesreča, a letos zadene odgovornost za to nesrečo tisto družbo koristoloveev, ki zastopajo v deželnem zboru našega kmeta. Iz strankcirske samopašnosti, iz strankai-skega in osebnega koristo-lovstva so klerikalci onemogočili osušenje Barja — in zdaj je to Barje pod vodo. Tisočim je prinesla ta voda nesrečo, tisoči vzdigajo pesti in pošiljajo iz obupa in srda izvirajoče kletve proti nebu in tisoči kolnejo črno bando, ki je pod poveljstvom ljubljanskega škofa onemogočila osušenje Barja. _
Štajerski dež. odbor in slovenski jezik.
(Interpelacija poslancev  dr. H r a -š o v c a in tovarišev na štajerski deželni zbor).
Z razsodbo od .*k julija 1006 je državno sodišče razsodilo, da je štajerski deželni odbor s svojim ukazom od 3. novembra 1905 št. 66.715 in od •25. februarja 1906 št. 48/206 kršil občini kokarski po členu 19. d. z. od 21. decembra 1867 št. 142 d. z. zagotovljeno politično pravico. Dejanjski stan je bil tale.
Z ukazom štajerskega deželnega odbora od 3. novembra 1905 štev. 66.715 se je naznanilo županstvu v Koknrjih, da ne more deželni odbor posredovati v zadevi vročevalne službe v kazenskih zadevah. Dotična vloga je bila pisana v slovenskem jeziku, rešitev pa v nemškem. Z ozirom na to je vrnilo županstvo dotični dopis deželnemu odboru s prošnjo, naj ga reši v slovenskem jeziku.
Štajerski deželni odbor je poleni v svojem ukazu od 25. februarja 1906 št. 48.206 izrekel, da si naj županstvo samo preskrbi potrebno prestavo.
Y svojih razlogih navaja državno sodišče, da je slovenščina gotovo deželni jezik v štajerski kronovini in da tudi to, da je deželni odbor nemščino si določil kot poslovni jezik, nikakor ne more kršiti pravice, ki pri-stoja po državljanskem zakonu vsaki občini, da sme od deželnega odbora, ki je najvišja avtonomna oblast v deželi, zahtevati rešitev svojih vlog v tistem jeziku, v katerem so bile pisane, ako je leta jezik deželni jezik.
Kavno tako se je bilo že v prejšnjih letih sodilo glede drugih kre.no-vin ter je v tem oziru državno sodišče ostalo le dosledno.
To obstoječem državljanskem zakonu tudi ni bilo mogoče drugače soditi.
Že prej in po tisti razsodbi so občine iz Spodnje Štajerske deželnemu odboru slovensko dopisovale; deželni odbor pa rešuje te dopise vedno le v nemškem jeziku.
V nekaterih slučajih zadnjega časa vračale so občine kakor Solčava, Šmarje, nemško rešitev s prošnjo, naj se jim pošlje v slovenskem jeziku ali pa se naj doda vsaj prestava.
Te prošnje so se odklonile in se je županom pod veliko denarno kaznijo od 50- 100 K naročilo, da naj takoj rešijo in si potrebno prestavo sami preskrbijo.
Slovenski poslanci zahtevajo tudi za svoj narod tako naravno in samo ob sebi razumevno pravico, da mora štajerski deželni odbor rešiti dopise v ravno istem jeziku in si bodo to pravico pridobili z vsemi njim pristoječimi sredstvi.
Podpisani poslanci tedaj vprašajo deželni odbor:
Misli deželni odbor v prihodnjič vpoštevati razsodbo državnega sodišča, se po nji ravnati in glede jezikovne rešitve slovenskih vlog postopati po postavi
Gradec, dne 3. vinotoka 1907.
Dr. Hrašovec 1. r., dr. Hoj L r., Voš-njak I. r., dr. Jurtela L r., dr. Jankovih 1. r., Koškar 1. r., Kobič 1. r.. Koš I. r., Kočevar 1. r.
Prihodnost Rušile.
V zadnji številki »Oesterreichi sche Rundschau« priobčuje znani sa njač dr. A. Wirth dolg članek o pri-
hodnjosti Rusije. Od začetka do konca tega spisa ni najti dobre besede o Rusih. Ce jih pohvali, jih v drugem odstavku takoj zopet potepta na naj-smešneji način. Vkljub besedam Tvvainovim Never prophecv nidess vou knovv prerokuje Wirth Rusiji pogubljenje v svojem sestavku, prepojenem z nemškim srdom do vsega, kar je slovanskega. Će res pozna Rusijo, ne more tako pisati in neumevno je, da ne uvažuje sam gorenjega izreka T\vaina, s katerim začenja svojo jeremijado.
Rusiji očita, da je sestavljena iz mnogo narodov, ki niti versko niso združeni. Ne verjamem, da bi to moglo biti vzrok pogubljenj u kake država Ce ima ruski mohaniedanec versko središče v Meki, ga ima tudi francoski podanik v Alžeriji, Mala* jec i. dr., ravnotam in vendar to ne spravi v nevarnost niti francoskih, niti angleških in holnndskih kolonij. Ce ima ruski budist versko središče v Lasi ali 1'rgiji, to vendar ni nevarno! Kaj bi bilo z drugimi državami, če bi imela vera res tako velikanski vpliv! Nihče ne bo romarja, ki se poda v Kim, tožil veleizdaje. Zakaj bi bil ravno to vzrok propadanju države 1
W i r t h očita Rusiji vojno z Japonci. Ta vojna je veljala Ruse po \Virthu 4 milijarde mark. Treba je pa pomisliti, da je veljala bureka vojna Angleže 5 milijard mark, torej četrtino več, ko japonska Rusko. Ros je, da se taka svota pozna tudi mogočni Rusiji, a ta država je že toliko prestala brez posebne težave, da ji je lahko še vkljub vsem izgubam zaupati več. ko nje premagovaleu. Dokaz temu je lahkota, s katero si je Rusija najela svoje zadnje posojilo pred letom dni. Carska država je bogata v vsakem oziru. »Crna zemlja« na jugu, kateri Wirth prerokuje konec vsled poplave s peskom, ki se baje počasi tam vrši, daje Rusiji moči. da tudi druge države preskrbuje z žitom. Ta nevarnost gotovo ni velika, če se pomisli, da se za peščen je zvrši tekom stoletij in se ga dandanes tudi lahko ubrani.
Nadalje očita \Virth Rusiji, da ne izrablja svojih naravnih zakladov. Tudi to ni res. V Rusiji se nahajajo rude vseh vrst in na nje se naslanjajoča industrija se razvija zelo hitro. Leta 1896. se je pridelalo v Rusi i i 37.210 kil zlata, leta 1904. pa 37.502, platina 1896 4930 kil, leta 1904 pa 4.933. Produkcija svinca je poskočila tekom 10 let za skoro 100 ton; kositra
se je pridelalo za 4000, bakra Zfl 3000 ton več ko pred 10 leti. Produkcija surovega železa, jekla, premoga, nafte in soli se je tekom zadnjih 8 let podvojila. Ni li tO napredek I
Rusija mora petino premoga, ki ga porabi v tovarnah, uvažati, a to je dobro znamenje, kajti iz tega lahko sklepamo na krepko se razvijajočo industrijo.
Rusija ima cvetočo trgovino. Največji trgovski promet se vrši čez rusko mejo proti ostali Evropi in čez črnomorsko mejo Kavkaza. Le desetina vsega prometa gre čez azijske meje. Uvoz v Rusijo znaša 582 milijonov rabljev, izvoz pa 1047 ifiilijo-nov. Pred desetimi leti je znašal uvoz 436 mil., torej ne dosti manj. ko dandanes, izvoz pa le 571 mil. rabljev. Trgovina je torej napredovala v desetih letih za skoro pol milijarde rub-Ijev.
Wirth se veseli, da si bodo Nemci osvojili vsaj gospodarsko Rusijo. Sanja se mu eelo nekaj o »Eroberung voh Moskau.« A Rusi so tako žilav narod, tako dobro gospodarsko osnovani, kakor se razvidi iz predstojećih podatkov, da se jim Nemcev še dolgo ni bati.
Tudi ob nove ruske železnice se .-podtika sanja v i Nemec. Vedno po-vdarja, da so nove azijatske železnice brez upa glede prospeha. Res je, da se sibirska žeh znica kaj kitalo briga za gospodarske interese Sibirije, a treba je pomisliti, da ima Rusija na Daljnem Vztoku druge gospodarske interese. Vladivostok in Kitaj. Da si Ohrani posest na obali Tihega oceana, je Rusija zidala sibirsko železnico, ne pa radi Sibirije same. Prvo delo vsake države je, si znsigurnti stališče v tujini, nato šele lahko začne z gospodarskim delom. In Rusija je tudi že začela s tem. Sibirska železnica bo dobila veje, ki bodo vezale od glavne proge oddaljene kraje z gkn -no žilo, tako bo tudi ta, v kratkent dvotirna železnica v stanu zvezati tudi na gospodarskem polju Sibirijo z Rusijo. Leta 1906. je bila otvorjena proga Orenburg-Taskend, ki veže Rusijo z deželo, ki ji daruje vsako leto skoro ves bombaž, kar ga rabi Rus za svoje tkanine. Seveda ima tudi ta železnica v prvi vsti politične eilje. Sploh so Rusi izvršili res že čudovita kolonizatorična dela. ter s tem daleko nadkrilili ohole Nemce, ki v svojih kolonijah v Afriki niso dosegli še drugega, ko par umazanih a ter.
Dr. Wirth konča svoj pogubni spev o Rusiji z mislijo, da je edino!e
LISTEK.
Občinstvo In Igralcu
Gledališko občinstvo ima le m a lokje tako dobre manire, kakor pri nas. Zadovoljnost ali nezadovoljnost izraža pri nas občinstvo samo v večjem ali manjšem aplavzu, direktno nevljudno in sirovo ne postaie nikdar. Pri nas ni občinstvo še nikdar nobene igre in nobenega igralen iz žvižgalo ali s kričanjem, rjovenjem, piskanjem in ropotanjem pokopalo kako igro ali kakega predstavljale«.
Karakteristično je že to, kako se pri nas izraža nei>otrpežl j i vost. Ce so pri nas medakti predolgi, začne občinstvo ploskati, v Trstu pa začne — žvižgati in ropotati.
Sploh nastopajo Italijani, Francozi, Angleži v gledališču vse drugače, kakor Slovenci. Tudi med Nemci so se take navade,kakor jih ima francosko ali italijansko občinstvo udomačile samo v nekaterih večjih me stih, zlasti v Berolinu, drugače pa je nemško občinstvo jako krotko, dasi ne vedno iz nagnenja, marveč zaradi strogih policijskih predpisov.
Občinstvo je v gledališču sodnik nad igrami in nad predstavljalei. Seveda ni to občinstvo poklicano soditi o vrednosti uprizorjenih iger in o
sposobnosti igralcev — saj se je že neštetokrat zgodilo, da so v enem kraju propadle znamenite igre, ki so v drugih krajih dosegle velikanske uspehe in saj so na nekaterih odrih že odklonili igralce, ki so se izkazali potem kot velikani v umetnosti. Občinstvo razsodi le. če mu kaka igra ali kak igralec ugaja ali ne. Lahko mu ugaja slaba igra in lahko mu najboljša ne ugaja. Pisatelj in igralec vprašata z uprizoritvijo in nastopom občinstvo za njegovo mnenje in se morata podvreči sodbi občinstva.
Kakor rečeno, izražajo Italijani in Francozi svojo sodbo jako drastično. To je že tako v njih naturelu in se jim ne sme preveč zameriti. V gledal išču odloči inasa in masa ni nikdar vljudna. V gledališču je tudi težko izreči sodbo v vljudni obliki. T« se izražajo vsa čuvstva ali z žvižga njem, piskanjem in razbijanjem ali z aplavzom, s smehom in jokom. V tem »jeziku« izreka občinstvo svojo sod bo.
Pravzaprav pa se to ne more imenovati sodbo ali kritiko, kajti odobravanje ali neodobravanje ni kritika, nego le izraz vtiska, ki ga je napravila predstava, le izraz povsem nekritično nastalih čuvstev. Ce zagrmi v gledališču mogočno ploskanje in zaorijo živio-klici, je to čisto elementaren izbruh, ki nima korenin v pre vdarku. Prav zato je ravno tako odo-
bravanje največji triu m t' pisateljev in igralcev, ker mu pokaže moč in vpliv njegovega dela, oziroma njegovega igranja.
Kakor pa igralci m pisatelji ob činstvu radi priznavajo pravico, da jim dela ovacije, tako jim mora pri znati pravico, da izrazijo svoja čuvstva in svoje mnenje, tudi če zanje ni ugodno. Občinstvo ima na Italijanskem pri izvrševanju te pravice od pamtiveka uprav kanibalske na vade. Italijan je vedno pripravljen žvižgati in piskati, v manjših gledališčih pa izraža svojo nevoljo tudi z gnilimi jabolki in z jajci. Zgodilo se je že, da je neki vročekrvnež sezul črevelj in ga vrgel na oder, rajni Nolli pa je dostikrat pripovedoval; da je v St. Maurizia gledališki sluga peljal vsakega tenorista na neko mesto na odru in mu svarilno rekel: Tu je stal tisti tenorist, na katerega so z galerije vrgli — klop! Kakor se vidi, so simbolična sredstva, s katerimi izražajo Italijani svojo nezadovoljnost, ne samo neprijetna, nego včasih naravnost nevarna.
Avtorjem se godi dandanes vob-če dosti bolje, kakor nekdaj. Navada, da se avtor pride na oder zahvalit za prirejene mu ovacije, se je ohranila Svoje dni pa je posebno na dunajskih ljudskih gledališčih bila še druga navada. Ce je namreč kaka igra pro padla, je moral pisatelj  skesano na
oder stopiti in prositi velecenjeno občinstvo za odpuščanje. Ta navada si cer za pisatelja ni bila prijetna, a bila je koristna za občinstvo. Ko bi se zopet uvedla, bi ne bilo napačno; imeli bi dosti manj slabih iger, kakor jih je dandanes in ne dotrajali bi se tnlikrnt gledališki škandali, ki so ponekod   takorekoč na dnevnem redu.
Antropologija nas uči, da pora bi tudi kultiviran in civiliziran človek v trenutkih posebnega razburjenja na vse ozire in da udari takrat na dan prastaro barbarstva
La bete humaine se prt Italijanih najraje pokaže v gledališču. Tu igra občinstvo milostivoga gospo da in vidi v igralcih samo drhal, ki se ji ploska, če je ž njo zadovoljno Njega Veleča ust vo ljudstvo, sicer pa je dolžno, devotno spraviti vsak /a smeh. To se pojavlja najbolj tam. kjer imajo od davno gledališča, pri nas nikdar in to je za naše gledališko občinstvo jako častno. No, pa dandanes celo gledališki škandali niso več tako sirovi, kakor so bili za Shakespearovih časov v Londonu in za Raimundovili   časov   na Dunaju.
Igralec je na vsak načiu revež pred občinstvom, zakaj proti sodbi občinstva ni nobene apelacije in naj bo sodba že pravična ali krivična, igralec jo mora s spoštljivo vdanostjo sprejeti in se ji pokoriti. To je gotovo hudo.
Zamislimo se le malo v položaj igralca, čim dobi novo vlogo, ga spreleti strah, da ne bo ugajal in vse svoje moči zastavi, da bi si pridobil naklonjenost p. n. občinstva in njega priznanje. Od trenutka, ko začne studirati svojo vlogo, se poglablja vedno boljinbolj vanjo. Pri vsakem čitanju, pri vsaki skušnji najde kaj, kar fineje izdela, tako da je naposled iz brezštevilnih detajlov ustvaril značaj, kalikor je to pač bilo v njegovih močeh. Fantazija njegova živi takorekoč noč in dan v tej vlogi iu kar sploh zmore, to položi vanjo. Kaj mora tak človek pri premijeri čutiti, če zapazi, da se Njega neizprosno Veličanstvo, imenovano občinstvo zri njegove intencije ne zmeni, da ne upošteva njegovega truda, da rezul tat resnega in marljivega dela s posmehom odklanja, včasih   morda ]>o
pravici, dostikrat pa tudi po krivici * Občinstvo ne kritikuje, občin stvo ali krona avtorja in Igralca, ali pa ju zavrže. Kako mora biti igralen pri srcu, če ga občinstvo tako suma-lično linča! Prav tako, kakor bi bilo pri srcu slikarju, če bi kdo njegovo sliko, namesto da jo oceni in če zasluži tudi obsodi, kar na kose raztrgal.
Stališče občinstva napram igralcem in pisateljem je tako, da je vsak čez mero segajoč izraz nezadovoljnosti nedopusten. Pri nas se kaj takega
pogodila in zveza z Anglijo Še v stanu, rešiti to prvo slovansko drŽavo propada. To je res zavijanje! Kakor znano, so ravno Angleži sklenili zadnji čas z Kosijo pogodbo glede Perzije, Afghanistana iu Tibeta. Znano pa je, da Angleži le v skrajni sili sklepajo take pogodbe, in v Sprednji Aziji se ob sedanjih razmerah lahko boje Rusov, katerih vpliv se tu veta od dne do dne.
Pred otvoritvijo ogrskega državnega zbo a
Budi ni p e š t a ,   9. oktobra. Danes je imela hrvaško-srbska k »ali eija prvo posvetovanje pred otvoritvijo državnega zbora. Poslanca . rb-sko-radikalne stranke dr. K raso-
j e a i ć in tir. Lisa e sta brzojavila, da odložita mandata, ker ne moreta pripadati klubu hrvaške delegacije zaradi nepravičnega in hudobnega sumničenja srbske radikalne stranke. Vprašanje, aH naj začne hi vaška delegacija v državnem zboru z ob-strukcijo, se še ni rešilo. Vsekakor pa ostanejo hrvaški delegatje slej kot prej v opoziciji. Konference bodo trajale par dni.
Dasi bo   prva   seja državnega
zbora jutri trajala le deset minut, vendar je vsa politična javnost napeto radovedna. Socialno-demokrati-čni poslanec Peto bo vložil nujno in terpelacijo za splošno volilno pravico. Ako se interpelacijo sploh prej »tisti, bo minister grof A n d v a s s y takoj odgovarjal, ker so naprti o volilni reformi ze popolnoma dogotovljeni ter jih sploh misli vlada '»rez drezanja še v teta zasedanju predložiti parlamentu. Zato je nepotreben napovedani terorizem socialni! de mokratov.
Z i\ g i- e b , {). oktobra. Danes ob 5. uri popoldne na preddan otvoritve ogrskega državnega zbora se je uprizoril na Hrvaškem splošni štrajk kot demonstracija za splošno volilno pravico. Ogrski socialni demokrat je uprizore jutri splošni štrajk. Social-iio-demokratične organizacije ua Hrvaškem so razširile mnogo tiso'- letakov, v katerih se opozarja, naj vsi delavci s splošnim Štrajkom demonstrirajo za splošno volilno pravico, ki je za razvoj HrvaŠke največjega pomena. Vsled konflikta med socialnimi demokrati in krščanskimi socialisti so zadnji izjavili, da se ne udeleže splošnega štrajka. Bati se je vsled tega spopadov med obema strankama. Krščanski socialisti zagovarjajo namreč stališče, da ogrski državni zbor nima pravice odločevati o splošni volilni pravici, temnč spada to edino v kompetenco hrvaškega sanora. Danes se je vršil štrajk mirno ter niso imele oblasti povoda posegati vmes. K plinarni in vodovodu je bilo poslano vojaštvo. Ob 6. uri zvečer je bil na Gledališkem trgu velik ljudski shod.
Deželni zbori.
Z a d e r , 8. oktobra. V nadaljni razpravi o deželnozborski volilni reformi sta se poslanca dr. S t a n g e r in Z i 1 i o t t o izrekla proti splošni volilni pravici. Posl. Ziliotto se je sploh izrekel proti splošni volilni pTS vici v deželnih zborih, ker so pretežno administrativne korporacije, a za Dalmacijo posebej zato, ker je prebivalstvo še premalo izobraženo. Ako pa se že uvede splošna volilna pravica, mora se ustvariti primerno varstvo za narodnostno manjšino. Ker pa v sedanjem načrtu ni za to skrb-ljeno, bodo Italijani glasovali proti načrtu. — Posl. dr. C i g r i j a je odrekal Italijanom pravico do narodnostnega varstva, ker v Dalmaciji ni italijanske narodnosti, temuč le italijanska kultura. — Vladni zastopnik dvorni   svetnik   T o n č i ć   je znova
tudi ne zgodi. Pri nas, kakor smo že rekli, izraža občinstvo svojo nezadovoljnost s tihoto in tako je edino prav.
Toda — neugodna sodba občinstva skoro nikdar ne pride do veljave, ker vlada dijaško stojišče celo gledališče, hvaležnejšega občinstva pa sploh ni dobiti, kakor so naši dijaki. Ce so dijaki zadovoljni, nima drugo občinstvo nič besede več. posebno ker imajo dijaki pluča, katerim nič ne prizanašajo in če treba ploskajo toliko časa, da jim roke oteko
Tako se je pred začetkom sezone pogostoma govorilo v krogih gledališkega občinstva. Govorilo se je mnogo, govorilo o dijaškem terorizmu (!) in kaj bi bilo storiti, da bi pri predstavah prišlo mnenje zrelega občinstva do veljave.
Naše skromno mnenje je, d a sploh ni treba ničesar storiti, ker je dijaški terorizem brezpomemben.' Igralsko osobje ve preklicano dobro, kdaj je vse občinstvo elektrizirano in kdaj je zadovoljno samo dijaštvo in zna kaj dobro raz ločevati med popolnim uspehom in nepopolnim. To občinstvu lahko docela zadostuje, saj je za pisatelje in igralce dovolj občutno.
Artist.
preciziral vladno stališče, ki privoli le v tako spremembo deželnozhorske-ga volilnega reda, ki daje volilno pravico tistim slojem, ki je dosedaj nimajo, ne da bi se pustilo višje ob-dačence po teh  slojih majorizirati.
Celovec, 9. oktobra. Po daljši debati je bil sprejet zakonski načrt za varstvo planin. Pri tem so veleposestniki hrupno ugovarjali, ker se tudi privatne planine, ki se ne izboljšujejo iz javnih sredstev, stavijo pod take zakonite določbe.
K opet i % oktobra. Prošnja občine Dolina za izdelanje tehničnega načrta za vodovod v Gabroviei se je izročila deželnemu odboru z naročilom, naj vse potrebno čimpreje ukrene. Potem sta se odobrila pit.računa deželnega kulturnega zaklada za leto 1907. in 1908., in sicer se je dovolilo v ta namen za leto 191)7. deželnega prispevka 25.000 K, za leto 1908. pa 28.000 K. Namesto dr. C 1 e -v e je bil izvoljen za deželnega odbornika dr. V a r e t o n.
P r a g a , 9. oktobra. Deželni zbor je dovršil svoj program ter se je danes odgodil.
L v o v, 9. oktobra. Volilni odsek je predložil poročilo s predlogi v reviziji poslovnika za deželni zbor, Poslanec Mogilnicki (Malorus) je govoril poldrugo uro zelo ostro proti predloženi reformi. Ti predlogi imajo namreč namen, onemogočiti ob-strukeijo. V deželnih zborih, kjer stoje Slovani v boju proti Nemcem, niso disciplinarni predpisi tako poostreni. Posl. S k o 1 v s ze \v s k i je imel nato pet ur trajajoči obstruk-cijski govor. Ko je fizično omagal, je deželni maršal prekinil sejo, ki se je nadaljevala zvečer.
Preosno*a ministrstva.
Dunaj, 9. oktobra. Na vesti, da odstopi minister notranjih del ter pride na njegovo mesto dvorni svetnik dr. G e s s m a n n , izjavljajo voditelj i krščansko socialne stranke, da so vse te vesti brez vsakršne podlage. Vprašanje, ali se v sedanjem trenot-ku udeleži krščansko-socialna stranka vlade, še nikakor ni rešeno. Med češkimi poslanci se govori, da se pre-osnova ministrstva odgodi do meseca januarja, da bo nagodba parlamentarno rešena. Za kandidata čeških agrarcev na poljedelsko ministrstvo se imenuje posl. baron K o i s b e r g.
Konference pri ministrskem predsedniku baronu Becku.
Dunaj, 9. oktobra. Konference ministrskega predsednika z voditelji parlamentarnih strank so se že pričele. Danes je bil poklican brzojavno k ministrskemu predsedniku predsednik dr. W e i s k i r e h n e r. Tudi dvorni svetnik dr. C e s s -m a n n je dobil vabilo. Župana dr. Luegerja, ki je še vedno bolan, obišče ministrski predsednik v mestni ■oboril ici. Jutri pričakujejo na Dunaj po-ilanea dr. Kram a f a. Tudi z vodilnimi člani gosposke zbornice bo stopil ministrski predsednik čimpreje v zvezo. Pri teh konferencah sknša baron Beek izvedeti, kako stališče za-vzeino posamne parlamentarne skupine napram ngodbi.
Železnice v nagodbi.
Budimpešta, c.k oktobra. Pester Lloyd« poroča, da so se železniška vprašanja v nagodbi uredila tako, da je avstrijska vlada prevzela obveznost, da položi na progi Kostni-ce-Oderberg od ogrske meje do Tesi-na drugo progo ter razširi oderber-ški kolodvor tako, da bo popolnoma zadostoval za pomnoženi tovorni promet. Stroški za razširjenje kolodvora znašajo štiri milijone. Za te koncesije je dobila avstrijska vlada od ogrske vlade dovoljenje za zvezo dalmatinskih železnic s hrvaškimi in neposredno z avstrijskimi železnh ami. Zgradbo hrvaških železnic preko Ogulina do dalmatinske meje prevzame ogrska vlada.
Cesarjeva bolezen.
Dunaj, 9. oktobra. Ker se je za danes določena avdijenea obeh ministrskih predsednikov od]>ovedala, nastale so govorice, da je cesarjeva bolezen resna. Zato sta bila izdana danes na Dunaju in v Budimpešti sledeča komunikeja: Cesarju se je zdravje izboljšalo, ker je začel katar popuščati, vendar še vladar vedno kašlja ter je hripav. Zaradi tega mu je težko dalje časa govoriti. Kakor so se odpovedale današnje avdijence, se na zdravniški nasvet tudi spremeni prvotni program povodom obiska španskega kralja in kraljice na Dunaju. Cesar je izven postelje ter opravlja običajne vladarske pt sle. Tudi jutri še ne sprejme nikogar v avdijenci.
Proti Pašićevem ministrstvu.
B e 1 g r a d , 9. oktobra. Mlado-radikalna stranka je sklenila, da začne takoj  ob otvoritvi  skupščine z
obstrukeijo, da vrže Pašieevo ministrstvo. Najbrže se nilado-radihalceni pri obstrukciji pridružijo tudi druge nezadovoljne stranke.
Reforme v iVIacedoniji.
Sofija,  9. oktobra. Minister zunanjih del S tane io v je odgovoril na znano noto, ki sta jo poslali Avstrija in Rusija zaradi reformnega programa, s posebno noto, katere vsebina je sledeča: Bolgarska vlada je bila od prvega začetka za načelo, da se mora ohraniti Macedoniji nedotakljivost v njenih natanko določenih mejah ; proti tem je izključena vsaka delitev Macedonije po narodnostih. Od teh nazorov, ki se krijejo s členom   3. programa v Miirzstegu, se   ni   Bolgarija   nikoli premaknila. Obenem opozarja bolgarska vlada na sledeče odredbe, ki so neobhodno potrebne za uspešno izvršitev reformne« ga programa v Macedoniji:   1. Natančna določitev   teritorijalnih mej, \  katerih se naj izvede reformno delo. Delovanje   finančne   komisije bo moglo na ta način roditi ugodne Dra-ktične uspehe za gospodarsko povzdi-go prebivalstva 2. Nova administrativna podrazdelitev po natančni, nepristranski   preiskavi po zahtevah dotičnoga prebivalstva in po potrebah dežele. 3. Uspešna kontrola -> narodnih konfliktih v šolskih   in cerkvenih zadevah.   Pravična poravna va teh konfliktov  bo zmanjšala ali popolnoma.    Odpravila   narodne mržnje. 4. Izvede se naj ljudsko štetje. 5. Preosnuje se naj policija in sodne oblasti,   ki naj  preidejo v evropske roke. L.e na ta način se dovede policija do svoje prave naloge,   a sodnikom se tla neodvisnost. Vse to označuje bolgarska vlada za važne pogoje za poinirjenje Macedonije.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 9. oktobra. Ministrski predsednik S t o I v p i n se je mudil 24 ur pri carju v finskem zalivu. Tem konferencam se pripisuje velik politični pomen. Stolvpino-vo stališče je zopet utrjeno, a sprememba v njegovem ministrstvu se vkljub temu kmalu izvrši, in sicer izstopita vojni minister R o e d i ir e r in pravosodni ministerŠ č e g I o v i -t o v.
M o s k v a . 9. oktobra. Pri volitvah v moskovskem okrožju so veleposestniki volili v dumo štiri kadete. Tudi mestni volilci so izvolili štiri volilne može, ki pripadajo stranki kadetov. V birokratičnih krogih pričakujejo opozicionaluo večino v dumi, s katero pa se bo dalo pri nekoliko popustljivosti delati.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10 oktobra.
— Osebne vesti. Deželni odbor kranjski je imenoval g. Viljema Rob r m a n a , dosedanjega pristava kranjskt4 kmetijske šole na Grmu. za vodjo tega zavoda. — Volonter pri upravitelj stvn deželne bolnice v Ljubljani je i>ostal g. Štefan Po-g a č n i k.
— Izvrševalni odbor narodno-na-predne stranke je sklenil ustanoviti svoje o f i c i a 1 n o glasilo, ki začne izhajati prihodnji teden. List bo tednik in ime mu bo »Cas«. Vodstvo lista bo imel dr. T r i l 1 e r , urednik pa bo magistratni koneipist Fran G o v e k a r. Pozdravljamo ustanovitev tega ofieialnega glasila izvrševal nega odbora z zadoščenjem, kajti odslej bo vsemu svetu vidno, da ne gre identificirati izvr-ševalnega odbora s »Slovenskim Narodom« in ne bedo nasprotniki več mogli valiti odgovornosti za naš list na izvrševalni odbor ali posamične njegove člane. Pa tudi za naš list je dobro, da dobi izvrševalni odbor svoje glasilo, ker se tako pokaže neodvisnost »Slovenskega Naroda« in odpade za naš list izvrševanje različnih časnikarskih poslov, ki jih je doslej opravljal, ker izvrševalni odbor ni imel svojega lastnega glasil**. Ob sebi se razume, da Ih> »Slovenski Na rod« tudi v prihodnje naroden in napreden list, da bo vedno z vnemo delat na uresničenje narodno-na prednega programa in bo zvesto služil idejam, ki si jih je zapisal na svoj prapor.
— Shod klerikalnih zaupnikov iz ljubljanske okolice je bil sklican na nedeljo ob 3. popoldne v »Rokodelski dom«. Na vabilu je bilo rečeno, da bodeta govorila dr. Šusteršič in Pov-še, a dr. Šusteršič ima pred klerikalnimi zaupniki toliko spoštovanja, da jo je v petek odkuril na Dunaj.
— Še enkrat sodna imenovanja na Slovenskem. Že opetovano smo naglašali, da se pod Pitreichom godi slovenskim uradnikom slabše, kakor svoje dni pod razkričanim Gleispa-chom, dasi je Pitreieh pred leti, ko je nastopil svojo visoko službo, pri sprejemu uradništva v svojem govoru naglašal, da pride v deželo z oljko-vo vejico v roki in da bo njegova najvišja maksima pravičnost — tako na-
pram uradništvu, kakor napram narodoma, ki bivata v okrožju graške ga nadsodišča. Ako je takrat res tako govoril, ne moremo jamčiti. Vemo samo toliko, da se je pred leti, ko je Pitreieh   prevzel   vodstvo graškega nadsodišča,   ljubljanskim   listom z uradne strani dal na razpolago eks-cerpt — seveda slovenski. dojenega njegovega govora, v katerem se je mož kar cedil satne   pravičnosti in objektivnosti. Slovenski listi so seveda ta govor priobčili misleč, da je vendar enkrat zasedel mesto predsednika graškega nadsodišča mož, ki je kot sodnik objektiven    in pravičen dovolj, da ne bo pristopen političnim vplivom. No, nepričakovano hitro so se prepričali, da so te   nade prazne. Nemški listi namreč tega govora, ki ga je baje imel Pitreieh, niti zabeležili niso, iz česar se pač da sklepati, da je bil dotični govor prirejen samo »ad usum DeJphini« to je v svrho, da bi se z Ji jim dipirnla slovenska javnost. In da se je Pitreieh takoj spo četka postavil, kakor njegov predniki pod    vpliv    nemško - nacijonalnih strank, se je pokazalo takoj pri prvem imenovanju sodnih funkcionarjev, a tudi vsa kasnejša imenovanja so  jasno  pričala, da   tudi     pri Pit-reichu ni toliko merodajna kvalifikacija  uradnikov, kakor njih pripadnost k eni ali drugi politični stranki. Tudi zadnje imenovanje se je izvršilo v tem znamenju. Kako so se po kriv i-ei preterirali sposobni slovenski av-skultanti. rano pokazali pretekli teden. A to še ni bila edina krivica, ki se je zgodila Slovencem pri tem imenovanju! V Laškem trgu je bilo iz praznjeno mesto sodnika. Na tem mestu je bil preje Slovenec; vobče je bil od pamtiveka pri tem sodišču čigar okoliš je,  izvzemši  nemško ta rskega Laškega trga, docela slovenski, vsaj eden koncepni uradnik — sodnik ali pristav — Slovenec. Z ozirom na to, da je pri tem sodišču nastavljen pristav Nemec in da je bil preje sodnik Slovenec, se je pričakovalo, da *e bo varovalo »posestno stanje«, na katera se justična uprava tako rada sklicuje, seveda kadar je to v prilog Nemcem, in da se bo imenoval za so Lnika Slovenec. Toda justična uprava se m ozirala na te momente ter je imenovala za sodnika Nemca   \V a iT n e r -j a. In da bi ji nihče v tej njem nakani ne delal zgage, so preje gotovi krogi dali raztrositi vest, da je Wag-ner umaknil svojo prošnjo, da bi s tem utrdili Slovence v prepričanju da bo itak na to mesto imenovan slovenski kompetent.   To je bil seveda samo humbug v   prilog   Wagnerju. Za sodnika v   Rožeku je imenovan pristav    F r i e d 1   iz Slovenskega gradca.   Ta mož je menda eden naj-nesposobnejših   uradnikov   v vsem graškem okrožju, njegovi kolegi celo zatrjujejo, da je tako »moder, da sliši travo rasti.« Pred leti smo priobčili v našem listu eno njegovih »modrih« razsodb, ki je vzbudila ne samo v pravniških krogih,    marveč v vs: javnosti     vsled     svoje    "kurioznost i splošno  začudenje in veselost.   A ta mož, ki je bil — mimogrede omenjene — tudi v disciplinarni preiskavi in ki se ne odlikuje z ničemer, kakor z brezmejno   nemško-naeionaliie zagrizenostjo, je avanziral, njegov starejši kolega dr. M o h o r i č , ki mu Friedl. kar se tiče sposobnosti in kvalifikacije, ni vreden, da bi mu cdve-zal jermena na čevljih, pa je bil že dvakrat p r e t e r i r a n. Iti zakaj to.' Ker je član »Nemškega sveta za Spodnje Štajersko« dr. Delpin v Ormožu vprizoril divjo gonjo proti dr. M o h o r i č u , ki je zakrivil zgolj ta greh, da kot sodni uradnik ni hotel zatajiti svojega    inaternega slovenskega jezika! Da je dr. Mohorič nele dober sodnik, ampak tudi dober prav nik, dokazuje nebroj njegovih stro kovnih razprav v »Slovenskem Prav niku«, čigar marljiv sotruduil:  je ze leta sem.  Poti drugimi pogoji  bi se mu tako požrtvovalno delovanje štelo v zaslugo, pri nas pa se ga v zahvalo za to in ker je Slovenec, ki se neče izneveriti svoji narodnosti, zapostavlja! To je škandal, ki kriči do neba! Opozarjamo slovenske poslance na ta slučaj in jih pozivamo, da na kompetentnom mestu poskrbe, da se v bodoče   preprečijo   taki jostični škandali, kakoršni so se pravkar zgodili pri avanziranju Friedla iu prete-r i ran j u dr. Mohor iča!
— Svoje poslanske diete za čas. ko državni zbor ni imel sej, v znesku 1200 K je p o d a r i l poslanec dvorni svetnik dr. P l o j najrevnejšim in najpotrebnejšim prebivalcem svojega volilnega okraja.
— Novo nemško šolo v Hrastniku otvorijo 13. t. m. Za nadučitelja so dobili nekega Tanzerja z Nižje Avstrijskega. Seveda so že pričeli z uspešnim lovom na slovenske otroke. Slovenski starši ne pošiljajte svojih otrok v to ponemčevalnico!
— Celjska kapucinada. Celjski kapucini, ti izza slednje dobe držav-nozborskih volitev dobro znani politični petelini, si niso mogli kaj, kakor se nam poroča, da bi se v pridigi ne obregnili   ob   takozvano slovensko
gimnazijo in nje »breZVei'skeć profesorje, se ve, vse po informacijah vrednega profesorja- ravno h's tega zavoda, — Fona! Za Jo pa ta vrli gospod »kolega«, ki patrom verno ra-portira, kaj se godi in govori v kon-ferenčni sohi itd., pri kapucinih dobro jč in pije.
— Iz laškega okraja: Prva zmaga. Vzlic vsemu pritisku in žuga nju neinškutnrjev, zlasti tudi ocf ravnateljstva t r bo vel j« preinogokopiic družbe je govorilo učitelj stvo v ponedeljek odločno besedo ter izvolilo v okrajni šolski svet kot zastopniku odločno narodnega moža, vrlega, značaj nega svojega tovariša gospoda A Gnusa, nadučitelja na Dolu. Čestitamo neustrašenim možem in zlasti tudi damam, ki se niso uklonili  niti pod
najsirovejšim pritiskom besnih nasprotnikov. Slava jim!
— V Kazvini pri .Mariboru so je
Slovencem po hudi volilni borbi prvič posrečilo sprav iti v občinski zn-stop dva zavedna slovensku odbornika.
— Nemško politično društvo so ustanovili preteklo nedeljo v Konjicah, ("stanov nega občnega*zl>o<-a so se iuloležili tudi celjski oemškotarji, med njimi drž. poslanec Marckld. Med zborovalci so bili dr. Kadlunitr. dr. Abroeehitsch, Wesenscheg, \Verh-nig itd., sami na jprist nejši Wmei, kakor kažejo že njihova imena!
— Imenovanje. Deželni šolski svet nižjeavstrijski je imenoval vz-prašanega    profesorskega kandidata
g. Hinka K lešnika oamestnim učiteljem klasične filologije na gimnaziji v XVII. okraju na Dunaju.
— Iz šolske službe. Učiteljica ga. Marija Levstik pri Sv. Petin \ Ljubljani je dobila zaradi bolezni dopust, na njeno mesto pa pride absol-virana učiteljska kandidatinja gdč. Antonija A d a m i č kot suplenti-ijn Namesto obolele učiteljice gdč. Marije Škerjanec, ki je dobila dopust, priđe absolvirani učiteljski kandidat g. Alojzij Kn 1 en e e kot snplent v Zagorje. Istotako je obolel nadučitelj g. Leopold A r in i č na lil. mestni slovenski ljudski -^oli v Ljubljani in dobil 'dopust, na njegovo mesto pa pride absolvirana učiteljska kandidntinja in volonterka gdč. Karolina Šinkovec kot suplen-t i nja.
Iz   gledališke    pisarne. Nocoj (par)  se vprizori drugič Massenelova velika opera »M a n o n«   z damami Collignou,   Škrdlikovo,   Groszovo in Borzevvsko ter gospođi da>trzehskim. Kondrackim,    Hajekom.   Kratochvv i lom, Bukšekom    in Vnlva»riem. — Vodstvu   slovenskega   gledališča so došle v zadevi gledaliških listov m katere pismene želje, na katere bi bilo nemogoče posamezno odgovarjati. Kakor se je bilo že ol»javilo, stane abonement na gledališke liste za vso sezono 3 K, posamezni list pride to rej na 9 vinarje, kar gotovo ni mnogo, ako se pomisli, da so t roški tiska znatni in da se listi dostavljajo na dom. Slavno občinstvo blagovoli apo števati težavno stanje gledališča ter dejstvo, da je abonnement na gledališke liste povsodi, tudi pri 1 j ubijan skem nemškem gledališču, v navadi. Kdor torej želi prejemati gledališke liste, naj to po dopisnici javi gledališkemu vodstvu ali  pa naj  pusti svoj naslov v Sešarkovi    trafiki v Selen-hurgovih ulicah.
»Slovenska Matica«. Iz uradnega poročila o 15*'. odborovi seji dne 25. septembra posnemamo: Predsednik prečita pismo dosedanjega društvo nega predsednika, g. c. kr. deželt*eg3 šolskega nadzornika Fr. Levca. dd. Ljubljana, 17. julija t. L, v katerem javi, da je s tem dnem odložil mesto društvenega predsednika in obenem
izstopil iz društvenega odbora. Zato treba volitve predsednika. Predsed nik odredi volitev po listkih in imenuje za Skrutinatorja odbornika gg ravnatelja Senekoviča in dr. Požarja.
Vseh   odbornikov   s predsednikom vred je navzočih '27. Štirje odborniki izjavijo, da se ne udeleže volitve. Od danih je bilo 22 glasov. Teh je dobil g. dr. Ifešič 17, g. Perušek 1 glas; i glasovnice  so  bile   prazne oddane. Predsednik javi skrutinij in konstatira, tla je voljen odbornik, C kr. uči teljiščni profesor, g. dr.  Fran Ilešič za predsednika za tekočo dobo, nakar mu med občnim odobravanjem in ploskanjem odbornikov   iskreno čestita in ga pozove, da prevzame predsed ništvo.   Novi    predsednik zavzame predsedniško mesto, se zahvali za izkazano mu zaupanje ter prosi, da ga gg. odborniki krepko   podpirajo pri delovanju v prospeh »Matice«. I. dru štveni    podpredsednik    g. Grasselli predlaga,   da se odstopi vsemu pred sedniku, g. deželnemu Šolskemu nad zorniku Frančišku Leveu za njegovo 251etno požrtvovalno delovanje v ko rist društva izreče pismena zahvala. (Soglasno sprejeto). Predsednik pro si odbornika g. dr. Ivana Tavčarja, da  referira o zadevi Knez-prof. Je-senko-Matica.  Prof. Jesenko zahteva izročitev ene tretjine delnic »Narod-
(Dalje v prilogi).
Priloga „Slovenskemn Naroda" St. 235., dne 10. oktobra 1907.
ne tiskarne«, ki jih je doslej uživala »Matica«, in povračilo, oziroma valuto realiziranih kuponov od 1891. 1. počenši, dO vštetega UHlo. 1. od TJ1 „ deležev v Iznosu por 1111» K. Po daljši debati, katero se udeleže gg, MU-činski, dr. Tsenionik, Sušnik in dr. Detela, se sklene, da se vseh 87 akcij izroči g. dr. Tavčarju v svrho, da jih vroči gg. legatarjeiu, odkloni pa se povračitev realiziranih obresti. Tajnik poroča, da je deželna vlada z dopisom dd. 8. avgusta t. 1. št. loVJTT nakazala od c. kr. ministrstva za u k in bog«»častjo z odlokom z dne 24. aprila 190G. št. 11.031 zagotovljeno letno podporo v iznosu 1000 K. Poziv na nabiratelje krajepisnih imen po slovenskem časopisju, naj pošljejo svoje zbirke, je imel neznaten uspeh. Tajnik poroča nadalje o pogodbah, ki so se sklenile z ljubljanskimi tiskarnami in tiskarno A. Gabršeek v Gorici glede tiska društvenih publikacij, nadalje o pogodbi s tovarnarjem g. Ivanom Bonačem glede vezave iu ekspedicijo knjig. Predsednik stavi predlog, da se za društvene hrvaške člane še letos izdaj slovensko hrvaški slovarček, ki ga je sestavil g. profesor Koprinski in ki sta ga aprobirala in razširila on iu odbornik g. prof. Perušek. (Sprejeto). »Narodni knjigarni« v Ljubljani i u »Slavenski knjižari« v Trstu se poveri komisionalna prodaja društvenih publikacij. »Društvu slovenskih profesorjev« se prepusti druga društvena soba v uporabo.
»Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev« ima jutri v petek 11. t. m. ob šestih zvečer od-borovo sejo v uredništvu »Slovenskega Naroda«. Poživljamo vnovič gg. odbornike, da zanesljivo pridejo k seji, ker je na dnevnem redu posvetovanje o zelo važni zadevi.
Političnemu, gospodarskemu in izobraževalnemu društvu za »Vod-matski okraj« vposlali so prostovoljne prispevke sledeči požrtvovalni somišljeniki: ti. Ivan Hribar, župan 10 kron: g. dr. Karel Triller 10 K; g. Iv. Knez 10 K: ga. Apoloni j a Škrjanc 10 kron: g. Andrej Senekovič 4 K: ir. dr. Prane Windiseher 2 K: g. Kare! S;i-jovic 3 K;'»Neimenovani« 2 K: skupaj 51 K. za kar se društvo naj topleje zahvaljuje.
Pevsko društvo »Lju U lanski Zvon« naznanja svojim lzvršujočim članom in cenjenim gospodom, kateri žele pristopiti k društvu kot pevci, da so od sedaj naprej vsako sredo in četrtek točno ob polu 9. uri zvečer pevske vaje.
C. kr. popotni pouk v pletarstvu in vrboreji za osrednjo Kranj' sko v Ljubljani. Po predlogu ravnateljstva c. kr. umetno obrtne strokovne šole v Ljubljani, vodstva ces. kr. vzorne delavnice za pletarstvo na Dir naju in po želji nekaterih občin, oziroma lokalnih komitejev ob Savi, je ugodilo ministrstvo za u k in bogo-častje z razpisom z dne 24. julija 1907 št. 29004, da se pletarski oddelek na umetno obrtni strokovni šoli v Ljubljani opusti in se spremeni v popotni pouk z glavnini sedežem v Ljubljani in podružnicami v Dolskem in v Dolu, pozneje pa tudi v Smart-nein pod Šmarno goro, kjer naj se pouk od novega leta 1908. prične. S to izpremembo je ustregla vlada, v dotičnih krajih že dolgo gojenim željam. Vodstvo vsega pletarskega pouka je poverjeno c. kr. vzorni delavnici za pletarstvo na Dunaju: njen zastopnik za osrednjo Kranjsko je pa bivši delovodja pletarskega oddelka na c. kr. umetno obrtni strokovni šoli v Ljubljani, g. Josip Bar as. Pouk v Dolskem in v Dolu se prične ta te den in bode v začetku 3 dni v Dolskem in o dni v Dolu. V tečaj se bodo sprejemali: a) redni učenci, b) i z r e d n i učenci, c) š o i o o b v f z -n i dečki, ki se hočejo pripraviti za poznejše pletarske obrtnike ali domače delavce.
Boj z vstaši v mirnem času. Iz Cviblje pri Trebnjem na Dolenjskem se nam piše: Bilo je v noči od 29. na 30. septembra, ko je tukajšnji strnž-mojster g. Ivan Srpan opravljal svo jo službo v Trebnjem. Večkrat po-pred se je že zgodilo, da so tukajšnji fantje v svoji razposajonasti več no či močno razgrajali, vsled česar se je prebivalstvo pritoževalo. Tudi ta večer so hoteli opetovano pokazati svo jo sirovost. Takoj po 1 L. uri, ko so bile vse gostilne zaprte in videč na patroli samo štražmojstra g. Srpana, začele so se vsipati različne sirove psovke. G. stražmojster je kot poklicani čuvar javnega miru in Deda posvaril to drhal, broječo do 14 razgrajačev, naj mirujejo in &e odstranijo z mesta. Nato so se culi pogovori: »Saj bo hudi č s a m o e n e,g a p r e d r 1 i n p o t e m mu b o m o že pokazali.« Stražmojster je na to pretenje takoj poklical še dva o m/ nika na pomoč. Tolpa se je pomikala polagoma skozi Trebnje proti Pri stavi. Vpitje in razgrajanje je bilo vedno močnejše, položaj nevarnejši. Treba je bilo mir napraviti s silo. V trenotku naredi orožniška patrola takozvani   bodalni   napad iu začeli so
padati udarci orožniških kopit kakor toča na sv. Prha dan in to največ po tistem delu telesa, kjer izgubi hrbet svoje častno ime. Culo se je bridko stokanje in kakor pomladanski kebri so se razgrajači poizgubili hitro po njivah in travnikih, zapustivši na bojišču nekaj klobukov. Hočeš, nočeš, so morali odnesti zadete bunke, o kojih sedaj bridko tožijo, a ostanejo/ pa lc trdi korenjaki, ti trebanjski vstaši, ker nihče si ne upa k zdravniku.
Veliko vinsko trgatev prirede rodoljubi v prid družbi sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 13. vino-toka v   Laškem trgu v prenov d jenih
dvoranah »Pivnice S 11« v Laškem trgu.
4 panje je ukradel neznno tat posestniku in gostilničarju Antonu Štruklju v Trati prišt. Vidu nad Ljubljano, in jih nesel pod bližnji kozolec, kjer je pomoril čebele z žveplom. Tatu je pa moral nekdo motiti, ker je pustil pod kozolcem ves med. Škode ima Štrukelj 80 K.
Železniška nesreča. Na žele;:;:iški progi Zagreb-Reka se je blizu kraja Klanca utrgala velikanska skala, ki je padla na stroj tovornega vlaka. Stroj je ves razbit, istotako tiali 16 voz, ki so zdrčali v prepad. Ranjen je samo neki zavirač. Vzrok nesreče so madžarski inženirji, ki so s-ouo dobio živeli in se zabavali po Opatiji in Reki. pri tem pa ničesar delali, za kar so bili bogato plačani.
Nesreča pri elektriki. Cerkovnik Ivan X o t a r na Reki je snaži! v cerkvi električne svetilke. Na neznan način je prišel v dot i ko s tokom, ki ga je na mestu ubil. Njegov brat, duhovnik v isti cerkvi, mu je prišel na pomoč, a tudi njega je tok tako strašno zadel, da je komaj mogel pokli.-ati ljudi, da so ga rešili.
Prva vipavska vinorejska zadruga. 1/ Vipave se nam piše: V nedeljo, dne 0. t. m. se je vršil v Vipavi pod predsedstvom graščaka g. Karla Maverja ustanovni shod »Prve vipavske vinorejske zadruge«. Zborovanja se je udeležilo vkljub slabemu vremenu lepo število vinogradnikov iz cele vipavske doline. O namenu in pomenu vinarskih zadrug je govoril g. učitelj Kr. Mere ina, a za tem še odposlanec Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani«, g. Rozman. — Ko so vsi navzoči soglasno sklenili, naj se osnuje gori imenovana zadruga, prebral iu pojasnil je g. Rozman tukajšnjim razmeram primerno sestavljena pravila, ki s«) jih zborovale! točko za točko odobrili. V prvo načelstvo so iz voljeni gg. Kari Maver, Anton Hro-vatin ml.. Fran Mereina, Ivan Mese snel i u Ivan Ferjančič. Prošnja za vpis v zadružni register se je že odposlala deželnemu sodišču v Ljubljano. Zadruga bo v najkrajšem Času pričela delovati, nakar že sedaj opozarjamo p. n. gospod«1 gostilničarje in druge odjemalce, ki si žele naročili vipavska vina. Kapljica je letos izborna, a tudi veliko je je. Do zadnjega časa so bila vipavska vina le malo poznana, a letos so izvedeli celo na Dunaju zanju. Ravno te dni mudi se v Vipavski dolini neki dunajski vinski trgovec, ki je že nakupil nad 2500 lil vina. Kdor želi kakih informacij o vinski kupčiji na Vipavskem, naj st- le obrne na novo ustanovljeno »Prvo vipavsko vino-i-ejsko zadrugo« v Vipavi, katera mu rade volje da vsa tozadevna pojasnila.
Roman zaljubljene vdove. V Zagrebu živi (idletna vdova Ana C z a-1 o n n. Cas ji je tekom zadnjih let pobelil lase in nagubančil obraz. Srce je pa še vedno ostalo mladostno živo in Ana Czalonn, ki je drugače premožna ženska, ni ničesar bolj želela, kakor da bi se omožila z mladini možem. Za vse te njene bolečine je pa izvedel delavec Ivan Tkalce v i č. Šel je k njej in ji v izbranih besedah pripovedoval, da bi jo rad vzel v zakon mlad lep nadporoenik. ('za lonnka se je že videla gospo nadporo-čnieo in je Tkalčeviču, ki je pravil, da nadporočnik prosi za denar, izdajala tekom časa 14.000 K. Vsled tega je stal Tkalčevič v ponedeljek pred sodiščem. Vdova je povedala, da je dobivala vedno pisma od nndporoeni-ka Mija Draškoviča, ki jo je v vsakem prosil za denar, katerega mu je ona tudi vselej poslala po Tkalčeviču. ki je seveda obdržal denar zase kakor je tudi Draškovičeva pisma sam pisal. Ženitev je Tkalčevič vedno od lašal, kar je vdovo nekoliko vznemirja lo, češ, kaj bo, če pojde denar tako iz hiše. Kakor strela z jasnega jo je zadela vest, da je nadporočnik umrl v bolnišnici na Dunaju. Vsa žalostna je oblekla žalno obleko in naročila maše zadušnice, pri katerih je bil tudi Tkalčevič, ki so mu tekle krokodilčke solze iz oči in se nikakor ni mogel potolažiti. Obtoženec je izjavil pri obravnavi, da se ne čuti krivega, vendar je bil obsojen na b' mesecev ječe. Starost — norost!
Izredni občni zbor „Društvene godbo ljubljanske" se vrši — kakor že objavljeno j a tri, ob 8. BveŽer salonu  hotela   „Ilirije". — Lc.
podporni člani se poiivljejo, da se tega izrednega občnega zbora gleda na njegov pomen in važnost udeležbo v največjem številu.
PgBpa Je 50 latg odkar je umrl Josip Ressel, izumitelj par-niškega vijaka. Ressel je umrl v Ljubljani kot pomorski subintendant. Po njem je imenovana cesta od jubilejnega mostu v smeri proti južnemu kolodvoru.
Plesna šola v hotelu „Ilirija" se otvori v nedeljo popoldne pod vodstvom plesnega učitelja gospoda Adolfa Praćka, ki bode letos nudil obiskovalcem najnovejše plese.
Otrok utonil. V Dravljah je je utonila 2 letna Pavla Toni, ki jo je imela Marija Štrukelj na reji. Otrok je padel v apneno jamo, kamor se je vsled deževja nateklo vode pol metra na visoko.
Politično in gospodarsko društvo „Zora" v Kamniku ima dne 12. t. m. svoj društveni občni zbor po nastopnem dDevnem redu: 1. Pozdrav predsednika 2. Poročilo tajni-kovo. 3. Poročilo blagajniČarjevo. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev dveh računopreglednikov. 6. Razni predlogi in nasveti, kar se daje zlasti društvenim Članom iz okolice v vednost.
Velikega  gobana Jurčka je
našel Z. Zavrl iz Mojstrane 8 t. m. v Crni gori. Tehtal je 1 kilogram 60 dekagramov. Se večjo srečo je imel 15. m. m., ko je v treh urah nabral 67 kilogramov užitnih gobanov.
Nemški „Schulverein" hoče brezplačno pošiljati in posojati onim nemškim rodbinam, ki samujejo v drugorodnih krajih, nemške knjige in jih vzpodbujati s tem k narodnem obstanka. Kdaj pridemo mi Slovenci do tega, da se bomo brigali za tisoče naših rojakov po tujih krajih, da se ne raznarode?
Iz Medvod se nam piše: Dne 9. oktobra je bil tu pogreb, splošno poznane gospe Marije Kavčič, soproge bivšega c. kr. poštarja gosp. Lovrenca Kavčiča v Medvodah. Spomladi je bilo preteklo 50 let od njune poroke. Vsled smrti ljube vnukinje nista praznovala zlate poroke. Starejši izletniki in Ljubljančani, se gotovo še spominjajo, dobro znane nekdanje gostilne pri „Pošti". Pokojnica je bila mirnega značaja in precej naprednega mišljenja. Blag ji spomin!
„Sokol" v Idriji bo dne 19. in
in 20. vinotoka praznoval svojo desetletnico. Na predvečer dne 10. bo v Čitalniški dvorani dramatična predstava in potem koncert. Dne 20. bo tekmovalna telovadba, slavnostno zborovanje, skupni obed, javna telovadba in ljudska veselica.
Pri Kočevju  v Lienleldu je baje včeraj utonilo 8 ali 9 ljudi. Po drobnosti   o   nesreči   nam   Še niso
znane.
Umor in samomor. Danes zjutraj je v Trbovljah žena nekega pre-vzemalca lesa svojim trem otrokom po odhodu moža prerezala žile na vratu in nato sama sebi tudi na vratu. Zgodilo se je kakor rečeno zjutraj zgodaj, ko je otroke umila in oblekla. Žena je bila baje slaboumna. Mož se je sicer čudil izredni marljivosti svoje žene, a sumil ni ničesar, dasi bi moral nanjo paziti. Nantanč-nejih podatkov še nimamo.
Pozor slovenski kupci! Pri Sv. Petru pod Mariborom so na prodaj tri manjša posestva in sicer vsako s hišo, vinogradom, njivo, vrtom, gozdom, travnikom in pašnikom vred. Vinogradi imajo najlepšo lego, deloma amerikanski, deloma pa star nasad, poslopja so dobro ohranjena in le malih popravil potrebna. Kupne pogodbe napravi prodajalec brezplačno in izvrši tudi sam prepis lastnine v zemljiški knjigi. Posestva so na prodaj samo slovenskim kupcem. Pojasnila daje gospod dr. Fl. Kukovec v Mariboru, Wilden-raingasse 11.
Graščino Vurberg pri Ptuju je kupil Češki plemenitaš grof Herber s tein za 540 000 kron. Dosedanji oskrbnik Adametz, ki je bil zagrizen nemŠkutar in strasten agitator pri volitvah za nemškutarsko „o^ajerČevou stranko, je moral takoj zapustiti svojo službo. Ker je grof Herberstein Čeh, bo gotovo pri volitvah volil s Slovenci. S tem so postale šanse za slovensko zmago pri volitvah v okrajni zastop ptujski zopet ugodnejše.
Nepravi narednik. Krojaški pomočnik Ivan L is ene v Mariboru je v dobri volji zamenjal obleko z nekim narednikom in potem na cesti ozmerjal četovodjo, češ, da mu ni prav sa1 utiral. Cetovodja je pa spoznal nepravega narednika in ga naznanil pri policiji. Zagovarjati se bo moral Liseno pred sodiščem.
Volna uprava kupi looo pre-skrbovalno skladišče Maribor 3720 stotov pšenioe in 8970 stotov rži skladiščne kakovosti. Kolkovane prošnje je vložiti do 24. t. m. pri inten-danci 3. voja v Oradcu.
— Nesreča pri železnici, Dne 8, t. m. zvečer je bil na postaji Selz-tal na  Gornjem Štajerskem povožen
sprevodnik c. kr. drž. železnice gosp. Andrej Mišic, bivajoč v Bi-sohofshožhu, doma iz Bovca na Pri morskem. 20 minut po dovršeni nezgodi je Mišic umrl in zapustil šestero neodrastlih otrok iu ženo. Pokojni Mišic je brat vpokojenega uradnika c. kr. državne železnice gospoda Antona Mišica v Steinaohu in je bil vsekdar zaveden Slovenec. Zemlja mu bodi lahka.
Strele Je ubila v Šmarju pri Jelšah Blaža č u j e š a, ki je ve-dril z dvema' prešičema pod topolom. Prešiča je puh omamil.
Stari vojaški kazenski zakon. Grarnizijsko sodišče v Celovcu je obsodilo topniČarja M. Plode rja zaradi kršenja subordinacije na smrt s svincem po § 146. starega vojaškega kazenskega zakona. Poveljstvo 3. voja v Gradcu je obsojenca pomilostilo ter mu spremenilo smrtno kazen v dveletno ječo.
Orožen Uboj se je zgodil v soboto, 5. oktobra, v Lovranu pri Opatiji. Juri Benedikt, Slovenec, star 32 let, doma na Sp. Štajerskem, je zadnji čas služboval pri mesarskem mojstru Antonu Smariču v Lovranu.
V soboto je popival v družbi neka-torih Slovencev in šel z njio tudi v gostilno k Urnu Družba je prepevala v slovenskem jezika, kar ni bilo všeč nekim Nemcem, ki so začeli slovenske goste zbadati in izzivati. Ti seveda niso molčali. Ker je bilo Slovencev dosti več, kakor Nemcev, so se ti umaknili in po razbojniško prežali na priliko, da bi pokazali in uveljavili svojo nemško kulturo. Kasno ponoči, ko se je slovenska družba razšla, so Nemci umoril i Jurij a Benedikta. Napadli so ga najbrž zavratno in ga ubili — glavo ima vso razklano — in potem mrtvega ali onesveŠČenega vrgli v morje, kjer so ga ljudje našli šele včeraj zjutraj. Moriloe zdaj zasleduje sodnija. To razbojniško ubojstvo je prav primerna reklama za zdravilišče Lovran, kjer zapoveduje iredenta, dasi je veČina prebivalstva hrvaška. V Lovranu sploh ničesar ne store za varnost In to naj bo zdravilišče ? Daleč od njega, kar slovansko misli.
Gost.
Slovensko gledališče v Trstu.
V nedeljo je bila v Trstu otvoritvena predstava nove sezone. S tem dnevom je začela za Trst nova gleda-liščna era. Dosedaj je bil namreč en-semble sestavljen iz samih diletantov, kar ni več odgovarjalo kulturnim potrebam tržaškega Slovenstva. Uva-žuje to dejstvo, je sklenilo — kakor znano — rDramatično društvo" enga-žovati nekoliko igralcev-strokovnjakov, ki bi prevzeli glavne vloge in poučevali diletante. Posrečilo se mu je tudi pridobiti za našo Talijo štiri umetnike, namreč gg. Verovška, ki je obenem režiser, Lešića in zakonska Veble. Umevno je torej, da je nedeljska predstava privabila v gledališče veliko množico ljudi, ki so vsi Čutili pomen te nove pridobitve na kulturnem polju. Igrala se je burka „Prvi", ne ravno izbran komad. Občinstvo je bilo navdušeno. Obiskalo je gledališče okolo tisoč ljudi. Prihodnjič se igra v nedeljo, in sicer „Gospod Jakob".
0 Primožu Trubarju je govoril včeraj na občnem zboru nemško-evangelske zveze za „Vzhodno marko" v Trstu dr. Otmar Hegemann, evangelski župnik iz Ljubljane. Tako čitamo v „Balkanu".
Življenja se je naveličala v Trstu 311etna vdova Marija Spa-daro, ker jo je njen ljubi neprestano trpinčil. Zato je zažgala oglje v sobi in sobo zaklenila. Našli so jo že v zadnjih zdihljajih, vendar se je zdravniku Še posrečilo jo rešiti.
Kaznovana samovoljnost. Dva voznika v Trstu sta pripeljala s težkimi vozovi drug proti drugemu. Ker se ni hotel nobeden umakniti, sta se začela prepirati in potem biti z bičem. Tu je prvi skočil v druzega in ga vrgel z voza, da si je zlomil nogo. Ranjenca, ki se piše Andrej Pe-trič so prepeljali v bolnišnico, nasprotnika Antona Collanttij a je pa vzel policaj seboj.
Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunujn priredi prvoletniški večer v torek, dne 15. t, m. v restavraciji „zum Griinen Tor". (VII. Lerchenfelderstrasse). Slovanski gostje in prijatelji „Slovenije" dobrodošli!
V Brariliji se branijo tulcev, zato so zadnji čas poostrili postave glede izgona priselnikov. Izženo se po tem zakonu vsi oni inozemci, ki so splošno nevarni javnemu miru in redu, ki so bili predkaznovani radi kakega sramotnega delikta, in po oni, katerim se uradno dokaže pohajkovanje in sovodstvo. Izjema je pa pri onih priselnikih, ki so najmanj dve leti nepretrgoma v deželi, ali tudi pri krajšem bivanju, ki so si vzeli za žene domačinke Braziljanke in imajo kakega sina Braziljanoa.
Semenj. Dne 9. t. je bilo na sej m prignanih 39 volov, 166 krav in telet skupaj 420o glav. Kupčija je bila prav slaba.
Sestanek pri Dalmatincu (Sod-
nijske ulice), o katerem smo že poročali, bo v soboto in v ponedeljek ob 7. zvečer, v nedeljo pa ob 10. dopoldne.
Begati Izseljenci Včeraj je na južnem kolodvoru službujoči nad-stražnik Kržan prijel tri mlade fante, ki so se hoteli izseliti v Ameriko in se s tem odtegniti vojaški suknji. Aretovanci so: Ivan Orlic, roj. 1884. v Lipsenju pri Ložu, Ivan Debevec roj. 1885. ravno tam in Ivan Žnidaršič roj. 1887. tudi v Lipsenju. Vsi trije so se prvotno izgovarjali, da gredo dela iskat na Koroško, pozneje je pa OrliČ skesano priznal, da je potrjen k vojakom, a jo je hotel, kakor njegova tovariša odkuriti v daljni svet. Vsi trije skupaj so imeli pri sebi 2851 K denarja. Izročili so jih sodišču.
Ponovljen razglas. Mestni magistrat je izdal vsled mnogih pritožb, da nekateri gosti še vedno vodijo pse v gostilne in kavarne, nov razglas, s katerim ta razvada prepoveduje. Gost, ki pripelje s seboj psa, bode po cesarski naredbi iz leta 1854. ravnotako kaznovan, kakor gostilničar, ali kavarnar, ki to trpi. S tem naj bodo tedaj interesenti obojestransko opozorjeni.
Piko sta imela dva pekovska pomočnika na pekovskega mojstra g. Matijo Zalarja, katerega sta pred-snočnjim, ko se jima je nudila ugodna prilika, v Latermanovem drevoredu napadla, ter ga na glavi in rokah znatno poškodovala. Oba bodeta svoj pogum morala kazati tudi pred sodiščem.
Izgubljene in  najdene reči.
Izgubljena sta bila včeraj dva mala kljuČka za kovčeg na potu od glavne pošte do Čevljarskega mostu. Pošteni najditelj jih naj odda v vinotoču v Sodnijskih ulicah št. 4. — Ga. Kristina Morojeva je izgubila zlato zapestnico liki verižica, v kateri je bil vdelan zlat s črkama V. M., vredno 40 K. — Čevljarski pomočnik Fran Fojan je izgubil prost bankovec za 20 K. — Moški prstan se je našel v restavraciji pri „Zvezdi v Sp. Šiški. Dobi se pri g. Mariji Žlebnik, Spodnja Šiška št. 173. Šolska učenka Viktorija Prohinar je našla malo svetlo žensko ročno torbico, v kateri se nahaja žepni robec. Lastnica jo dobi pri vratarju v justični palači.
„Društvena godba ljubljanska" priredi danes v četrtek v meščanskem hotelu „Lloyd", na Sv. Petra cesta, društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vinarjev.
Jugoslovanske vesti. »S loven-s k i J u g« začne izhajali ponovno! Iz Belgrada nam piše naš poročevalce: »Slov. Narod« je že ne-kolikokrat grajal nerodnost pri izhajanju belgrajskega »Slov. Juga«, a \ eni poslednjih številk je prišel do prepričanja, da »Slov. Juga« sploh ne bo več. To mnenje je opravičevalo dejstvo, da »Slov. Jug« že skoraj pol leta ni izšel. Ali zaspal ta jugoslovanski organ vseeno ni, nego se ravno sedaj vzbuja k novemu življenju. Navdušenje se ni poleglo, ali so bile ovire tolike, da je list res moral za nekaj easa pretrgati svoje izhajanje. Te o-vire so sedaj odstranjene in najdalje čez pol meseca začne »Slovenski .Ing« ponovno izhajati. Pripravljalna dela BO v polnem teku, volje do dela je pa tudi dosti, a sestavljena je že tudi re dakeija. —nt.
— Hrvaško pismo na B j o n s o n a. Znano je, da je slavni pesnik norveški Bjornson lniiv.vnemo kongresu v Monakovem, ki ga je povabil k udeležbi, posla! pismo, v katerem jo odklonil to povabilo, utemeljujoč ta korak s tem, da ne-če priti v dotiko z madžarskim naučnim ministrom grofom Apponvi-jem, ki se klini napram inozemstvu navdušenega pristaša mirovne ideje, doma pa je najokrutnejši zatiratelj in preganjalec vseh aemadzarskih narodov. V tem pismu se Hjornsou zavzema v prvi vrsti za zatirane Slovake. Ker se v tem pismu pesnik ni dotaknil Hrvatov, ki takisto ječe pod madžarskim nasilstvom, priob>uje revija »Hrvatska Smol ras, ki jo izdajajo in urejujejo pristaši starčevićanske stranke, pismo na Bjornsona. kjer se gi\ prosi, naj se pred svetom
zavzame tudi za tlačeno Hrvaško. To pismo, ki je samo na sebi dovolj interesantno, je zanimivo tembolj, ker se v njem govori o »Hrvatih. S i- !i i h ,
Bolgarih in Slovencih«, o »velikem Strossinaver ju« in o »S r b i b , ki negujejo isti književni jezik, kakor Hrvat i.u Starčevieanei do sedaj niso pri/navali Srbov in so zanikali srbsko narodno ime, a takisto tudi niso sodili naš priznalno o Strossmaver-ju. No, pismo na Hjornsona, v katerem se priznavajo Srbi in se pohvalno omenja Strossinaver so pisali Starčevieanei in ga tudi priobčili \ starčevićanski reviji. Ali pomenjn to preokret v politiki starčevu an^ke Stranke 1 l>a bi le tako bilo, zakaj ta korak l>i moral vsak pošten ui^oslo-vanski rodoljub pozdraviti z odkritosrčnim veseljem.
— Z e ti i n j e n j e kvarnerskih otokov z Dal in a c i j o. V dalmatinskem deš. zboru je poslanec Mi 1 i e 4. t. m. vložil predlog", na," se k v a r n e r s k i otoki odcepijo od Istre in združijo z Dalmacijo, kateri pravno pripadajo. Ti otoki so od nekdaj spadali k Dalmaciji, šele 1 IS 14. jih je avstrijska vlada odločila in priklopila mejni grofiji Istri.
— Hrvaška ljudska n a -p r e d n a s t r a n k a je imela v nedeljo 0. t. m. svoj letni občni zbor v Oseku v Slavoniji. Tdeležilo se je shoda nad 700 zaupnikov. Najštevilnejše je bil zastopan kmetski stan. Iz Dalmacije je prišlo odposlanstvo brv. demokratske stranke s predsednikom dr. Smo dlako. Shod je med drugim sklenil združitev brv. ljudske napredne stranke z demokratsko stranko v Dalmaciji. Obširnejše poročilo V tem znamenitem shodu nam pošlje naš zagrebški dopisnik. Čudimo se, da na tem shodu ni bila zastopana naša uarodna-napiedua stranka, dasi je hrvaška ljudska napredna stranka najbližja tako po programu, kakor po načelih, ki jih zastopa, naši slovenski narodno-napredni stranki!
— X o v o poslopje srbske skup š 8 ine, za katero so nedavno Jetra položili temeljni kamen, se v kratkem prične graditi. Dražba stavbnih del bo H), t. m. Novo skupščinsko poslopji« bo zgrajeno na Ba-taldžamiji in bo stalo 500.CMH) dinare v. _
:; Drobne novice. Princu A r -Z i' n n K a r a iT j o r g j e v i e u .
bratu srbskega kralja, je podaril ruski car zlato sabljo v priznanje njegovih junaških činov v rusko-japonski vojni. Sablja ima carjeve začetne črke in napis: »Za junaštvo!«
— Španski kralj in kraljic a se pripeljeta na Dunaj preko južne Francije in severne Italije. Kraljica - mati se pripelje iz Pariza, kjer se mudi dva dni.
Pasi v na r e s i s t en e a železničarje v. Včeraj se je pasivna resistenca, ki je bila že nekoli ko popustila vsled ugodnih izidov po gajanj, zopet poostrila. Selezn*-čarji z napetostjo pričakujejo današnjega dne. ko baje pade odloči tev.
— Gos p a T o s e 1 1 i ni hotela sprejeti odposlanca saškega kralja, ki ji je hotel ponuditi 40.000 letne apanaže, ako takoj izroči priniezinjo Moniko.
— S a m o m o r. V Brodu ob S;i vi je skočil   nadporočnik Voldecki pod vlak. ki ga je strašno raztrgal.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim
sodiščem.
Nadležni gost. V Bon carjevo Gostilno v Ljubljani je prišel dne 'JT. julija t. 1. delavec Jakob Gross, ter počel razgrajati in goste nadlegovati. Čeravno so ga odpravili, vrnil se je zopet. Zaradi ljubega miru so bili primorani poklicati stražnika, ki j" Grossa od] ravil. Ko Lra je pa Lotel odvesti na osrednjo stražnico, zagrabil je Gross stražnika za bluzo. Straž nik se ga ni mogel otresti, šele s pri-pomočjo druo;e<ra stražnika je bilo možno nasilnika aretovati. Meri potjo na magistrat in med gori opisanimi dogodki psoval in obkladal stražnika z raznimi psovkami. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe.
Ukleniti se ni pustil. Dne iT. -ep
tembra t. 1. aretoval je orožnik v Planini delavca Pavla Lnkiča, ker je od hiše do hiše beračil. Ko ga je hotel ukleniti, mu ni bil kos. Morala sta mu priti orožniški strašmojster in po stajevodja na pomoč. Med potjo k okrajnemu sodišču je Lukič orožnike zmerjal s smrkavci in jim grozil, da jih po prestani kazni umori. Obsojen j«' bil na 4 mesece težke ječe.
Za pijačo ni hotel dati. Fanta Anton Volčič in France Vrta mik st;: v Voloičevi gostilni prigovarja'a Aniona Zupančiču, posestnika sina va Bukovice, naj da za pivo, ker je iz do bre hiše. Zupančič se je temu branil in je odšel. Omenjena fanta sla stopila za njim, in vabila nazaj v gostilno. Obdolženec je pa potegni! nož in najprvo sunil Vertacnika na to pa še Volčiča. Prvega je lahko, a slednjega težko ranil, ker gfl je sinil v desno podlehtnico. Zupančič se zagovarja, da je to v jezi nčinil na izziva nje: »Smrkovee, pojdi spat.« Obsojen je bil na b mesecev težke ječe.
Svate napadel. V Oblakovi gostilni na Viču je bila dne 14 julija t. 1. svatba. Tje so prišli tudi vaški fantje, katerim je ženin Martin Pili ler plačal sodček piva. Ko so B3 okolo polnoči svat je vračali domov pritekel je z drugimi fanti za njimi Andrej Intihar, mizarski pomočnik, oborožen s stolom, ter je vdaril nevestino mater Mnrijano Sparovee po roki s tako silo, da ji je zlomil kost leve podlehtniee. Obdolženec priznava, da je nekoga od svatov vdaril, ne ve pa ko^ra. Obsojen je bil na 0 tednov ječe.
Slovenci In Slovenke! Ne zabite družbe sv. Cirila in Metodo i
Književnost.
— Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica, Naslovni list risal Hinko Smreka r. Strani 96. Cena 1 K 40, po pošti 10 vinarje več.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3.
telefonska in brzojtro rjoročllci
Celje, 10. oktobra. Škoda, ki jo ima g-ornjegradska graščina ljubljanskega škota vsled lahkomiselno sklenjene pogodbe z židovsko laško tvrd ko F e 1 t r i n e l 1 i , znaša, kakor je iziačnnal neki ugledni gozdni tehnik, okrog 4 milijone kron. Gozdni komisar v Celju je že pred leti hotel napraviti konec neracionalnemu gospodarstvu v škofovih gozdih, a je moral to opustiti, ker je imel škofov oskrbnik mogočno saslombo v Gradcu in na Dunaju. Pred vsem mu ji baje šel na roko neki visoki goadoJ uradnik (J u t e n b e r g. Predno se je odločil škof Bonaventura uvesti preiskavo radi zavoženega gospodarstva v Gornjem gradu, je bil pri njem v Ljubljani vodja politične ekspozituro v Mozirju dr. K m i l L u b e e. Škofova graščina v Gornjem gradu
je haje v takšnem položaju, da bo jo težko rešiti gospodarske katastrofe.
Kočevje, K), oktobra. Med ponesrečenci, ki so utonili včeraj V Tvin/.i, je bilo b moških in 2 ženski. Peljali SO se iz Banjeloke v Kočevje. V bližini Rinže so zašli s ceste in prisil v močan vodni tok. ki jih ji' odnesel. Utopila sta se tudi *_! konja. Ponesrečenci so bili na potu v Ameriko.
Dunaj, 10. oktobra. Vodja moravskoga aamestništva dr. IT e r-m a n p l. Pili e r s d o r f je danes zjutraj umrl. Dosegel je starost 58 let.
Dunaj, 10. oktobra. Cesarjevo zdravje ni baš n a j b o 1 j š e. Cesar včeraj in danes ni nikogar sprejel razen oseb iz svoje najbližje okolice, kakor grofa M o n t e n u o v o , barona S e h i s s 1 a in grofa P a a r a. Katar, združen z mrzlico, je bil včeraj najhujši. Danes je cesarju baje dosti bolje.
Dunaj, 10. oktobra. Cesar se danes bolje počuti. Danes pride k njemu prof. dr. Neusse r.
Budimpešta, 10. oktobra. V bližini Pešte se je prigodila velika žele/niska nesreča. Zemunski brzovlnk je trčil ob tovorni vlak, vozeč mu nasproti. Več vozov je bilo razdejanih Ubitih je bilo 10 do 20 oseb, SO pa težko ranjenih.
Budimpešta, 10. oktobra. Demonstracija socialnih demokratov za splošno in enako volilno pravico se je izvršila po programu in se je končala v največjem miru in redu. Demonstracijskega sprevoda se je udeležilo okoli laO.000 oseb.
Budimpešta, 10. oktobra. Danes ob enajstih je izročila deputacija., obstoječa iz 40 odposlancev socialno-demokratske stranke, predsedniku državnega /bora J u s t h n spomenico glede splošne in enake volilne pravice. V nagovoru je deputacija dokazovala potrebo uvedbe splošne in enake volilne pravice ter naglašala, da sedanji parlament ne zastopa večine naroda. Xa ta nagovor je J u s t b pikirano odgovoril, da pro*.estu;;e proti podtikanju, da bi sedanji parlament ne zastopal madžarskega naroda v celoti, sicer pa je naglnšal, da vlada itak namerava že v kratkem predložiti parlamenta zakonski na-<rt o uvedbi splošne volilne pravice.
Budimpešta, 10. oktobra. Današnja seja poslanske zbornice ,'e bila zelo kratka. Pred prehodom na dnev-qj red je posl. M e s s (t f y vložil nujno interpelacijo glede volilne rafor-me. Predsednik d n s t h interpelacije ni hotel pripustiti. Messbfv je apeliral na zbornico. Pred glasovanjem -o opozicija in Hrvatje zapustili | zbornico. Večina je na to glasovala proti Measofvju. Xa to se je zaseda-nje s kraljevim reskriptom zaključilo, a koj na to se je otvorila nova se sija. Prihodnja seja bo jutri.
Budimpešta, 10. oktobra. Minister Andrassv se je izrazil, da je volilna reforma že skoraj gotova in da se bodo nove volitve 1. H10J). najbr/e Ž6 vršile po novem volilnem redu. Po
tej volilni reformi ne bo nobenih volilnih okrajev.
Budimpešta, 10. vktobra. Ok ulicah, kjer se je pomikal demonstracijski sprevod, je bilo nastavljeno okoli 1100 policistov in nebroj vojaštva. Opoldne je policijski prefekt že poročal Wekerleju, da se je demonstracija završila v miru in redu.
Malokrvnost
in pa tako omalosrčujoča slabost in onemoglost, ki jo provzroča, premaga Scottova emulzija presenetljivo hitro. Dobri glas, ki si ga je pridobila Scottova emulzija kot
zanesljiv pomoček proti
malokrvnosti
sloni na tem, da se zanjo porabljajo najfinejše primesi, ki jih je le moč dobiti za denar in ki jih more izbrati samo dolgoletna izkušnja, ter na tem, da je po posebnem Scottovem pripravljanju izdelana v okusno in vseskozi prebavno hrano. Uspeh je pa Pristna saroo sto    izdelek neprekosneredilnosti.
S1- m m-   Izvi na steklenica
stvenim znakom     22 E£ SO wšWBm Scottovega  m-        Naprodaj po vseh nanja lekarnicah. 3
Odlike za naše gospodinje. Diplome razsodišča za „Ceres" se odlikovanim gospodinjam že odpošiljajo Diplome so fine helio-gravire odlične umetniške vrednosti in bodo celo najfinejšim hišam v kras. Posamezne teh slik so razstavljene v različnih izložnih oknih Poslužujemo se te prilike, da opomnimo na to, da je 8000 kron sicer že izplačanih, da se pa razdeli še nadaljnih 7000 K za recepte kuhanja, praženja in pečenja s „Ceresu jedilno mastjo. c0. septembra je nepreklicno sklep za vpošiljanje receptov. Natančni prospekti se dobivajo pri vsakem trgovcu.
Se doti povsod I
neobhodno potrebno zobna Cremč
vzdržuje zobe čisie. bele in zdrave.
Poslano.
Pozor, lovci!
„Slovenski lovski klub"
vabi vse slovenske lovce in prijatelje lova sploh na svoj
ki se vrši v sredo, dne 16, oktobra 1907 ob 8. uri zvečer v salonu hotela „ilirije" v Ljubljani
Namen „Slovenskega lovskega kluba" povesta 3 in 4 klu-bovih pravil, ki sloveta:
§ 3. Namen kluba je: združevati slovenske lovce, zlasti ljubljanske, delovati za povzdigo lova na Slovenskem, ter skrbeti za strokovno izobrazbo svojih članov.
§ 4. Svoj namen hoče klub doseči s tem, da
a) prireja sestanke, poučna predavanja ter razstave, ki so v zvezi z lovom,
b) skrbi za lovsko Čtivo,
c) pospešuje rejo in vzgojo čistokrvnih lovskib psov ter
d) po možnosti podpira lovske uslužbence svojih članov.
Član kluba postane lahko vsakdo, kdor hoče pospeševati klubove svrhe in izpolnjevati pra vila. Članarine plačajo oni člani, ki stanujejo v Ljubljani ali pa v ljubljanski okolici po 5 K? člani po deželi pa po '2 K na leto Pismene prijave je nasloviti na: „Slovenski lovski klub" v Ljubljani.
Tovariši! Kdor je res lovec in ne samo strelec, komur je pri srcu proč vit lova na naših domaČih tleh, naj ne odlasša pristopiti h klubu, ker le z organizovanim delom se da kaj doseči.
V Ljubljani, dne 8. okt -bra 1907.
34 6-2
Pripravljalni odbor.
Ljubljanska kreditna bank« v L|ubl|anl"
Uradni kursi dun. bon« 9. oktobra 11107.
if»/, majski renta. . • •
Hr/i srebrna renta   . . • avstr. kronska renta. .
,   zlata      m   » * •grška kronska renta . „    zlata „ U »osojilo dež. Kranjske MjM, posojilo mesta Spljet
lC<K     *       » z*dar bos.-herc. železniško
posojilo 1902 .  . .
ft, itska dež. banka k. t.
Ht      m        m     "m      Ž. O.
H**U sast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom.  k. e. *
10«/o pr.  .  . .  • • <Va*/, sast. pisma Innerst
hranilnice.....
£ V. cast- P^ma ogr. eenV dež. hranilnice . . .
¥W» z- Pis- °£r- WP- ban 1*4 «/4 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... f*/„ obl. češke ind. banke J prior. lok. želez. Trst-
Poreč.....
ffti prior, dolenjskih Id. .
prior. juž. žel. kup. »/»Vi #V#*/o avstr. pos. za žel. p. #.
Srečk«.
&te*e od 1. 1860>/a . . • „    od 1. 1864 ....
m tizske......
.    cem. kred. 1. emisij*
•      »      » . \ J -    ogrske hip. banke
.    srbske a frs. 100* -
turške......
srečke . . .
■osOTm
kreditne » • • .
hšomcške s . • .
Krakovske . • . .
Ljubljanske , • . .
Avstr. rdeč. križa , ...
Ogr.    „     * * * *
Studolfove , . .
vfclcburške „ . .
Dunajske kom. „ . .
Deln<&*.
£ažne železnice ..... iiržsvne železnice .... Avstr.-ogrske bančne de i«. Avstr. kreditne banke    . . pgrske    ,        .       . . Ztvnosfenske      „      . . Premogokop v Mostu (Ernx) Ajpinske montan   .   .   * . r*ra£ke žel. ind. dr.   . . . ftima-Muranvi .... Trboveljske prem. irvfbf V str. orožne tovr. dru^^t S«ike gladkorae dn^<
Valetto.
C*, kr. cekin.....
& franki.......
f) marke . •.....
&$vftreigii3.......
M^j-ke........
; iški baak$?d.....
•••*..*•
Danar	BUg
96 60	96 80
98 40	98 60
96 60	96 80
11545	116-65
93 90	94 10
112 10	112 30
9776	4J875
f 1040	110 6U
99 86	10086
99 —	100 —
96- -	96*20
96 60	97-
99'—	100 —
103 20	104-20
9760	98 50
9675	97 76
9926	10 '2t
98 60	996C
99 76	100 76
N SO	
	997f
294 76	296 75
9920	100 25
160 26	152 25
Ž5a —	263 —
146 2&	160 26
874 75	280 16
271 —	277 -
247 • —	S5-3*—
99 50	10550
184 95	186 25
Ž0 76	22-76
*bl~	464-—
90 —	95'-
90 50	9650
62-	68-
i6 50	48-fO
*7 25	29 25
G7 -	73-
26-	214-
489 —	493 50
16i'—	K5'~
665-75	66675
1834—	I8lr.* -
647 25	64825
768 —	763--
840 -	241 50
733 —	73b —
608-25	609-26
63U -	26.6 -
561-50	562 60
262-	8f5
464 -	469 —
745 —	147 —
11-87	11*40
19-16	v it
sea-48	2352
	2405
tl7»35	117 55
96-80	96--
*-&3	2-54
	6-
titrt& eeno v Budimpešti.
Dne 9 oktobra VosfMafsa«
?Senics za oktober   .  . za cG \§ K 1188
april
&i t oktober .   .   . 9
Sorusa   a csaj 1908  .    . v Oves     j oktober    .  . a
10—16 v viSje.
50
60 B 60 .
12-50 1008 693 7 88
Heteorologično poročilo.
BfcMI nad morjem SO".   Sraini! uaoni tlak 7SeO' WXB
j septembra!	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	Tempera-f tira ▼ C0.!	Vetrovi	Nebe
9	8.	736 6	161	sr. jzah.	jasno
10.		737 t	H-8	si. szah	oblačno
9		738 5	17 8	slab jzahod del. oblac. 1	
Srednja včerajšnja temperatura: 1583 nor •a!« 116. — Padavina ▼ mm 0 0.
Prežalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest o smrti iskreno ljubljenega soproga oziroma očeta, tasta, starega očeta in brata, gospoda
Jvana gydlo
knežje schdnburg-waldenbur-šfcega okrožnega upravitelja
ki je danes, ob 1 , 4 zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 50 letu starosti blaženo zaspal v Gospodu.
Blagoslovilo se bo  truplo 11.
oktobra ob 9 dopoldne v pokopališki cerkvi v Viševku in nato pokopalo.
Leskova dolina, 9. okt. 1907.
Joslplna Bvdlo, r. Jeros, soproga.
— Ivan Bydio, kulturni tehnik, sin.
— Josipina Rindlsr, roj. Bvdlo, tajnikova   soproga,   Irma Bydlo,
hčeri  — Josipina Molzer, Adal-berta Kfeplnska, sestri — Viljem Kindler, knežji gozdni tajnik, zet. Vilma Kindler, vnukinja. 3466
Sprejema zavarovanca cloveSke^a življenja po najrazuo^rs^nejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena drnga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Vsak  član ima po  preteku   petih let pravico do dividende.
Stenograf
ki je bil že nad dve leti v pisarni, vešč tudi solicitature, ttfie mesta v kaki odvetniški pisarni.
Ponudbe pod „Stenograf" na upravn. »Slovenskega Naroda". 3465
Lepo jttinounnje
s tremi sobami, predsobo, kuhinjo in p riti klina mi se odda s 1. novembrom.
VpraSati v Simon Gregorčičevih ulicah 11, I. nadstr. desno. 3462—1
Gosposke nI ce št. 15. pritličje, desno, v Ljubljani. 3457—2
Divji kostanj
kupuje po najvišji ceni
trgovina s Špecerijskim blagom
JOS. MATIC, Celje.
3450 2
špecerijske in delikatesne stroke, dobro izvežban, popolnoma veSČ slovenskega, Lemškega in italijanskega jezika, išče službe, najraje tn v mestu.
Naslov v upravništvu „Slovenskega Naroda". S442—2
Mirna stranka
(mati ln sin)
išče stanovanja
z 2 sobama in pritiklinami za februarjev termin. 3^5 Pucudbe    pod   „februar11 na
upraviiištvo »Slovenskega Naroda".
Lepo veliko
3438 i
se v Sp. Šiški štev. 76 takoj  odde •
Služkinja,
stara čez 30 let, se sprejme v trajno
službo v lepem večjem trgn na Dolenjskem. Znati mora vsaj navadno kuhati in opravljati vsa domaČa dela. Plača mesečno 20 kron. Le take, ki imajo letna izpričevala, se sprejmejo.
Oznanila upravniŠtvn »Slovenskega Nahoda* pod „Sreća 28". T461-1
Break
za 6 oseb tor eleganten
koleselj,
oboje v najboljšem stanju,
so proda.
Več se poizve pri Leop. Blu-manerju, Kolodvorske ulice št. 24, „pri Starem TiSlerju".       3469 i
II
SistB bjiie
v predpisanih izdajah
za vse šole
se vedno dobć v
Narodni knjigarni
Jurčičeu trg šteu. 3.
SLHV1JA"
-   -   -   -   vzajemno  zavarovalna   ;♦    n k a   v   Pragi-   -   -   - -Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.99372 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države
z vaealtozl ilo« aniko-imrodoo upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, Čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši w  dosposkili vmM«*aml*
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah fckode ceniuie takoj in najkulantneje. lTži?a   najboljši   sloves, koder posluje.
Dovoljuje i i čistega   dobička iadatne podpore v   narodne in občnokoristne namene.
306377
71^900697512
V Angleškem skladiftu obleb
i
3-JC.i—i
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5
je v zalogi
čez 1800 kosov modernih dolgih poletotov Iz double in angleškega blago
In po Dlišoste jopice po.........gld.
tez 1500 ovratnikov s kapuco po.......gld. o —
S)
Prem limit
najboljše kakovosti iz trb o vel j skega premogovnika g dobavlja v vsaki množini do vagona pošteno in zagotavlja točno postrežbo m   ms   m   tu ■^^■^
IVANA TREO
Ljubljena Ljubljen«
/. Cesta na Rudolfovo železnico. .'.
19
Kot izborno, razmeroma ceno kurivo so najbolj priporoča fMTtrbo ve Ijski orehovnik.
Ura z verižico
za samo K 2-—•
Zaradi nakupa velike množine ar raz posilit H«-itiska razpošiljalnica: prekrasno poilaeeao 86- urno precisijako uro ankerioo s lepo veri-tico za samo 14 O— kakor tudi 31etno ga-ranciio. — Po povzetju razpošilja Frusko-ilezliftkA raipoatljevalaica
F. WIUDISCH v Krakovu TJ/38.
NB. Za neugajajo^e denar nazaj.   3458
Pristni dobri
brinjevec
se dobi pri
60 Si 4
M radi selitve takoj proda
na Predovičevem selu 5, IL nadatr.
3386- S
Zemljišče
blizu kemično tovarno na Selu
je naprodaj.
Naslov pove upravništto „Slovenskega Naroda*. 346 — 1
Prodajalka,
vešča trgovine z manufakturnim in špecerijskim blagom, lice slutbe na delali. Vstop takoi. 3436-2 Ponudbe poslati do 15. t m. pod „Prodaiaika" posto reatante LJubljana.
OtroSki voziček
in moško kolo
se proda po nizki coni na Blei-weisovi crsti št 11, III nadstopje, pri Moroviću. 3392 3
Ceo. kr. avstrijske     $j|g     državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1, Odhod lx LJubljane Jut. ieL: 7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beliak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst,
ckr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. 7-07 ijutraj.   Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
0- OO predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prage. -uaH3*£
11*4.0 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel.. Trs drž. želn Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
1- oB popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
5.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
735 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
IO-4-O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Goricajdrž. žel.. Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod iz LJubljane dri. kolodvor:
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- 05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik !0'50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sam<
ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod v LJ ubil an o i tat. ieL:
6-38 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta.
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rvdolfovega, Grosuplja.
it-iO predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljalca juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4 36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiž? Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsta drž. žel Jesenic.
o-so zvečer. Oseb. vlak iz Pragr, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 ?večer. Osebni vlak iz Kočevja,Straže-Toplic Rudolfovega, Grosuplja.
8-40 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
1100 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsti drž. žel. Gorice drž. žel., (Jesenic.
1 Dohod ¥ Ljubllano dri. kolodvor:
0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-0O predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika O-'   zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. .O ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samr ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje -evropejskem času.)
L ftBENIKU U Spol !Bkl.
Blagajne,
varne
proti poiaru in vlomu, „Fox" pisalni stroji, ameriško pohištvo za pissrnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladišta blagajna, delničarsko društvu, Zagreb, Ilica 22* 31*4-2
Parna žaga
DCGHCNGHi
v Ljubljani
kupi
lesene dele
za navadni leseni 3451—2
jsirea^HL (G-sttter).
flllSgr a veja originalno Irsko peči.
NaJbo'J&e in naiboll hranljive
trajnogorihte peči*
Izredno dobro kurilnost. Cenovnih! zastonj.
CHR. GARMS Podmokli (Bodenbach)
tvornica za žcezne piči.
32Ž5 6
Tvorniška zaloga pri liiubljani, Wo<
.MU
Št. 4809
Razglas.
3413 2
3« 39
C. kr, ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
Trboveljski
Kosovni premos
I a. po H 1 40 po 50 kg
in cele voze, v hišo pripeljan (na cele vagone po premogokopnib cenah)
J. Pnulfn u Ljubljani,
Novo ulice št. 3. (Telefon št. 32) glavna zaloga premoga
trboveljskega in dolenjskega kosovnika, orehovnika in grušča, ter Paulus salonskih bnketov na drobno in debelo.
G. kr. tobačna  tovarna v Ljubljani razpisuje s tem za dražbo sledečih odpadkov in starega blaga pismeuo konkurenčno razpravo:
1.800 kg odpadkov      trojnika zavito v bale brutto za netto
900   „ n domaČega platua nun       n       n n
1.800  „ „ jutnega
500 „ ■ n črnega
3.000  n        „ hodoiČnega „
1.100  „        . jutnih niti
2 500 „        . vrvi ,
5.500  „        „ papirja     finega     belega ,
8 000 ^ „ w r      preprostega belega n
Že rabljena jutna embalaža od turškega tobaka, še pripravna za zavijanje
in sicer:
4 800 kg = 19.200 kosov prevlek, tanka in redka tkanina, 150—180 cm dolga in 80 cm široka,
5.300 kg = 15.000 kosov prevlek,   pleteninama  tkanina, 180—220 cm dolga
in 23 - 35 cm široka, 1.750 kg = 4500 kosov prevlek, pleteninasta in črna tkanka, 190 cm dolga
in 30 cm Široka nadalje : 17.900 kg litega železa (odlomki) nezavito,
• 9
9 9
9 9
9 9
9 9
9 9
9 9
4200 7 600 1.750 420 120 490 350
ožganega
kovanega železa starega in mešanega z žico in. veznim železom, nezavito, Železne pločevine stare; nezavite, bakrene     „       ožgane a medene      „       stare „ cnkove      „ „ B
mtdi n n n
Pismene s pobotnico kake c. kr. blagajne o 10% vloženem vadiju opremljene in z 1 K za polo kolkovane ter na naslovni strani zavitka z napisom „Ponudba za prevzetje odpadkov* označene ponudbe se morajo vložiti najpozneje
do 21. oktobra 1907. opoldne
pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani,
dne 3. oktobra 1907;
Vajenca
asa. tapetniško obrt
sprejme Dragotin Puc,
tapetnik v Ljubljani, Sodrijske ulice štev. 1. 3391 3
Proda se takoj
lovska psica
prepeiičarke
14 mesecev stara, po jako nizki ceni zaradi izgube lova. Več se izve v npravništvu „Slov Naroda". 34)6-5
Urejen, velik
v sredini mesta
se iz proste roke odda
8 stelažaml ali brez njih.
Kje, pove upravništvo „Sloven skega Naroda". 3430- 2
V najem se daje
radi družinskih razmer
izvrstno idoča
gostilna
v Črnem Vrhu nad Idrijo in sicer najraje takoj.
Več pove upravništvo n Slovenskega Naroda". 3359—3
IN oznanilo
Poleg že obstoječih naprav, ki naj podkrepijo varčnost, smo vpeljali sedaj Še
domače hranilnice,
napravo, ki je v Severni Ameriki udomačena že leta in leta, in ki so jo nedavno tudi v Avstriji sprejele posamezne hranilnice. DomaČa hranilnica orno-
i
w
goČuje hranilcu, da vsak Čas shrani majhne zneske, in nahranjeni denar, Čimjgiznaša eno krono« obrestonosno naloži.
Ta namen se doseže s tem, da izročimo vsakemu, kdor zahteva, zaprt hranilnik   ter   dotično vložno
knjižico, ako vloži pri nas štiri krone.
Ta znesek, ki je V varščino ž£ Vrnitev nepoškodovanega hranilnika, kateri ostane naša last, 00 obrestuje kakor vsaka druga vloga«
KljuČek od hranilnika hranimo mi.
Vložna knjižica, h kateri se izda hranilnik, se mora vselej glasiti na ime vložnika. Ena in ista oseba prejme le eno vložno knjižico.
Hranilnik se odpre in denar v njem preiteje vpričo stranke. Ako
znaša prešteti denar vsaj eno krono, se vpiše znesek v dotično vložno knjižico.
Stranki izplačati v gotovini ves denar ali le del zneska, ki se je nahajal v
hranilniku, ko se je odprl, je nedopustno; tudi se ne izvrši izplačilo na vložno knjižico
takega dne, katerega se je opravila kaka vloga; vse druge dni se pa lahko
vzdignejo vloge do pridržanega zneska štirih kron.
Ta znesek se izplača, kadar se hranilnik vrne še poraben. 3385-2 Podrobna določila o izdaji domaČih hranilnic so pridejana vsaki vložni knjižici
tega hranilnega oddelka.  Ustna pojasnila dajemo ob navadnih uradnih urah.
Dobro izurjena
prodajalka
vešča obeh deželnih jezikov želi službe tako] ali pozneje. Sprejme tudi mesto blagajničarke. 3393 -s
Blagohotne ponudbe pod ,,proda-jalka 20" na uprav. .Slov. Naroda".
V novo zgrajeni hiši v Slomškovih ulicah štev. 7 se Še nekaj lepih
v sončni legi za novembrov ev. februar jer termin odda.      Pojasnila daje
g. Stenovič, Resljvva cesta št. 24, L nadstr._ 337^-2
Volnate odeje
za lenske, gladka K 120, pisana K 1 40, ponuja 5 kg poštni zavoj, ki obsega 1 , ducata,  po povzetju franko
Gustav Weissenstein
v Bystrem na Češkem.
3429—2
V LJubljani, dne 1. oktobra 1907.
Ravnateljstvo Kranjske hranilnice.
Trjovsko-oUrtni zadrugi
t* I^jTo/fc>lj&rxI
registr. zadrugi z omejenim fama tvom
je oddati mesto
nikim
uradnika.
Ponudbe, v katerih je navesti pogoje in čas, kdaj bi se lahko nastopila slulba, je poslati do 15. oktobra L L
neposredno na naslov zavoda.   34?s -3
mmmMmmMmmmmt
80
16
8525
5146
89
ammmtmm mmummmmair i
Podpisani se usojam javiti veleceDieuemu občinstvu v Lubljani in na deželi, da sem si nabavil
nov voz za prevažanje pohištva.
ter se priporočam za selitve ter vse druge vožnje po najnižji ceni. Dalje se priporočam za prodajo
premoga  i m drva.
Z velespoštovanje m
JKartin tampert
2450—12 Ljubljana, Kolodvorske ulice št 31.
po dobrem okusu In stanovitnosti,
III 1324 2    nizki ceni in slastnosti.
FELIX TOMAN
: sta v toni in umetni kamnoseški mojster : £jubijana, Resljeva cesta štev. 30
nasproti skladišč iuine železnice
priporoča svojo 3 65 - 4
največjo zalogo vsakovrstnih
noMiih s= snontenikou
piramid in obeliskov
iz črnega švedskega granita, sij eni ta in
labradorja. Nagrobni križi iz belega kararskega, krastalskega in kraškega o   o   o   o   o marmorja, o   o   o  o o
Naprava in prestavljanje
kompletnih rakev in monnmentov na novo pokopališče.
	
	
	j
	
	
Solidni proizvod z najcenejšimi pogoji.     Načrti in proračuni brezplačno.
Anton Šare
v Ljubljani Sv. Petra cesta 8.
izdelovanje perila in oprem za neveste,
lenturno prodala
doliler* t>o kaj zaloge
po silno znižanih oenah.
Izbrani vzorci Švicarskih vezenin, damskega perila, moških srajc, posamezni namizni prti, serviete, brisače in
drugi predmeti.
Prevzemam vseh vrst perilo za izdelovanje ob cenem
zaračunanju. ____
Svetlolikalnica
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 8.
Svetli blesk ovratnikov in maniet daje perila lepoto in trikratno trajnost nasproti navadoemu svetlemu likanja.
Zavod sem nredil tako, da se perilo, obleka, blaze, zastorji gnaiijo z največjo skrbnostjo in varovanjem, za kar prevzemam
fnion Sare.
9068—16
iss Farler
gives Sngtish tessons.
Doma dobiti od 4. do 5. pop. v Dalmatinovih ulicah it. 5. pritličje.
33*9 3 3427 2
Sprejme se
mlinar,
ki bi mlel štulje.
Nastopi se lahko 20. t. m.
Pla<''a po dogovoru.
Avgust Trpine v Kamniku.
Kron 50-100
dam vsakemu, ki mi pripomore b kaki
za pisano ali kaj enakega, najraje na deželo. im s
Pisma se pruBijo pod Šifro „TakOj"i na upravniitvo „Slov. Naroda*.
dalfe       3432 -%
pisalno mizo, Werthei-movo blagajnico, različne steklene omare in proda-jalniške mize (padel), vse
skoro popolnoma novo,
proda prav cono
Ernest 7ark
v Ljubljani Dvorski trg 3.
SUKNA
Tvornlftke cene.
In modno 98>i blato za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Jtumpolcu
na Češkem. Vzorci franko.
D Rudoljovcm na Dolenjskem
se bode na
prostovoljni lavni dražbi
v ponedeljek, dne 14. oktobra 1907
prodala novozgrajena, krasna
vila
5 min. oddaljena od kolodvora, nasproti c. kr. okrajnemu glavarstva, za zasebna stanovanja kakor tadi za gostilno in kavarno pripravna, s 16 sobami, 4 kuhinjami, jedilnimi shrambami, kopalnimi sobami, vodovodom, kletmi itd.
Izklicna cena je 50.000 kron. Osem dni se daje za odločitev. 3395 4
Cnflovit je uspeh
pri vporabi nsjnovejiega barvila za lase iz orehovega izvlečka
Jfuisol
Bergmanna&Ko. DeČin n. L.
Ta izvleček prekaša po svojem prirodnom barvanju las in brade vsa dosedanja barvila.
Naprodaj v steklenicah po K 250
pri: O. retHeh• FrankkelM v
LlnMlanL m 2113- 8
Dovoljujem si vljudno naznaniti, da sem dne 5. t. m. otvorila
Pred škofijo štev. 19
trjovlno s konfebcilo za dame in gospođe, -tfelilice m dečke.-
Prosim torej p. n. odjemalce, da s« blagovole ogledati mojo samo Z
novostmi bogato zaloteno zalogo ter vi,uiino pnpomiuiam, da mi bo mogoče si, občinstvu naibolje,  najceneje in najsolidneje pOStreČi, ker imam blago »amu iz prvih tovarn
V nadi, da me b« do moji cenjeni odjemalci tudi na novem mesta p- čase« li s .-••'»jim obiskom bilježim
I odličnim spoštovauj m
3807 3
A. Lukić.
Na nižja cena!__
Slavnemu občinstvu
naznanja otvoritev svoje ^——
Najnižje cene!
trgovine s papirjem m šolskimi potrebščinami
v Ljubljani, Poljanska cesta 12
- (poleg nove gimnazije) -
in prosi obilnega poseta ————-
33*9 *  A. ŠKULJ,
Izvrstno
Izvrstno bi
W Jfajcenejše in njaboljše kurivo so :•:
S ..^-^1.! „1---1-! LjKlj S
IKK s
velenjski salonski trike
s 1000 Rosou K 13 - 500 kosoo I T- 8
g Lepa suha bukova drva ;•;
in mehek Kes za podnetivo W
m ct o 1* I ^  mm   B» v ft S3CO-4 jjj
S St. & C. Tauzher v Ljubljani, k
^£ Dunajska cesta štev. 47. Telefonska štev. 152. J
P
k
Poslano!
Slav. občinstvu, staršem, šolski mladini ter uradom dajem na znanje, da sem primoran zaradi pomanjkanja prostora in svetlobe svojo trgovino na Mestnem trgu št. II moderno prezidati in ker moram svoje sedanje prostore v najkrajšem Času izprazniti, dovoljujem od danes naprej vsakemu kupcu, ki si hoče prav ceno blago nabaviti in sicer na vse papirnate izdelke, pisalne in risalne potrebščine ter vsake vrste galanterijsko in norim-berško blago sploh vse, kar je sedaj v zalogi,
10 do 15°[o
popusta od računa
izvzemši šolske knjige in zvezke.
P. n. trgovce na deželi opozarjam na ugodno priliko.
Upam, ker je to redka prilika, da me bode si. občinstvo mnogo posečalo v svojo lastno korist in se priporočam z naj odličnejšim spoštovanjem 8*89-17
FR. IGLIC
trgovina s papirjem in galanterijo.
s
T
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o PastoelomSok.
Leetnina in tisk aNarodne tiskarno",
855^^82209
CX
62^8