St. 117._v Ljubljani, četrtek 10. đecembte, v. tečaj. 1q72. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na tedon, vtorok četrtek in soboto, ter velja po poŠti prejeman, za avstro ogerske dežele ali v Ljubljani s pošiljanjem na dom , za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gobi., za čiitrt leta 2 golo. 60 kr, Za tuje dežele za celo loto 12 gold., za pol leta 6 Robi., za četrt leta 3 go\&. 25 kr., a v. — Za oznanila se plačuje od cetiristopno potit-vrslo 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 6 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plaća štempolj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole t'raukirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Kvropa". O p r a v n i š t v o , na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Ustavno življenje v Avstriji dozdaj še nij bilo zdravo življenje. Naravsko torej , da so vsi poklicani faktorji leka iskali temu hiranju in ga iščejo še dan denes. A med tem , ko večina avstrijskega prebivalstva, ko posebno Slo vanje sodimo, da je podloga državega stanja krivo izbrana, da se mora cela osnova ustave temeljito in iz korena pronu'-nit i 7 drže se naši protivniki, ustavaški Nemci z vsemi žilicami po Smerlingu in njegovih naslednikih ustanovljenega položja — ker jim zagotovlja njihovo nciuško-navadno hegemonijo. Ker pa so se prepričali, da je, dokler deželni zbori imajo pravico v državni zbor voliti, ta njihova hegemonija vendar v nevarnosti, pali so na misel, samostalno etablirati se v rajhsratu in sicer z neposrednimi volitvami, to je tako, da bi se v rajsrat volilo naravnost iz volilnih okrajev, ne iz deželnih zborov. Ali ker se tudi pri tem računu boje, da bode resultat drugačen nego ga oni hote, ubijajo si že več let glave, kako bi izračuuili, da je dvakrat dve — pet, namreč da more 4 milijone ustavo-vernega na 1'rusijo škilečega Ncmštva večino imeti nad 18 milijonov Slovanov in federalističnih Nemcev, avstrijski državi zvestih. So le zdaj je njihova vlada izdelala načrt za take direktne volitve. Ta načrt je vlada izročila javnosti samo v izpisku, ki se tako-le glasi: „Državne poslance v prihodnje ne bodo deželni zbori izmed sebe volili, ampak pošiljali jih bodo naravnost volilei v državni zbr. Število za vsako deželo odločenih poslancev bode razdeljeno med oddelke, ki jih odločujo deželni redi, namreč velikih posestnikov (oziroma na največ z davki obložene) mest, trgov in obrtniških krajev, potem trgovinske zbornice in kmetskih občin. Poslanci Lsstek. 0 nedavnih reformah v Susiji. (Spisa) prof. ilr. Vr. Celostin.) (Dalje.) l'o kratkem opisanji linaučuih operacij in njihovega upliva na denarni trg je treba spregovoriti o zakonodajalnih reformah, ki imajo namen zboljšati zistemo davkov, red dobivauja in rabe državnih sredstev in odgovornosti v njihovi porabi. Posebnost ruskega budgeta je, da tretjino sestavlja „pitejnyj dohod," podušni davek pa obročni (teh kmetov, ki so še nijso odkupili) i. dr. padajoči večidel na kmete sestavljajo '/a, drugi iu direktni davek pa ostanek. Torej B/a budgeta plačujejo skoraj vse le najbolj ubožni razredi naroda in tudi v poslednji tretjini revni plačujejo največ. Iz državnega proračuna se dalje vidi, da indirektni davki od najpotrebnejših predmetov priznašajo največ, da pa predmeti roskoši ne dajo skoraj nikakega dohoda glede i na splošno maso dohoda i na razmero obloženja, da se od imetka in dohoda častnih osob davka ne plačuje in da ona uijsta merilo udeleževanja v državnih potrebnostih, kakor bi imelo biti. Torej budget ima še značaj teh časov, ko so nižji stanovi morali (lobirati vsa materijalna sredstva državi, višji pa so le na državno službo postopali. Če tudi sedaj višji stanovi nijso zave- se bodo pomnožili za 120; v oddelku velikega posestva in kmetskih občin bode znašalo pomuo-ženjc skupaj 60°/o dozdanjih izmed teh oddelkov odposlanih udov. V mestnem in kmetskem oddelku se bodo volilni okraji tako uredili, daje skoraj brez izjemka — v vsakem volilnem okraju le eden poslanec voliti. Tri snovanji teh volilnih okrajev se mora — kolikor mogoče — ozirati na enoličnost razmer in interesov iu posebno na jezik, komunikacije itd. V vrsto med taka mesta , trge in obrtniške kraje, ki imajo vslcd deželnega volilnega reda lSIJI. 1. v mestnih oddelkih pravico voliti, sprejeli se bodo za volitve v državni zbor taki kraji, katerim število prebivalcev iu visokost davkov, mestujauski ali obrtniški pomen veljavo daje. Volilni okraji kmetskih občin bodo urejeni po združenji sodnijskih okrajev, ki so mejaši. Kdor v eni deželi pravico ima, voliti v enem oddelku za deželni zbor, ima v tisti deželi in v tistem oddelku tudi pravico voliti v državni zbor. Volitev se izvršuje pismeno z absolutno večino in sicer v kmetskih občinah po ravno takim načinom voljenih volilnih možeh, v drugih volilnih oddelkih na ravnost. Kdor ima v eni deželi volilno pravico in je 30 let star , ima v vseh v državnem zboru zastopanih kraljevinah in deželah pravico voljen biti. Poslanci se bodo volili na 6 let 5 bivši poslanci se morejo zopot voliti." Jasno je, da bodo po tem načrtu največ poslancev imela ponemčena mesta. K m c t o m pak, kate:i kot poljedelci največ denarnega in krvavega davka plačajo, privošči se malo poslancev, gotovo samo za to, da bi se število slovanskih poslancev kolikor mogoče zmanjšalo. Ze ko ta namen vidimo, moramo se z vso odločnostjo protiviti celi stvari. In tega namena niti vlada niti ustavoverci ne taje, kajti že toli- in tolikrat so javno izpovedali, da jim je pravičnost in libc- zatii služiti, vendar jim nij treba plačevati nič. Ker morajo torej plačevati najbolj revni, država nema uikakih garantij, da se bodo davki plačevali vsi in o pravem času. Slučajnosti, n. pr. slaba letina, zastoj v obrtniji, vojska morejo hitreje ko kjo drugodi ponižati državni dohod. V začetku preteklega stoletja je glavni dohod od pijač pobiral se po odkupu, po takem sposobu pobiranja, ki je prinašal izgubo državi in narodu, iu bogatil le „otkupščike". Vlada je to zistemo zavrgla in davek naložila na dobiranjc in prodajo pijač, pa ta reforma je le prcmeuila sposob pobiranja davka, in če tudi je brez dvombe koristna, je vendar davek ostal davek na eden iz najpotrebnejših produktov veliki večini naroda po klimatič-nih iu drugih pogojih ruskega življenja. Pravila te „akcizne" zisteme se pa pogosto menjajo na škodo državne blagajnice, zakaj vsaka obrtnija trpi škodo, če nema stalnih pravil. Co tudi je isprva davek od žganja bil precej visok, povišal seje na 25.% preden je minulo leto. Cena patentov na pravico te kupčije se povišuje skoraj vsako leto in na nekterc patente se je povišala več ko štirikrati, tako da se je davek povišal od stopinje žganja skoraj na 50% v sedmih letih. Akcizni dohod je bil sledeči: 18G3, 1864, 1866, 1866, 1867, 1868, 1869, 10S, 119, 116, L09, 117, 117, 120 milijone v rublje v. ralnost v tej stvari deveta briga, ter da je edino in samo politični moment t. j. zatrtje slovanskih in federalističnih zahtev njih vodilo iu ravnilo. Ministri so bili zadnjo soboto v tajno in tiho konferenco okolo sebe zbrali glavače ustavoverne klike. Naš kranjec grof Hiaeint Turn, je bil tudi med temi odlikovanci. Tam se je izročil načrt kakor ga zgorej tudi mi prinašamo. Kolikor si ustavoverni listi upajo povedati tu izza kulis, nijso bili ustavoverski poslanci nič kaj dobre volje, llerbst, (liskra in dr. si nijso upali niti svoje pohvalo izreči. Vsi namreč čutijo, da je račun dvakrat dve je pet — težak, nemogoč račun. Vsi pa tudi čutijo, da se bič, ki ga pleto za nas Slovane, lehko obrne proti njim. Ves načrt nij še jasen; treba je počakati kako bodo volilne okraje sestaviti hoteli, kako bodo svoje pomnožen je razumeli v praksi. Za zdaj smo lehko popolnem mirni. Lehko rečemo s Fav-stom: eujem poročilo, a vere vanj mi manjka. Ne verjemo, da bi pri tej ogromni opoziciji ustavoverci zares mogli izvesti svoje kane. Temuč upamo, da bodo baš na direktnih volitvah ustavoverci — svojo vlado zadavili, po čemer so noben pravi Avstrijec jokal ne bode. Kako nasproti neposrednim volitvam mi Slove n c i stojimo, to smo v tem listu že prej raz-matrivali. Nam, kot Slovencem, niti nijso na škodo same po sebi. Ker smo razcepljeni, terorizira iu majorizira naš narod Nemec na Štajerskem in na Koroškem j v Primorji pa Lah. Po direktnih volitvah, če so še tako krivičue, s časom več poslancev v državni zbor spravimo nego zdaj. — Da smo pa proti direktnim volitvam, temu uzrok je iskati v našem prepričanji, da mi, mali narod, ne smemo na svojo pest politiko delati, temuč se akomodirati sorodnikom in somišljenikom v državi. Kadar oni na krmilo pridejo, bodo se nas domislili, Iz tega pregleda se vidi, da se dohod nij poviševal tako kakor davek. Sploh se je ta dohod v sedmih letih povišal na 12 m. r. ali na 1-70OOOO r. na leto, kar je 1 '/„«/„ na leto glede na dohod 1803. 1., in to za to, ker je davek prevelik. Zato tudi špirita ne morejo pošiljati iz Rusije namesto žita, ki se zunaj Rusije rabi za žganje. Davek od špirita so sicev povračujc pri izvozu, pa le za to količestvo, kar se ga zares izvozi, tako da to, kar ga uteče, se ga posuši in drugi stroški padajo popolnoma na fabrikanta, ki je prisiljen vslcd tega blago podražiti vsaj na 8%, Zato fa-brikaut ne more pošiljati blaga iz Rusije, Če tudi bi od ruskega vedra špiritu, tehtajočega 24 ruskih funtov (menjih od naših) treba bilo plačati za izvoz menj ko za 2 puda (SO f.) žita potrebnega na ono količestvo špirita. Dejali smo, da je glavua slabost ruskega budgeta, da uema nikakih garantij za to, ker davki padajo na najbolj revne razrede naroda. Iz 451 m. dohoda 1S70. 1. se komaj f>l m. sme odšteti na bolj premožne razrede. Iz 70 milj. prebivalcev je pač komaj 10 milj. bolj premožnih, 60 pa drugih ali 20 milj. možkih, iz teh pa je zopet komaj 40 () ali 12 m. delavcev v obširnem pomenu plačevajočih na leto onih 400 m« ali 33 r. od človeka. Zaslužiti pa delavce zunaj hrane sploh ne more več ko 50 r., torej on daje državi tretjino čistega zaslužka. Pa zraven tega davka so 6588 saj bodo v njih političnem interesu. <>d Prusakot in zdanjih nositeljev ustavoverja pa so nemarno drugega nadejati, nego narodne smrti. Kdor to ume, tisti tudi vo, koliko so lamentacije na fundamentalne članke in njih finančno stran vredne. Dopisi. ■ a Yi«lmit 10. dec. *) |Izv. dop.| Nove šolske postave namesto obljubijenega dobrega nam do zdaj prinašajo tudi mnogo gnjiloga sadu. In to temveč v istih krajih , kjer nahajamo učitelje izrejenc po starem kopitu , kateri ne vedo ločiti pleve od zrna, misleči, da le tisti svojo izobraženost dokazuje, ki napada po izgledu ustavnvernih kri-čačev v malih mesticih, duhovščino in vero. Namesti, da bi se ljudje take vrste podučevali v predmetih, v katerih se malo ali celo nič podučevali niJRo v starih preparandija!), hodevajo po kmetih vsilovati sovraštvo zoper edino inteligencijo v naših hribih. Tako ošahnost nam je kazal Artički učitelj dno 24. decembra pri kmetski domači vosclici rekov : „da hode pekel s [Slovenci zadelan, ako ga je kaj!" Nadalje prav srditoj nšahnostjoj kriči: „llrcžki učitelj je pri vesellol otrok po končani letošnji skušnji pravo govoril j kdo od Vas mi more dokazati, „da jc llog, pekel in nebesa V" Neki posestnik iz Pišečko fare povabljen k veselici pa mu možato nasproti stopi trdeč, da so kmetje še toliko zmožni, da mu zamorejo rešiti dano jim nalogo. Ali to učitelja še bolj razkači ter se zadere: „Mi smo toliko učeni, da ne potrebujemo nikogar nad sol m j!" Se ve da smo na to učitelja odpravili s tem, da njemu še svinj nij varno v šolo dati, tem men j naših otrok! Kaj bode iz naših otrok, če imajo take izgojitcljcV Ali bi ne mogli tega učenjaka odpraviti? Iz TI Ollllkii, 12. dec. Jlzv. dop.) Naš občinski odbor jc imel v nedeljo popoldne svojo sejo. Glavna stvar posvetovanja je bila ta, da se je sklepalo o tolikokrat „želeuem" soseskinem davku, ali 2f> procentni prikladi na hišni in razredni davek. — Svetoval bi, da enkrat odbor tudi o tem sklepa, da se bode v občini vso samo v domačem jeziku zapisavalo, na dopise c. kr. urade samo slovenski odgovarjalo, in od c, kr. gospodov nobeno pismo no sprejelo, katero nij v našem domačem jeziku pisano, fco se drugod potegujejo za svoje pravice, zakaj bi se pri nas ne. — Motni-oanje! vi se radi bahate, da so vaši stari pradedje večje predpravice Imeli. Da, oni so se na trgu shajali, znali trgovati po svetu, in ko so so za drage denarje odkupili, imeli so svoj magistrat do *) Po naključlii sakaineno. Ur. še drugi, ki jih plačuje kmet, odkupnina, zemski davek in dr., tako, da so jo res čuditi, kako zmaguje tako težo davkov. Davki pa so narašajo leto na leto in sicer podušni od 1864. do 18701. celo na 7!)(,./((. Zato pogostoma zaostajajo. Potrebnost reformo davkov jo bila spoznana že davno, vc6 ko 12 let dela komisija v tem smislu, in lani je vlada nazadnje predložila zem stvom to vprašanje na presojo. Odgovorila so skoraj vsa, da zahteva pravičnost iu modra spre-vidnost, da se uniči dosedajna ozka meja glede na pobiranje davkov, đa sc mari razširijo davki na vse stanove po dohodnosti imetka. Ta odgovor zemstev je tem bolj zanimiv, Če pomislimo, da v „zomskih sobrani jah" imajo dvorjane po svoji omiki iu torej vplivu vse v rokah, t. j. ta razred, ki jc bil do sedaj skoraj popolnoma prost od vsa kega davka. Sedaj so se menda jeli prepričevati, da dokler bo kmet berač, tudi njim, posestnikom, ne more biti dobro; zakaj na kmeta, berača iu torej tudi večidel pijaučeka se posestnik kot na svojega delalca sedaj zanašati ne more, ko nema pravice siliti ga na delo. Sme se torej upati, da bo vlada vendar izpulila si ta plevel iz dobe rab stva, ter stopila na to pot, ki jo jej samo občinstvo kaže. (Daljo prihodnjih •) leta I81(X Dni so se znali potegniti za svoje pra vice. No dajte tudi vi, da bi tuj nemškutar gospodaril. Ik «- loliokoKti pri II ■•<»>. Muli 16. dec. |I/.v. dop.I Približujejo ne nove volitve za okrajni zastop in zdi se nam zelo potrebno opominjati naše kmetske volilee, da si izbero pravo može, ki bodo skrbeti mogli in hoteli za povzdigo okrajnega blngorja, ki bodo poizvedovali želje in težnje kmetskih občin, pregledovali pote in ceste, mostove itd., ki so skoro brez izjeme v tako slabem stanji, da si človek nij svest življenja. Vse pritožbe do sedanjega odbora bilo so samo bob v steno. K nam na kmete so ti ljudje hodili samo Ucas, kadar je bilo kaj agitirati, čeravno nij okrajni zastop tako politično društvo. Razširili so tudi z velikimi stroški cesto iz Itrežie do kolodvora, kar bi bil moder dospodar za dve tretjini cenejše iu ravno tako dobro izvršil. To se vendar pravi nas pokopavati ali vsaj pripravljati na kant! Živo tedaj priporočit jem, naj volile! do dobrega prebero dotično razlaganje v št. I.T7 letošnjega „Slovenskoga Naroda", kjer so vse nevarnosti razložene preteče nam, ako zopet volimo stare priki-movalcc, ki nemajo niti samostojnih misli niti toliko značaja, da bi svoje mnenje nasproti postavljali z odločno besedo! Tedaj pozor! Iz %ii»rr«»l»ii 1*'. dec. |lzv. dop.) Raz inerje našo kraljevine nasproti kraljevini ogerski nij nič drugega nego velikanska civilna medna rodna pravda. Z malimi in začasnimi prenehljnji teče ta pravda že črez S(M) let, in bo gotovo še tako dolgo tekla, dokler se mi Magjarov po polnem ne odkrižamo. Sto in stoletna izkušnja je dokazala, da sc ne da z lepa razmotati, ampak samo kakor gordijski čvor presekati. V procesu ali postopku, v katerem sc je ta pravda kretala in se tudi še denes kreče, jc za nas Hrvate zlasti to naopaČno in krivično , da jc druga z nami pravdujoča sc stranka, namreč Magjari, tudi sodnik. (*e bi bil v Evropi kak mednaroden sod , bilo bi lahko : med nama sodil bi tretji nepristrani sodnik t — sedaj pa sodi Mag jar s svojo večjo silo , ki jo oČividno na njegovej strani. — Kakor iz ogerskih časopisov pozvedamo, spravila se jc po dolgem premišljevanji ogerska kraljevinska deputacija na to, da odgovori na elaborat našo kraljevinsko deputacije. Szlavy poklical jc v to ime Vakanoviča v PoŠto, (iotovo bodo on ogerskej kralj, deputaciji na pomoč, kako bi mogla naš elaborat čem huje okrnjiti. Vakanovič jc vzel soboj Stcfioo Ilr-voiča kot svojega adlatusa. Kaj imamo o teh dveh možeh pričakovati , to mi Hrvati naj boljo vemo. „Obzor" piše v očigled teh dogodkov precej po-klapljcno. Mi živo čutimo, da naša dogovarjanja z Magjari nijso dogovarjanja med enakopravnima osobama, ampak da imajo res kolikor toliko tistega značaja na sebi , ki sc razodeva v dogovarjanji med podložnimi in gospodarji. Razen Vakanoviča je v Pcšto tudi Mollinarv poklican, katerega neke neizvestne in motne govorico kot našega prihodnjega bana zaznamvujejo. Cuje sc tudi o nekem novem memorandumu, katerega sta baje Mihalič in Kreivoj sestavila in Szlavy-u predložila. Predmet tega memuranduma je. način , kako bi se mogla narodna stranka spet v saborsko manjšino potisniti, in spet „blaženo" stanje kakor pod Rauchom uvesti. Kot pripomo Ček v dosego tega predlagata Mihalič in Kreivoj naj sc več vojsko v deželo pošlje in vsaj 60 uradnikov v Zagrebu odpusti. Da! če hi bog kozi dolgi rej) vstvaril bil! — Politični razgled. V raj lis rat u je zdaj najvažnejša roč: zakotni pomenki o volilni reformi (o kateri govorimo na prvem mestu.) Manjka pa Cehov, Sloven cev, Tirolccv, Vorarlhcržauov ustavaki so sami. Tem je v zadnji seji 17. t. in. finančni minister predložil postavo , po kateri bi se uredib; plače državnih uradnikov, trgovinski minister pa terja nov kredit za dunajsko svetovno razstavo, in pa osnovo postave o dalmatinski (spljetsko kninski) železnici, da bi Dalmatince k ustavi priklenil. — Potem so rajhsratovci napravili si dolge praznike, — do 16, januarja! Tačas tolažbe pričakujejo. Poljaki so imeli z ministrom Laserjem neko konferenco \t\. t. m. — Kako so sc, in ali so sc po tolikih izkustvih pogajali z ustavaki, nij avtentično znano. Srbi so praznovali 12. decembra obletnico priznanja neodvisnosti Srbije. Da Magjari v svojem srdu proti vsemu slovanskemu srbsko državo nemilo gledajo, kazalo se jc pri vsaki priložnosti, zlasti tudi ob času vstolovanja kneza Milana in se zdaj zopet kaže vslcd to obletnice. „Pester Lloyd" meni sicer, da Avstrija nema povoda, Srbiji no želeti vsega dobrega, pa okolo pristavi: „Premogočni smo (seveda mi Magjari), da bi so bali našega soseda j a Srbija naj pomisli, da ni zategadelj priznana od Kvrobc, da bi prosto smela tirati čestilakomne in samopašne namene, kateri bi sicer bili brez vsega vspeha a vendar znali motiti mir Kvrnpe." Temu nasproti se veseli „Vidovdan" srečnega razvitja Srbije v poslednjih 40 letih, v katerih sta narod in vlada vse storila, kar jo bilo mogoče, da se je dežela vzdignila do sedanjega blagostanja. „Pa še je treba vstrajuosti in delavnosti , kajti na vsem polji državnega in narodnega življenja nas še čaka dosti dela. Našo šolstvo, naše gospodarstvo, promet in obrtnija vso to šc nij dovolj razvito. Mnogo sc je že učinilo, a mnogo šc moramo storiti , da si zagotavljamo svojo bodočnost." Iz francoske narodne skupščino 14. dec. se poroča: (iauibctta je govoril na dolgo za razpušČcnjc narodno skupščine trdeč, da ljudstvo to zahteva; nad milijon podpisanih terja razpust in število podpisovalcev še narašča. Konservativna dežela jc odgovorila s peticijami za odpust na opozicijo, koji je Thiers-ovo republikansko sporočilo nasproti prišlo. Aiidiffrct-Pas(|uicr taji prostovoljnost peticij in očita strastno rad i kaleč m, ka niJNo republikanci in so sovražniki vsako* družbe. GovOrolk oponaša ftumhctti, da je teorijo števila proklamiral, s katero nobene svobode mogoče nij, in roti vse konservativce, mir med strankami narediti, ostati pri pogodbi Rordo-vski, pod istočasnem okrcpljenjcin sedajnega položaja z or-ganičnimi zakoni in izkušnjo vloženih predlogov, in zediniti sc na stališči velikih konservativnih interesov in parlauientai ienih svobodnosti. Raoul D u val podira izjave Oambctte in poudarja, da jo vedno še dokazovana teorija o sovrenem ljudstvu tajenje vsake parlamcntaričnc delegacije. Govornik hudo napada radikalec, ki terjajo razpust narodne skupščine in jih dol/.i porazumljcnja m komuno. Lerover podpira politiko levice, konstatira nemoč skupščine vslcd pomanjkanja večine in dolži desnico, da hoče mogočna postati, republiko razdreti. Dufaurc nasprotuje teorijam stranke za razpust, narodna skupščina samo moro razpu-sčcujo izreči. Narodna skupščina je v tej reči dosti pristojnoj a , nego prosilci za razpuščenje. Ako v deželi razdraženost vlada, je to pač nekaj kriva stranka za razpust. Pili smo v precej mirnih položajih, do nekterega pripravljavnega potovanja v Švico, v Savojsko in v Dauphine. Minister Dufaurc. kritizira popotno govore Cambetto in izreka upanje, s komisijo tridesetih priti do ugodnega rešenja. Spominja na to, da morata predsednik in narodna skupščina skupaj zginiti. Razpust nij nikako sredstvo za ozdravljenje, ampak bil bi izvir še veliko včjo agitacije. Dežela hoče mir in varovalne zakone. Kazpiiščeuje. je to, kar je agitacija. Pravi, da ministri bodo za nemotivirani dnevni red glasovali. I.ambert pravi, da vpričo govora I Mifatirc-ovoga desnica svoj motiviran dnevni rod nazaj vzame. Minister netrajnih zadev, terja od narodne skupščine votiranje enoj nega dnevnega reda. Narodna skupščina terja, da se govor Dufaurc a po vsej Francoski razglasi, in sprejme enojni dnevni red s 490 proti 201 glasi. Bazne stvari. * (L 8 p O I n a n s k i list „Z o r a") hode, kakor se je posljcdno dnij naredilo. Sc v Mari horu izhajal s prejšnjim uredništvom. Zadnji liti ho je zarad tiskanja „kazala" in „priloge" zakas n i I do petka. * (Doneski za p o d p i r a I n o z a 1 o g o slovanskih v s e u či 1 i ičn i h d i j a k o v v G r A d C L) Za ta zavod so dalje darovali (zadnji izkaz glej št. I 10 „Slov. Naroda" |: Gosp. dr. J, K. Razlag, advokat in deželni poslanci- v Ljubljani 48 gld. ; dr. Janko BrneC advokat in deželni poslanec, v Mariboru 5 gld.; gosp. Sovdat v Volov-skem 10 gld. |f> gld. k glavnici f> gld. k letnim doneskom | j slavni istrski deželni zbor v Poreči 10 gld.; slavni okrajni odbor na Vranskem l«> gld. za tekoče leto; gosp. dr. Kr. Celestin profe-Kor v Harkovu K) rabljev; gosp. Matija Novak v Zagrebu .'» gld.; gosp. Lchar st. med. f>0 novč. — Srčno se /a te doneske zahvaljuje v imenu opravilnega odbora prof. Krek, predsednik. * (f Matija Vodušek.) Piše se nam it štajersko Slovenskega: „Izmed narodnega duhov-ništva nam je nemila smrt zopet močen steber podrla. 10. decembra proti polnoči je umrl gosp. Matija V o d u š e k infuliraui opat, dekan in mestni župnik v Cel ji v 71. letu svoje starosti. Kajni je bil rojen I.J. januarja 1802 v vasi Vodnic, fare dramcljskc blizu Celja, in za mašnika posvečen 24. avgusta IS2f>. Služil je za kaplana v Konjicah, na Ponikli, Sladki gori, v Pišecah, za župnika v Špitalieu, za ravnatelja glavne normalske šole in učitelja pripravnikov v Celji , kjer je lela 1 x 17. postal i nflili ranim opatom in mestnim župnikom. Rajnik, čestiti opat Vodušek, nij bil samo iz vrsten iu gostoljuben duhovnik, tudi kot slovensk narodnjak i u pisatelj si je pridobil slavno ime, katero se bode dolgo v blagem spominu ohranjevalo pri narodu slovenskem. Njegove zasluge za narodno šolstvo, njegovo delovanje za vzbujanje iu vzdržavanjc narodnega zavedanja in življenja v Celji ill okolici , znamenite materijalno, žrtve, ki je rajni dopriuašal za odgojevanjo celjskih dijakov, iu za podpiranje narodnega slovstva , vseh narodnih zavodov , nc dajo so v tem kratkem naznanilu opisati, ('njem, da eden njegovih najsrčniših prijateljev g. župnik Davorin T r-stenjak bode njegovo blagotvorno življenje in delovanje v časopisu „Zora" obširno popisal; samo šc omenim, da je slovesni pogreb II. decembra bil glasno govoreča priča, kako so ga čestili in ljubili ne samo njegovi duhovski bratje, katerih »e jc 7f> sešlo, da ga spremijo na slednjem njegovem potu, temuč tudi vse oblasti in prebivalci celjskega mesta in velika množica prostega naroda jc s svojo nazočnost jo izrazila: ■ Petje. I. Uskok, saloigra v enem dejanji. Pri tej besedi bodo goški pevci drugič na oder stopili. Začelek ob (!. zvečer. K tej veselici vabi O d h o r. 1 (K a iu n i S k a č i 1 a 1 n i e a | napravi v ne deljo 22. t. m. besedo: program je: a) Lovska potnica, zbor; b) Jankovi odhod, čvelorospov ; c) „Mlinar i u njegova hči", žaloigra v petih dejanjih. — Vstopnina za ude tO kr., za vpeljane neude -4o kr. — K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. — Na sv. treh kraljev dan t. j. & prosenca ob .'i. uri popoldne bode občni zbor čitalnice Kamniške v sobani čitaluičucj. Volil se bode, kakor navadno novi odbor. Povabimo torej vse č. g. ude k prav obilnej udeležbi. Komur udov je na srcu razvi tek čitalnice, naj se. brez tehtnega uzroka nc odtegne občnemu zboru. * (R a z pisana si u ž b a) na e. kr. gornji realki v Ljubljani z nemškim učnim jezikom za nemški iu slovenski jezik do IU. jan. I87.'l. 1 (C p r D v n i o d b o r b n n k c „S l o v c n i j e") fiode zopet enkrat imel sejo iu sicer 26. decembra. 1 (G, V. C. Supan), katerega je narodna stranka postavila za prvosednika trgovinsko zbornico (mi nijsino nikoli vedeli zakaj), razglaša v nemški vladni „Laib. Ztg." zakaj je svoj mandat kot deželni poslanec, položil. Izpove se mož na ravnost, da v političnih vprašanjih nij bil in nij nič boljši kakor kak neiuškutarski tilister. (lovori namreč o dveh rečeh, o fundamentalnih člankih iu o direktnih volitvah. Obeh reci kakor jo vedno niti nc razume, iu stavimo kaj, da uiti te svoje izjave nij sam skoval. Pa čujmo kaj pravi: „Fundamentalni članki so se zdeli s prvega taki, da so upanje opravičevali, da osnujejo podlogo notranjemu miru v < 'islajtaniji. To upanje se nij izpolnilo. Uzrok temu jc notorski ta, da sc Cehi od teh ekstremnih terjatev nijso dali odvrniti. Za to jc zdaj anakronizom, sklicavati sc na fundamentalne člene. Da le eno omenim, kar se Kranjskega posebno tiče, imeli so v sebi fundamentalni članki eno točko glede linaučnih zadev, ki je važna za našo ubogo deželo. — Mir se hode, upam, v naše Ijudstvcno življenje zopet povrnil, a po moji misli ne s pasivnim uporom, temuč s skupnim delovanjem vseh poklicanih zakonitih faktorjev. — Direktne volitve, proti katerim se adresa izreka, so sc meni (Favcctu) zdele že davno, prodno jih je mi-nisterstvo na dnevni red spravilo, kot pripomoček, h katerim se parlamentarno življenje v ('islajtaniji Zagotovi." — Kakor vidno: samo iz ustavovernili novin nabrane fraze, katero so potem pri V. C. Supanu prepričanje postale, ko nij bil nn, tciuuč en drug voljen v rajhsrat. * (Ujetnikov) v ječah je bilo 1. 1872 s koncem novembra na Kranjskem 2!H), na Štajerskem puk 619, mi Koroškem 285. * (S od nij a) jc našla ono mlado mater, ki je v Šiški pri Raci-Mici svoje dete odložila. Rila je baš tista, na katero jo sum letel kakor smo mi v zadnjič povedali. * (L j u b I j a n s k a p o Sta.) Povedali smo že našim bralcem, da ljubljanska pošta našega listu naenkrat po 7 uri zvečer neče sprejemati in da ga tedaj naročniki za eno pošto prekasno dohode. Mi smo se pritožili na višje poštno vodstvo, in ker tu nijsino nič dosegli, na najvišjo oblast. Upamo, da bode kmalu boljše. Ako ne bode, pomagali si bodetno drugače, posebno kadar bo naš list dnevnik. — A da se nc samo mi pritožujemo proti pošti, kaže včerajšnji list vladne „Laib. Ztg." ki se tudi v imenu u r e d n i š t v a pritožuje, da jc naša pošta tako komotna, da samo do sedmih uraduje. * (T a t d,) ki je cerkev v Cerkljah oropal, so prodvčeran jem v Ljubljani zasačili pri zlatarji na Senpcterskem predmestji, kjer jc hotel zlatnino prodati, ter so ga zaprli. * ('/, o l OZ niča <' o lj O - Luk o v j e) se utegne vendar enkrat zidati. Glavni načrt je že predložen trgovinskemu ininlsterstvu iu bo še ta mesec teb nično vojaška komisija prehodila tO črto, katera pelje čez Zaveo do Bukovja. S tem bi bil storjen začetek loliko potrebni iu zaželeni železnici skozi savinsko in skalsko dolino do spodnjega Dravberga na Koroškem. ' (Iz C e I U i C C p r i K r O p i) se nam piše 16. decembra: Milo je že veekr.it od okrajnega glavarstva preklicano ptiče loviti, pa ptičarji svoje veselje nc opuste. Sel je podpisani kmet k gosp. A. plctn. Kapusu, županu v Kaninogorico, da naj pusti v njegovi srenji preklicati, da ne sinejo pti čev hoditi lovit v oudotno vas ; to prošnjo jo g. župan radovoljno dopolnil, in naznanil, da ta in ta kmet to zahteva. Pa kaj narode ptičarji! Ko pride ta kmet kam, da ga le vidijo . začnejo mu piščalke piskati in žvižgati, kakor so prej pličem, tako da zdaj skoraj več v sosesko ne smem. To se je tudi v bližnje vasi razglasilo , tako sem jest med samim žvižganjem za to moje posvarjonjo. T o m a š Varel. * (V i p a v s k i dolini) so I 2. t. m. zjutraj dve hiši se v zemljo pogroznili in popolnem izginili z zemlje. Tako beremo v „Tr. Ztg."' * (J a v n a varnost v L j u b I j a n i.) Včerajšnjo noč so t nt je štrli v vrtnarsko hišo na vrtu deželne bolnišnice iu odnesli vrtnarjem obleko in kar so našli gotovega denarja. To se je v kratkem času že v drugokrat prlgodtlo. Kje je policija po noči V Kadar bo kak fant zavpil „živili Slovenci" tačas bo pač policija pri rokah. t: (I m o n O v a n j 0.) <)<> čevljev površja in .'J čevlje globine. To so vse posreduje številke. J*omI»ho. Slavno vredništvo! Zamiku na poslano v .Slov. Narodu1 G. dr od 17. t. m. odgovarjam v djansko pojasnilo to-le : V poročilu o delovanju deželnega odbora od 14. oktobra ISTI do konca oktobra 1872 stoji na 6. strani v odpisu e. k. deželnega predsedstva od besede do besedo to: „Čestitam si slavnemu deželnemu odboru posebej naznaniti, da sc je po ukazu od 8. oktobra 1871 v nižjih razredih vseh srednjih šol na Kranjskem vpeljal slovenski jezik za poskušujo deloma brez izjemka, deloma v pa-ralclkah." K temu jc g. dr. Zarnik predlagal resolucijo, naj sc vlada naprosi, da bi se paralelke z učenci vred naprej pomikale, to je, da učenci, ki stopijo iz slov. paralelke 1. razreda, pridejo spet v II. razredu v slov. paralelko. Tu jc nastalo vprašanje, ali sc to ne godi žc zdaj tako; zakaj, če se godi, bila bi resolucija odveč. Ali g. dr. Zarnik, kateri jc imel to reč v svojem referatu, in katerega dolžnost je bila natanko informirati sc, nij vedel nič trdnega povedati, kako daje. Zato sem bil jaz in večina drugih od sekovih udov za to, naj se najpred natanko po-zve, kako da jc, iu potem naj sc stavi okoljšiuam primerna resolucija. Torej ni res, da sem bil jaz ali kdo drugi zoper , temveč vsi smo bili za resolucijo, samo da večina s pristavkom: „akojjc treba." Vslcd tega je tudi odseka prvomestnik g. Peter Kozler izrekoma naprosil g. dr. Zamika, naj se o stvari informira , naj v odsekovi seji drugi dan poroča in potem resolucijo stavi. Ali se je g. dr. Zarnik informiral, ali sc nij, tega nc vem; ali resnica jc , da ga drugi dan v odsekovo sejo nij bilo, nc da bi bil poročal o svojih pozvedbah, nc da bi bil resolucijo stavil, iu da tudi v zboru o tem nij ust odprl. G. dr. Zarnik jc vse te okolj-ščine v svojem poslanem zamolčal, kakor jc tudi zamolčal, da sc jaz nijsem jezil zavolj resolucije, ampak zato, ker mi jc očital, da sem jaz nasprotnik slovenščiui, ker uijsem hotel njegove resolucije brez vsake informacije na slepoma podpirati. Tako sc je vršila ta reč in jaz se ne bojim, da bi mi g. Kozler, odsekov prvomestnik, ko bi treba bilo, ne potrdil do besede, da je res, kar trdim. Iz tega je pa razvidno, da, če je kake rc-soloeije v tej reči treba bilo pa nij prišla, je tega kriv g. dr. Zarnik sam, in da bi zanj gotovo lepše in pristojneje bilo, storiti svojo dolžnost nego širo-koustiti se in svoje soposlanee za hrbtom denuncirati. V Litiji dne 17. decembra 1872. Luka Svetce. Postlano« G. p o g 1 a v a r j e ni in k o u z u 1 i r j c ni d o 1 i n s k e soseske. Radovedni stavimo vprašanje zakaj se je o bvalcžnici nam domačim fantom ples zabranilo, ko se je saecrbljanskcm dovolilo, na kteri (ples) ste tega poletja tako vneto goreli in skorej bi rekli po „vražje" se poganjali. Dolinski fantje pod oblastjo Kouzulirjcv. Doli n a na Martinov god 1872. Dunajska borsa 17. decembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . M gld. Enotni drž. dolg v srebru . . To „ 18G0 dri, posojilo.....102 „ London.........109 „ Kreditno akcijo......882 „ Akcije narodno banke . . . u74 „ Napol..........H „ C. k. cekini.......fi „ Srebro........ los 86 kr. 80 „ 75 ,1 40 „ „ 75 „ 30 . na prodaj \' sLjlilsiJtliil. t liiirlovUciii pred- III t »Ntj i v „pasji ulici", hišna številka 25), novo zidana, še 9 let davka prosta hiša z enim nadstropjem, z vrtom in dvoriščem. — Kdor to hišo kupiti želi, naj se oglasi pri podpisanemu. Posestnik Franjo Zaje, (248—3) podobar v Ljubljani. broz zdravila Na prsih in plučah bolan! M |mi naravnem potu tti.ll v obupnih In oil zdravnikov za neozdravljivi; razglašenih slučajih mil I kn I n i> uz I iiu Ijn.jo brez zdravila. 1*0 natam'num popisu bolezni povo pismeno vou Dir, «f. ii. Fickert, Berlin. Wall-Strasse No. 23. Honorar 5 a. v., ki 80 nuj pismu priloži. S 1 (102—ol) broz zdravila Plucna sušica je ozdravljiva ! dokazano v knjigi, katera jo ravnokar v 8. natisu na dan prišla iu katerej uže limono li*o4' novo K|M»mlii«l /čvljcii j;i zahvaljuje. Način lečenja jo vsakterniku razumljivo popisan od M. A u c r b a c h - a. K«li'u*lj4kiiJ i/, pravega batista a gld. 1.30, t.60, "J gld. naj finiš«. s■•»}«•«> i/ liajfinišo angležko bombaževim- po gld. l.r.o, 1.80, 2, 2.50, 3, 8.6©. izšitu gld. 4.25. 1.76, 6,20. Ilolo MVaHe« iz najboljšega runihurškoga platna a gld. l.r.o, 1.80, 2.60, 8, 8.60, 4, .">, 6, 7 in 8. Si»otluj«> liliiiT /a i;oH|MMlt' po nemški, francoski in oger.ski obliki a gld. 1, 1.60, 1.80. Krajce Ml koj*|m' iz najboljšega riimburškega platna a gld. t.60, 1.80, 2, 2.60, 8.60 in 4. Jopi«-«- (oor/.etei enojnate a gld. 1.30, 1.80, iz bar- lianfa gld. 1.60, 2, 2,60, .'5.50. Jopice i izšitiin vkladanjeiu gld. 2.60, 3, 3.50, 4.f)0, 6.60 najtinišo. Halje xu u'o»|»«> po š gi ali na vleček a gld. 1.80, 2.60, 3, :j.f)0, -i, 6 in KpoUn jc lila«-«" 7,» go*pc iz naj finiše angležko bombaževimi ali barlianta gld. 1.120, 1.00, 2, 2,50. IMuliiciiiiftu. liaiHoslii rtibel i/. balifeta h pravobarvaniiu obrobom '/j dvanajstorioe gld. I.»O. 2, 2.60, lleli platneni robci '/i dvauajstcrico gld. 1,1.50, 2, 2,60, 3 najfiuiši. lleli platneni robci v elegantnem obrisku dva- nsjaterioe gld. 2.60, y, 3.50, 4, 4.50, r>. 1 koa '/, široko .'iOvateljno lii'ilu>\sKo plulno gld. 5.75, (1.75, 8.f)0. 1 kos \t široko BOvatetjnO ubeljeno ruiul»urt«ko ■•latao gld. 8..r)0, 10,' 11, 12. 1 kos široko .'iOvateljno ruuiburNko |»lalno gld. 12, 18, 14, 16. 1 kos r,/i široko 48 — 50vateljno liolumlijMko pliiliio gld. 10.50. 18, 20, 25. 1 dvanajsterica obriMučvv a gld. 4.50, 5, (i, iz da-masta gld. 7.50. 1 kos .'iOvateljno ol»ri*a<-<'v ix «lama*la a gld. 1), 10, 11, 12. * Pravu. Hiiiile/.Kii bouibužviinu vatelj 18, 20, 26, :10, 86 kr. RaCUU tega vsako biro uuiiiiKJi*. ui-adl, i»oMt«»IJ-Nkit |><-i-l«-iiina, iiaiikliiNko platno, motoJsi, l»l, barliant i i .1. po čudovito uizkej ceni. PletssMaiitsrs« Noguviv« za kom|»o«I<* /;i dvanajsterico gld. 2.50, 3, 8.50, 1. !¥oguvl*!*' za k<*hiic za dvanajstorico gld. 8,60, 4.50, 5. Zdruvilni |»i >iiiUi za goMi»o«l« a gld. 1, 1.50, 2.60, 3.50. 1'isoiKi za gOM|»«» po gld. 1.50, 2.50,11.50, posebno zoper nahod priporočati. BBBBaBVVBm«Baw Tovarnioa platna iu perila NilSloV I ^|,# Kan0iitMClic^k-a ■ISM mi i m i tini »zur Billigkeit" Naročbe v okrajno sc na povzetje ali pošiljatev zneska izvršujejo. Popolni r.izkazek cen na kahtevo franco in zastonj. Pri naročitvi-na «1*1. IOO eno celo na-mizju za 12 osob. i(24G—3) Popust. s Razprodaja Julij Mayer-jeve zaloge galenterijskega, norimlDerškega, drobnega blaga in igrač po znamenito znižanej ceni. Dr. Altbns Mosche, f242—2) oskrbnik vsega premoženja. J^r Razprodaja! ^SKZ m s Izdatclj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk ..Narodue tiskarne*