PoStarina piacana. Stev. 51. V Liubliani, dne 16. decembra 1926; Posamezna Stav. Oin !«■ Leto IX. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Teleton 72 larotgtat it tnzeiattro: Četrtletno 1'SO 01«. polletno 1» Ola, etloletao U 01«; it tnozerarno: ietrtletno II Ola, polletno 24 Din, eelolota* 48 Ola. — Račaa poitnc Mtnllnlce, podrntnlee » Ijohljinl. it 10 ?II. Klerikalno bahanje z gospodarstvom v nekdanjem deželnem zboru Klerikalci agitirajo v svojem časopisju za oblastne volitve z nekdanjim deželnim zborom kranjskim, ki so ga imeli zadnjo dobo pred vojno v svojem oblastvu, ter bahavo razlagajo, kaj vse so naredili takrat za kmeta, koliko so zgradili cest, napeljali vodovodov uravnali hudournikov, kako so pospeševali živinorejo in tako naprej. Pri tem pa kažejo na stare liberalce, ki so pred njimi bili na krmilu, češ, da so vse takšno delo zanemarjali. V teh trditvah je silno mnogo neresnice. Napredna stranka sploh nikdar ni bila sama na krmilu v bivšem deželnem zboru kranjskem. Do kakšnega devetdesetega leta so sploh vsi Slovenci delali skupno in v polnem sporazumu. Pozneje, ko so se Slovenci po načelih ločili, so pa bili baš klerikalci tisti, ki so ovirali vsak napredek dežele in razvoj gospodarstva s kljubovalno nedovolitvijo potrebnih denarnih sredstev. Pri takih razmerah se kaj velikega ni moglo napraviti. Kljub temu so stari liberalci, če jih že hočete tako Imenovati, ukrenili marsikaj pametnega in zbirali počasi denarne fonde za izvedbo splošno koristnih naprav. Bili so to varčni ljudje, ki so gledali na to, da ne preobremenijo preprostega ljudstva. To varčnost so priznavali celo tedanji klerikalni veljaki. Od teh omenjamo le poslanca Šu-kljeta in njegovo brošuro, spisano po njegovem odstopu kot deželni glavar, v kateri hvali to varčnost ter kritizira klerikalno gospodarstvo na Kranjskem. Pri izročitvi deželnega gospodarstva klerikalcem liberalci sicer niso oddali velikega premoženja, a tudi ne dolga. Komaj so klerikalci prišli do moči. so začeli z velikimi in dragimi gospodarskimi načrti pri cestah, električnih napravah in drugem, kar je bilo kaj vablijvo za tedaj politično malo preudarnega preprostega človeka. «Ti delajo za nas,» si je mislil kmet, a ni pomislil, da je za vse to bilo treba silno mnogo denarja, katerega dežela ni znogla. Porabili so zdaj ta zdaj oni z vso prejšnjo varčnostjo skrbno čuvani fond, a za druge namene, kakor je bil določen. Ko so ti fondi usahnili, se je pričelo s posojili, in to za tedanje čase in razmere mnogo previsokimi. Če bi bilo šlo to naprej, oziroma če bi vojna ne zaustavila takega početja, bi polagoma postale razmere kaj žalostne in bi kar plavali v dolgovih Z gori omenjenim hvalisanjem pač hočejo naši klerikalci zavesti naše podeželsko prebivalstvo, da bi mislilo, kako dobro zna gospodariti SLS. Sicer pa tudi tedanje čase klerikalcev pri vsem tem ni vodila misel za splošni blagor in napredek, ampak predvsem njihovi strankarskopolitični interesi, kolikor le mogoče kmeta in tudi druge stanove spraviti v svojo odvisnost. Da bi ta cilj tem sigur-neje dosegli, so podpirali predvsem svoje najboljše, najveljavnejše pristaše na deželi. Seveda si povratek takih časov klerikalci zopet žele. Gorje pa kmetu in njegovemu žepu, če se bo tudi v oblastnih skupščinah gospodarilo in delalo na ta način. Zato naj vsakdo temeljito preudari, koga bo volil v oblastno skupščino, če hoče sam sebi dobro. Obrtna banka kraljevine SHS Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse obrtnike, da se je 1. t. m. začelo vpisovanje delnic Obrtne banke kraljevine SHS. Osnovna glavnica banke znaša 75 milijonov dinarjev, ki je porazdeljena na 375.000 delnic po 200 Din nominale vsaka. Za sedaj se vpiše samo polovica osnovne glavnice. Od te vpiše po zakonu država 40 odstotkov, obrtniki 51 odstotkov, 9 odstotkov pa prijatelji obrtništva. Država se je za svoj delež odpovedala udeležbi na dobičku in je banka po zakonu oproščena plačevanja davka in doklad, katere plačujejo po svojih zaključnih računih družbe, zavezane javnemu polaganju računov. Banka je tudi oproščena plačevanja vseh državnih in samoupravnih taks pri osnovanju in pri izdaji delnic. Minister za trgovino in industrijo bo vsako leto na predlog upravnega odbora banke po položaju na denarnem trgu določil, koliko sme biti obrestna mera Obrtne banke kraljevine SHS višja od obrestne mere Narodne banke kraljevine SHS. Pri vpisu je vplačati 20 odstotkov nominalne vrednosti vsake delnice ter pri vsaki delnici 5 Din za kritje stroškov. Ostali znesek je plačati v enakih mesečnih obrokih do konca meseca marca leta 1929- Tri delnice dado na glavni skupščini pravico na en glas, a nihče ne more imeti več kakor 25 glasov. Vpisovanje se bo zaključilo 15. januarja 192 7. Za Slovenijo se vpisuje pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah, pri Gospodarski zadružni banki in njenih podružnicah, pri podružnicah Narodne banke kraljevine SHS v Ljubljani in Mariboru ter pri Obrtni banki v Ljubljani. Kdor ne more osebno k banki, naj prosi eno imenovanih bank, odnosno podružnic, da se mu pošlje obrazec za pismeno izjavo. Kongres viničarskih delavcev Dne 7. in 8. t. m. se je vršil v Katoliškem domu v Ljutomeru kongres viničarskih delavcev za ljutomerski in ormoški okraj, ki nam pove, da tudi med dosedaj najsiromašnejšim delom naroda vstaja stanovska zavednost. Viničarski delavci uvidevajo, da edino močna organizacija more izboljšati njihov neznosen položaj, česar pač poedinci sami ne zmorejo. Kongres je otvoril g. Semenič, magistratni Uradnik v Mariboru in tukajšnji domačin. Za predsednika je bil izvoljen nad 60 let stari vini-čar g. Geč, za zapisnikarja pa g. Kosič. Po kratkem zahvalnem govoru je predsednik dal besedo viničarju in voditelju tukajšnjih vini-čarjev g. Rozmanu, ki je v svojem govoru podal zgodovino viničarskega stanu ter razpravljal o viničarskem redu, ki leži že 2 leti v Beogradu, o starostnem zavarovanju' viničarjev in njihovih delavcev, o uvedbi enotnega delovnega časa, o prejemkih in stanovanjih viničarskih rodbin ter slednjič o protialkoholnem gibanju. Kot drugi govornik je nastopil g. Semenič iz Maribora. Govoril je o zahtevah in programu viničarske organizacije ter je posamezne točke, o katerih je govoril tudi predgovornik, izpopolnil. Predvsem je zahteval strokovno izobrazbo viničarjev, kakor je to bilo svoječasno, ko so obstojale viničarske šole in ko so hodili v posamezne vasi državni učitelji ter tam poučevali viničarie o rezitvi in drugem. Zahteva, da se razširi zakon o zavarovanju in zakon o zaščiti delavstva tudi na vini-čarje, je popolnoma upravičena in želimo, da bi dosegla popoln uspeh. Gotovo bodo ta predlog podprle vse stranke, predvsem pa naša Samostojna demokratska stranka. Škoda, da so predstavniki tukajšnje organizacije zlorabili priliko kongresa v agitacijske svrhe. Tudi g. Hrastelj kot poročevalec cSlovenskega Gospodarja* se je oglasil k besedi in v svojem govoru napadal vse stranke ter pozival navzoče, da volijo le kandidate SLS. Tako se je ta stanovski kongres spremenil v politični shod SLS, kar le škoduje viničarskemu delavstvu. G. Hrastelj je omenil, da so viničarski red napravili klerikalci in da že dve leti leži v Beogradu. Cemu še ni rešen? Ali ne nosi >'se odgovornosti 20 klerikalnih poslancev? Pričakovati bi bilo, da tudi viničarji to uvidevajo in da bodo odstranili iz organizacije sleherno kal strankarstva. Organizacija mora biti popolnoma stanovska in nestrankarska. V tem primeru bodo voditelji vseh strank rade volje pomagali viničarskim delavcem priti do pravic, ki jim gredo. Vse obsodbe vredno je. da se ob takih prilikah agitira za klerikalno stranko. SLS naj dokaže, koliko je storila za kmeta, koliko za delavca, koliko za gospodarski napredek. Ali ne veste, tovariši viničarji, koliko denarja stane 20 klerikalnih poslancev? Kdo to plača? Posredno ali neposredno delovni sloji 1 Mnogo stanejo ti poslanci, a po- kazati nimajo nikakega uspeha svojega dela. Zatorej nikar ne nasedite na lepe besede klerikalne stranke in premislite, koga boste volili v oblastno skupščino! prani vsemu svetu pokažemo odločnost. Še cerkveno petje. Obisk bi bil lahko dosti boljši _____--------------------A,-, Rili so skoro sami znanci iz obeh bokolskin do- Politični pregled S Pašičevo smrtjo, o kateri podrobno poročamo med »Tedenskimi slikami«, utegnejo v naših notranjih političnih prilikah nastopiti še velike zmešnjave, katerim bo predvsem izpostavljena radikalska stranka. Vlada je še vedno v krizi. Kralj je zaslišal načelnike posameznih skupin, nakar je bil mandat za sestavo nove vlade zopet poverjen Uzunovičn, ki se medtem, ko to pišemo, prizadeva da bi svojo nalogo izpolnil. Soditi je, da se bo dosedanja koalicija radikalov in radičevcev razširila še na davidovičevce ter bo zunanje ministrstvo prevzel dr. Voja Marinkovič, Gotova pn ta kombinacija nikakor še ni, a če se taka vlada tudi sestavi, ni pričakovati velikih uspehov. Sedanja Narodna skupščina je že v zadostni meri pokazala, da ni zmožna za delo. Slediti torej morajo nove volitve, tembolj, ker se je od lanskega leta in posebno še s Pašičevo smrtjo strankarsko razmerje popolnoma izpremenilo. Velike brige nam zadaje naša zunanja politika, ki je doslej rodila tako žalostne uspehe. Pogodba Italije z Albanjo, preko katere nam skuša naša dična »zaveznica* stopati na prste, je pri nas povzročila toliko ogorčenja, da je dr.Ninčič moral v pokoj in da se splošna zahteva glasi, da moramo napram Italiji ubrati druge strune. Že zadnje dni je opažati nekatere izpre-membe v naši zunanji politiki in diplomaciji, j Italija nas že psuje in rožlja z orožjem, kar je znak, da se naše prijateljstvo pričenja iz-preminjati. Mi se Italije ne bojimo, ker si bo desetkrat premislila, preden nam skoči v lase; skrajni čas pa je, da napram njej in na- tesneje se navezujemo v prijateljstvu do Francije, prišel pa bo tudi čas, ko bomo zopet navezali stike z Rusijo. Italijanskc-albanski pakt je takoj spravil v ospredje to potrebo. Prenagliti se ne smemo, zavedamo pa se itak vsi, da čas zbliževanja med nami in Rusijo polagoma nastopa. Zanimivo se razvija prijateljstvo med Nemčijo in Francijo. Sovražnosti ponehavajo. Zasedanje sveta Zveze narodov, ki se je nedavno vršilo, je končalo s popolnim uspehom. Medzavezniška vojaška kontrola, ki sc jo izvrševale posebne komisije zmagovalnih držav v državah *re- Bili so skoro sami znanci iz obeh Sokolskib domov. — V nedljo 19. t m. zvečer bo v Sokoiskem domu velika telovadna akademija. LJUBNO PRI PODNARTU. V soboto 11. t. m. se je pri sreskem poglavarju v Radovljici delila podpora Rdečega križa najsiromašoejšim oškodovancem po povodnji. Neumestno pa se nam vidi, da sc prejeli podporo tudi takšni posestniki, pri katerih ni govora o bedi. Vodstvu Rdečega križa bi priporočali, da bi samo proučilo premoženjsko stanje vseh, ki so predlagani za podpore. JEŽICA. Sokol na Ježici je praznoval praznik ujedinjenja s primerno slovesnostjo. Pevske točke je oskrbelo pevsko društvo «Zora> s tremi lepo prednasanimi komadi mešanega zbora. Članstvo nuimsijc /.iim*;«^""11" * . • preunasajuiui »uinaui ^ magancev, se oodpravi. Iz Nemčije odpotuje j iQ ženski naraščaj sta podala telovadne točke, medzavezniška kontrolna komisija brezpo- deklamacije ženska deca. Na Miklavžev večer je gojno 31. januarja 1927. In s tem je načelno nap0jnji0 dvorano mlado in staro. Sokolsba deca rešeno, da se kontrolne komisije odpravijo tudi v Bolgariji, Avstriji in drugih sovražnih državah, kar se pravi, da je povojno stanje v Evropi končano in da nastopajo zopet mirni odnošaji med zmagovalci in premaganci. GORNJI LOGATEC. V zadnjem času smo imeli celo vrsto lepih prireditev. Praznik ujedinjenja smo praznovali nad vse slovesno. Dopoldne je bila olicijelna sv. maša, nato čestitanje pri g. sreskem poglavarju. Istega dne je imela pogranična trupa svojo slavo. K sekanju kolača in k zakuski je bilo povabljeno večje število občinstva. Večina še ni videla kaj takega. Tudi en korak k medsebojnemu sporazumu! Zvečer je bil sokolski praznik v Sokoiskem domu, ki je bil nabit občinstva. Igrali so kakor po notah. — Sv. Miklavž je bil letos sicer nekoliko manj zgovoren, zato pa bolj radodaren. Parklja se laje v peklu nič bolj ne potita, kakor sta se to pot na zemlji. Toliko posla sta imela. — V nedeljo sme imeli priliko poslušati v tukajšnji župni cerkvi Sattnerjev pevski zbor iz Ljubljane. Le žal, da naše občinstvo še nima pravega smisla za lepo je igrala mladinsko ig'ro «Pot k Miklavžu? bi jo je spisal Ivo Trošt. Otroci so jo pogodili prav dobro. Občinstvo je navzočemu pisatelju priredilo burne ovacije. Nato je Miklavž s svojim nebeškim spremstvom in s «poslanci> iz pekla prišel na oder in nagovoril navzoče, nakar so dobili darila tisti, ki so se mu priporočili. RADOMLJE. V nedeljo je moral imeti klerikalni štab pri nas neprijetne m mučne trenutke, ko se je raz leče čitalo berilo sv. Matevža o preganjanju prerokov in ko je po tem berilu odprl poslavljajoči se župnik g. Košir knjigo hinavstva in sramote. Takole je govoril g. župnik: V zvoniku je plapolala zastava, pokali so možnarji, prihajale so deputacije, ko sem pred tremi ieti prihajal kol namestnik božji v vašo sredo, izgnan od laških fašistov. Danes odhajam neopazen in brez slovesa kot preganjanec od vssn, M so me tisti dan pozdravljali. Preganjali me niso liberalci — njim bi ne zameril — blatili, preganjali, tožili in črnili so me pri ljubljanskem škofu vsi, ki imajo v ustih med in mleko, ki hodijo med vami v ovčji koži. Učil sem jih ljubezni, razkladal sem jim Kristusove uauke, oni pa so me v sovraštvu kamenjali. Kako pravična je bila nedeljska obsodba! Z brezverci znajo obkladati svoje politične nasprotnike, na prsi se znajo trkati, da so le oni branitelji krščanske vere; če pa pride med nje duhovnik, ki noče izrabljati svo- Ivan Albreht: t V objemu deroče groze p* (Povest iz naših dni.) (Dalje.) VIII. Deževalo jc kakor za stavo dan in noč. Grmelo in treskalo je kakor sredi najhujšega poletja in bliski so švigali na vse strani neba, j ko da je sodnji dan. Tu pa tam se je med ^deževjem vzdramil tak vihar, da je lomil in 'pulil najjačje drevje liki neznatne bilke. Potoki in potočki so se jeli dvigati in peniti in so naraščali z neverjetno naglico. Po drčah ' je drvela kalna voda in z besno naglico odnašala zemljo in pesek in kamenje v dolino. Kjer je izpodjedla drevo, ga je divje zajela v svoj tok in butala ž njim navzdol. Včasih se je laka nova struga zajezila, a voda je bila vztrajna in ni priznala nobenega kljubovanja. Pritiskala je s hujšo in hujšo silo, se zaganjala, izpodjedala svet na levo in desno ter se zaganjala, dokler ni ovira popustila in se ,vdala deroči sili vode. Ljudje so se skrivali po hišah in v strahu pričakovali, kaj se bo zgodilo. Eni so molili, drugi vzdihovali, tretji so skušali ostati kolikor mogoče mirni ter so iskali tolažbe v pratiki in starih prerokovanjh, toda groza je slednjič jela navdajati vse brez razlike. Morda najpogumnejši bi se bil človeku zdel Me-tlar, ki se je kljub neurju odpravil na pot. Bilo ga je sicer tudi precej strah, a pred Skalarjem in zlasti še pred Minko tega ni hotel pokazati. Bahato je zapregel, opremil konje z vsem najlepšim, kar je v ta namen premogel pri hiši, se sam prazniško oblekel in se odpeljal v Zarečje. Medtem je lilo tako na gosto, da skoro ni videl konj pred seboj... Skalarjevi so bili medtem vsi zbrani spodaj v hiši. Minka je bila nacvrla in napekla, kakor gre za tako priložnost. Skalar je ko-račil po sobi in zdaj pa zdaj mrko pogledal proti deročemu potoku, ki je tam pri hlevu že odnesel cele kupe zemlje, Janez in Francka pa sta sedela pri peči. Naenkrat se je oglasil Janez: »Oče —» Skalar se je zdrznil. »Ali nisi nekaj rekel, Janez ?» Sin je prikimal. «Minka se moži. Za moj del ji lahko daste grunt, če vas je v61ja —» «Grunt?!s Skalarja je kar zaneslo, tako se je zavzel. »Grunt — iz rok — jaz?! Kam pa misliš, Janez, ali si bolan?!» »Seve, saj sem slep!j je s trpko pikrostjo odvrnil sin. • «Ne bodi no tak,s je menil stari, »saj nisem mislil tako! Samo to sem hotel reči, da še ni nobene potrebe za spremembe. Saj veš, da je zate najbolj prav, dokler sem jaz gospodar. In Francka je še mlada —» »Saj to sem hotel reči,» mu je segel sin v besedo, «da zame ni treba skrbeti. Ce se vam zdi, mi lahko zapišete kaj dote, če ne —» «Janez —» je kriknil stari. Bil je naenkrat pepelnat in bled. Sin, kakor da ni Cul: «Jaz pojdem! Kamor nisem smel zdrav, pojdem menda brez škode za vas zdaj, ko sem pohabljen—» Francki je šlo na jok. »Janez,» ga je šepetate prosila. Medtem je vstopila Minka. «Ej, nič se ne bojta. jaz vama ne bom toliko odnesla od hiše. da bi morala tako poganjati. Če dobim kakšen groš. no, saj sem ga zaslužila. Saj sem vendar delala pri hiši.» «Kdo ti kaj hoče?» jo je mirno zavrni! Janez. »Kakor se lahko možiš ti, tako se lahho ženim jaz. Ali misliš, da nimam te pravice, če sem —» Zadnje besede ni mogel izreči, ker mu je Francka z dlanjo zabranila govorjenje. Mesto njega je povedala sama: »Nikar se ne prepirajmo —» «0, ti, seve,» je siknila Minka, »saj sem vedela, da nekaj kuhata, ko z Janezom leto in dan tičita skupaj!® Skalar je bil zdajci kakor izgubljen med svojimi. Zunaj je hrulo hi besnelo neurje, ▼ hiši pa se je dramilo tisto pošastno besnenje, ki tako rado vzkipi, kadar se začne cepiti družina. «Kar sva skuhala, bova tudi sama snedla,* je rezko povedal starejši sestri brat. »Nikar ne jezikaj in naju vsaj pusti povedati! Saj je v tvoj prid! Jaz vzamem Pergačevo AnCko, Francka pa Janeza. Tako se ti umakneva oba. Ali ti zdaj tudi še ni prav?!» Minki se je zavrtelo. t «Janez, za pet ran božjih, kdo te pa Kam goni!?» "Bolje, da grem sam —* jega vzvišenega položaja in izkoriščati vere v politične namene, ki noče spremeniti cerkve " politično beznico, ki se brani agitacijske^a udej-stvovanja v prid SLS, dvignejo zoper svojega dušnega pastirja pesti iD uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da ga preženejo. Ni bil naš politični prijatelj, naš nasprotnik je bil pregnani gospod župnik, stal je kakor drugi duhdvmki v strnjenih vrstah SLS, a bil je pred vsem svečenik, voditelj dušnega življenja, mož poštenjak, resnicoljub, ki je obsojal netenje sovraštva med vaščani, ki so nasprotnih političnih nazorov. Zato bomo ohranili župnika g. Koširja v najlepšem in hvaležnem spominu, želeč mu prijetnejše življenje v Jugoslovenskem Splitu ob Jadranskem morju. BOČNA PRI GORNJEM GRADU. Že nekaj mesecev je preteklo, odkar se ni nihče oglasil iz naše lepe Bočne. D-aga «Domovina», zato pa nikar ne misli, da smo pozabili na tebe. Pisali ti nismo, ker nam ni dopuščal čas, kajti delati smo morali kakor mravlje. Bog nam je dal obilo dežja in mi smo ga porabili za naše splave, ki jih prevažamo doli v Srbijo in celo v Romunijo. Sedaj se je delo poleglo in zato lahko postrežemo z novicami. Nedavno smo dobili, kar smo si že dolgo želeli, namreč nadučitelja v osebi1 vrlega gospoda Milana Apiba, ki nam je v kratki dobi ustanovil toliko zaželjeno pevsko društvo, i Na Miklavžev večer nam je pevsko društvo za-' pelo tri prav lepe pesmi. G. nadučitelj, le tako I naprej, pa bo naša lepa B čna prva v naši divni Zadrecki dolini. Tudi nršo Prosvetno čitalnico! moramo pohvaliti. Vodi jo naš vrli somišljenik ! g. Martin Žmavc. Čitalni-a ima že preko sto knjig,! ki jih izposojuje vsako nedeljo za majhno odškodnino vsako nedeljo dopoldre v šoli naša učiteljica gospodična Ela Kmetova. Če bomo Bo-čani tako napredovali, se bomo kmalu lahko' malo postavili, Ker bomo imeli precei delavnih društev. Imamo tudi krajevno organizacije s številnimi člani. BOŠTANJ OB SAVI. Na povabilo tukajšnjega Sokola je predzadnjo nedeljo Miklavž obiskal tudi Boštanj. Obdaril je vse navzoče, posebno veselje je pa napravil t bogatimi danli sokolski deci, naraščaju in Članstvu. — Tudi državni praznik 1. december je društvo dostojno proslavilo z lepim predavanjem in zaobljubo štirih novih članov. BOŠTANJ OB SAVI. Na praznik 8. t. m. je predaval pri nas o jetiki g. dr. Hribar, zdravnik Higijenskega zavoda v Ljubljani. S pojasnjevanjem filmskih slik je g. predavatelj poslušalce, katerih je bilo krog 120, prav poljudno seznanil s to nevarno boleznijo, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. KOZJI VRH PRI DRAVOGRADU. Naša trafika ne sprejme 5- in lOparskih novcev niti v najmanjšem znesku. Kdor nima drugega denarja, si torej v trafiki ne more kupiti niti cigarete, Finančna uprava naj bi ta nered odpravila, saj so tudi 5- in lOparski novci priznano plačilno sredstvo. KOSTANJEVICA. Diletantje prosvetnega odseka uniformirane meščanske garde so uprizorili v proslavo obletnice našega narodnega ujedinjenja zgodovinsko dramo M. Silvestra «Moč ljubeznih Priznati se mora, da je premijera štiri-dejanske drame vrlo dobro uspela ter da so nudili igralci in igralke krasne prizore tako lepo in živo, da nam ne bodo tako kmalu izginili iz spomina. Diletantje so želi že v dvorani živahen aplavz, a tem potom jim izrekamo še posebej našo najtoplejšo zahvalo za krasen užitek. Želimo, da nam pokažejo kmalu zopet kaj lepega, kar bi podžigalo naša srca v ljubavi do naše mile domovine. Gledalci. KRŠKA VAS. Dne 5. t. m. je bila tukaj prireditev strankinega dneva, ki je zadovoljivo uspela. Obiskala sta nas gg. dr. Zdolšek in Lichtenecker iz Brežic. Prvi je v kratkem, a zelo pomenljivem govoru razložil pomen prireditve in nas vzpodbujal k vztrajnemu delu za našo SDS, ki povsod kakor tudi pri nas zelo napreduje. Zvečer smo imeli Miklavžev večer, ki je sijajno uspel. Predsednik tukajšnje krajevne organizacije g. Lovko je prireditev tako krasno uredil, da so mu otroci kakor tudi starši za to zelo hvalefni. URŠNA SELA. Pred porotnim sodiščem v Novem mestu je bil pred kratkim obsojen na dosmtrno ječo zaradi umora in ropa, izvršenih nad Gregorjem Fabjanom iz Dolnjih šušic. Turk, ki je ibl strah svoje okolice, je bil obtožen tudi uboja Janeza Povšeta, ki je bil ubit mesec dni pred umorom Gregorja Fabjana. Kakor je znano, se je Turk priplazil k nezavestnemu Povšetu in ga dvakrat udaril, češ, to imaš za poslednje olje. Pred Turkom ni bil človek ponoči nikjer varen. Zločinec ni javno nikdar napadel, ampak je čakal v zasedi in v temi. Sedaj je, hvala Bogu, tega konec. Vsega obžalovanja je vredna njegova uboga obitelj, ki je morala živeti tako žalostno življenje. Usmiljenja so vredni tisti po njem zapeljani, ki so storili zločin na Ivanu Povšetu, ki jih pa porotno sodišče ne more soditi in pridejo pred senat. GORNJE SUŠICE. Dne 12. t m. se je vršila pri nas maša, katero je daroval g. kaplan iz Toplic. Namesto da bi imel g. kaplan pridige o evangeliju sv. Janeza, je zašel popolnoma na politično polje ter nam pripovedoval, da je škof zabranil vse krivoverske časopise. To se torej»pravi. da je imel namesto verske pridige predavanje o časopisju. Govoril je med drugim, da živi blizu Novega mesta neki človek, ki pravi, da Človek izhaja iz opice. Zakaj spravlja tak nesmisel na prižnico? Mi svehijemo g. kaplanu, naj uči na prižnici le verske resnice, drugo pa naj pusti pri miru. G. kaplan, kar boste sejali, to boste želi. BREZJE PRI RAJHENBURGU. Dragi čitatelji, zopet Vam moram poročati o našem gospodu županu in njegovih maloštevilnih privržencih, ki hočejo na vsak način združitev naše občine s seno vsko občino in to kljub protestom ogromne večine občanov. Mož je dobil že občinske table za občino Senovo. Teh tabel si seveda še ne upa kar tako nabiti, ker dobro pozna nenaklonjeno razpoloženje občanov. Pri Ani Dvorškovi v Ea-lišovcu sta gg. župan in Ribič cenila škodo po nevihti ter ji obljubila znatno podporo, med tem pa sta pri njej nabila tablo tuje občine. Mi bomo storili vse, da preprečimo škodljivo združitev občine s senovsko. SEVNICA OB SAVI. Ljuba «Domovina>, komaj čakamo petka, da te zopet dobimo v roke. Odkritosrčno moramo reči, da nam in jo poslali [po Savinji proti Beogradu. Mi imamo vseh teh praznih obljub dovolj in prva naša želja je, da se uredi pravo gospodarstvo v občini in odpravi dosedanji klerikalni kuluk. Poudarjamo, da je v zmoti vsakdo, kdor misli, da bomo volili v oblastno skupščino take ljudi, ki niso zmožni voditi pravega gospodarstva niti v občini. Odločili smo se, da bomo volili ljudi, ki nam jamčijo, da bodo delo dejansko izvršili v prid vseh davkoplačevalcev. Geslo naše je in bo: «Seme, katero ne rodi, se mora zamenjati z drugim !> Tega nas uči že narava sama. HUDA JAMA PRI LAŠKEM. Zadnje čase so pričeli klerikalni fanatiki živahno agitacijo med rudarji proti SDS in kakor zaslepljeni dokazujejo, da je SDS kriva davka na ročno delo. Vsem zaupnikom krajevne organizacije naročamo, da točno zasledujejo slične izbruhe in prijavijo imena hujskačev, od katerih bomo zahtevali zadoščenja. Zavedni javnosti mora biti znano, da vso odgovornost v Slovei i ji nosi baš SLS s svojimi 20 poslanci in ne SDS z dvema poslancema. — Krajevna organizacija SDS SV. Krištof. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Krajevna organizacija SDS je vreklamirala 73 upravičenih vo-lilcev, ki so po večini rudarji in obrtniki. Med njimi je mnogo takih, ki bivajo po več let v občini, vendar zanje ni bilo prostora v volilnem ^imeniku, ker niso izraziti pristaši SLS. Krajevna organizacija je storila svojo dolžnost, ker smatra za pravilno, da ima vsak državljan, ki izvršuje svoje dolžnosti, tudi svoje pravice za časa volilne dobe in ne samo za plačevanje davkov. Dokumenti se bodo vrnili vsem takoj po rešitvi reklamacij ter se bodo vreklamiranci obvestili, na katerem volišču volijo. — Krajevna organizacija SDS Sv. Krištof. MARIJA GRADEC PRI LAŠKEM. Odkar prihaja «Domovina> v našo občino, se je pričelo tudi pri nas svitati. Do sedaj smo slišali samo eno plat zvona od strani »Slovenskega gospodarja*, ki nas je bodril k večnemu spanju. Bili smo mnenja, da je božja volja taka. da ne more biti drugače, vendar je prišla »Domovina*, ki nas bodri v življenje, in je dokazala, da smo sami krivi posledic, katere s težavo prenašamo že od prevrata. Naše občinsko gospodarstvo je pod , vsako kritiko. Prepričani smo danes, da so krivi temu funkcijonarji občine, ki nespretno gospo* darijo t našim javnim imetjem, kar bi moralo občini donašati znatno višje dohodke in nas s tem razbremeniti davčnih bremen v prid našega gospodarskega obstoja. Citali smo že večkrat v < Domovini* o zadevi lova m kritike glede zanemarjenih občinskih cest, vendar »Slovenski Gospodar*, ki je bil do sedaj v naši občini absoluten vladar, ne omeni ničesar o stvari, ki nas davkoplačevalce najbolj zanima. Zaradi molčečnosti »Slovenskega gospodarja* smo se odločili, da ga zamenjamo z »Domovino* in pisali bomo v njo toliko časa da se pri nas razčistijo razmere. DRAMLJE PRI CELJU. Dne 1. t m. smo Drameljčani, to je naš pevski zbor, posetili Šentjur jane, da z nekaterimi pevskimi točkami olepšamo proslavili večer, ki ga je priredil šentjurski SokoL Da je ta večer povoljno uspel, smo ie čitali v časopisju. V nekem dopisu se med drugim navaja tudi naslednje: »Pa je tudi dobro, da pridejo kmečki fantje večkrat v boljšo družbo.* Vemo, da je dopisnik imel dober namen in da je hotel le podati občinstvu pestro sliko iz poteka tistega večera, teda prej navedene besede so na nekatere Člane našega zbora slabo vplivale. Ne čutijo se radi teh besed baš užaljeni, pač pa nekako podcenjeni, kajti z majhnimi izjemami je vsak izmed nas že kolikor toliko bil po svetu in marsikje gostoval v družbi, ki je bila prav posebno visoka, vendar ni bila o tem, »da je kmet gostoval med gospodi«, obveščena vsa javnost, še manj kakor kje drugje bi se to smelo pokazati pri Sokolih. Mi nismo šli morda zato, da Šent-jurjanom pokažemo drameljski pevski zbor, pač pa zato, da olepšamo proslavni večer narodnega ujedinjenja. Kljub takim opazkam bomo Drameljčani še prišli v št. Jurij in pričakujemo tudi šentjurjane, da nas v dogledrem času poselijo. ŽETALE. Od nas se je poslovil naš vrli trgovec g. Franjo Cvetko. Dal mu Bog tam v Slovenskih goricah dosti sreče in čvrstega zdravja Mi smo se prav dobro razumeli z njim in upamo, da se bo isto dogajalo z novim. Samo boljših Časov in boljše letine si želimo. ŠMARTNO OB PAKI. Naš občinski odbor je začel letos nadzirati gostilne ter odredil, da se morajo vse gostilne točno držati policijske ure. Ta odredba od strani občinskega odbora bi bila Ko si je Janez pogasil žejo, se je vrnil v spalnico. Ko je prestopil prag spalnice, je od groze kar obstal, kajti skozi okno je zijala v sobo grozna pošast: iz oči in ust ji je švigal ogenj in strašno je tulila. Po prvem hudem strahu je zdirjal Janez nazaj in planil v spalnico, kjer je spala njegova žena. Ta se je seveda zelo prestrašila tega moževega početja. V veliki razburjenosti ji je mož povedal: •Nežika, pomagaj mi, če mi moreš! Sam hudič se mi je prikazal na oknu. — Še sedaj je tamkaj.® Žena se je v naglici napol oblekla in dejala možu: •Skrij se tukajle, kamor se moreš, jaz pa grem k našemu mežnarju. Če on ne bo mogel pomagati, potem ne vem, kaj bo.» Nežika je odšla, Janez pa se je skril pod malo mizico in v groznem strahu pričakoval rešitve... Čez kakšne četrt ure se je Nežika vrnila z mežnarjem. Mežnar je poklical Janeza in vsi skupaj so odšli v spalnico. Janez se je trese! po vsem telesu, ko je stopal za ženo in mežnarjem. Pri vratih spalnice so obstali in mežnar je slovesno izpre-govoril: »Janez in Nežika, obljubita mi, da bosta živela v najlepšem miru in prijateljstvu, pa Vaju rešim vsega hudega!® Oba hkrati sta obljubila, kar je zahteval mežnar, ki je nato ukazal: •Pojdita za menoj!4 Vsi trije so se podali na dvorišče In koncem hiše, kjer je bilo spalnično okno. je mež- nar izpregovoril znova s slovesnim glasom: •Poberi se, hudobni duh, od te hiše, pa se nikoli več ne prikaži!* Janez je šklepetal z zobmi, ko je gledal grozno pošast, ki je vsa žarela od ognja in bežala od hiše z groznim tuljenjem ... «Rešena sta sedaj vidva, toda glejta, da bosta držala besedo!* Po teh besedah je mežnar obema voščil »Lahko noč* in odšel. Vsi vaščani in okoličani so se čudili, kaj neki se je zgodilo pri Matevžkovih. da sta Janez in Nežika začela živeti življenje najlepšega miru in sloge. Radovedne ženske, Nežikine sosede in tovarišice, so jo toliko časa nadlegovale, da so zvedele od nje vse, kaj se je dogodilo v oni grozni noči. Celo najpogumnejši možaki so se križali, ko so čuli zgodbo. •Boga zahvalimo,* so govorili ljudje med seboj, «da imamo v soseski človeka, ki nam more pomagati v vsaki stiski. Sedaj že vidimo, kam se lahko zatečemo v najhujši potrebi.* Mežnar je bil zadovoljen, ko je slišal, kakšna slava gre o njem po bližnji in daljni okolici, in si je mislil: «To je dobro, da sem hodil k Andrejčetu ,v šolo'; nekaj sem se pa le naučil od njega.* Matevžek je bil trdno prepričan, da se mu je v resnici prikazal sam hudič, dočim je Ma-tevžkova žena seveda bila o vsem poučena, toda je znala molčati. Tista grozna pošast je bila samo strašilo, ki ga je napravil mežnar za Janeza — Janezu in njegovi ženi v korist. •Manica, kje imaš ženina?* Tik ob vznožju moravških hribov pod cerkvijo sv. Trojice je bila svoje čase bogata Rovtarjeva domačija. Hiša je bila zidana in krita s šknljem. Na desno od hiše je bil velik zidan hlev, nekoliko proč pa dvojnat kozolec s šestimi okni. Zadaj za hlevom so se nahajali skedenj z veliko lopo in svinjaki ter čebelnjak. Vsa ta gospodarska poslopja so bila skoro skrita v sadnem drevju. Ni torej čudno, da je bil stari Rovtar zelo porv«en na svojo veliko kmetijo. Ob nedeljah in praznikih je ob lepem vremenu rad posedal na klopici pod mogočno tepko, kadil je iz vivčka in zadovoljno gledal doli na okrajno cesto, kjer so hodili ljudje. Ako je videl prihajati po cesti znanca, ga je prav rad ustavil in mu razkazoval svoje bogastvo. Vsak izmed povabljencev je dobro vedel, čemu ga je poklical Rovtar; bogatemu gospodarju je namreč zelo prijalo, ako ga je povabljenec pohvalil, kako dobro zna gospodariti. Na tako pohvalo je Rovtar navadno rekel: •Pojdi malo z menoj v hišo, ti bom dal pokusiti sadjevca! Ne veš, kako dobrega imamo. Boljši je kakor vsako vino v moravških gostilnah.* Takemu povabilu se je tudi vsakdo rad odzval, kajti vsakdo je vedel, da bo poleg pijače dobil tudi dober prigrizek. Vedeli so pa vsi, da Rovtar ne pogosti nikogar zgolj iz dobrega srca, temveč iz bahavosti. Vsega je imel Rovtar v izobilju, le nečesa ni imel, namreč nobenega sina. Zakon ga je blagoslovil^ dvema hčerkama, Katrico in št. 51 — 1,1 - Stran 5 Številna povpraševanja po srečkah drž. razred, loterije pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., na Sv. Petra cesti 19, in v oglasnem( oddelka „Jutra" v Prešernovi ulici, jamčijo, da bo tokrat tudi v Ljubljani in ostali Slovel niji ostalo precej večjih in velikih dobitkov. Kdor si jih rad sam izbere, naj hiti z nakupom;* kakor vse kaže, bodo kmalu pošle. =========== »DOMOVINA. hvale vredna, ako bi se izvrševala enako za vse gostilne brez izjeme. Dogodilo pa se je, da je bila neka gostilna ovadena že sedemkrat, nekatere druge, čeprav so točile čez policijsko uro, pa no-benkrat Občinski odbor naj poskrbi, da se bo ta služba vršila v redu nad vsemi gostilnami, ki naj vse točno zapro lokale ob določeni policijski uri. VRLIKA NEDELJA PRI ORMOŽU. Naš dekan g. Friderik Horvat nam je vedno pripovedoval, da je boJehav, toda 12. t. m. je bil na prižnici tako krepak, da skoro ne verjamemo v njegovo bolezen. Ko bi Vi, gospod uiednik, bili pri njegovi pridigi, bi se gotovo razjokali nad «Domo-vino>. Po «Domovini» in po «Jutru> je g. dekan udrihal s tako jezo, da smo mislili, da bo vsak čas skočil raz prižnice, bežal v Ljubljano ter zaplenil «Domovino> in , so dosegli samo, da se je število bralcev in «Jutra> pomnožilo. Enak bo uspeh prizadevanja g. dekana. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Klerikalci so že začeli pri nas z živahno agitacijo za volitve v oblastno skupščino. Med njimi je najprizadevnejši g. Napret iz Marna, ki je napovedal dva velika shoda za Sv. Jedert in Hudo jamo, na katerih bo nastopil kot glavni govornik g. Terseglav, urednik iz Ljubljane. Izjave g. Napreta, da bo dobila SLS pri Sv. Jederti večino glasov, smatramo za prazno samotolažbo. Volitve bodo pokazale, da je ves njegov trud zaman in zagotovljeno je, da je samostojnodemokratska ideja pri Sv. Jederti še bolj utrjena kakor nekdaj. Rudarji in drugi stanovi pri nas imajo že dovolj klerikalnih obljub skozi celih osem let. Voditelji klerikalne stranke se varajo, ako so mnenja, da bomo šli na lim kandidata g. kaplana iz Trbovelj. Veselijo nas oni napovedani veliki shodi ljubljanskega gospoda, kjer bomo lahko javno dokazali, da nam je že dovolj potrpljenja pod pogubonosno politiko klerikalne stranke. ST. RUPERT NAD LAŠKIM. Prosvetna zveza je sklicala pri nas predavanje na inicijativo požrtvovalnega g župnika. Zbralo se je precejšnje število poslušalcev in nestrpno pričakovalo predavatelja Prosvetne zveze iz Celja. Nastalo je Manico. Prva mu je umrla, ko je bila stara jedva 12 let. Tako mu je ostala samo Manica. Manica je bila popolnoma očetovih lastnosti: domišljava in zelo ošabna ter je prezirljivo gledala na svoje tovarišice. Nekega jesenskega dne je Rovtar nenadoma umrl. S konjem se je peljal na lukovški sejem, nazaj grede pa ga je namočil dež, moža se je lotila pljučnica in tekom desetih dni je bil pokojnik. Po očetovi smrti je Manica postala lastnica vsega bogastva. Precej časa ni mogla pozabiti svojega očeta. Pa na tem svetu vse pride in vse mine. Tudi bogato dekle je čedalje bolj pozabljalo svojega očeta. Začeli so se oglašati Manici razni snubci, kajti fante je vleklo k njej tudi bogastvo. Ošabna Manica pa je našla na vsakomur kakšno napako: ta je bil prestar, drugi pre-dolgočasen, tretji presiromašen. K Manici se je hodil ženit tudi Liparjev Tine iz sosednje vasi. Fant je bil prepričan, da se bo njemu posrečilo, kar se ni drugim. Imel je od doma tisoč goldinarjev dote, pa še teta mu je obljubila pet stotakov, ako se mu bo vse srečno izteklo. Neko nedeljo po Veliki noči je šel Tine praznično opravljen snubit Manico. Ošabna deklina mu je najprej dobro postregla, nato pa sedla za mizo njemu nasproti. Nekaj časa je govorila fantu sladko in zapeljivo. Fant je dobil pogum in jo je kar vprašal, kdaj bi bila lahko poroka. Takrat pa je vstala ošabnica In mu rekla: «Ne, ne, Tine, tako se pa nisva zmenila! Poprej bo Sava tekla na drugo stran, kakor med nami presenečenje, ko smo opazili v osebi predavatelja klerikalnega konzumarja iz Laškega. Ljudstvo je bilo pripravljeno na obširno predavanje in končno opazilo, da gre samo za požrtvovalno reševanje barke laških konzumarjev. PUŠENCI PRI ORMOŽU. Otvoritev postajališča na železniški progi Ormož-Hodoš je za tu-kajšne domačine okoličane velika pridobitev. Kakor povsod tako je bilo tudi tukaj skupno postopanje na pravem mestu. Vsi dobro misleči naj še zanaprej tukaj in drugod to dobro zapomnijo. Da. bo postajališče trajno, ga je treba uporabljati in vse ceste, pešpoti, mostove in brvi popravljati tako, da so bližnice do kolodvora dobro uporabne. Potrebne so tudi občinske table, posebno ob cestah. HARDEK PRI ORMOŽU. Našemu gasilnemu društvu načeluje že 15 let, a gasilni župi 12 let, neumorno delujoči in za gasilstvo kakor za narodnost in gospodarstvo sploh zaslužni veleposestnik gosp. Franc Hanželič, poznan in čislan daleč naokrog. V zadnjem času je močno zbolel. Vsi člani društva, prijatelji in dobro misleči prebivalci mu želimo zopetnega zdravja. HUM PRI ORMOŽU. V enem tednu nam je neusmiljena smrt pobrala kar tri može, in sicer Franca Grlico v 52. letu, Franca Zadravca v 65. letu ter Jurija Novaka v 71. letu starosti. Prvi je bil usnjar, drugi posestnik in bivši občinski odbornik, tretji pa napreden posestnik. Številne otroke so lepo vzgojili. Naj v miru počivajo! KRIŽEVCI (Prekmurje). Naše prostovoljno gasilno društvo bo priredilo 26. t. m. v prostorih gostilničarja g. Josipa Kahra plesno veselico s konfeti, serpentinsko vojno in šaljivo pošto. Društvo vabi na udeležbo domačine in sosede. se bova midva poročila. Res, ti si postaven fant, nič ti ne^rečem, samo eno napako imaš, da težko govoriš. Pomisli, ko bi imela midva kaj otrok, kaj bi bilo, ko bi tudi ti potem jecljali. Ne smeš zameriti! Prideš pa še lahko večkra.t k meni, saj pri nas imamo vedno kaj pijače in tudi pod zobe se kaj dobi. Kaj takega se pa še ni prigodilo Tinetu. V resnici je kako besedo bolj težko izgovarjal, jecljal pa le ni. Da bi mu kdo očital jed in pijačo, to se mu pa še ni pripetilo. Zato je z veliko nevoljo vrgel goldinar na mizo in odšel. Škocijanški mežnar je sedel pred svojo hišico, ko je prišel mimo Liparjev Tine. «No, Bog daj, Tine, odkod pa, odkod? Tako slabe volje si videti.« Fant je prisedel k staremu znancu in mu povedal zgodbo z Manico. «To ni nič hudega, Tine. Ali hočeš, da prav pošteno osmešiva to ošabnico?« Tine je takoj soglašal s predlogom in obljubil mežnarju tudi pošteno plačilo. Tine in Tomažek sta se natančno domenila. kako bosta vse to izvedla. Bilo je tretjo nedeljo za tem, ko se je ženil Liparjev Tine pri Manici. Okrog druge ure popoldne se je ustavila pred Rovtarjevo hišo lepa kočija, iz nje sta stopila dva mlada gospoda, kočijaž pa je ostal spredaj na kozlu in brzdal iskra vranca. Manica je že oddaleč videla te ljudi; stala je na pragu in z rokami, oprtimi v boke. Mlada gospoda sta pozdravila zalo dekle in vprašala, aH so prav prišli In kje je zala nevesta Manica. Dekle, ki mu je prijala laska- ■'j IVANJKOVCI. Naša krajevna organizacija^ SDS bo imela svoj izredni občni zbor. v nedeljo" 19. t. m. ob 14. uri v tukajšnji dvorani. Na dnevnem redu bo poročilo o političnem položaju in oblastnih skupščinah ter razgovor o predstoječih, volitvah v oblastne skupščine. SODRAŽICA. Dne 8. t. m. se je vršil pri nas 6. redni občni zbor krajevne organizacije SDS, združen s strankinim dnevom. Navzočih je bilo nad 70 članov. Kljub slabemu vremenu so prišli tudi naši vrli zaupniki iz okoliških vasi. Predsednik g. Jože Oberstar je otvoril občni zbor ter v daljšem govoru obravnaval naš gospodarski in'' politični položaj. Med drugim nam je pojasnil veliko važnost oblastnih volitev, ki so sedaj razpisane, razložil pomen strankinega dela in poudarjal velik napredek naše stranke v vsej državi, kar so navzoči vzeli z zadovoljstvom na znanje, in navdušeno odobravali izčrpno in zanimivo po!-, ročilo. Tajnik g. Adolf Ivane je poročal o delovanju organizacije in podal zanimivo statistično poročilo o članstvu in časopisju. Nato se je z vzklikom in soglasno izvolil novi odbor, in sicer med drugimi za predsednika g. Josip Oberstar, za tajnika pa g. Adolf Ivane. Poleg tega so se izvolili strnakin poročevalec in zaupniki stranke. H koncu zborvanja se je oglasil k besedi tudi gosp. podpredsednik Mihael Vrbič, ki je v dalj-, šem govoru ožigosal nesposobnost in kratkovid-noost gotovih javnih činiteljev, ki bi imeli skrbeti za gospodarski in kulturni napredek naše občine, pa so je, žal, še vedno zavozili. Razburila je zborovalce posebno zadeva glede zdravnika. G. Vrbič je tudi razpravljal o željah, potrebah in nalogah organizacije, oziroma volilcev, in žel za svoja zanimiva izvajnja živahno odobravanje. vost, je takoj povedala, da je ona iskana Manica. Manica je povabila gospoda v hišo, domačemu hlapcu pa naročila, naj pripravi prostor za konje v hlevu in naj zapelje tudi kočijo pod streho. Tudi kočijaža je povabila v hišo. Ko so gospodje sedli za belo pogrnjeno mizo in jim je Manica nanosila vsega najboljšega, kar je mogoče dobiti na kmetih, je vstal izza mize eden gospodov in slovesno izpre-govoril: »Pozdravljena, zala gospica Manica, najprej se Vam v imenu svojega tovariša Karla zahvaljujem za izkazano prijaznost in gostoljubnost, a nato Vam moram povedati, kaj nas je privedlo k vam. Moj tovariš Karel se je odločil, da Vas zasnubi, ako Vam namreč ugaja. Naprosil je mene, da jaz v imenu njega izpregovorim te besede. Prijatelj Karel je bil osem let v Ameriki. Sreča mu je bila mila, tako da ima sedaj črez 5000 goldinarjev prihranjenega denarja. Pri Vas je kot nalašč priT pravljen kraj tudi za gostilno, poleg tega pa je moj tovariš vajen kmetijstva, saj je kmečki sin, doma v obližju Kranja. Če Vam torej ugaja, se domenita! Kličem pa že naprej: ,Vse k najboljši sreči!'* Manica je bila kar omamljena od te nepričakovane sreče. Ženin ji je ugajal, denar tudi, najbolj pa to, da bo gostilničarka. Hitro so se domenili o vsem potrebnim in določili dan, kdaj gredo delat pisma. Šele proti večeru so se neznanci odpeljali. 2e naslednjega dne so po vsej okolici vedeli, da se bo Manica omožila z bogatim ženinom. (Dalje prlh.) OSKRBA KMETIJSKEGA ORODJA. K najvažnejšim našim gospodarskim pripomočkom šte:'emo poljedelsko orodje. Naša kmetija ga potrebuje v različni sestavi in kakovosti. Veliki pomen, ki ga ima dobro orodje za kmetijski obrat, ve ceniti vsak boljši posestnik in zato si ga napravi in preskrbi v čim boljši popolnosti. Današnji napredek kmetijstva moramo v veliki meri pripisati na rovaš dobrega in popolnejšega orodja. Po naprednih krajih imamo danes vsakoletne razstave, ki ne obsegajo nič drugega kakor samo kmetijsko orodje in stroje. Prav tem razstavam moramo pripisati velik delež, če se je izdelovanje kmetijskega orodja tako izpopolnilo in če so se kmetijski stroji tako močno razširili med kmetskim prebivalstvom. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo 14. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 798 Din 50 par do 801 Din 50 par; 100 nemških mark za 1349 Din 80 par do 1352 Din 80 par; 1000 madžarskih kron za okrog 79 par; 100 italijanskih lir za 250 do 260 Din; 1 dolar za 56 Din 55 par do 56 D m 75 par; 100 francoskih frankov za 229 do 231 Din; 100 češkoslovaških kron za 167 Din 82 par do 168 Din 62 par; 100 švicarskih frankov za 1094 Din 47 par do 1097 Din 47 par. Seins* 18. decembra: Brežice. 20. decembra: Teharje. 21. decembra: Laško, Krašnja. Navzoči so se razšli z ojačenim čutom medsebojne solidarnosti in z novim veseljem za politično delo. SODRAŽICA. V nedeljo dne 12. t. m. se je vršil pri nas ustanovni občni zbor Streljačke družine. Udeležba je bila nad vse zadovoljiva, in sicer do 100 fantov in mož. Občni zbor je otvoril g. Stanko Vodopivec in pojasnil namen družine. Kapetan g. Bratuž, ki je prišel kot delegat v Ljubljano, je nadrobno obrazložil korist, ki jo imajo od take organizacije mladeniči, posebno oni, ki še niso bili vojaki. Prav lep je bil govor g. Vrbiča, ki je navzoče navduševal za delo v Streljački družini. Pojasnil je stališče naših grabežljivih sosedov in njihovo delo v tej smeri. Svoj govor je zaključil z verzi, ki jih je general Maj-ster napisal na Malgajev spomenik: «Jaz nisem mrtev, o, jaz le spim, le čakam Vas, da grem med Vas v St. Vid in Dravo našo Žilo pit!> Vtis, ki ga je napravil na poslušalce, bo nepozaben. Pre-čitala so se pravila, ki so se z malimi spremembami soglasno sprejela ter je takoj pristopilo nad 70 članov. Izvolil se je odbor z g. Vodopivcem na čelu, ki bo gotovo kos prevzetim dolžnostim in bo pomagal do krepkega razmaha Streljačke družine, ki je ena izmed prvih na deželi. Zborovanja so se v večjem številu udeležili tudi naši somišljeniki iz Kočevja, ki bodo skušali uresničiti to misel tudi v naši okolici, da se strnemo enkrat v mogočnem Streljačkem okrožju. PREVALJE. Sokolsko društvo v Prevaljah je na zelo svečan način praznovalo narodni praznik ujedinjenja. Priredilo je telovadno akademijo in igro «Ave Patria*, kjer so prvič nastopili na odru naši Sokoli. Pred početkom telovadbe nam je društveni starosta br. Sedej v krasnih besedah orisal pomen ujedinjenja v zgodovini Jugoslove-nov in se spomnil naših še neodrešenih bratov, poudarjajoč, da naše ujedinjenje še ni popolno, dokler ne zašije solnce svobode tudi njim, ki danes še ječe pod tujčevim jarmom onkraj krivičnih meja. Po končanem govoru je društveni tamburaški zbor zaigral «Bože pravde*. Kot prva telovadna točka je bil nastop najmlajših. Pod vodstvom načelnika br. Vidmarja je deca v starosti od 4 do 6 let (dečki in deklice, 12 po številu) izvedla prav lepo svoje točke, za kar je žela splošno odobravanje. S to točko je br. načelnik pokazal, da se zaveda svoje dolžnosti in da razume ravnati z deco. Nadalje so sledili: ženska deca, moška deca, ženski naraščaj. Vsi so izvajali proste vaje prav dobro. Najbolj pa sta ugajali točki članov in članic s prostimi vajami na godbo. Lepe uspehe je dosegla tudi vrsta na bradlji. Po telovadbi je bila dobro podana igra cAve Patriaj, katero so predvajali igralci pod vodstvom br. Mezeta. Igralcem kličemo: Le pogumno naprej! SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Dne 10. t. m. se je vršil tukaj sejem, ki sicer ni bil preveč dobro obiskan od kmetovalcev, pač pa je prišlo precej kupcev. Živine se je prodalo v Avstrijo dva, v Italijo pa en vagon. Pač skrajni čas, da pride med ljudstvo kaj denarja. — V nedeljo 12. t. m. se je vršil ,v šoli občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki pa je bil zelo slabo obiskan. Čuditi se moramo, da se ljudje ne zanimajo bolj za tako važno sadjarstvo. Nekaterim posestnikom je ravno sadje prineslo zadnja leta precej denarja, pa bi ga še lahko več, če bi bili organizirani. Nekateri posestniki, zlasti oni v ravnini, so se začeli zanimati za hmelj in so ga že letos nekaj pridelali. Za naprej ga še bo pa več, ker ugodne cene hmelju silno mikajo Šentjurčane. Hmelj bo najbrž uspeval precej dobro, posebno tam, kjer nimajo prevlaž-nih njiv. MALA NEDELJA. Na Štefanovo dne 26. t. m. bo priredil potovalni kino Ferdo Kosi zanimivo kinematografsko predstavo cMehikanski razbojniki*, napet film iz Mehike in burko «Nap in Nelly> v kateri igrata glavno vlogo dve opici. Prva predstava točno ob 3. uri, a druga točno ob pol 7. uri zvečer. Ne zamudite in oglejte si vsi od blizu in daleč to predstavo. Pri poljedelskem orodju je važno, da ga imamo v zadostnem številu in v najboljši kakovosti in da ga držimo v dobrem stanju in v. najlepšem redu. Prav sedaj pozimi imamo ziato priliko, da se pobrigamo za svoje gospodarsko orodje in da ga pripravimo za prihodnje leto. Pred vsem ga je treba pregledati. Če je orodje potrebno popravila, naj se da sedaj pozimi popraviti, ne pa šele na spomlad, ko je treba z njim delati. Načeloma se morajo vse poprave takoj zvršiti. V ostalem je pa orodje pravilno shranjevati, da ne trpi nobene škode. Orodje mora biti spravljeno na suhem in pod streho, da ne prideta zraven ne moča ne vlažnost. Najbolj zanikamo ravnamo, če puščamo orodje zunaj na planem, kjer je izpostavljeno vsem neugodnostim vremena. Po vsaki rabi je orodje skrbno očistiti in spraviti na suhem. Prav ravnajo tisti gospodarji, ki vse tiste železne dele orodja, ki radi rjavijo, namažejo s petrolejem ali ceneno vazelino, vse druge dele pa z oljnato barvo. Da se nam leseni deli orodja bolj ohranijo, je dobro, da jih namažemo z oljnato barvo ali pa karbolinejem. Stroški za tako ohranjevanje orodja se nam izplačajo, ker nam tako orodje dalje časa trpi in je sploh bolj porabno. Red v gospodarstvu zahteva pa tudi, da imamo vse orodje spravljeno na svojem mestu. Kakor hitro je očiščeno, ga je spraviti na določen prostor. Plugi naj so na svojem prostoru, ravno tako brane, okopalniki itd. Povsod ima biti red in snaga. Orodje pa,- ki nam manjka, dajmo pravočasno omisliti, da ne bo prepozno in da ne ostanemo brez njega o času, ko ga nujno potrebujemo! Tedenski tržni pregled ŽITO. Na zunanjih tržiščih cene malo valujejo, vendar se v splošnem gibljejo na nizkem stanju. Ugodni žitni letini v Južni Ameriki in Avstraliji ne dopuščata skakanja cen. Na novo-sadski blagovni borzi so bile 14. t. m. za 100 kg na debelo naslednje cene: pšenica 285 Din, oves 167 Din 50 par, turščica 140 do 155 Din. ŽIVINA. Položaj na živinskih tržiščih je vedno enako slab. Ponudba je vedno večja kakor povpraševanje. Izvaža se malo. Cene se drže pri-lično na enem in istem stanju. Na mariborskem sejmu 14. t. m. so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli, debeli 7 Din 50 par do 8 Din 25 par, poldebeli 7 do 7 Din 25 par, plemenski 6 do 6 Din 75 par, biki za klanje 4 Din 25 par do 7 Din, krave, debele, 5 Din 50 par do 6 Din 25 par, plemenske 4 Din 50 par do 5 Din 50 par, za klo-basarje 2 Din 75 par do 4 Din, molzne in breje krave 5 do 6 Din, mlada živina 7 do 8 Din 50 par. Cene mesu: goveje meso 8 do 18 Din, telečje 9 do 19 Din, svinjsko 10 Din 50 par do 27 Din za kilo- i gram. " ^ ^ Kratke vesti = Priglasitev zasebnih žrebcev k liceneiranju. Mariborski veliki župan razglaša: Na podstavi zakonitih predpisov o licenciranju žrebcev se razglaša, da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, prijaviti te žrebce najpozneje do 1. januarja 1927. pri onem sreskem poglavarju, v čigar okolišu je žrebec postavljen. Pri zglasitvi žrebca, ki se izvrši pismeno ali ustno, se mora obenem naznaniti: a) ime, priimek, bivališče in občina žrebčevega lastnika; b) pasma in red, starost in barva kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarjamo, da se za žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svoječasno bo razglasila državna žrebčarna, kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licence). Pripominjamo, da je razpisani rok 1. januarja 1927. skrajni rok; na pozneje došle prijave se ne bo moglo ozirati. Obrtniški vestnik o Obrtniško zborovanje v Celju o Obrtni banki SHS. Zaradi velike važnosti nove Obrtne banke kraljevine SHS, ki bo tekom prihodnjega leta začela poslovati, so obrtniške zadruge Celja in Okolice sklicale shod v veliko dvorano Celjskega doma, da za to važno stanovsko ustanovo zainteresirajo vsakega posameznega obrtnika. Otvoril je zborvanje ob prav lepi udeležbi prvobori-telj štajerskih obrtnikov g. Ivan Rebek. V obsežnem poročilu je nato g. dr. Ivan Pless predočil zborovalcem ogromen pomen, ki ga bo imela Obrtna banka SHS za naše obrtništvo. Ustanovitev te banke je začetek nove faze v razvoju našega obrtništva. Zahtevam slovenskega obrtništva po podružnicah v Sloveniji Narodna skupščina ni ugodila, vendar je to vprašanje sedaj krenilo na ugodnejšo pot, tako da smemo upati, da se bo obenem s centralo v Beogradu ustanovila tudi podružnica v Ljubljani. Poročevalec je nato pojasnil zakonska določila, po katerih bo banka uživala izredne predpravice pred drugimi denarnimi zavodi. Oproščena bo davkov, doklad in taks. Država za svojo 40odstotno udeležbo pri glavnici ne bo dobivala dividende. Po zakonu morajo imeti samostojni obrtniki v upravi vedno nadpolovično večino. Vpisovanje delnic se bo zaključilo dne 15. januarja 1927. Po pravilih se vplača pri vpisu samo 20 odstotkov nominalna vrednosti in 5 Din za stroške na delnico, skupno torej 45 Din, ker je nominale 200 Din. Ostanek je plačati v enakih mesečnih obrokih do 31. marca 1929. S tem je omogočena udeležba pri banki tudi najmanjšemu obrtniku. JgPo vsej Sloveniji gre glas: f ^Le »Domovina" je za nas I? »Domovina" svojim prijateljem in prijateljicam za božične praznike Iz številnih dopisov, ki nanfrjih pošiljajo naši1 čitateiji in čitateljice, vemo, da jim zelo ugajajo lepe povesti in poučne knjige. Žele jih zlasti sedaj, ko so dolgi večeri. Da bi njihovim željam ustregli in jim pomagali preskrbeti lepe in cenene knjige, smo se dogovorili z največjo slovensko založnico in knjigarno Tiskovno zadrugo v Ljubljani, da nam je odstopila po zelo znižanih cenah nekaj svojih lepih knjig. Iz teh smo zbrali po tri knjige skupaj in jih po polovični ceni prepuščamo za božič svojim prijateljem. Sestavili smo pet zbirk krasnih knjig. Vsak naš čitatelj ali čitateljica jib lahko dobi vse skupaj (15 knjig) za 100 dinarjev ali vsako zbirko zase (po 3 knjige), katero pač hoče, le za 20 dinarjev razen poštnine, ki je navedena pri vsaki zbirki posebej. Te zbirke se morejo naročiti le od 15. decembra t. 1. pa do svetih treh kraljev. Cena je znižana za več kakor polovico. Nakup in naročila se vrše z naročilnico, ki se izreze iz «Domovine», ter le proti takojšnjemu plačilu. Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte). Kdor predloži naročilnico, ima pravico do nakupa vseh pet ali pa poedinih zbirk. Kdor naroči po pošti, naj nalepi naročilnico na dopisnico in pošlje izpolnjeno na upravo cDomovine* v Ljubljani. C (6 S 3 J > o £ o n > IO o a o a >o o a .SP '5* M o M h S N a •m O ■ n O ca< ce •a >t> 2 ce a 03 M xa o A M Cela zbirka le 20 dinarjev mesto 44 dinarjev in poštnina posebej Z dinarjev. zbirka: II. iz Veliki inkvizitor. Ljubezenski roman najsrainotnejše dobe človeške zgodovine. Drobiž. Zbirka šaljivih in zabavnih povesti. Dojenček. Navodilo, kako je ravnati z malimi otroci in jih hraniti. Cela zbirka le 20 dinarjev mesto 40 dinarjev in poštnina posebej 5 dinarjev. III. zbirka: Žrtve. Roman iz življenja na kmetih. Prigode gospoda Kolina. Povest. Lisjakova hči. Povest. Cela zbirka le 20 dinarjev mesto 40 dinarjev in poštnina posebej 5 dinarjev. IV. zbirka: Sodnikovi. Povest iz kmečkega življenja. Zgodbe kraljeviča Marka. Do Ohrida in Bitolja. Popis Južne Srbije. S slikami. Cela zbirka le 20 dinarjev mesto 42 dinarjev in poštnina posebej 5 dinarjev. V. zbirka: Gusarji (Morski razbojniki). Roman iz življenja morskih roparjev. Tik za fronto. Smešne povesti iz vojne dobe. Jenkove pesmi. Cela zbirka le 20 dinarjev mesto 40 dinarjev in poštnina posebej 5 dinarjev. Vsaka zbirka stane torej s poštnino vred le 25 dinarjev. Svojim prijateljem svetujemo, da se v čim večji meri poslužijo izredno ugodne prilike za nakup knjig in one zbirke, ki jim najbolj ugajajo. Naj ne pozabijo, da jih dobijo samo sedaj za polovično ceno. narja. Kmet mu je tudi odkazal delo, toda, joj, rogatec je bil z vsakim delom naenkrat gotov. Ko je kmet uvidel, da vragu nikakor ne bo mogel preskrbeti toliko dela, da bi bil vedno zaposlen, je obupan odšel z doma, ker je bil prepričan, da je zdaj njegova duša izgubljena. Spotoma sreča staro ženico, ki ga ogovori in vprašuje, zakaj je tako potrt. «Kaj ti bom pravil,» meni kmet, «saj mi itak ne moreš pomagati!» No, ker ženska le sili in sili vanj, ji naposled potoži svoje gorje. «0, če ni hujšega,* se zasmeje ženska, «se ti pa ni treba tako kislo držati.« Nato mu da polno rešeto prav zmršenih ženskih las, kamen in kladivo. «Pojdi in naroči vragu, naj na kamnu s kladivom toliko časa kuje te lase. da bodo vsi čisto ravni. Pri tem pa ne sme nobenega streti.» Kmet res gre in odkaže hudiču novo delo. Vrag se loti in dela. toda kmalu spozna, da ie njegov trud zaman. Ves besen vrže vse skupaj proč in zakriči: «Česar hudič ne ve, ve pa baba!» Nato premagan odide in kmet ie bil rešen. Istočasno z naročilnico je treba poslati denar po poštni nakaznici ali po položnici (ne !), ki se lahko dobi pri vsakem poštnem uradu za 25 par, na naslov: Tiskovna zadruga v Ljubljani, poštnočekovni račun št. 10.708. i * SEZNAM KNJIG V POEDINIH SKUPINAH. i. zbirka: Hči papeža. Roman Lukrecije Borgia, hčere papeža Aleksandra VI. Spisan po zapiskih Škofa Burkhardta, papeževega tajnika. Nalezljive bolezni. Popis raznih bolezni (vročinske bolezni, griže, koz, škrlatinke itd), njih zdravljenje in oskrba bolnikov. S slikami. Dalmatinske^ povesti. Povesti. MODRA ŽENSKA. (Koroška.) Siromašen kmet, ki mu je šlo vse narobe in vedno bolj navzdol z gospodarstvom, se je naposled zaletel k samemu zlodju po pomoč. Satan je bil takoj pripravljen. Obljubil mu je denarja, kolikor bi ga kmet hotel, a kmet mu je moral obljubiti, da preskrbi vragu vedno dovolj dela, sicer zapade dušo. Kmet je bil s predlogom zadovoljen in zlodej mu je res takoj prinesel cele kupe de- SVETA PEC. (Koroška.) Ko so nekoč pridrli Turki na Koroško, so hoteli v današnje Sele. Spotoma jih je prehitela noč. Tema je bila takšna, da niso mogli naprej ne nazaj. V tej stiski nalete na nekega kmeta in mu vele, naj jim pokaže pot. Ubogi kmet se jih tako prestraši, da od same groze ne more izustiti nobene besede. Dolgo se na vse načine brani in izvija, toda vse zaman! Turki mu zagroze s smrtjo. Iz te zagate reši kmeta naposled srečna misel. Mirno gre pred nejeverniki in jim kaže pot. Hodijo in hodijo, cele ure že vodi kmet turško četo, ko prispo slednjič na visoko goro. Tam kmet v temi nenadoma smukne s poti, Turki pa mirno gredo dalje in nič hudega sluteči drug za drugim počepajo v strašen prepad, ki se mu je bil kmet spretno izognil. Cela č&ta je na ta način v nekaj trenotkih uničena, kmet pa gre in pove veselo novico po vasi, ki je bila na ta način samo s kmetovo zvitostjo in hrabrostjo rešena strašne turške šibe. V spomin na ta dogodek se prepad, oziroma skalovje nad njim še dandanašnji imenuje Sveta peč. Ivan Albreht. Prosimo milodarov za poplavljence F ■Ji:: UCr gospodinje, katere do sedaj še ne kupujejo prvovrstnega pridatka h kavi, naše domače KOLIN SKE CIKORIJE, PRHQTMA da s popolnim zaupanjem povsod zahtevajo ri\V/011UU, KOLIN S KO CIKORIJO in gotovo bodo zadovoljne. — Pri nakupovanju PA7ITP da dobite pravo našo KOLINSKO CIKO-* RIJO, katero iz najboljših snovi z novimi modernimi stroji izdelujejo izvežbani domačini in ki zato zasluži, da se uporablja v vsaki slovenski rodbini. > 284 iM NOVOSTI * Naročnike, ki so za to leto z naročnino še na dolga, prosimo zadnjikrat, da jo poravnajo še pred prazniki, ker bomo takoj po božiču odbrali vse dolžnike in jim ustavili list. Naročnina, letno 30 dinarjev, je tako malenkostna, da je zmore vsak in na leto odtrgati si borih 30 dinarjev ni za nikogar težko, saj ne znese ves odtegljaj dnevno niti 10 par in tedensko niti 1 dinar. Slednjič pa je „Domovina" tako obsežen, zanimiv in priljubljen list, da ga ne opusti nihče, kdor si ga je le parkrat natančneje ogledal in raje ga točno plačuje v strahu, da mu ga drugače uprava ustavi. Zato pričakujemo, da se bodo do praznikov pobrig li vsi za-ostankarji in dolino naročnino do zadnje pare poravnali. Uprava „Domovine". * Volilcem SDS. Po možnosti bomo že v prihodnji številki objavili vse naše kandidatske liste za volitve v ljubljansko in mariborsko oblastno skupščino. Opozarjamo že vnaprej, naj naši vo-Iilci dobro pazijo, v katero skrinjico imajo voliti v posameznih srezih. * Ne pozabite na nagrade, ki so razpisane za najmarljivejše nabiralce novih naročnikov. Do 10. januarja 1927. pošljite sezname novih naročnikov obenem z naročnino pod pogoji, ki smo jih označili v zadnji številki. * Bohuslav Skalickj- t V novomeški bolnici je 9. t. m. nenadoma preminul ravnatelj kmetijske šole na Grmu svetnik g. Bohuslav Skalicky. Njegova smrt je težko zadela njegov zavod in vse naše vinarstvo, ki je imelo v pokojniku svojega velikega strokovnjaka. Ravnatelj Skalicky si je stekel velike zasluge pri obnovitvi in razvoju našega vinogradništva in kletarstva. Na tem polju,' je deloval med Slovenci nad 30 let. Pokojnik je bil češkoslovaški rojak ter je leta 1895. nastopil okolice, da bo uvedel v svrho razbremenitve nabrala med našimi rojaki 145 dolarjev v korist sodnih, odnosno političnih oblastev na podlagi poplavljencem v Sloveniji in poslala ta znesek točke 42. zakona o zavarovanju delavcev prisilno kot četrto zbirke Rdečemu križu v Ljubljani. Naj- izterjavo zapadlih zavarovalnih prispevkov po lepša hvala za velikodušni dar. lastnih izvršilnih organih, ki se bodo izkazali s posebno legitimacijo urada. * Dar za poplavljence. Okrajna hranilnica in ♦ Radikalska stranka v Sloveniji se bo opustila. Zadnja cLjudska samouprava*, glasilo kočevskih radikalov, prinaša vest, v kateri ugotav- ....... . , „ . ,r lja, da predsedstvo okrožnega odbora radikalske posojilnica v Škotji Loki jedarovalazapoplav- sJtr'ankePLjubljana.Novo mesgto že skoro dve leti ljence v škofjeloškem okraju znesek 20.000 Dm, J ' Radikalsko glasilo ugo- in sicer se je 13.000 Din razdelilo v gotovim, J « organizacije ne dobe nobenih navodil, 7000 Din se je pa odpisalo na račun obrest. °%J^o5eXestankov, niti shodov, kaj šele de- posojil- ijanj. Glasilo kočevskih radikalov priznava s tem, * Smrt v valovih Drave. Pišejo nam: Ker da jemije radikalska stranka pri nas konec, za-brod na Zavrču ne more voziti, se je preteklo radi neSpoSobnosti svojih voditeljev. nedeljo neka skupina ljudi hotela prepeljati v j , žreban;e loterije društva «Trgovska akade-čolnu z desnega na levi breg. Voznik pa m bil &> Dmgtvo T ka akademija v Ljubljani zadostno vešč svojemu poslu ter je tako nesrečno g istankom _ velikega župana določilo zavozil, da se je čoln prevrnil pn čemer je uto- Jrok za žrebanje sregk 8voje loterije na dan nila ena oseba. Tudi za ostale, ki so se rešili,j3Q okto5ra 1927. Preložitev žrebanja za kopelj ni bila prijetna. , nekaj mesecev je bila potrebna iz tehničnih raz- * Pozdrav iz Kanade. Iz Edmontona (Kanada) jogov Zanimanje za to loterijo je jako živahno, nam pišejo: Vesele božične praznike in srečno predvsem zato, ker so pogoji izredno ugodni (do-novo leto želimo vsem Slovencem in Slovenkam bitkov gg5 od 50 do 100.000 Din; srečke po 10 slovenski fantje v Kanadi. Opozarjamo vse Slo- dinarjev). Treba pa je, da loterija ne bo dobička-vence, ki želijo čez morje v Kanado, naj prej nosna sam0 za kupce srečk, temveč čim uspeš-dobro premislijo, kaj delajo, ker se potem, ko nejga za društvo in njegovo akcijo za zgradbo prispejo semkaj, nepremišljenost ne da več tako trgovske akademije in podpiranje dijakov, ki se lahko popraviti. Poleti se je tukaj dale še živeti, pOSVetijo višjemu trgovskemu študiju. Pozivamo ko so imeli farmarji delo, a sedaj, ko se zima zatQ vge zavedno trgovstvo in trgovske organi- , bliža, ni dela. Brezposelnost je vedno večja, j zacij6i ki so prevzele propagando in razpečavanje Mnogo rojakov bi se rado vrnilo domov, toda ni-! nagih sregki da tekom prihodnjih mesecev, ki so majo sredstev za potovanje. Sem v Kanado va- ge na razpolago, razpečajo ?im večje število srečk. ! • _ J — 1 „ .. _ _ tnnmAMiS Iri T-.I rorli ^ rvVvll 1 PO. -v. , .. „ • Pet dni v zasneženem vlaku. Ze zadnjic smo poročali, da so bili ob progi iz Splita proti Za- pri nas svojo službo. Mnogo je tudi pisal ter bil tala: Draga Cimerman, Franc Pečnik, Jože Crešnovar, Janez Cimperman, Julijana Zelič, Angela Podmenik. * Pismo iz Toronta v Kanadi. Pišejo nam: Draga ol>lva se v vse d dobro asorflronlO IcoIooi/a2nJ6 trgovina^. tem je Widervolova zopet okrevala in se vrnila domov. To je izvedel Tekavc in se sredi novembra nepričakovano zopet pojavil v njenem stanovanju. Brez besede je naglo zaporedoma oddal na VVidervolovo dva strela iz puške in jo smrtno zadel. Nato je naperil puško proti sebi in si pognal kroglo v praa. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je podlegel poškodbam. »EDINOST" VESTNIK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI ljubljanske ponto na smrt obsojen 2Sletni konjski mešetar Janez Jarc i/ Vaš pri Preski, ki je bi) obtožen, da je v novembru lanskega leta ubil svojo ljubic^ Angelo Kopačevo. Dne 10 t. m. bi se morala izvršiti usmriitpv. Jarčev zagovornik g. dr. Janko Zirovnik je poslal takoj, ko je bilo Jarru sporočeno, da bo usmrčen. kralju ekspres-no brzojavko, v kateri je prosil za Možitev izvršitve smrtne kazni. ?eš. da bo dokazal z novimi pričami obsojenčevo nedolžnost. Na to brzojavko je kmalu sledi) odg vor. da je usmrtitev ustav- je med drugim opozarjal zbrano mladino na naloge, ki jo čakajo za osvoboditev še zasužnjenih bratov. Simona Gregorčiča ter «Našim bratom* Dolefa Prešerna je deklamiral brat Niko Gamerc, ki je žel splošno priznanje. Končno se je oglasil k besedi Zvezin predsednik, ki je v jedrnatih besedah pozival navzoče za skupen nastop v dosego naših nalog, nakar je tamburaški zbor zast iral najprej narodno himno, nato pa več pesmi. Po oficijelni proslavi se je razvila prisrčna zabava. — Dne 4. t. m. je članstvo priredilo liena in da b< ukaz o pomilostitvi sledil. Ko je Miklavžev večer, ki je istotako dobro uspel, obsojenec Jarc bil obveščen da pa je kralj po-! Kranj. Pri nas so se začele redne plesne milostil. je pričel od veselja plesati. Njegovo ve- vaie< M ka,ere vlada med Hanstvom izredeno selje se je še povečalo, ko je prišel k njemu nje pov braniteij g. dr. Žirovnik. Čim pa je zagledal, se mu 'e prav iskreno zahvaljeval za posredovanje. Končno je ekco 7 jokajoči m glasom izjavil: , da se je _____________________ _____________ _________________________o___________ razširil trg pred hotelom cLackner* ter se po- Widervolova ušla. Pozneje so jo'našli nezavestno!v knjigarnah in tobakarnah in priporočamo ob-'daljšal «Suhi most». Prostor je prav lep in daje na cesti in jo prepeljali v bolnico. Tekavc je po- činstvu, da pridno sega po njih ter uporablja do-' mestu popolnoma drugačno lice. Vodovod je bil begnil in oblastva ga niso mogla izslediti. Med I mače namesto tujih razglednic. Cena seriji 6 Din.! v zelo slabem stanju, tako da je tekla voda zelo BELEŽKE + Živahno agitacijsko zibanje za oblastne volitve po deželi. Kakor dobivamo poročila, se na deželi vedno bolj vnema agitacijsko delo za bližajoče se oblastne volitve. Naši somišljeniki se povsod drže prav krepko, ker so si v svesti, da je treba napeti vse sile, da izide naša SDS iz volilnega boja okrepljena, kajti ie z močnim zastopstvom SDS v oblastnih skupščinah ie za-sigurano tem skupščinam resno gospodarsko delo, ki je v sedanjih težkih gospodarskih razmerah nujno potrebno. Oblastne skupščine morajo biti gospodarske zbornice, ker imajo edino ta namen in ker je le gospodarsko delo v teh skupščinah v korist narodu. Klerikalci že obetajo, da hočejo tudi v oblastne skupščine uvesti brezplodno politično prerekanje in s tem oslabiti delo za ljudsko blagostanje. Da se to ne zgodi, moramo vsi na deio, da bo SLS čim manj zastopana v oblastnih skupščinah. Boj proti klerikalcem ne bo tako težaven, ker ima naše ljudstvo tekom osmih let popolnoma brezplodne politike klerikalne večine v Sloveniji že dovolj bridkih izkušenj. Naš narod ne bo šel več tako lahko na lim praznim obljubam, kakršnih se klerikalci običajno poslužujejo pri vsakih volitvah, še nikdar se niso klerikalne obljube izpolnile in se tudi sedaj ne bodo. + Brezvestno hujskanje. Z dežele poročajo, da nekateri radičevski agitatorji zlorabljajo pri agitaciji za volitve v oblastno skupščino polom Slavenske banke proti naši stranki, kakor da bi ta zakrivila to gospodarsko nesrečo, dasi je bil zavod pod vodstvom inozemcev. Kovanje političnega kapitala iz gospodarske nesreče je največja brezvestnost in hudobno igranje z ognjem, kajti s tem se ogrožajo mnogi milijoni premoženja Slovencev, pristašev vseh strank. Znano je pač, da enkrat sprožen plaz uničuje pod seboj vse in ne povprašuje po političnem pripadništvu. + Radič ne priznava slovenščini pravice državnega jezika. Te dni je predaval Stepan Radič v beograjski dvorani Kola srbskih sester o se-ijaški državi slovanskih narodov ter se izrazil o Slovencih, da se bodo morali naučiti državnega jezika. Radič torej ne priznava, da je slovenščina tudi državni jezik. Zaveznik Radičev v Sloveniji g. Pucelj prav gotovo ne bo protestiral proti takim besedam svojega vrhovnega šefa, zato pa bodo slovenski volilci pri volitvah v oblastne skupščine pokazali, da ne marajo v svojih skupščinah pristašev moža, ki omalovažuje naš jezik. i Z POPOTNIKOVE TORBE neredno, v več hišah je pa sploh ni bilo. Da bi se stvar zopet uredila na korist mesta, je sklenila mestna občina črnomeljska pregledati in popraviti vodne cevi. Od mosta, preko katerega vodi železnica, so delavci prekopali travnik ob nadami po svetu. Pokojnemu Pejnoviču, ki je bil poti, ki vodi mimo Zore v Petrovo vas; pri zaveden Jugosloven, bodi ohranjen nSjlepši spo-Weissu so prestopili na cesto ter od tam v | min! Ni ti bilo dano, da bi se zopet vrnil na mesto. Na več krajih so zadeli na napake, po-1 rodno zemljo k svoji ženi in trem malim otro-sebno pod mestnim vrtom. Vse cevi so zalili s čičem. Za nas posebno veljajo Prešernovefbesede: svincem ter omogočili, da zopet teče voda po A dneva ne pove nobena prat'ka. Mi životarimo Vsi hi epenimo po naši rodni zemlji in težko | količine tihotapskega blaga. Glavna jama ima več čakamo, kdaj se bomo mogli s prihranki zopet nadstropij, v kateri so odkrili starinske pred-vrniti domov. Zato je tem žalostnejše, da doleti j mete, razno okostje in gotovo več stoletij stara v tujini smrt človeka, ki se je podal z najboljšimi ognjišča. Jama je skoro gotovo služila nekoč kot ceveh čista in v primerni količini. od danes do jutri za dolarje, ki so namočeni s Lansko leto so naredili pošpot do župana krvjo. g, Strugarja, letos so se pa oprijeli mesta samega saj je teklo ponekod ob dežju blato kar čez cesto, j jn bralkam «Domovine». Ker je pa bila cesta bolj ozka, so jo sklenili raz- j širiti. Dobro se pozna novi odbor, ki je bil pred kratkim sestavljen. Da se mesto tako lepo razvija, se je zahvaliti županu g. Strugarju, ki je v kratkem tasu svojega županovanja napravil že prav mnogo. Na predvečer praznika ujedinjenja se je vršila po mestu bakljada ter se je naslednjega dne prav lepo obhajal tudi državni praznik; vse hiše so razobesile zastave. Prihodnjo nedeljo je Vesele božične praznike želimo vsem bralcem ZANIMIVOSTI človeško bivališče. X Bajka o najdbi Kristusovega keliha. Londonsko časopisje poroča, da je Anglež dr. Harris našel kelih, ki ga je rabil Kristus pri zadnji večerji, ko je spremenil kruh v meso in vino v kri. Kelih, ki se nahaja sedaj v Harrisovi posesti, je svoječasno odkril neki nemški starinoslovec ob priliki raziskovanj na Krimu. Kelih je iz zlato-rumenkastega stekla ter drži približno pol litra. Pri prevozu iz Nemčije v Anglijo se je posoda razbila, vendar se je angleškim strokovnjakom posrečilo, nastale škodo strokovnjaško popraviti. Na zunanji strani nosi posoda v izbočenih črkah neki grški napis. Seveda je nezmiselna trditev, da je to Kristusov kelih, ki pač ni mogel priti na Krim. X Zanimiv častni frančiškan. Iz Napolja poročajo, da je bil italijanski ministrski predsednik MODA MED ZAMORCI. Razne mode, ki so poprej potrebovale mnogo let, da so se povsod razširile, se sedaj širijo z -j. - skupščini vrhovnega vodstva viharno hitrostjo m zadnja novost se nosi le maio _„ . ® _______ fro r» _ , . , , , t oo III. reda sv. Frančiška izvoljen za častnega fran- ptiSe, Mi»!av2 ,e, obd.rova, deco, zvečer je pa ^»^J^KSS obiskal tudi odrasle ter jih malo pozabaval, kakor je pač običajno v Črnomlju. Omeniti pa še (današnjo modo. moramo, da se je poročil g. Jože Štrubelj, načelnik črnomeljskega Sokola, z gospodično učiteljico Ani^o Šetinovo. Želimo jima v življenju vse najbolje! Zdravo! Kadar se bo nabralo zopet kaj novic v torbo, se 1 om pa spet oglasil. K. M. Takšno deželo opisuje Anglež Makin, ki je prepotoval Afriko. V svojem opisu pripoveduje med drugim naslednje: «QIedal sem skozi okno in videl čudovito sliko: Zamorec v kričeče pisanih hlačah s cilin- tudi dežela smešnosti. X Užitna prst. Zemljojedci se nahajajo skoro v vseh delih s eta, in sicer povsod tam, kjer po-kazuje prst kakšno posebno sestavo, tako na pr. v švedski, Laponski in Finski, kakor tudi v Češkoslovaški, Madžarski, Mehiki in Kaliforniji. Ta PISMO IZ FRANCIJE. M o n t m i r a i 1, 10. decembra. drom, rumenimi rokavicami in z rumeno palico j J ko zvana gorska moka se ^ikjecelo pro-je pomagal črni lepotici v okrašeno kočijo. Za- 1 daja. na pr. v Sardmip in Toskam. Tudi_v Per- morska lepotica je imela dolgo krilo z visokim Podajajo neke vrste ^ ^ pasom in velik klobuk z bujnimi peresi. Ko je pri j Plavanje Pf ie uradno aBranjeno. V Sudan« * vstopu v kočijo krilo malo dvignila, je pokazala 1 ^'t™ prst tako prdjurbljena hrana, da se dobe Gospod urednik, prosim Vas,'da odstopite tudi svoje visoke čevlje z nizkimi petami. Črni ko- meni malo prostora. Naiprei se Vam moram prav lepo zahvaliti za redno pošiljanje našega priljubljenega lista «Domovine», ki jo radi beremo in jo vsak teden težko pričakujemo, ker nas obvešča s številnimi zanimivimi novicami iz domačih krajev Čitamo tudi klerikalno in radičevsko časopisje, ki prihaja semkaj že dve leti brezplačno. Slednjim časopisom bi svetovali, naj svoje kolone polnijo s čim boljšim kakor samo s hujskanjem. Mi v daljni Franciji upamo, da se bo slovensko ljudstvo enkrat otreslo teme, in želimo, da hi naša stranka imela ob volitvah v oblastne skupščine 23. januarja 1927. najboljši uspeh. Tu v Franciji ni več tako, kakor je bilo pred nekaj leti. Delavski zaslužek je vedno isti, živila, obleka in sploh vse potrebščine pa so se za enkrat podražile. Le malo se da prihraniti. Zato svetujemo našim rojakom, ki imajo namen iti v inozemstvo, da bi si ne šli iskat sreče v Francijo. Vsem čitateljem in čitateljicam «Domovine», zlasti Prezidancem in Novokotarjem pošiljamo nailepše pozdrave ter želimo vesele božične praznike in srečno novo leto: Josip Lipovec, Ciril Cžbolt, Ivan Šebal, Janez Šumrada in Jožef Škrbec: KANADSKO PISMO. Drumheller, 18. novembra. Ker sem *2e večkrat čital v «Domovini» dopise iz naše ledene Kanade, zato tudi jaz sporočim nekaj drobtin iz Drumhellerja, ki se nahaja na severnem delu Alberte. Kakor sem čital, so bile v naši stari domovini in splošno po Evropi strašne povodnji, medtem ko smo tukaj takrat trpeli na neznosni vročini. Sedaj pa ie nastopila pri nas ostra zima, ki se niti primerjati ne da z zimami v Sloveniji. S.igg in burja pojeta neprestano svojo strahovito pesem. To ie šele začetek. Smo pač na severnem delu te solzne doline. V Drumhellerju in okolici je zelo mnogo premogovnikov, v katerih delajo številni Slovenci in Hrvati. Delo v teh premogovnikih je nevarno in zahteva vedno zopet nove žrtve. V minulem mesecu je zasulo v enem tukajšnjih rudokopov rojaka 27 letnega Nika Pejnoviča iz Like. Zelo je potrl žalosten dogodek vse tukajšnje Slovence in Hrvate. Nesreča pač nikdar ne počiva ijaž se je veselo režal in kazal svoje bele zobe ter ponosno privzdignil svoj cilinder, medtem ko so mu dolgi konci fraka viseli preko sedeža. To je torej modna slika izza davnih let. Zamorski parček, ki se je peljal v vozu, okrašenem s cveticami, k poroki, je bil za trdno prepričan, da je bil oblečen po najnovejši modi. Pred kratkim sem prisostvoval postavljanju novega zamorskega poglavarja v deželi Bešua-nov. To je bila važna zadeva. Na griču, raz katerega je razgled na največje zamorsko mesto v Afriki, je zbral novi vladar svoje čestite može okrog sebe. Tu so se videle čudovite uniforme y vseh različnih barvah, običajne za časa Napoleona. Vse so bile dobro ohranjene in le malo obledele. Stare rdeče suknje so se prav lepo prilegale zamorcem, ki so pozdravljali svojega novega glavarja. Neki stari veljak se je posebno postavljal s svojo admiralsko suknjo modre barve in z zlatimi čipkami. Jahalne hlače sicer niso popolnoma pristorale k tej suknji, toda blesteče oči nosilca in občudujoči pogledi zamorskih dam : so kazali, da je imel na sebi «zadnjo novost® v bešuanski deželi. Stare obleke z rumenimi suknjami, visoki iahalski čevlji, napoleonski klobuki, uniforme, kar se vidi danes pri nas še samo v operetah, vse to ie blestelo na tej državni skupščini zamorcev. Tu sem šele razumel, zakaj obogati toliko belih trgovcev, ki se bavijo s prodajo starih uniform in oblek v Afriki. Neki uradnik je postal med zamorci slaven ker jim je prodal zbirko vsakovrstnega orodja in ropotije. Poglavar dotičnega plemena me je nekoč povabil, da sem si ogledal to zbirko. I.i kaj sem videl? Stara pločevinasta vedra, nekaj cenenih pisanih steklenih igračk iz Nemčije, več zarjavelih delov starega motoria in druge predmete brez vrednosti. Ta zbirka je napravila zamorskega poglavaria za najslavnejšega moža med zamorskimi rodovi Afrike. zamorci, ki je vsak dan pojedo po več kilogramov. Dober tek! X Otroci zrasli med volkovi. Škof Walsh iz Kalkute je ob priliki obiska svojega stanovskega tovariša v Midnapuru (Indija) odkril volčji brlog. Ko so ga začeli preiskovati, sta iz brloga skočila dva stara volka, ki sta bila tako bojevita, da 30 ju moraH ustreliti. Pr< nadaljnjem preiskovanju so,našli v jami še dva mlada volka in dve deidici v starosti od dveh do osmih let. Otroka sta biia popolnoma divja in sta plazeč se po vseh štirih ter tuleč kakor volkova izginila v puščavo, kjer so ju ujeli. Pravijo, da sta bila to dva izpostavljena otroka, ki ju je stara volkulja odvedla v svoj brlog. X Podzemeljski prehod med Madžarsko in Češkoslovaško. Te 3m so pri zasledovanju tihotapcev odkrili češkoslovaški obmejni stražniki številne podzemeljske hodnike, ki se vsi stekajo v veliko jamo, odkoder vodi skoro 9 km dolg revna madžarska tla. V jamah so našli skrite veiike Ustnica uredništva Čatež. Zaradi novega tiskovnega zakona nemogoče priobčiti. Bevke pri Vrhniki. Zaradi novega tiskovnega zakona nemogoče priobčiti. št. Lambert nad Savo. Žal, dopis je tožljiv. Prevalje. Žai, ne moremo priobčiti saraii novega tiskovnega zakona. Radoslavci. Pisma v narečju so dobro došla, vendar morajo imeti bolj splošno in jasno vsebino, da bodo zanimali širši krog čitateljev. Črnomelj. Sm« kljub nefrankiranju prejeli. Ocvrti cmoki. Deni v vročo mast eno žlico drobno zrezane čebule. Ko je ta rumena, pridaj drobiio zrezanega petršilja, žlico presnega (sirovega) masia, eno v mleku namočeno in ožeto žemljo, dobro premešaj ter postavi potem na stran, da se nekoliko ohladi. Sedaj primešaj še dve celi jajci, četrtin ko kilograma drobno zrezane pečenke, malo popra, majarona, limonove lupine, drobtin in po potrebi malo soli. Vse dobro premešaj ter napravi za oreh debele cmose. V loncu dobro raztepi eno jajce, dve žlici moke in poldrugo žlico mleka. V to mešanico pomakaj cmoke, ocvri jih v masti ter daj v juhi na mizo. Jajčja kaša. V loncu dobro zmešaj tri cela jajca in prav toliko krušnih drobtin. Nato pri- 3x samega žitc ite morete i Dober in krepak okus dobite šele.ako upofrebite PraiiFraitckov Ravni pil Pijača s Pravim Franckom Vas zamore stalno za dovoijevari. W zrnati kavi na vsak način spada Pravi Franck, mešaj malo juhe iu iiiov a dobro zmešaj. Potem vlij to mešanico v dva in pol jitra vrele juhe. Ko je malo prevrelo, je jed gotova. Mah mesto prsti. V loncu, napolnjenem ■/. mahom, rastejo rastline baje ena'to dobi o kakor v prsti, samo moraš mah večkrat potlačiti. Likanje svile. Za likanje svile se ne sme nikdar rabiti prevroče železo. Dobro je; če deneš med železo in svilo kos finega belega papirja Dobro se lika ako deneš svilo med dva fina bela papirja ter železo pri likanju počasi vlečeš. Ravnanje s šivankami. Zarjavela šivanka zelo ovira delo in je tudi nevarna, če se zbodemo z njo. Šivanka najhitreje zarjavi v vlažnih stanovanjih. Vlaga se vleže na šivanko in naravna posledica je, da zarjavi. Da se temu izogneš, napravi malo vrečico iz soknene krpe, v kateri shranjuješ šivanke, ki v taki vrečici nikoli ne zarjave. Zarjavele šivanke prav za prav niso za rabo. Z njimi se zelo počasi šiva in obleka se vsa zamaže; potem pa je zarjavela šivanka tudi smrtnonevar-Ba, ker si lahko zastrupiš kri, ako se zbodeš z njo. Zarjavela šivanka se osnaži na naslednji način: Nalij četrtino kozarca laškega olja in v olje pol žlice petroleja. V to tekočino stresi zarjavele šivanke. ki jih čez 24 ur vzemi iz tekočine in Žvrsto obriši s pivnikom, potem pa stresi v enakomerno, drobno, zelo suho žaganje, v katerem jih dobro pretresi in pusti v njem kašnih pet ur. Ko jih vzameš iz žaganja, se svetijo kakor nove. Šivanke so mnogkrat pri ušesu zbrušene in ostre, tako da se udeti sukanec rad trga, kar silno zadržuje delo. Tudi to napako lahko popraviš. Drži BŠesce take šivanke na plamenu špirita ali sveče, toda le za nekaj hipov. Ko je ušesce vroče, po-drgni s konico druge šivanke po ušescu, ki postane takoj popolnoma gladko. \ZA SMEH IN KRATEK ČAS Razumljivo. Gospodinja: »Marička, trajalo je celo večnost, da ste napolnili posodo za poper.» Marička: »Milostiva, saj tudi ni bilo lahko praviti ves poper skozi male luknjice. Vzdih. »Sedaj pa res ne vem, ali sem postal stviaž-Bih žensk ali mi le moja žena več ne ugaja !> Bolnik. Zdravnik: Kokot: »Da, gospod zdravnik, s praški sem Bieer malo zaostal, s konjakom pa sem že pre-«ej napredoval.* Pri »dramikn. Zdravnik: l skozi^mnoge in dolge predore.* Gospodična: »Ali ste Vi tudi še tako staro-kopitni, da čakate na predore?* Narodna šala. Dobro jutro, gospod ponedeljek. Kaj dela gospod torek? Kako se počuti gospa sreda? Reci gospodu četrtku, da bo gospod petek šel z gospo soboto h gospe nedelji na koline. Veseli boste A ht vedno se boste dobro počutili ako z redno masažo, drgnenjem in umivanjem g Fellerjevim pravim blagodi&ečim KJsafhmlom prebudite ▼ vseh delih telesa cirkulacijo brvi, osvežite mišice in vse telo in se storite s tem odpornega in sposobnega za delo. 2e od časa naših dedov se kaže Elsafluid pri zunanji in notranji uporabi kot zanesljivo, bolečine olajšujoče domače sredstvo in bosmetibum. To potrjujejo mnoge zahvaluice. Pravi EUafluid je močnejši in bolje deluje, nego francosko žganje. Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odgovarjajočih prodajalnah izrecno »Felierjev pravi Elsafluid", v polzkusnih stekleničkah po 6 Din, v dvojnatih steklenicah po 9 Din, ali ■pedtainih steklenicah po 26 Din. Po oošti pride tem cene: še, čim več se naroči naenkrat; z zavojnino in poštnino stane: 9 polzkusnih ali 6 dvojnatih aH 2 specljalni stekl. 61 Din » . 18 „ .. « „ 133 „ 54 „ „ 36 „ „ 12 „ 250 „ Naročila nasloviti razločno takole : EUGEN V. FELLbEH» lekarnar v STUBICI D ON JI Elsatrg št. 360 (Hrvatska). 272 Dokaz. Sodnik: »Kaj vas je dovcdlo do trditve, da sta ta dva moža neumna?* I Stražnik: »Prvi je vrgel bankovce na cesto, | drugi pa jih je pobral in zopet vrnil prvemu.* Številna obitelj. »Kako močna je vaša obitelj?* je vprašal sodnik neko priča »Kako močna?* je odgovoril možak. »Gospod sodnik, če vsi držimo skupaj, lahko zbijemo vso vas v cunje.* Nevesta in svetiljka. Janez je srečal Miho ponoči na cesti z gorečo svetiljko. »Kam greš?* ga je vprašal. »K svoji nevesti,* je menJ Miha. »Zakaj pa potrebuješ svetiljko? Jaz sem k svoji ljubici hodil vedno brez ivja * »Sem si takoj mislil,* je '»dvrntl Mika, «ko sem prvič videl tvojo ženo.. > Praktična gospodinja. Urša: »Janez, ustani, že 20 avtomobilov je peljalo mimo hiše, kokoši pa so še vedno zaprte. Drug drugega imata ▼ pesteh. Cerkovnik Boltežar je nekega večera ves utrujen sedel v spovednico in tam zaspai. Z juti a j je prišla v cerkev soseda Špeia ter pristopila k spovednici, da bi 6e izposedala. Misnla je, da se nahaja v njej župnik. Ko je naštela 2e t •do vrsto grehov, se je ;er-kovnik zbudil in jo nahnilil: »Saj nisem jaz župniki* Spela (prestrašena): »Čakaj, no, čakaj, !e bom zatožila župniku.* Boltežar: »Jaz te bom pa tvojemu možu.. .s .J Ker se širijo in raznašajo nesramne klevete in obrekovanja proti Ljudski hranilnici in posojilnici v Stražišču pri Kranju glede njenega poslovanja in njenih članov, izjavljata podpisano načelstvo in nadzorstvo, da se bo proti vsakemu klevetniku in obrekovalcu kakor tudi proti vsakemu raširjevalcu klevet in obrekovanj sodnij-sko postopalo. Načelstvo in nadzorstvo Ljudske hranilnice in posojilnice v Straiišča pri Kranju. lajava.* V Hrastniku so se začele širiti vesti, da hočem podpisani ustanoviti radikalsko organizacijo kot podružnico za srez Laško. Ker me gotovi ljudje okrog NRS mogoče res še ne poznajo, so mi poslali navodila za ustanovitev take organizacije v Hrastniku. Tem ljudem povem, da si naj izberejo drugega, ki bi načeloval hrastniški neznatni r»-dikaliji. Tem potom javno izjavljam, da sem pristaš SDS in da sem tudi za bodoče pripravljen v sporazumu z g. Golobom, okrožnim tajnikom v Laškem, delovati po svojih močeh za SDS v Hrastniku. To v vednost prizadetim radikalom. H r a s t n i k, 14. decembra 1926. Tone Marčifc • Za vsebino uredništvo ne odgovarja. Zemljišče, obstoječe iz 8 ha, t. j. 80.000 kvadratnih metrov, naprodaj v predmestju mesta Banja Luka v Bosni. Zemlja te Jako rodovitna, obenem pa leži cela parcela ob tlavni cesti in v bližini vode. Prodaja se tudi na male tornade. Vpraša se lahko pismeno ali ustno pri Joso Imitu, Banja Luka (Lanš), Bosna. 285 KROJNO UCILIŠČE. Stari trg 19, Ljubljana, začne s svojim tečajem tajnovejših modelov 3. januarja 1927. Krojaški mojstri kakor pomočniki se bedo poučevali o najnovejšem preizkušenem kroju, odlikovanem in priznanem na svetovni razstavi v Rimu. Obenem bo pouk o jugoslovenskih uniformah (zelo važno za vojne obveznike) in pouk za duhovniške obleke. Za šivilje in nešivilje krojenje, špeeijalno modeliranje oblek, to je praktično vežbanje rezanja po vseh merah in podobah. Pouk za abnormalne in poprava napak pri preizkušnjah (pro-bah), fazoniranje reverjev za leto 1927. Predavanje o krojih, ki so bili razstavljeni od svetovnih tvrdk v Rimu. Dame, ki se želijo poučiti za samo-uporabo in nimajo časa čez dan, dobijo pouk v popoldanskih in večernih urah. Za siromašnejše tečaj cenejši. Zunanjim učencem se preskrbi hrana in stanovanje. Učenci, ki se vozijo domov, imajo zvezo z vlaki. Vsak učenec, ki je obiskoval tečaj, ima priliko ceneje dobiti šivalni stroj in vsako leto brezplačno ponoviti osem dni tečaj o spremembi mode. Onim, ki se tečaja ne morejo udeležiti, krojni pouk s pošto. Izdelovanje kro- tfes mesec znižana prodaja „Doko"- čevljev. Na razpolago vse vrste za male in velike noge. Pri darilih naj ne manjka „DOKO"-čevljev. Prešernova ul. 9, dvorišče. vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupujem tudi surovi in stopljeni loi in ga plačujem po najvišji dnevni ceni. los. Barvan v LMliani, Paliansh cesta it. !S. Izšla, Je Blasnikova 243"a VELIKA pRATIKA za navadno leto 1927, ki ima 365 dai. „VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčue spiše, koje mora vsak Citati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati daues zlasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J. BLASNIKA nasledniki tiskarna in litografični zavod LJUBLJANA, BREG ŠTEV. 12 jev po meri. Kroj je lahko razumljiv, da se ga lahko vsak učenec, tudi slab računar, tekom tečaja privadi. Informacije daje F. Potočnik, na svoj kroj in modele odlikovan na mednarodni razstavi v Rimu z zlato medaljo in z naslovom krojnega profesorja. Prodam neka] lepega drevja iz drevesnice, in sicer štajerske mošančke in renske bobovce ter nekaj tisoč lepega rožja za cepljenje. Cena po dogovoru. Simon Potočnik, posestnik v Ze-talah pri Rogatcu.. ¥ boju za boljše živce in večjo delozmožnost Kako se iznebim svoje živčne bolezni? To kočljivo kot globok vzdih zveneče vprašanje uhaja tisočem in tisočem iz prsi. Živčna osla-belostja namreč najrazširjenejša bolezen sodobnega omikanega sveta, in nazvati bi jo celo mogli kulturno bolezen. Razdražljiva oslabelost živčnega sistema je vedno pogostejša, težki boj za obstanek in posest je vedno strašnejši in ostrejši. Kako različni so torej tudi pojavi te bolezni! Od navadnega tiščanja do besnih bolečin po eni ali po obeh straneh glave, pešanje spomina, oteženje razmišljanja, razdražljivost, oslabelost volje, oslabtjenje glasu, vsiljena raz tresenost, omotičnost, nezmožnost za duševno ali telesno delo, muke v nespečnosti, odljudnost, strah od vsakega in od vsega, neodločnost v najnavadnejših vsakdanjih opravilih, nezmožnost za hojo in stojo itd. Občutki strahu morejo postati čimdalje bolj strašni. „Nohenega dušnega miru ne najdem več in misli mi. rojijo po glavi kar brez vsakega reda", tako tožijo premnogi. Tuhtanje, površnost v službi, nesigurnost v govorjenj i, pomanjkljivost pri pisanju, tresenje udov, črevesne in želodčne težave in motenja v preba vllih, nerednost opravljanja potrebe, zbadanjc in trganje v udih, krvni zastoji in krvna valovanja, kronično hladne noge, napadi s pojačanim utripanjem srca, potrtost in pomanjkanje sape, nervozno drgetanje od mrzlice in zime, nenadno zardenje in poblede-nje itd. Ali je kaka pomoč? Če hočemo priti v olcom živčni oslabelosti z mnogoterimi njenimi bolezenskimi pojavi, se mora predvsem ojekle niti naša volja. Pomanjkanje energije in volje živčno bolnega je glavni vzrok življen-skim neuspehom. Odprimo svoje oči 1 Dan na dan vidimo posameznike, ki so zgrešili svoj cilj, ker so se brez vol)e vdali v svojo žalostno usodo. Slab in omahljiv značaj je podoben ve-ternici, ki je prepuščena na milost sunkom vsakega vetrea. Marsikaj se priporoča živčno bolnim za zdravilo, in priznati se mora, da so mnogotera oznanila vsekakor pretirana, vendar pa so pota, ki vodijo k ozdravljenju. Ne bodite nehvaležni naravi, ki nam, četudi po ovinkih skozi znanstveno oči ščevalne roke kemika, nudi sredstva, ki so zares znamenita in koristna, ker krepijo in zdravijo. Tak dar milosti narave je PRAVI KOI,A-L,ECITHI^, ki osvežuje, dviga delozmožnost in življensko moč, je najboliše hranivo za iivce in možgane, izboljšava kri, jo po mlajuje, donaša veselje do življenja, mladostni občutek kipečega zdravja in delovne moči, kar jamči za uspeh in srečo. ICola-Lecithin varuje živce od oslabljenja in jih stori odporne proti vsem naporom. Kola-L«cithin dovaja telesa vse one snovi v najčistejši obliki, iz katerih se razvijajo in nadomestujejo telesne celice, Mnogi zdnavniki, med njimi slavni raziskovalci in vseučiliščni profesorji, so Kola-Lecithin preizkusili in s svojim sijajnim priznalnim mnenjem toplo priporočili. Zahtevajte brezplačno polzkuSnjo in zelo zajemljiv, poučen spis o živčnih boleznih. Poslal Vam jo bom takoj poštnine in carine prosto ter povsem zastonj. Čitajte ta spis in uvideli boste, da izza vsake resnejše bolezni tiči kot predhoden vzrok slabljenje telesne moči. Kola-Lecithin dviga telesno moč. Prepričali se boste, da je mogoče resnično podaljšati življenje, odvrniti bolezni, ozdravljati bolne, krepiti slabotne, ustavljevati omahljive in osrečevati nesrečne. Treba je le hiteti t Pravo spoznanje nevarnosti učinkuje pomirjevaluo na duševno razpoloženje, ako se obenem učimo spoznavati pota, ki zmagovalno vodijo iz te nevarnosti. ERNST PASTERNACK, BERLIN, S. O., Michaelkirchplatz 13, Abteilung 775, Deutschland. 289 V materijalu in izdelavi neprenosljivi šivalni stroji 66* se dobivajo po brezkojkurenčnih cenah edinoie z lOletnim jamstvom pri tvrdki IV. AUERHAMMER LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 3. katere ima ta tvrdka vedno v naimodernejšiii opremah za rodbino, šivilje, krojače in- čevljarje na zalogi. 257 Prodaja tudi na obroke, m Izdaja za konzorcij »Domovine. AdoU Rlbnlkar. "Jrejuje FUlo Omladič. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršeh