Mojca Kova˜i˜, Ljudmila Bokal, Matjaž Ambroži˜, Tomaž Klop˜i˜ S˜°... ˆ.°..... . ........ Slovar zvonjenja in pritrkavanja Slovar zvonjenja in pritrkavanja Š 2017 ZRC SAZU Uredila: Ljudmila Bokal Avtorji: Mojca Kovacic, Ljudmila Bokal, Matjaž Ambrožic, Tomaž Klopcic Recenzenti: Matjaž Barbo, Ana Hofman, Tjaša Jakop, Vlado Nartnik Angleški ustrezniki: Mojca Kovacic Jezikovni pregled angleških ustreznikov: Joel Smith, Tjaša Jakop, Jonathan Roper Terminografski pregled: Mateja Jemec Tomazin Urejanje Virov in literature: Alenka Porenta Skici zvona priredil: Drago Bokal st. Avtorji fotografij: Goriški muzej Kromberk - Nova Gorica, Zgodovinski oddelek; Tomaž Klopcic, Mojca Kovacic, Dominik Malovrh, Muzeji radovljiške obcine, fototeka Kovaškega muzeja v Kropi, Ljudmila Bokal, Alojz Demšar, Marjan Malovrh Avtorica fotografije na naslovnici: Ana Torkar Kus Prelom: Simon Atelšek Oblikovanje naslovnice: Ana Zavadlav Izdajatelj: Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU Zanj: Drago Kunej Soizdajatelj: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Zanj: Marko Snoj Založila: Založba ZRC, ZRC SAZU Zanjo: Oto Luthar Glavni urednik: Aleš Pogacnik Tisk: Collegium Graphicum, d. o. o. Naklada: 500 Prva izdaja, prvi natis Ljubljana 2017 Delo je bilo delno izvedeno v okviru podoktorskega projekta Akustemologija zvonjenja, št. Z6-6840, ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proracuna, in projekta City Sonic Ecologies: Urban Soundscapes of Bern, Ljubljana and Belgrade, ki ga financira švicarska nacionalna znanstvena fundacija v okviru programa SCOPES. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610500100 Slovar zvonjenja in pritrkavanja Mojca Kovacic Ljudmila Bokal Matjaž Ambrožic Tomaž Klopcic Ljubljana 2017 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 780.633.133(497.4)(038) 781.7:780.633.133(4)(038) SLOVAR zvonjenja in pritrkavanja / Mojca Kovacic ... [et al.] ; skici zvona priredil Drago Bokal st. ; avtorji fotografij Goriški muzej Kromberk - Nova Gorica, Zgodovinski oddelek ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017 ISBN 978-961-05-0010-0 1. Kovacic, Mojca, 1977- 290509056 Avgustu in drugim slovenskim zvonarjem in pritrkovalcem Vsebina Slovarju za popotnico ......................................................................................... 9 O poteku dela ...................................................................................................... 11 Slovaropisni uvod ............................................................................................... 17 Krajšave, oznacevalniki in pojasnila .............................................................. 29 Skica ...................................................................................................................... 31 Slovar ................................................................................................................... 33 Angleško-slovenski slovar .............................................................................. 141 Viri in literatura ............................................................................................... 165 Iz recenzij ........................................................................................................... 171 Slovarju za popotnico Zvonjenje je na Slovenskem še vedno vsakdanji spremljevalec življenja, seve­da bolj na podeželju kot v mestu, kjer ga v prometnem hrupu skoraj presli­šimo, ce nismo pod zvonikom, od koder se oglaša. V naravi ga vcasih komaj slišimo, ker ga utišajo doline in bregovi ter krošnje dreves, v mestu pa nam je zaradi glasnosti med zidovi lahko tudi motece. Kako pa bo na zvonjenje vplivala bližajoca se veckulturna naravnanost mest, bo pokazala prihodnost. A zvonjenje nas vendarle kljub poplavi razlicnih ur zvesto opozarja na ca-sovne mejnike, kot so jutro, poldan in vecer, vabi kršcanske vernike k obre­dom in razen v središcu mest oznanja tudi dokoncno slovo njihovih sokra­janov. Glas zvonov je bil vedno in je še danes neizbrisno vtisnjen v zavest in spomin Slovencev, posebej tistih, ki so morali zapustiti dom in rojstni kraj. V njihovi govorici zvonovi pojejo, ko spremljajo praznike, ali jokajo, ko se poslavljajo od umrlih. Enake besede se pojavljajo v delih slovenskih pesnikov in pisateljev. Z zvonovi je slovenski clovek znal muzicirati in to še vedno pocenja, ko pritrkava in tako privzdiguje slovesno obcutje pra­znikov. Glas zvonov je bil in je še nelocljivo povezan s slovensko dušo, ki je bila globoko ranjena, ko so zvonove v obeh vojnah snemali, da bi jih prelili v topove. Brez zvonjenja je bila njihova vas pustota, slovenska pokrajina pa je izgubljala zvocno podobo tisocletne kulture. S sodobno nestrpnostjo do zvonjenja se nekaj takega lahko zgodi tudi danes. Kultura zvonjenja je rojevala bogastvo izrazov za njegove nacine, za cas njegovega poteka, za posamezne dele zvonov, za zvonarje in drugo. Ter­minološki slovar prinaša in razlaga te izraze ter jih tako ohranja v našem védenju, hkrati pa bo služil vsem, ki želijo oživljati pozabljeno. In teh je na sreco tudi med mladimi veliko. Hvala avtorjem za dragoceno delo. Mirko Ramovš O poteku dela Prva zamisel o slovarju zvonjenja in pritrkavanja se je zacela oblikovati ob poslušanju predavanja dr. Mojce Kovacic o glasbeni tradiciji v Historicnem seminarju aprila 2012, druga spodbuda pa je bilo njeno podobno preda­vanje novembra 2013 na Knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Sodelo­vanje prve avtorice dr. Mojce Kovacic, znanstvene sodelavke, in urednice Ljudmile Bokal, samostojne strokovne sodelavke specialistke v humani­stiki, se je tesneje zacelo po spletni objavi disertacije dr. Mojce Kovacic z naslovom Pritrkavanje – etnomuzikološka fenomenologija pojava in nje­gova vkljucenost v slovenski in evropski prostor (Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za podiplomski študij; http://www.ung.si/~library/doktorati/ interkulturni/5Kovacic.pdf) in z objavo knjige Pa se sliš … ; Pritrkavanje v slovenskem in evropskem prostoru (Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012), iz katere je Ljudmila Bokal izpisala pritrkovalske izraze. Spomladi 2014 sta se natancneje domenili o okvirnem slovaropisnem konceptu. Slovar naj bi zajel izraze s podrocja pritrkavanja in tudi širše s podrocja zvonjenja v casovnem okviru približno sto let. Okvirna metodološka podlaga sestave slovarja naj bi bila podobna, kot je v terminoloških slovarjih Sekcije za ter­minološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Po poznavanju dr. Mojce Kovacic se zberejo še dodatni viri in literatura, iz katerih se izcrpa gradivo, iz njega pa sestavi geslovnik. V slovarskem se­stavku je z definicijo pojma izraz umešcen v pojmovni sistem stroke, za njo pa se opredeli leksikalno razmerje zadevnega izraza. Enojezicnost tako zastavljenega razlagalnega terminološkega slovarja etnomuzikološke stro­ke naj bi bila presežena z dodanimi angleškimi ustreznicami. Omahovanje med navajanjem angleških in nemških ustreznic se je koncalo v odlocitev za izbiro angleških, kljub temu da smo se zavedali, da zgodovinske okoli-šcine, kamor slovenski kulturni prostor sodi, bolj govorijo za nemške. Prav tako je bil dolocen nabor slovaropisnih sredstev. Podrobnejši opis slovaro­pisnega koncepta je v razdelku Slovaropisni uvod. Prvi okvirni geslovnik iz spletne oblike disertacije dr. Mojce Kovacic in iz spletnih objav pritrkovalskih skupin se je dopolnil z deli iz zvonarske in pritrkovalske literature, ki jih je predlagala dr. Mojca Kovacic: Matjaž Am­brožic, Zvonarstvo na Slovenskem (1993); Ivan Mercina, Slovenski pritrkova­lec (1926); Ivan Malavašic, Pesem slovenskih zvonov (1987); Julijan Strajnar, Pritrkavanje (1985); Zmaga Kumer, Ljudska glasbila in godci (1983) in izdaje priložnostnih publikacij posameznih pritrkovalskih obmocij (Nada Blaž­ko, Vipavska pritrkava (2011); Štefan Kuzmic, Ko zvonovi zvonijo (2002)) in drugo. K slovarskemu delu sta bila povabljena tudi doc. dr. Matjaž Ambrožic in univ. dipl. inž. el. Tomaž Klopcic, prvi kot strokovnjak za glasbene, aku­sticne in umetnostnozgodovinske znacilnosti zvonov in zvonjenja, drugi pa predvsem za tehnicno plat pri tem. Z njunim sodelovanjem je slovar pridobil strokovno širino. Ker imajo zvonarstvo, zvonjenje in pritrkavanje na Slovenskem dolgo tradicijo, ki je izoblikovala znacilen odnos, so bili v slovar pritegnjeni tudi izrazi iz zgodovine zvonarstva. Pri tekocem delu se je izkazalo, da bi bilo primerno za nekatere fizikalne termine (pojmovna skupina zvok) pritegniti tudi strokovnjaka iz akustike. To delo je opravil dr. Drago Kunej. Angleške ustreznice je poiskala dr. Mojca Kovacic, njihovo ustreznost sta pregledala Joel Smith, dr. Tjaša Jakop, višja znanstvena sodelavka, in Jo­nathan Roper. Kot avtor fotografij in tudi sicer je sodeloval Dominik Malo­vrh, elektrotehnik. Sicer so fotografije še delo Tomaža Klopcica, dr. Mojce Kovacic, dr. Alojza Demšarja, Ljudmile Bokal in Marjana Malovrha. Fotografijo ob iztocnici zbiralíšce zvonôv iz prve svetovne vojne nam je posredoval Goriški muzej Kromberk - Nova Gorica, Zgodovinski od­delek, fotografijo pri izrazu odvzčm zvonôv pa Muzeji radovljiške obci­ne, fototeka Kovaškega muzeja v Kropi. Pri pojasnjevanju posameznih pojmov sta sodelovala še Matej Vinojcic iz Pritrkovalskega krožka slo­venskih bogoslovcev (pritrkovalska srecanja) in Aleš Kacin (arhitektura zvonikov). Delo je s sodelovanjem dr. Mojce Kovacic vodila Ljudmila Bokal, potekalo pa je z obcasnimi sestanki ter po elektronski pošti. Po ustaljeni praksi dela pri ter­minoloških slovarjih je Ljudmila Bokal na podlagi obstojece literature pripravi-la poskusne definicije s posameznega delnega podrocja in jih poslala v pregled avtorjem, ki so jih strokovno presodili in dali pripombe, o katerih so potem skupaj razpravljali. Za izraze iz glasbene teorije in glasbene strukture pritrko­valskih viž je definicije pripravila dr. Mojca Kovacic, za tehnicne Tomaž Klop-cic, definicije izrazov s podrocja zgodovine zvonov pa je sooblikoval dr. Matjaž Ambrožic. Njegova knjiga Zvonarstvo na Slovenskem in clanki so bili bogat vir za formuliranje definicij. Vsi avtorji so z izrazi dopolnjevali geslovnik. Po dokoncanju redakcij je sledil pregled, s katerim se pomensko in glede na stavcno skladnjo priredijo izrazi v pojmovni skupini in med skupinami sa­mimi. To delo je opravila urednica Ljudmila Bokal skupaj z avtorji. Slovar so prebrali tudi praktiki – pritrkovalca Martin Eniko iz Žirov in Jože Mehle ml. iz Šmarja - Sapa. Kljub nedavno zapisanim narecnim izrazom smo si prizadevali njihovo rabo potrditi na terenu. Sociolingvisticna zakonitost, da se ob obrobju slovenske etnicne meje bolj zavedajo kulturne in osebne vrednosti jezikovnih danosti, se je pokazala tudi tokrat. Tako je bil velik odziv pri Beneških in Porabskih Slovencih. To je pripomoglo, da so podatki o narecni rabi zamejskih Sloven-cev najbolj sveži. Pri Beneških Slovencih so pri poizvedovanju o njihovih iz­razih sodelovali: Živa Gruden, Igor Cerno, David Clodig, Miha Coren, Fla-via Iuretig, Giorgio Banchig, Sara Simoncig, Margherita Trusgnach, Fabio Bonini, Loretta Canalaz in Elio Berra. Za Rezijo so odgovarjali Luigia Negro iz Zveze slovenskih kulturnih društev Rezija s sedežem v Solbici ter Renato Quaglia in Sandro Quaglia. Za Porabske Slovence smo poizvedovali pri dr. Mariji Kozar Mukic, upokojeni višji kustosinji v muzeju Savaria v Sombote­lu, ter Marijani Sukic in Karlu Holecu iz uredništva casopisa Porabje. Franc Kuzmic, Alojz Jerebic, Katarina Seršen in Stanko Antolin so dali podatke za Prekmurje. Za izraze s Primorske smo spraševali dr. Borisa Mlakarja, Matejo Cigoj in Ano Stanonik, za posamezne pa še Marjano Jankovec in Lovra Bela-ka. Drugi informatorji so bili najdeni priložnostno. Recenzijo slovarja so opravili dr. Matjaž Barbo, redni profesor in višji znan­stveni sodelavec, dr. Ana Hofman, višja znanstvena sodelavka, dr. Tjaša Ja­kop, višja znanstvena sodelavka, in dr. Vlado Nartnik, znanstveni sodela­vec. Dr. Mateja Jemec Tomazin, znanstvena sodelavka, je slovar pregledala glede na terminografska nacela, Alenka Porenta, samostojna strokovna so-delavka, pa je pregledala razdelek Viri in literatura. Skici zvona je izdelal mag. Drago Bokal st., univ. dipl. inž. el. Za predlogo je vzel skici iz knjige Zvonarstvo na Slovenskem dr. Matjaža Ambrožica. Velika zajetost narecnih izrazov je bila vzrok misli, da bi narecne izraze izlocili iz celote in jih prikazali v posebnem razdelku. Tako bi bil strogo pojmovni del locen od dela, ki je odraz sociolingvisticnih posebnosti zvo­njenja in pritrkavanja. A iskanje po dveh slovarskih enotah za uporabni­ka slovarja ni gospodarno. Tako so vsi izrazi prikazani v enem slovarskem delu, kar omogoca hitrejši vpogled v izrazje. Prav tako smo opustili misel, da bi razdelek o virih in literaturi locili na strogo strokovni del od tistega, v katerem so navedena dela, ki so rabila za vir izrazov, zlasti narecnih. Vzrok, da je vse zajeto v eni enoti, je v tem, da se tovrstni izrazi pojavljajo tudi v strokovnih besedilih. Kljub prizadevanju, da bi podrocje zvonjenja in pritrkavanja obdelali slo­varopisno cim bolj izcrpno, pa ostaja nekaj stvari nedorecenih. Navduše­nost sestavljavcev, ki so volontersko sestavili ta slovar, vseh sestavin pac ni mogla zajeti. Opaža se namrec, da se odnos do zvonjenja v zadnjem de­setletju spreminja. Poglobljena študija, ki bi vkljucevala celotno slovensko etnicno ozemlje, bi bila primeren vir za natancnejši vpogled v spremem-be. Odsotnost le-te bi nadomestilo gradivo za Slovenski lingvisticni atlas, ki ga pripravljajo v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, a temeljna terminološka naravnanost slovarja je bila vzrok za to opustitev. Vabljiva raziskovalna tematika se ponuja tudi z razclenitvijo odnosa do zvonjenja in pritrkavanja (pesmi, reki, pregovori, v jezikoslovju imenovani frazemi), kljub temu da po tehnicni plati, kar zadeva pritrkavanje, kot je dokazano, v Evropi nismo edini. A še tu pojem ubráno zvonjęnje vzdržuje mit o enkratnosti našega zvonjenja. Nad tehnicno podlago je namrec so-cialno psihološka nadgradnja, ki se mogoce razkriva tudi s tem slovarjem. Ob dokoncanju dela za Slovar zvonjenja in pritrkavanja se najlepše zahva­ljujemo vsem, ki so pri njem sodelovali, avtorjem dr. Mojci Kovacic, dr. Matjažu Ambrožicu in Tomažu Klopcicu, ki so delali ob rednem delu v svojem prostem casu, vsem priložnostnim sodelavcem pri iskanju podat­kov o narecnih besedah, recenzentom dr. Matjažu Barbu, dr. Ani Hofman, dr. Tjaši Jakop in dr. Vladu Nartniku, pregledovalcem angleških ustrezni­kov Joelu Smithu, dr. Tjaši Jakop in Jonathanu Roperu, terminografski pre­gledovalki dr. Mateji Jemec Tomazin, slikarki in ilustratorki Ani Zavadlav za oblikovanje naslovnice, dr. Simonu Atelšku za prelom, Alenki Porenta za pregled virov in literature ter fotografom Tomažu Klopcicu, dr. Moj­ci Kovacic, dr. Alojzu Demšarju, Dominiku Malovrhu, Ani Torkar Kus in Marjanu Malovrhu. Za posredovanje fotografij lepa hvala Goriškemu mu-zeju Kromberk in ustanovi Muzeji radovljiške obcine, fototeka Kovaškega muzeja v Kropi, za redakcijo fotografij in skic pa Marku Zaplatilu iz Fotola­boratorija ZRC SAZU. Velika hvala tudi sponzorjem. Zahvalo namenjamo predstojnikom inštitutov, dr. Marjetki Golež Kaucic, ki je kot predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU prva z veseljem podprla za­misel o slovarju, sedanjemu predstojniku Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Dragu Kuneju in dr. Marku Snoju, predstojniku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je nastajanje slovarja ves cas podpiral. Ne nazadnje gre zahvala Založbi ZRC, ZRC SAZU, ki je slovar brez pomislekov sprejela v svoj program. Slovaropisni uvod Splošno 1.1 Slovar zvonjenja in pritrkavanja je enojezicni razlagalni terminološki slovar etnomuzikološke in antropološke stroke. Njegov glavni namen je v leksikografskem stilu predstaviti izrazje zvonjenja in pritrkavanja, vklju-cujoc akusticne, glasbenoteoretske, umetnostnozgodovinske in tehnicne znacilnosti zvonov in zvonjenja. S tem slovar želi zvonjenje in pritrkava­nje prikazati kot pomemben del slovenske kulturne dedišcine. Zvonarstvo, zvonjenje in pritrkavanje imajo namrec v slovenskem prostoru dolgo tradi­cijo, vendar se prizadevanja, ki jih je pred stoletjem zacel Ivan Mercina, da bi zvonoslovje dobilo mesto v okviru stroke in znanosti, pocasi uresnicuje­jo. S pricujocim slovarjem nadaljujemo ta prizadevanja in tako strokovno uveljavljamo izraze, ki so že dolgo v rabi. 1.2 Slovar ima besedilni pristop. V njem so zajeti izrazi, ki se pojavljajo v strokovnih besedilih o zvonjenju in pritrkavanju. Poleg teh pa slovar prina­ša tudi številne narecne izraze, ki so prav tako pogosti v strokovnih clankih. 1.3 Izrazi so bili zajeti v gradivu, razvidnem v razdelku Viri in literatura, ki je sestavni del slovarja. 1.4 Slovar ima 1035 iztocnic. 1.5 Zvonjenje in pritrkavanje sta dva razlicna glasbena pojava, ki uporab­ljata za izvajanje glasbe isto sredstvo – zvon. Razlicnost obeh je poleg po­menskih razclenitev v slovarskih sestavkih razpoznavna tudi v naslovu. 1.6 Zvonjenje in pritrkavanje sta kot glasbena pojava znamenje kršcan­stva. Vezanost pojmov na kršcansko okolje je tako inherentna pomenska sestavina opisa pojmov. 1.7 Slovar se s sodobnimi izrazi nanaša na slovenski kulturni prostor, ki vkljucuje tudi dele zamejstva. Izjema so izrazi iz zgodovine zvonarstva. 1.8 Slovar v slovarskih sestavkih zajema vse operativne oblike zvonjenja in pritrkavanja, tudi pritrkavanje s kladivi, pri katerem je potrebna premiš­ljenost o mestu udarjanja, sicer pride do poškodb zvona. 1.9 V slovar so zajeti dvoji izrazi. Na eni strani so glasbenoteoretski, fizi­kalni in tehnicni termini, ki so relevantni termini posameznih omenjenih strok. Iz glasbene teorije so sprejeti termini, s katerimi se opisujejo pritrko­valske viže. Na drugi strani pa so izrazi, ki jih prinaša sociološka razsežnost zvonjenja in pritrkavanja. Ta zahteva sprejem narecnih izrazov, ki so odraz uveljavljenosti in samosvojosti te ljudske glasbe in konec koncev odražajo njeno antropološko sestavino in širšo operativno podlago. S to sestavino se slovar odmika od terminoloških slovarjev naravoslovnih strok in nacenja vprašanje tipa terminoloških slovarjev, ki so odraz kulturnega konteksta. 1.10 Iz zgornjega clena je razvidno, da se izraz termin v tem uvodu rabi v zvezi s strokami, besedo izraz pa rabimo v širšem kontekstu in v zvezi z narecjem. 1.11 Sestavljeni glagoli, ki oznacujejo oglašanje zvonov, tipa zadonéti, za­péti, niso sprejeti v slovar. Glagoli s to pomensko sestavino so sprejeti v nesestavljeni obliki. Primer: donéti, péti. 1.12 Ženske oblike za delujoce osebe so prikazane v slovarskih sestavkih za iztocnicami moških oblik. Primer: pritrkoválec -lca m pritrkoválka -e ž oseba, ki pritrkava /…/. 1.13 V slovar je sprejet tudi en frazem. Frazemi sicer niso obicajni del slo­varja. Izjemo v pricujocem delu potrjuje pogosta raba in domiselna moti­vacija njenega nastanka: iz ôgnja sem pritékel napis v nemšcini na zvonovih zlasti v 17. in 18. stol. pogosta stalna besedna zveza, ki osvetljuje okolišcine nastanka zvona /…/. 1.14 Kljub razlicnosti glasbene strukture imata zvonjenje in pritrkavanje mestoma tudi skupne tocke. V iztocnicah je to nakazano s poševnico. Taki rešitvi je botrovala gospodarnost navajanja slovarskih iztocnic. Primer: témpo zvonjęnja/pritrkávanja -a --/--m hitrost zvonjenja/pritrkavanja, ki se meri s številom ritmicnih enot na minuto /…/. 1.15 Zvonjenje in odnos do njega se v novejšem casu spreminjata. Mo­goce je, da nekateri izrazi niso vec živi. Kljub temu izraz, ki oznacuje po­jav zvonjenja kot tip, ni oznacen s casovnim pojasnilom nekdaj, ker do-kazov o popolni opušcenosti na celotnem slovenskem obmocju ni. Pri­mer: ęnkratno zvonjęnje -ega -a s zvonjenje, navadno z mrliškim zvonom, v enem vencu, ki naznanja smrt otroka Prim. dvákratno zvonjęnje, tríkratno zvonjęnje (2) /…/. 1.16 V slovarju se delno kaže tudi zgodovina zvonarstva na Slovenskem. Primer: barócni zvón -ega -a m zlasti od sredine 17. do druge pol. 18. stol. zvon s koreninami, okrašenimi z obrazi, in bogato ornamentiko, grbi, upodobitvami, napisi z versko in posvetno vsebino na polju /…/. 1.17 Nekatere iztocnice nakazujejo rekcijski tip: tríglásno zvonílo -ega -a s zvonilo, sestavljeno iz treh zvonov Prim.: štíriglásno zvonílo. Sprejemati tudi iztocnice dvóglásno zvonílo, pétglásno zvonílo bi bilo negospodarno. Upo­rabnik slovarja si pomaga z analogijo po navedenem primeru. 1.18 Narecni izrazi, sprejeti v slovar, so bili najdeni na terenu in zapisani v strokovni literaturi. Živo rabo dokazujejo tudi informatorji. Primerjaj se­znam informatorjev v razdelku O poteku dela. 1.19 Narecni izrazi se nanašajo na sam pojav pritrkavanja, na izvajalce viž, na imena viž in na posamezne glasbenostrukturne sestavine pritrkavanja. Frekventnost besedja je odraz razširjenosti pojava. 1.20 Kjer je bilo mogoce na podlagi literature in delno s terenskimi pre­verjanji rabo narecnega izraza natancneje dolociti, to nakazuje oznaka nar. (narecno) z dolocilnim izrazom. Ce se izraz pojavlja v vec narecjih, ce lite-ratura tega podatka nima ali so bili terenski informatorji nedosegljivi, osta­ja samo oznaka nar. Primer: škrbetávka -e ž nar. prekm. . ráglja; (ta) tíha (víža) (--) -e (-e) ž nar. . stojéca víža. 1.21 Z vkljucitvijo narecnih izrazov za delujoco osebo – pritrkovalca se po­sredno dokazuje besedotvorni razpon pripon, kar je tudi dokaz poimeno­valne pestrosti. Primer: potrkác -a m nar. . pritrkoválec. 1.22 Zvonjenje in pritrkavanje kot zvocna pojava vsebujeta tudi izraze z onomatopoetsko podlago: tintináti -ám nedov., nar. rez. . pritrkávati. 1.23 Pomenotvorna podlaga narecnega izrazja je tudi metafora, ki išce mo­tive pri živalih. Primer: vňl vôla m nar. gor. . véliki zvón. 1.24 Pri normiranju izrazov, pravorecju in pravopisu se slovar sklicuje na Slovenski pravopis 2001 in na Slovar slovenskega knjižnega jezika. Izjema so eponimi, pri katerih je glede na vecinsko rabo v primerjavi s slovaro­pisnim pravilom, ki daje prednost mali zacetnici, sprejeta samo pisava z veliko: Dopplerjev pojŕv -ega -áva [dóplerjev] m fizikalni pojav, pri katerem zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka in posledicno sprememba zvocne frekvence. 1.25 V slovar je delno sprejeto tudi preteklo izrazje iz literature Ivana Mercine in Julijana Strajnarja. Oznaceno je z oznacevalnikom star. (starinsko). Ob njem je naveden novejši uveljavljeni izraz. Med opušcenimi izrazi so tudi taki, ki so kot poimenovanje zanimivi za strokovnjake pa tudi sicer, na primer: gláska (nota). O slovarskem sestavku in njegovih delih 2.1 Posamezni izrazi so obdelani v slovarskih sestavkih, ki se po pomenski obvestilnosti delijo na polne slovarske sestavke, na kazalcne in sestavljene. 2.2 V polnem slovarskem sestavku je pomen izraza razviden neposredno. To je najbolj pogost tip slovarskega sestavka; lahko ima tudi dva pomena. Primer: króna -e ž del nad klobukom zvona, sestavljen iz vec zavitih in zgo-raj spojenih korenin, s katerimi se zvon pritrdi na jarem Prim.: bók zvóna, klobúk zvóna, krílo zvóna, pólje zvóna, ráma, udárni obróc, vrát zvóna. 2.3 Pri kazalcnih slovarskih sestavkih, ki imajo za zaglavjem pušcico, je pomenska informacija podana s prednostnim izrazom, pri katerem je po­dana definicija. Tako so prikazane variacije in zlasti narecni izrazi, ob kate­rih so navedeni uveljavljeni izrazi iz knjižnega jezika. Primer: pénkati -am nedov., nar. . pritrkávati. Glej razdelek Variacije v tem uvodu. 2.4 Sestavljeni slovarski sestavek je kombinacija polnega in kazalcnega sestavka. Primer: máli zvón -ega -a m 1. zvon, ki je v vecglasnem zvonilu po tonski uglasitvi najvišji ali po velikosti najmanjši S: nar. gor. (ta) drôbni (zvón) Prim.: drúgi zvón, véliki zvón, srédnjemáli zvón, srédnjevéliki zvón, srédnji zvón, trétji zvón 2. . návcek /…/. 2.5 Deli slovarskega sestavka so glava, zaglavje in pomenski del. 2.6 Glavo zacenja zapis iztocnice, ki jo ponazarja uslovarjeni izraz, in sega do prvega slovnicnega oznacevalnika. Primer: zvoníca -e ž /…/. 2.7 V iztocnici je tudi podatek o naglasu, in sicer o njegovem mestu ter kvaliteti in kvantiteti naglašenega samoglasnika. 2.8 Zadnji jezikovni podatek v glavi vkljucuje zapis slovnicnih lastnosti. Pri samostalniških iztocnicah je to oznaka za spol (moški, ženski, srednji) in rodilnik, ki nakazuje sklanjatveni vzorec, pri glagolskih iztocnicah pa oznaka za glagolski vid in prva oseba ednine sedanjika z nakazanim spre­gatvenim vzorcem. Primer: zvoníti -ím nedov. /…/. 2.9 Zaglavje sega od oznacevalnika za besedno vrsto do zacetka pomen­ske informacije, ki se zacne z definicijo (razlago). V zaglavju so navedene posebnosti iztocnice; v slovarju je to opozorilo na pogosto rabo v množini (nav. mn.). Primer: porócni zvonôvi -ih -ôv m nav. mn. vsak od zvonov, ki zvonijo tik pred porocnim obredom /…/. 2.10 V zaglavju je tudi podatek o izvornem jeziku. Primer: nollare -­[noláre] m (lat.) v srednjem veku današnjemu pritrkavanju podobno igranje na zvo­nove, pri katerem se s kemblji udarja na notranjo stran udarnega obroca zvonov. Definicije 3.1 V definicijah je v slovaropisnem stilu podan pomen pojma s pomen­skimi sestavinami v najbolj splošnih obrisih; izjeme niso upoštevane. 3.2 Ce obstaja mocna vzporedna pojavnost, se ta posredno upošteva z izrazoma ťnavadnoŤ ali ťzlastiŤ, ki nakazujeta relativizacijo pomenske in-formacije. 3.3 V definicijah je uporabljen sedanjik, in to tudi takrat, kadar je ob iz­razu navedeno casovno pojasnilo. To pojem umesti v dolocen cas, ki je izhodišce za obstajanje dolocenega pojava in na katerega se nanašajo vse pomenske sestavine. Primer: potujóci zvonár -ega -ja m od 13. stol. do prve pol. 18. stol. zvonarski mojster, ki uliva zvonove v kraju, kjer dobi narocilo. 3.4 V prizadevanju po cim bolj natancnem izražanju se v definicijah po­gosto pojavljajo izrazi iz iste besedne družine. Primer: pritrkujóci zvón -ega -a m zvon, ki miruje in na katerega se na notranjo udarno tocko udarnega obroca udarja s kembljem ali na zunanjo stran udarnega obroca s kladi­vom /…/. 3.5 V definicijah se za oglašanje zvona pojavljata dva izraza, glás zvóna in zvók zvóna. Prvi je pogosto v rabi, a se navezuje na cloveško dojemanje, strokovno receno je to zvók zvóna. Glede na tako dvojnost se slovaropi­snim pravilom navkljub ohranjata oba izraza. 3.6 Posamezni izrazi imajo lahko vec pomenov. Oznaceni so z arabski-mi številkami. Primer: okrásek -ska m 1. udarec ali skupek udarcev s kemb­ljem na notranjo udarno tocko udarnega obroca zvona med glavnimi in odbijajocimi udarci, s cimer se obogati zvok pritrkovalske viže 2. v reliefu upodobljen lik s kršcanskim motivom, posvetno vsebino, na primer rast­linski list, odtis medalj, kovancev, zlasti na polju, tik nad krilom ali tik pod klobukom zvona, namenjen olepšavi, likovni dopolnitvi /…/. 3.7 Slovnicno pojasnilo ťv zvezi s/z … Ť doloca skladenjsko vlogo za tem pojas­nilom navedenega izraza, ki nastopa kot osebek. Primer: níhati -am nedov., v zvezi z zvón premikati se skupaj s kembljem od ene skrajne tocke do druge in nazaj do zacetne skrajne tocke /…/. Sicer nedolocnik v definicijah predpo­stavlja splošni osebek. 3.8 Izrazi za imena viž so glede na besedno vrsto prislovi nacina. Slova­ropisno pravilo, da se nosilna beseda v definiciji po besedni vrsti ujema z iztocnico, v tem primeru prislov s prislovom, je tu zaradi natancnejšega razumevanja dopolnjena z glagolsko zvezo pritrkavati vižo v manjši tipografiji. Primer: v ęna vmés prisl., pritrkavati vižo pri kateri je med dvema glavnima udarce-ma v tematski enoti en odbijajoci udarec /…/. Variacije 4.1 Variacije so oblikoslovne, sintagmatske ali substitucijske spremembe izvornega termina, ki imajo samo izrazno vlogo in so odraz oblikoslovne ali skladenjske razvejenosti dolocenega termina. V slovarju so oblikoslov­ne, sintagmatske ali substitucijske variacije. Navedene so za oznako V. Primer oblikoslovne variacije: štírka -e ž pritrkovalska viža s štirimi dobami v taktu V: štiríca. Primer sintagmatske variacije: zvoníti delopúst -ím --nedov. zvoniti prenehanje dela v soboto popoldne ali popoldne pred cerkvenim praznikom ob 15. uri v zimskem casu ali ob 16. uri v poletnem casu V: zvoníti k delopústu. Primer substitucijske variacije: kampanológ -a m kampanológinja -e ž strokovnjak(inja), ki raziskuje akusticne, glasbene, umetnostnozgodovin­ske in tehnicne znacilnosti zvonov in zvonjenja V: zvonoslôvec. 4.2 Izvorni termin in variacija se nanašata na isti pojem v stvarnosti, zato med njima ni pomenskega odnosa. 4.3 Med izvornim terminom in variacijo je vzpostavljeno prednostno raz­merje, ki zadeva le izrazno obliko termina. Graficno znamenje tega odnosa je enosmerna pušcica. Pušcica kaže od variacije k izvornemu terminu. 4.4 Izrazno razmerje med izvornim terminom in variacijo gre jemati bolj v luci opisovalnosti kot predpisovalnosti. Za slovar namrec ni bilo izdelane besedilne podatkovne zbirke, ki jo omogocijo digitalizirana besedila in bi zagotovila frekvencen vpogled v pojavljanje dolocenega izvornega in vari­antnega termina. Gradivo je bilo analizirano rocno. 4.5 Definicija termina je navedena pri izvornem terminu. 5 Sinonimi 5.1 Za definicijami so navedeni sinonimi (oznaka S). Primer: betíca kémblja -e --ž odebeljeni del kemblja, s katerim ta udarja na notranjo udarno tocko udarnega obroca zvona S: krógla kémblja, nar. bŕt kémblja /…/. 5.2 Med sinonimi je prikazano prednostno razmerje, ki ga graficno izka­zuje pušcica. Primer: krógla kémblja -e --ž . betíca kémblja. 5.3 Sinonimni izrazi so praviloma navedeni po abecedi. Primer: glávni udárec -ega -rca m zacetni vodilni udarec na notranjo udarno tocko udarne­ga obroca zvona, ki ima vodilno vlogo pri pritrkovalskih vižah z razdelje­nimi vlogami udarcev S: osnôvni udárec, nar. štíh, nar. žlák. 5.4 Arabska številka v oklepaju ob navedbi sinonima pri prednostnem izrazu zaznamuje, na kateri pomen prednostnega izraza se neprednostni izraz nanaša. Primer: cvájer -ja m nar. . dvójka (1, 2, 3). 5.5 Kljub temu da so glagolniki iz narecnih sinonimov glagola pritrka­vati pogosto rabljeni, niso samostojne iztocnice. Navedeni so v oklepaju pri iztocnici pritrkávati. Na regularno besedotvorno povezanost glagola in glagolnika opozarja pojasnilo na koncu slovarskega sestavka pri iztocnici pritrkávanje: Sinonimi – glej pritrkávati. Ta odstop od regularnih slovaro­pisnih pravil je narekovala težnja, da bi kljub želji prikazati pestrost narec­ne rabe imelo prednost terminološko izhodišce slovarja. 6 Oznacevalniki 6.1 Oznacevalnike, ki nastopajo v slovarskem sestavku, delimo na slov­nicne, na socialnozvrstne (nar., pog.), casovne (star.) in na oznacevalnike pomen­ske sorodnosti (GL., Prim.). 6.2 Slovnicni oznacevalniki pri samostalniku zaznamujejo spol (m, ž, s), število (mn., nav. mn.), pri glagolu pa glagolski vid (dov., nedov.). Poleg teh dveh besednih vrst so v slovarju še prislovi (prisl.) in nekaj medmetov (medm.). 6.3 Slovnicni oznacevalniki so navedeni v glavi in zaglavju. 6.4 Slovar dosega vecjo obvestilnost z vkljucitvijo pomensko sorodnih iz­razov, navedenih za oznacevalnikoma Prim. in GL. 6.5 Za oznacevalnikom GL. so navedene besede, ki so vrsta v iztocnici uslovarjenega izraza. Primer: járem -rma m premikajoci se kovinski in/ali masivni leseni uležajeni nosilec zvona, na katerega je ta pritrjen z vezmi GL. járem na prevís. 6.6 Za oznacevalnikom Prim. so navedeni izrazi, ki sodijo v isto pojmovno skupino. Primer: klásicni kémbelj -ega -blja m kembelj iz enega kosa, navadno kovanega, ki visi na obesilu Prim.: kováni kémbelj, ósemkótni kémbelj, plo-šcáti kémbelj, pregíbni kémbelj /.../. 6.7 Za oznacevalnikoma GL. in Prim. so besedne zveze razvršcene po abecedi. 6.8 Podrocje zvonjenja in pritrkavanja je izoblikovalo tudi pogovorno iz­razje, ki ga uvaja oznacevalnik pog. Primer: miniatúrci -ev m nav. mn., pog. . mini-atúrni zvonôvi. 6.9 Socialnozvrstni oznacevalnik nar. (narecno) izkazuje široko socialno podlago zvonjenja in pritrkavanja. Primer: (ta) drôbni (zvón) (--) -ega (-a) m nar. gor. . máli zvón. 6.10 Casovni oznacevalnik star. (starinsko) zaznamuje izraz, ki danes ni vec v rabi. Ob njem je priporoceni sodobni knjižni izraz. Primer: ávba zvóna -e --ž star. . klobúk zvóna. 7 Pojasnila 7.1 Pojasnila zadevajo casovno dolocitev pojma in osvetljujejo, kdaj je bil ta del stvarnosti. Ker se nanašajo na posebnosti, ki ne sodijo v pomen, so podana v drugacni (pomanjšani) tipografiji. Primer: kovíceni plocevínasti zvón -ega -ega -a m do 12. stol. zvon iz kovane plocevine, katerega deli so zbiti s kovicami /…/. 7.2 Nekdaj je casovni oznacevalnik, dodan izrazom za oznacevanje pojmov, ki glede na cas pojavljanja v preteklosti niso natancno doloceni. Primer: pepelnícno zvonjęnje -ega -a s nekdaj zvonjenje z velikim zvonom opolnoci ob zacetku pepelnice, postnega casa /…/. 8 Angleški ustrezniki 8.1 Z dodanimi angleškimi ustreznicami slovar ponuja možnost, da se s posebnostmi slovenskega zvonjenja in pritrkavanja seznani tudi zainteresi­rani krog poznavalcev v mednarodnem geografskem prostoru. 8.2 Angleški ustrezniki popolnoma ne pokrivajo slovenskih izrazov. S stališca terminologije so to pogosto le besede v angleškem jeziku, ne pa tudi termini. 8.3 Ce angleškega ustreznika ni, pomeni, da je uslovarjeni pojem regio­nalna ali lokalna posebnost v slovenskem prostoru in izkazuje njegovo kul­turno specificnost. Primerne ustreznice v angleškem zvonarskem besed­njaku ni bilo mogoce najti. 8.4 Neobstoj angleškega izraza nakazujeta dve crtici ob oznaki za angleški izraz. Primer: delopústni zvón -ega -a m nav. mn. vsak od zvonov, ki naznanjajo prenehanje dela v soboto popoldne ali popoldne pred cerkvenim prazni­kom ob 15. uri v zimskem casu ali ob 16. uri v poletnem casu ang. --. 8.5 Da bi bil slovenski izraz razumljiv v angleškem prevodu, pa je, kljub temu da v angleško govorecem okolju ni v rabi, vcasih podan v dobese­dnem prevodu. Primer: bell neck vrát zvóna; cogged foot zobáta táca. 8.6 Ce ima izraz dva pomena in sta angleška ustreznika razlicna, je na to opozorjeno z arabskimi številkami. Primer: zvonár -ja m zvonárka -e ž 1. oseba, ki redno zvoni v cerkvene namene ali upravlja elektricno zvonjenje S: zvonílec Prim. cerkôvnik 2. oseba, ki uliva zvonove 3. . gonjác zvóna ang. 1. bell ringer 2. bellfounder. 8.7 Angleške ustreznike imajo le izrazi, obdelani v polnih slovarskih se­stavkih. 8.8 Arabske številke ob ustreznikih v razdelku Angleško-slovenski slovar oznacujejo posamezne pomene slovenskega izraza. Ljudmila Bokal Krajšave, oznacevalniki in pojasnila ang. angleško dov. dovršni glagol ali dovršna glagolska besedna zveza gl. glej ustreznejšo in pogostejšo pisno obliko GL. glej termine, ki so vrsta izraza v iztocnici nar. kor. narecno koroško m samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola medm. medmet mn. množina; izraz se uporablja v množini nar. narecni izraz nar. ben.slov. narecno beneškoslovensko nar. gor. narecno gorenjsko nar. kor. narecno koroško nar. notr. narecno notranjsko nar. porab. narecno porabsko nar. prekm. narecno prekmursko nar. primor. narecno primorsko nar. rez. narecno rezijansko nar. štaj. narecno štajersko nav. mn. navadno v množini; izraz se uporablja navadno v množini nedov. nedovršni glagol ali nedovršna glagolska besedna zveza nekdaj pojasnilo za pojem, ki glede na pojavljanje v preteklosti ni casovno natancno definiran pog. pogovorno pol. polovica Prim. primerjaj izraze iz pojmovne skupine prisl. prislov star. starinski izraz s samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola S sinonim stol. stoletje V variacija v zvezi s/z v besedni zvezi zapostavljeni izraz v poševnem tisku nastopa kot osebek ž samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola . pušcica, kazalka; napotilo k priporocenemu prednostnemu izrazu, kjer je celotna jezikovna informacija / poševnica s pomenom: ali; možnost izbire Slovar A absórpcija -e ž pojav, pri katerem se del zvocnega valovanja vsrka, vpije v površino ob stiku z njo ang. absorption akórd -a m istocasno zvenenje najmanj treh razlicnih tonov S: sňzvócje ang. accord akustemologíja -e ž veda, ki raziskuje zvocno sestavino doživljanja pro-stora in casa ang. acoustemology akústicna ekologíja -e -e ž . zvócna ekologíja akústicna krájina -e -e ž . zvócna krájina akústicna skúpnost -e -i ž družbena skupina, v kateri ima dolocen zvok, na primer zvonjenje, pritrkavanje, vplivno vlogo ang. acoustic community akústicni prôstor -ega -óra m . zvócni prôstor akústicno okólje -ega -a s . zvócno okólje akústika -e ž veda, ki proucuje zvok in z njim povezane fizikalne pojave ang. acoustic alikvótni tón -ega -a m ton, ki zazveni hkrati z osnovnim tonom in doloca zvocno barvo S: délni tón, parciálni tón ang. overtone ángelovo cešcęnje -ega -a s zvonjenje zjutraj, navadno ob sedmi uri, sredi dne, navadno ob dvanajsti uri, in zvecer, ko se mraci ang. Angelus ángelska gláva -e -e ž figura, podobna obliki glave na angelovem telesu, upodobljena navadno na prelomu korenin barocnega zvona, namenjena krašenju, likovni dopolnitvi krone Prim.: lęvja gláva (sl. str. 36) ang. angel's head anonímni zvonár -ega -ja m nekdaj zvonar, ki se na zvon, ki ga ulije, ne podpiše ang. anonymous bellfounder antropologíja glásbe -e -- ž veda, ki raziskuje vlogo glasbe v clovekovem življenju ali življenju skupnosti ang. musical anthropology Likovna dopolnitev krone z angelsko glavo na zvonu v cerkvi Marijinega rojstva, Polhov Gradec. apotropęjska fúnkcija zvonjęnja -e -e -- ž namen zvonjenja, da se z nje-mu pripisujoco nadnaravno mocjo odvracajo zle sile in se povezuje s svetimi osebami Prim.: glásbena fúnkcija zvonjęnja, obrédna fúnkcija zvonjęnja, signalizacíjska fúnkcija zvonjęnja ang. apotropaic function of bell-ringing ŕsimétricna razporedítev korenín -e -tve -- ž razporeditev korenin v kroni zvona, ki na nekaterih straneh odstopa od skladnosti njenih delov Prim.: si­métricna razporedítev korenín, šestínska razporedítev korenín ang. asymmetrical layout of bell canons ávba zvóna -e -- ž star. . klobúk zvóna avditívno gradívo -ega -a s . zvócno gradívo ávemaríja -e ž zvonjenje, navadno s tremi zvonovi, ki zvonijo zlasti v zapo­redju veliki, mali, srednji, ob mraku v cast Mariji, z namenom molitve za verne duše v vicah in v cast svetemu Florijanu V: vecérna ávemaríja S: vecérni áve, vecérno zvonjęnje, nar. gor. Maríja, nar. prekm. vécna lúc Prim.: jú­tranje zvonjęnje, vecérno zvonjęnje ang. Ave Maria avtomatizácija pritrkávanja -e -- ž uvajanje elektricnega pritrkavanja, pri katerem na zvonove igrajo elektricna kladiva ali elektromagneti, katerih udarci so racunalniško programirani ang. automatisation of bell-chiming avtomatizácija zvonjęnja -e -- ž uvajanje elektricnega zvonjenja, pri kate-rem zvonove nihajo elektromotorji ang. automatisation of bell-ringing avtomatizírano pritrkávanje -ega -a s elektricno pritrkavanje, pri katerem na zvonove igrajo elektricna kladiva ali elektromagneti, katerih udarci so racunalniško programirani ang. automatic bell-chiming avtomatizírano zvonjęnje -ega -a s elektricno zvonjenje, pri katerem zvo­nove nihajo elektromotorji ang. automatic bell-ringing B bábka -e ž nar. prekm. . kémbelj bám medm. jezikovno ponazorilo glasu, zvoka zvona navadno z nizko ton-sko uglasitvijo udarnega tona ang. bam barócni zvón -ega -a m zlasti od sredine 17. do druge pol. 18. stol. zvon s koreninami, okraše­nimi z obrazi, in bogato ornamentiko, grbi, upodobitvami, napisi z versko in posvetno vsebino na polju Prim.: gótski zvón, renesáncni zvón ang. Baroque bell bŕt kémblja báta -- m nar. . betíca kémblja benéški zvón -ega -a m zlasti od približno 14. stol. do druge pol. 16. stol. zvon, ulit v Benet-kah ali ga ulije potujoci beneški zvonar ang. Venetian bell betíca kémblja -e -- ž odebeljeni del kemblja, s katerim ta udarja na notra­njo udarno tocko udarnega obroca zvona S: krógla kémblja, nar. bŕt kém­blja (sl. str. 38) ang. clapper ball, head of clapper bím medm. jezikovno ponazorilo glasu, zvoka zvona navadno z najvišjo ton-sko uglasitvijo udarnega tona ang. bim Betica kemblja v zvonu cerkve Angelov varuhov, Zalog - Ljubljana. bím bám bóm medm. jezikovno ponazorilo glasu, zvoka zvonov od najvišje do najnižje tonske uglasitve udarnega tona ang. bim bam bom bíti bíjem nedov., nar. kor. . pritrkávati bíti na cetrt úre bíjem -- -- -- nedov. z ustreznim številom udarcev urnega kladiva na zvon v zvonikih naznanjati del na štiri enake enote razdelje­ne polne ure ang. to chime quater-hour bíti plát zvoná bíjem -- -- nedov. z udarjanjem kemblja samo na eno stran krila zvona naznanjati nevarnost, nesreco Prim.: udáriti plát zvoná ang. to ring the alarm bell, to sound the tocsin bíti pôlno úro bíjem -- -- nedov. s številom udarcev urnega kladiva na zvon v zvonikih naznanjati cas, dolocen z eno od ur, štetih od ena do dvanajst ang. to chime full hours bítje úre -a -- s naznanjanje polnih ur ali del na enote razdeljene polne ure v teku dneva z udarci urnih kladiv na zvonove ang. clock-chiming blagoslovítev zvonôv -tve -- ž . posvetítev zvonôv blagoslôvna molítev -e -tve ž molitev med obredom posvetitve zvonov, s katerim se zvonovi posvetijo in s tem sprejmejo za cerkveno rabo ang. prayer of blessing blagoslňv zvonôv -ôva -- m . posvetítev zvonôv bogoslúžno zvonjęnje -ega -a s zvonjenje med mašami, cerkvenimi obredi z namenom slavljenja Boga Prim.: mášno zvonjęnje ang. liturgical bell-ringing bók zvóna -a -- m navadno zoženi del zvona nad udarnim obrocem, kjer se zacne uleknjeno polje S: nŕdkrílje zvóna, spódnji stávek Prim.: klobúk zvóna, krílo zvóna, króna, pólje zvóna, ráma, udárni obróc, vrát zvóna ang. side of the bell, bell flank bóm medm. jezikovno ponazorilo glasu, zvoka zvona navadno z najnižjo tonsko uglasitvijo udarnega tona ang. bom bóter zvonôv -tra -- m oseba, ki gmotno v primerjavi z drugimi prispeva (naj)vecji delež za nakup zvona ang. godfather of bells brájnkeljc -a m nar. . kémbelj brnéti -ím nedov., v zvezi z zvón ob prenehanju udarjanja s kembljem ali kladi­vom še nekaj casa oddajati pojemajoc zvok ang. to drone brňn brôna m zlitina bakra in zlasti kositra, ki se uporablja za ulivanje zvonov ang. bronze brônasti zvón -ega -a m zvon, ulit iz zlitine bakra in zlasti kositra Prim.: že­lézni zvón, jekléni zvón ang. bronze bell bronsírati zvón -am -- dov. in nedov. premazati železni zvon z bronso zaradi preprecevanja rjavenja ang. to bronze bucáti -ím nedov. 1. v zvezi z zvón oddajati mocne, zelo glasne, nizke glasove, zvo­ke Prim.: donéti 2. v zvezi z zvón po zadnjih udarcih izzvenevati s pojemanjem glasnosti Prim.: donéti ang. to roar, to boom cámbek -a m nar. štaj. . kémbelj cámbelj -blja m nar. štaj. . kémbelj cán -a m nar. štaj.. kémbelj carillon -a [kariljón] m (fran.) gl. kariljón cerkôvnik -a m oseba, ki skrbi za uporabnost cerkvenih potrebšcin, oskr­ buje cerkev S: pog. méžnar ang. sexton cerkvéna glásba -e -e ž glasba za verske, bogoslužne namene, vkljucno s pritrkavanjem, zvonjenjem ang. church music cerkvéni práznik -ega -a m dan, posvecen podoživljanju dogodka iz krš-canske preteklosti, vernosti svetnikov ang. church festival cerkvéni stňlp -ega stôlpa m . zvoník cerkvéni zvón -ega -a m zvon, namešcen v cerkvenem zvoniku ang. church bell cerkvéni zvoník -ega -a m . zvoník (sl. str. 41) cévni zvonôvi -ih -ôv m mn. 1. ucenju pritrkavanja namenjena skupina vec med seboj tonsko uglašenih kovinskih cevi, na katere se udarja s tolkacem S: pritrkoválske ceví 2. orkestrsko glasbilo iz visecih kromaticno uglašenih medeninastih cevi, na katere se udarja s tolkacem V: zvonôvi ang. chimes, tubular bells cilíndricni vrát -ega -ú m vrat zvona v obliki zaobljenega valja, cilindra ang. cylindrical neck címbale -al ž mn., v srednjem veku skupina funkcionalno povezanih manjših zvo­nov, na katere se igra s kladivi ang. cymbalum cimbelíkati -am nedov., nar. naznanjati smrt z mrliškim zvonom ang. to ring a passing bell cíngelj -glja m nar. . mrlíški zvón cínglja -e ž nar. gor. . mrlíški zvón cingljáti -ám nedov. oddajati visoke, zvenece glasove, zvoke, navadno z zvoncki ang. to jingle, to tinkle cŕs zvonjęnja cínklenkelj -klja m nar. gor. . mrlíški zvón cínklet -a m nar. gor. . mrlíški zvón cínkletelj -tlja m nar. gor. . mrlíški zvón cúg -a m 1. nar. . pritrkoválska víža 2. nar. . vęnec cúj -a m nar. prekm. . pritrkoválska víža cvájer -ja m nar. . dvójka (1, 2, 3) C cŕs zvonjęnja cása -- m 1. ustaljena casovna dolocitev zvonjenja trikrat na dan, zjutraj, navadno ob sedmi uri, sredi dne, navadno ob dvanajsti uri, in zvecer, ko se mraci, cetrt ure in uro pred mašo ob nedeljah in prazni­kih, v petek popoldne ob petnajsti uri, v soboto popoldne in popoldne dan pred cerkvenim praznikom 2. trajanje zvonjenja od zacetka do kon-ca nihanja zvonov ang. time of bell-ringing Zvonik cerkve svetega Primoža in Felicijana, Gabrška Gora - Poljane. cępa zvóna -e -- ž nar. . klobúk zvóna cetrtínka -e ž notna vrednost, s katero so v notnem zapisu pritrkovalske vi-že oznaceni glavni udarci in udarci odbijanja Prim.: polovínka, osmínka ang. crotchet, quarter note côkasti zvón -ega -a m zlasti v drugi pol. 12. stol. bronasti zvon podolgovate oblike z nekoliko privihanim krilom S: zvón v oblíki sladkórjevega côka ang. sugarloaf-shaped bell D daljínsko uprávljanje zvonjęnja -ega -a -- s sistem upravljanja, pri katerem se izvajanje funkcij zvonjenja krmili na daljavo ang. remote control of bell ringing dánca -e ž nar. . pritrkoválska víža dáti zvoníti dám -- nedov., pog. . narocíti zvonjęnje deljęno gostęnje -ega -a s tehnika pritrkavanja, pri kateri v drugem delu pritrkovalskega motiva gostenje prevzame drug zvon ang. divided thickening délni tón -ega -a m . alikvótni tón delopústni zvón -ega -a m nav. mn. vsak od zvonov, ki naznanjajo prenehanje dela v soboto popoldne ali popoldne pred cerkvenim praznikom ob 15. uri v zimskem casu ali ob 16. uri v poletnem casu ang. -- delopústno zvonjęnje -ega -a s zvonjenje navadno z vsemi zvonovi v sobo-to popoldne ali popoldne pred cerkvenim praznikom ob 15. uri v zim­skem casu ali ob 16. uri v poletnem casu ang. -- desetíca -e ž . desétka desétka -e ž pritrkovalska viža z desetimi glavnimi udarci v šesttaktni te­matski enoti V: desetíca Prim.: devétka, dvójka, enájstka, ósemka, pétka, sédemka, šéstka, štírka, trójka ang. -- devetíca -e ž . devétka devétka -e ž pritrkovalska viža z devetimi dobami zlasti v tritaktni temat-ski enoti V: devetíca Prim.: desétka, dvójka, enájstka, ósemka, pétka, sé­demka, šéstka, štírka, trójka ang. -- digitálni nótni zapís pritrkoválske víže -ega -ega -a -- -- m zapis pritrko­valske viže v racunalniškem notnem programu ang. digital notation of the bell-chiming tune dinámika pritrkávanja -e -- ž spreminjanje stopenj tonske jakosti pritrkavanja ang. dynamics of bell-chiming dispozícija zvoníla -e -- ž glasovni intervalni nacrt za udarne tone posa­meznih zvonov v zvonilu ang. disposition of the peal of bells dodáni kémbelj -ega -blja m . slépi kémbelj domovánje vére -a -- s obmocje veroizpovedi, ki se izraža tudi z navzoc­nostjo zvocnih znamenj, signalov, na primer kršcanstvo z zvonjenjem ang. home of religion donátorski napís -ega -a m napis na zvonu, oznacujoc osebo, ki je zvon po­darila, na primer v Žireh – 1914: Darovali so me Marija Oblak z Dobra-ceve, Franc in Jakob Kavcic iz Koprivnika Prim.: kristolóški napís, krono­grámski napís, marijánski napís, mójstrski napís, pnevmatolóški napís, predstójniški napís, svetníški napís, svetopísemski napís, trinitáricni napís, zarotoválni napís ang. donor's inscription donéti -ím nedov. 1. v zvezi z zvón oddajati mocne, nizke glasove, zvoke 2. v zvezi z zvón po zadnjih udarcih na zvonove izzvenevati s pojemanjem glasnosti Prim.: bucáti ang. to sound Dopplerjev pojŕv -ega -áva [dóplerjev] m fizikalni pojav, pri katerem zara­di gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka in posledicno sprememba zvocne frekvence ang. Doppler effect dozvoníti -ím dov., star. . odzvoníti (1, 2) dnévnica -e ž nar. . jútranjica drájer -ja m nar. . trójka (1, 2) drdráti -ám nedov., v zvezi z ráglja oddajati enakomerno ponavljajoce se rezke glasove, zvoke zlasti v casu od velikega cetrtka do velike sobote in s tem nadomešcati zvonjenje ang. to rattle drobílec -lca m nar. . gostílec drobíti -ím nedov., nar. . gostíti drobljęnje -a s 1. nar. . gostęnje 2. udarjanje s kembljem na notranjo udar-no tocko udarnega obroca zvona med udarci gostenja in odbijanja ali med udarci odbijanja in glavnimi udarci 3. udarjanje v podvojenem tempu gostenja, pri cemer so udarci na dobe socasni ang. thickening drúgi zvón -ega -a m zvon, ki je v triglasnem zvonilu po tonski uglasitvi med vecjim in malim Prim.: máli zvón, srédnjemáli zvón, srédnjevéliki zvón, srédnji zvón, véliki zvón, trétji zvón ang. second bell dúrovski zvón -ega -a m zvon, katerega tretji alikvotni ton je z udarnim tonom v intervalnem razmerju velike terce Prim.: mólski zvón, nónski zvón, oktávni zvón, sékstni zvón, séptimni zvón ang. major third bell dvákratno sestávljeni pritrkoválski vzórec -- -ega -ega -rca m pritrkoval-ski vzorec, ki obsega dve ponavljajoci se tematski enoti S: štírivrstni pri­trkoválski vzórec ang. double-composed bell-chiming pattern dvákratno zvonjęnje -ega -a s zvonjenje, navadno z mrliškim zvonom, v dveh vencih, ki naznanja smrt ženske Prim.: ęnkratno zvonjęnje, tríkra­tno zvonjęnje (2) ang. double tolling dvígniti zvón v zvoník -em -- -- -- dov. med slovesnim obredom navadno z dvižno napravo ali vrvmi in škripci premakniti novi zvon ali vec zvonov v zvonik, pri cemer veliki zvon vlecejo možje, srednjega ženske, malega otroci Prim.: obésiti zvón, zvléci zvón v zvoník (sl. str. 45) ang. to hoist the bell to the belfry Dvigovanje zvona v zvonik cerkve svetega Kancijana, Vrzdenec - Horjul. dvódélni tákt -ega -a m takt pritrkovalske viže z dvema udarcema kemblja na notranjo udarno tocko udarnega obroca zvona Prim.: ósemdélni tákt, šéstdélni tákt, štíridélni tákt, trídélni tákt ang. two-part measure dvódôbni tákt -ega -a m takt pritrkovalske viže z dvema osnovnima me-tricnima enotama Prim.: ósemdôbni tákt, šéstdôbni tákt, štíridôbni tákt, trídôbni tákt ang. duple bar dvójka -e ž 1. pritrkovalska viža z dvema glavnima udarcema v tematski enoti S: nar. cvájer 2. pritrkovalska viža z dvema udarcema odbijanja v te­matski enoti S: nar. cvájer 3. pritrkovalska viža z dvema dobama v taktu S: nar. cvájer Prim.: desétka, devétka, enájstka, ósemka, pétka, sédemka, šéstka, štírka, trójka ang. -- dvójni trák -ega -ú m . dvóvrstícni napísni trák dvójno obesílo -ega -a s . obesílo z dvójnim pregíbom dvójno vpétje kémblja -ega -a -- s železni mehanizem z dvojnim pregi­bom, na katerega je z usnjenim pasom pritrjen kembelj Prim.: enójno vpétje kémblja, trójno vpétje kémblja ang. dual linkage of the clapper dvólína préslica -e -e ž zvonik na preslico z dvema zvoncnicama ang. two-eyed bell gable dvótáktna temátska enôta -e -e -e ž tematska enota v pritrkovalski viži, ki ob-sega dva takta Prim.: ęnotáktna temátska enôta, štíritáktna temátska enôta ang. double-measure thematic unit dvóvrstícni napísni trák -ega -ega -ú m napisni trak na zvonu v dveh lo­cenih pasovih, zlasti tik pod klobukom ali tik nad krilom S: dvójni trák ang. two-line inscription band dvóvrstni pritrkoválski vzórec -ega -ega -rca m . ęnkratno sestávljeni pri­trkoválski vzórec E ékoakústika -e ž . zvócna ekologíja eléktricni pogňn zvonôv -ega -ôna -- m . eléktromotórni pogňn zvonôv eléktricno kládivo -ega -a s železen valj ali kvader, ki ga poganja elektromo- tor in udarja po zvonu med bitjem ure ali avtomatiziranim pritrkavanjem Elektricno kladivo v zvoniku cerkve svetega Kancijana in tovarišev, Mirna Pec. eléktricno letéce pritrkávanje -- -ega -a s pritrkavanje, pri katerem se lete-ci zvon poganja z elektromotorjem, na preostale zvonove pa igrajo elek­tricna kladiva Prim.: eléktricno stojéce pritrkávanje ang. electric bell-chiming of flying tunes eléktricno pritrkávanje -ega -a s pritrkavanje z elektromagneti ali z elek­tricnimi kladivi, ki igrajo na mirujoce zvonove ang. electric bell-chiming eléktricno stojéce pritrkávanje -- -ega -a s pritrkavanje, pri katerem zvo­novi mirujejo in nanje igrajo elektricna kladiva Prim.: eléktricno letéce pritrkávanje ang. electric bell-chiming of stationary tunes eléktricno zvonjęnje -ega -a s zvonjenje z delovanjem enega ali vec elek­tromotorjev, ki elektricno energijo pretvorijo v mehansko in s tem ni­hajo zvonove ang. electric bell-ringing elektrificírati zvonôve -am -- dov. in nedov. opremiti zvonove z elektromotorji, ki elektricno energijo pretvorijo v mehansko in s tem nihajo zvonove ang. to electrify bells eléktromotórni pogňn zvonôv -ega -ôna -- m pogon zvonov z delovanjem enega ali vec elektromotorjev, ki elektricno energijo pretvorijo v mehan­sko in s tem nihajo zvonove S: eléktricni pogňn zvonôv ang. electric propulsion of bells elektrónsko zvonjęnje -ega -a s zvonjenje, posneto na digitalni medij in pred­vajano z zvocniki, navadno namešcenimi v linah zvonika ang. electronic bell-ringing enajstíca -e ž . enájstka enájstka -e ž pritrkovalska viža z enajstimi glavnimi udarci zlasti v štiri­taktni tematski enoti V: enajstíca Prim.: desétka, devétka, dvójka, ósemka, pétka, sédemka, šéstka, štírka, trójka ang. -- enakomérno zvonjęnje -ega -a s . ubráno zvonjęnje enakovrédni udárec -ega -rca m nav. mn. udarec kemblja na notranjo udar-no tocko udarnega obroca zvona, pri katerem ima ta glede na glasbe­no strukturo enako vlogo, ni glavni udarec, udarec odbijanja ali uda-rec gostenja ang. equivalent strike ęnkratno sestávljeni pritrkoválski vzórec -- -ega -ega -rca m pritrko­valski vzorec, ki obsega dve tematski enoti S: dvóvrstni pritrkovál-ski vzórec ang. single-composed bell-chiming pattern ęnkratno zvonjęnje -ega -a s zvonjenje, navadno z mrliškim zvonom, v enem vencu, ki naznanja smrt otroka Prim.: dvákratno zvonjęnje, tríkra­tno zvonjęnje (2) ang. single tolling enójno obesílo -ega -a s . obesílo z enójnim pregíbom enójno vpétje kémblja -ega -a -- s železni mehanizem z enim pregibom, na katerega je z usnjenim pasom pritrjen kembelj Prim.: dvójno vpétje kém­blja, trójno vpétje kémblja ang. single linkage of the clapper ęnotáktna temátska enôta -e -e -e ž tematska enota v pritrkovalski viži, ki obsega en takt Prim.: dvótáktna temátska enôta, štíritáktna temátska enôta ang. single-measure thematic unit ęnovrstni pritrkoválski vzórec -ega -ega -rca m . nčsestávljeni pritrko­válski vzórec étnomuzikológ -a m étnomuzikológinja -e ž kdor raziskuje družbene in kulturne vidike glasbe in plesa, tudi zvonjenja, pritrkavanja, v lokalnem in globalnem kontekstu ang. ethnomusicologist étnomuzikologíja -e ž veda, ki raziskuje družbene in kulturne vidike glas-be in plesa, tudi zvonjenja, pritrkavanja, v lokalnem in globalnem kon­tekstu ang. ethnomusicology F fárni zvón -ega -a m zvon v zvoniku župnijske cerkve, zlasti veliki ang. parish bell figurálni okrásek -ega -ska m upodobitev na zvonu, ki predstavlja zlasti osebo, namenjena olepšavi, likovni dopolnitvi, na primer križanjska skupina ang. figural decoration fínfar -ja m nar. . pétka fírkeljc -a m nar., v zvezi z zvoníti fírkeljc z zvonjenjem naznanjati cetrt ure pred za-cetkom maše, cerkvenega obreda ang. -- folklórna glásba -e -e ž . ljúdska glásba G glásbena akústika -e -e ž veda, ki raziskuje fizikalne zakonitosti zvoka v povezavi z glasbo ang. musical acoustics glásbena ekspresívnost -e -i ž custvena, subjektivna izraznost glasbe ang. musical expressiveness glásbena folklorístika -e -e ž veda, ki raziskuje ljudsko glasbo ang. music folkloristics glásbena fúnkcija zvonjęnja/pritrkávanja -e -e --/-- ž namen zvonjenja, pritrkavanja, da v zvocnem okolju izvajata, posredujeta glasbo, glasbeno delo Prim.: apotropęjska fúnkcija zvonjęnja, obrédna fúnkcija zvonjęnja, signalizacíjska fúnkcija zvonjęnja ang. musical function of bell-ringing/bell-chiming glásbena struktúra víže -e -e -- ž pritrkovalska viža glede na njene sesta-vine, na primer glede na število glavnih udarcev, odbijajocih udarcev in število udarcev gostenja v tematski enoti ang. musical structure of a tune glásnost zvóka zvóna -i -- -- ž jakost slušnega vtisa, ki nastane ob zvonjenju ang. loudness of the bell sound glasôvna kvalitéta zvóna -e -e -- ž . zvócna kvalitéta zvóna glasôvno izstopajóci zvón -- -ega -a m zvon, ki je najbolj slišen ang. emphatic bell sound glás zvóna -ú -- m vzdolžno valovanje energijskega toka v zraku, ki ga povzroci nihanje zvona in se zaznava s sluhom S: zvók zvóna ang. bell sound glávni udárec -ega -rca m zacetni vodilni udarec s kembljem na notra­njo udarno tocko udarnega obroca zvona, ki ima vodilno vlogo pri pri­trkovalskih vižah z razdeljenimi vlogami udarcev S: osnôvni udárec, nar. štíh, nar. žlák ang. main strike glávni zvón -ega -a m zvon, ki odda zacetni glavni udarec v pritrkoval-ski viži in katerega število naslednjih udarcev navadno doloca tematsko enoto S: vodílni zvón ang. main bell glestęnje -a s nar. . gostęnje glúšnik -a m osebno zašcitno sredstvo z dvema okroglastima dušilcema zvoka na vzmetnem loku, ki se namestita na ušesa ang. hearing protection device gonílni dróg -ega -a m pogonska rocica za nihanje zvona, pritrjena na jarem ang. crank gonjác zvóna -a -- m nar. oseba, ki med pritrkavanjem letecih viž zvoni z glavnim zvonom S: zvonár (3) ang. bell-ringer gôr in dôl prisl., nar. ben.slov. pritrkavati vižo pri kateri se s kembljem udarja ob zgor­nji in spodnji del zvona ang. -- gósta melodíja -e -e ž pritrkovalska viža, ki ima med glavnimi in odbija-jocimi udarci enega ali vec vmesnih udarcev z majhnimi casovnimi in-tervali med njimi ang. thick melody gostęnje -a s udarjanje s kembljem na notranjo udarno tocko udarnega obroca zvona z majhnimi casovnimi intervali med glavnimi in odbija­jocimi udarci, s cimer se obogati zvok pritrkovalske viže S: nar. droblję­nje (1), nar. glestęnje ang. thickening gostęnje za sebój -a -- -- s tehnika pritrkavanja, pri kateri udarcu odbijanja sledi udarec gostenja na isti zvon ang. to thicken after oneself gostílec -lca m gostílka -e ž oseba, ki med pritrkavanjem gosti S: nar. drobílec ang. thickening bell-chimer gostíti -ím nedov. udarjati s kembljem na notranjo udarno tocko udarnega obroca zvona med glavnimi in odbijajocimi udarci, s cimer se obogati zvok pritrkovalske viže S: krasíti, nar. drobíti, nar. lovíti vmés, nar. štaj. mláti-ti, nar. presekávati, nar. ubírati ang. to thicken gótska majúskula -e -e ž zlasti od približno 14. do druge pol. 15. stol. gotska pisava, upo­rabljena tudi v napisih na zvonovih, pri kateri so vse crke enako visoke Prim.: gótska minúskula ang. Gothic majuscule gótska minúskula -e -e ž zlasti od srede 15. do druge pol. 16. stol. gotska pisava, uporab­ljena tudi v napisih na zvonovih, ki ima crke razpete cez štiri vodoravne razdelke Prim.: gótska majúskula ang. Gothic minuscule gótski zvón -ega -a m zlasti od konca 13. stol. do prve pol. 16. stol. bronasti zvon, ulit po le­tu 1450 z napisi v gotski minuskuli Prim.: barócni zvón, renesáncni zvón ang. Gothic bell grájski zvón -ega -a m zvon, namešcen v grajskem stolpu ang. castle bell H harmónicna uglasítev zvoníla -e -tve -- ž tonska uglasitev, pri kateri so udarni toni zvonov zaporedno uglašeni v tercnih ali tercnih in kvartnih interval-nih razmerjih. Prim.: melódicna uglasítev zvoníla, méšana uglasítev zvoníla ang. harmonic tuning harmónicno zvonílo -ega -a s zvonilo, pri katerem so udarni toni zvonov zaporedno uglašeni v tercnih ali tercnih in kvartnih intervalnih raz­merjih Prim.: melódicno zvonílo ang. harmonic peal of bells históricni zvón -ega -a m . zvón zgodovínske vrédnosti hkrátno udárjanje -ega -a s udarjanje dveh kembljev ali kemblja in kladi­va istocasno na udarno tocko udarnega obroca zvona ang. simultaneous striking horizontálna postavítev zvonôv -e -tve -- ž postavitev zvonov v vodoravni smeri drug poleg drugega, pri cemer so osi jarmov v isti višini Prim.: po­stavítev zvonôv z višínskimi zamíki, vertikálna postavítev zvonôv Horizontalno namešceni zvonovi v zvoniku cerkve Marijinega rojstva, Polhov Gradec. I idiofón -a m glasbilo, pri katerem ob udarjanju, drgnjenju, strganju ali trzanju nastane zvok zaradi lastnega nihanja ang. idiophone ígra na zvonôve -e -- -- ž izvajanje glasbe na zvonove v razlicnih izvedbah, kot je zvonjenje, pritrkavanje, in z razlicnimi napravami, na primer z vzvodi, klaviaturo ang. playing on bells igránje na súho -a -- -- s nar. . pritrkávanje stojécih víž igráti na zvonôve s kládivi -ám -- -- -- -- nedov. izvajati glasbo z udarjanjem lesenih, železnih kladiv na zunanji udarni obroc zvona ang. to play on bells with hammers igráti na zvonôve s klaviatúro -ám -- -- -- -- nedov. izvajati glasbo na zvono­ve posredno s klaviaturo, ki je z vzvodi povezana z zvonovi ang. to play bells from a keyboard ikonografíja na zvonôvih -e -- -- ž v reliefu in pisni vsebini olepšavi, li­kovni dopolnitvi namenjeni kršcanski motivi, na primer upodobitve križanjske skupine, svetnikov, na sredi polja, na boku, vratu zvonov, ki izražajo njihov nadcasovni, simbolni pomen V: zvónska ikonografíja ang. bell iconography imitírati -am nedov. in dov. s pritrkavanjem posnemati zlasti ritem glasbene predloge ang. to imitate improvizírano pritrkávanje -ega -a s pritrkavanje, pri katerem se viža po­ljubno spreminja na podlagi pritrkovalcevih glasbenih zamisli ang. improvised bell-chiming inskrípcija na zvónu -e -- -- ž . napís na zvónu instrumentálna predlóga -e -e ž instrumentalno glasbeno delo, katerega strukturo v celoti ali delno posnema drugo glasbeno delo, na primer pritrkovalska viža Prim.: melódicna predlóga, pésemska predlóga, plésna predlóga ang. instrumental basis intervál -a m pri zvonovih višinska razdalja med tonoma dveh zvonov ali razdalja med razlicnimi alikvotnimi toni istega zvona S: interválno razmérje ang. interval interválno razmérje -ega -a s . intervál izdonévanje zvóka zvóna -a -- -- s postopno pojemanje alikvotnih tonov, ki je odvisno od moci udarca kemblja na notranjo udarno tocko udar­nega obroca zvona S: izzvenévanje zvóka zvóna ang. gradual dying-out of the sound of a bell iz ôgnja sem pritékel napis v nemšcini na zvonovih zlasti v 17. in 18. stol. pogosta stalna be-sedna zveza, ki osvetljuje okolišcine nastanka zvona ang. I flew from the fire izrédno zvonjęnje -ega -a s zvonjenje ob neobicajnem casu, na primer po­žarno zvonjenje, zvonjenje ob hudi uri ang. exceptional bell-ringing izzvenévanje zvóka zvóna -a -- -- s . izdonévanje zvóka zvóna J jákost zvóka zvóna -i -- -- ž gostota energijskega toka zvocnega valovanja, ki ga oddaja zvon ob zvonjenju ali pritrkavanju ang. intensity of bell sound járem -rma m premikajoci se kovinski in/ali masivni leseni uležajeni nosi­lec zvona, na katerega je ta pritrjen z vezmi GL.: járem na prevís Leseni jarem zvona v zvoniku cerkve svetega Antona Pušcavnika, Verd - Vrhnika. járem na prevís -rma -- -- m jarem, pri katerem je os vrtišca zvona nižje od krone ali prirobnice in navadno tudi nižje od osi vrtišca kemblja ang. broken yoke jármov okňv -ega -ôva m vsak od železnih obrocev na obeh koncih jarma, ki ga šcitijo pred pokanjem zaradi obremenitev, povzrocenih zlasti z zo­bato taco ali osjo ang. metal fitting of yoke jecáti -ím nedov., v zvezi z zvón oddajati tihe glasove, zvoke, ki se jim subjektiv-no prisoja neugodno psihicno razpoloženje, bolecino, žalost Prim.: jékni-ti, jókati, péti ang. to groan jekléni zvón -ega -a m zvon, ulit iz jekla, ki je manj primerna zvonovina kot bron Prim.: brónasti zvón, želézni zvón ang. steel bell jékniti -em dov., v zvezi z zvón oddati kratek, oster glas, zvok, ki se mu subjek­tivno prisoja neugodno psihicno razpoloženje, bolecino, žalost Prim.: je-cáti, jókati, péti ang. to groan jęrmen -éna m usnjen trak, s katerim se kembelj obesi na obesilo ang. strap jerménski pogňn zvonôv -ega -ôna -- m elektricni pogon zvonov, pri kate-rem elektromotor poganja zvon z jermenom, povezanim z jarmom zvona ang. belt drive of bells jęzik -íka m nar. . kémbelj jókati -am nedov., v zvezi z zvón oddajati mocne glasove, zvoke, ki se jim subjek­tivno prisoja neugodno psihicno razpoloženje, bolecino, žalost Prim.: je-cáti, jékniti, péti ang. to weep júgati se -am se nedov., nar., v zvezi z (letéci) zvón . níhati jútranje zvonjęnje -ega -a s zvonjenje angelovega cešcenja z enim zvonom, navadno ob sedmi uri zjutraj, z namenom molitve, nekdaj zlasti kot pro-šnja za odvrnitev kuge V: zvonjęnje zjútraj S: zgódnje zvonjęnje Prim.: opol­dánsko zvonjęnje, vecérno zvonjęnje ang. morning bell-ringing jútranjica -e ž v zvezi z zvoníti jútranjico zvoniti zgodaj zjutraj, preden se zdani, zla­sti ob nedeljah in praznikih, na praznik zavetnika župnije S: nar. dnévnica ang. morning bell-ringing jútranji zvón -ega -a m veliki zvon, ki zvoni zjutraj, navadno ob sedmi uri, nek­daj zlasti kot prošnja za odvrnitev kuge Prim.: opoldánski zvón, vecérni zvón ang. morning bell K kalúp zvóna -a -- m votlo ogrodje zvona, sestavljeno iz notranjega in zu­nanjega kalupa, kamor se ulije zlitina, ki se oblikuje v zvon GL.: nótranji kalúp, zunánji kalúp ang. bell mould kampaníle -a m . prostostojéci zvoník kampanológ -a m kampanológinja -e ž strokovnjak(inja), ki raziskuje aku­sticne, glasbene, umetnostnozgodovinske in tehnicne znacilnosti zvo­nov in zvonjenja V: zvonoslôvec ang. campanologist kampanologíja -e ž veda, ki raziskuje akusticne, glasbene, umetnostno­zgodovinske in tehnicne znacilnosti zvonov in zvonjenja V: zvono­slôvje ang. campanology kampeláti -ám nedov., nar. primor. . pritrkávati kanónicna úra -e -e ž ura, ob kateri se v samostanih ali kapitljih za moli­tev zbirajo menihi, nune, na primer ob polnoci, ob treh zjutraj, in jo na­znanjajo z zvonjenjem ang. canonical hour kántkati -am nedov., nar. primor. . pritrkávati kápa zvóna -e -- ž . klobúk zvóna kariljón -a in carillon -a [kariljón] m . zvonôvje kémbelj -blja m podolgovat železen predmet z betico, gibljivo pritrjen v vrh notranjosti zvona, ki ob nihanju udarja na notranjo udarno tocko udar­nega obroca S: nar. prekm. bábka, nar. brájnkeljc, nar. štaj. cámbek, nar. štaj. cám­belj, nar. štaj. cán, nar. jęzik, nar. štaj. knébelj, nar. rájnkeljc, nar. rígelj, nar. štánga, nar. štrémfelj, nar. štrénkelj, nar. tlákelj, nar. tolkác (2), nar. vénkelj, nar. žbrénkelj, nar. žnégelj, nar. žvénkelj GL.: klásicni kémbelj, kováni kémbelj, letéci kémbelj, ósemkótni kémbelj, padajóci kémbelj, plošcáti kémbelj, pregíbni kém­belj, slépi kémbelj, téstni kémbelj ang. clapper kempenjác -a m nar. primor. . pritrkoválec kempenjáti -ám nedov., nar. primor. . pritrkávati kéntkati -am nedov., nar. primor. . pritrkávati kládivo -a s pripomocek iz lesa, železa, s katerim se udarja po zunanji stra­ni udarnega obroca med pritrkavanjem stojecih viž, med bitjem ure ali avtomatiziranim pritrkavanjem ang. hammer klásicni kémbelj -ega -blja m kembelj iz enega kosa, navadno kovanega, ki visi na obesilu Prim.: kováni kémbelj, ósemkótni kémbelj, plošcáti kém­belj, pregíbni kémbelj ang. classic bell-clapper Klasicni kembelj v zvonu cerkve svetega Kancijana in tovarišev, Mirna Pec. klaviatúra -e ž skupina tipk v zvoniku, elektricno ali mehansko povezana s kladivi pri zvonovih ang. keyboard klémpati -am nedov., nar. primor. . pritrkávati klénckati -am nedov., nar. porab., nar. prekm. . pritrkávati klénkar -ja m nar. . pritrkoválec klénkati -am nedov. 1. nar. . zvoníti (2) 2. nar. . pritrkávati 3. zvoniti z neena­ komernim ritmom, nevešce ang. -­ klepetáti -ám nedov., nar. primor. . pritrkávati klepętec -tca m nar. notr. . ráglja klicárska slúžba zvóna -e -e -- ž . oznanjeválna slúžba zvóna klícati klícem nedov., v zvezi z zvón z zvonjenjem vabiti k maši, obredom ang. to call to service, to call to mass klobúk zvóna -a -- m vrhnji, nekoliko zaobljen del zvona z zgornjo in spod­njo plošco, iz katerega izrašca krona s koreninami S: kápa zvóna, star. ávba zvóna, nar. cępa zvóna Prim.: bók zvóna, krílo zvóna, króna, pólje zvóna, ráma, udárni obróc, vrát zvóna ang. bell-shoulder klónckati -am nedov., nar. porab. . pritrkávati kloníca -e ž nar. primor. nadstrešek na glavni vhodni strani cerkve kot sestavni del arhitekturne celote, zlasti pri cerkvah z zvonikom na preslico ang. -- klónkati -am nedov., nar. porab. . pritrkávati klotanáti -ám nedov., nar. rez. . ragljáti knébelj -blja m nar. štaj. . kémbelj kolavdácija -e ž strokovni prevzem zvonov z ugotavljanjem ujemanja zvonskih karakteristik z dispozicijo zvonila ang. testing of bells kolavdátor -ja m s strani škofijskega ordinariata uradno imenovan stro­kovnjak za zvonove in zvonarstvo, ki izdela dispozicijo zvonila in stro­kovno prevzame zvonove ang. bell expert, bell inspector kolavdátorstvo -a s dejavnost kolavdatorjev, ki izdelajo dispozicijo zvonila in strokovno prevzamejo zvonove ang. activity of bell expert, activity of bell inspector kolovrátiti -im nedov., v zvezi s kémbelj neurejeno se odmikati med nihanjem od pravilne smeri, zlasti ob premocnem udarjanju ali udarjanju na nepravo mesto na notranji steni zvona Prim.: oplétati ang. to wamble komád -a m pog. . pritrkoválska víža kompanírati -ám nedov. in dov., nar. primor. . pritrkávati kompanjáti -ám nedov., nar. primor. . pritrkávati kompeláti -ám nedov., nar. primor. . pritrkávati konstrúkcija udárnega obróca -e -- -- ž udarni obroc zvona glede na nje­govo obliko, debelino ang. construction of the striking rim konstrúkcija zvóna -e -- ž zvon zlasti s stališca prereza, rebra ang. bell construction konstrúkcija zvoníka -e -- ž zvonik zlasti s stališca gradbenega materiala, gradbenih delov, zunanje oblike, ogrodja, oblike lin ang. bell-tower construction konstrúkcija zvoníla -e -- ž nosilno ogrodje, na katerem so obešeni zvonovi ang. construction of the peal of bells koreníka zvóna -e -- ž . korenína zvóna korenína zvóna -e -- ž vsak od vec delov krone, s katerimi se zvon pritrdi na jarem S: koreníka zvóna, rocáj zvóna GL.: stránska korenína ang. bell canon kós -a m pog. . pritrkoválska víža kosíter -tra m srebrnkasta, lahko taljiva kovina, iz katere so v zlitini z ba­krom uliti bronasti zvonovi ang. tin kosítrar -ja m izdelovalec predmetov iz kositra ang. -- kosítrna bronovína -e -e ž . kosítrna zvonovína kosítrna zvonovína -e -e ž zlitina bakra in kositra, iz katere se ulivajo bro-nasti zvonovi S: kosítrna bronovína ang. tin bronze kosítrni brňn -ega brôna m bron, ki je zlitina bakra in kositra ang. tin bronze kováni kémbelj -ega -blja m kembelj, oblikovan iz segretega podolgovatega kosa železa z udarci kladiva in šablonami Prim.: klásicni kémbelj, ósem­kótni kémbelj, plošcáti kémbelj, pregíbni kémbelj ang. forged clapper kováni plocevínasti zvón -ega -ega -a m . kovíceni plocevínasti zvón kovíceni járem na prevís -ega -rma -- -- m jarem, pri katerem so deli po­vezani s kovicami in je os vrtišca zvona nižje od krone ali prirobnice in obicajno tudi nižje od osi vrtišca kemblja ang. forged broken yoke kovíceni plocevínasti zvón -ega -ega -a m do 12. stol. zvon iz kovane plocevi­ne, katerega deli so zbiti s kovicami S: kováni plocevínasti zvón ang. forged tin bell krájec zvóna -jca -- m . krílo zvóna krŕj ulívanja krája --m zemljepisno doloceno mesto, napisano na zvonu, kjer je bil zvon ulit Prim.: léto ulívanja, kronográmski napís ang. bell-casting place krasíti -ím nedov. . gostíti krílo zvóna -a -- s skrajni spodnji del zvona s koncnim priostrenim ro­bom pod udarnim obrocem S: krájec zvóna, okrílje zvóna Prim.: bók zvóna, klobúk zvóna, krájec zvóna, króna, pólje zvóna, ráma, udárni obróc, vrát zvóna ang. bell lip kristográm -a m crkovni simbol Kristusa, upodobljen zlasti na vratu zvonov ang. christogram kristolóški napís -ega -a m napis na zvonu, ki se nanaša na Jezusa Kristu­sa, na primer v Begunjah na Gorenjskem: Posvecen sem bil v svetem le­tu 1975 Jezusu Dobremu pastirju, da mu bom pel in jokal z begunjskimi župljani Prim.: donátorski napís, kronográmski napís, marijánski napís, mójstrski napís, pnevmatolóški napís, predstójniški napís, svetníški na­pís, svetopísemski napís, trinitáricni napís, zarotoválni napís ang. Christological inscription krížanjska skupína -e -e ž Kristus na križu, Marija in Janez Evangelist kot pogost motiv med upodobitvami zlasti na polju zvona (sl. str. 61) ang. crucifixion group krížna korenína -e -e ž korenina zvona, pri kateri se dva kraka križata Prim.: stránska korenína ang. crossed bell canon Križanjska skupina na zvonu v cerkvi svete Marije Magdalene, Javorje - Crna na Koroškem. krógla kémblja -e -- ž . betíca kémblja króglasti klobúk -ega -a m klobuk v obliki polkrogle na najstarejših zvo­novih ang. semicircular bell-shoulder kromáticno uglašęni zvonôvi -- -ih -ôv m nav. mn. zvonilo s poltonskimi in-tervalnimi razmerji med zvonovi ang. chromatically tuned bells króna -e ž del nad klobukom zvona, sestavljen iz vec zavitih in zgoraj spojenih korenin, s katerimi se zvon pritrdi na jarem Prim.: bók zvóna, klobúk zvóna, krílo zvóna, pólje zvóna, ráma, udárni obróc, vrát zvóna ang. crown kronográmski napís -ega -a m napis na zvonu, katerega poudarjene velike crke v vlogi rimskih številk oznacujejo letnico ulivanja zvonov, na primer v Cadramu – 1898: DobrI PastIr JezVs LJVbeznJIVI! KLICI, VoDI I VLa-DaJ oVCe sVoJe! Prim.: donátorski napís, kristolóški napís, marijánski na­pís, mójstrski napís, pnevmatolóški napís, predstójniški napís, svetníški napís, svetopísemski napís, trinitáricni napís, zarotoválni napís ang. chronogram krónski stebčr -ega -brŕ m steber, na katerega se simetricno navezujejo ko­renine krone zvona ang. -- króžna izvédba pritrkoválske víže -e -e -- -- ž izvedba pritrkovalske vi-že, pri kateri glavne udarce (takt) v drugih tematskih enotah izmenicno prevzamejo vsi zvonovi Prim.: téhnika s táktom ang. circular performance of chiming tune krúncati -am nedov., nar. nevešce pritrkavati, pri cemer eden od pritrkovalcev zaostaja ali prehiteva s svojim ritmom ang. -- kultúrna antropologíja -e -e ž veda, ki raziskuje cloveka kot kulturno bitje, kulturne podobnosti in razlocke med posamezniki in skupinami, kul­turne procese, tudi zvonarsko, pritrkovalsko dejavnost ang. cultural anthropology kvínta -e ž pri zvonovih cetrti alikvotni ton, ki je nad udarnim tonom, v obmoc­ju od kvarte do septime ang. fifth L láhki téžnostni sistém -ega -ega -a m težnostni sistem, pri katerem je de­belina udarnega obroca zvona v razmerju s premerom krila od 1 : 15 do 1 : 14,06 Prim.: srédnji téžnostni sistém, tęžki téžnostni sistém, súpertęžki téžnostni sistém ang. light weight system lavfajóca (víža) -e (-e) ž nar. . letéca víža lážni zvón -ega -a m pri ulivanju zvonov zvon med notranjim in zunanjim kalu-pom, ki ima enako podobo kot koncna oblika ulitega zvona in se pred ulitjem odstrani, razbije ang. outer bell, false bell legúra -e ž . zlítina letéca melodíja -e -e ž . letéca víža letéca víža -e -e ž pritrkovalska viža, ki nastane z nihanjem enega zvona, medtem ko se na druge mirujoce zvonove udarja s kembljem S: letéca melodíja, nar. lavfajóca (víža), nar. (ta) glásna (víža) ang. flying tune letéce pritrkávanje -ega -a s . pritrkávanje letécih víž letéci kémbelj -ega -blja m kembelj, ki se giblje z zvonom in udari v zgornje krilo zvona, ko ta doseže koncno nihajno višino ang. flying clapper letéci zvón -ega -a m zvon, ki med pritrkavanjem letecih viž niha léto ulívanja -a -- s letnica zvona, napisana na zvonu, ki izraža casovno do-locitev ulivanja zvonov Prim.: kronográmski napís ang. year of casting lęvja gláva -e -e ž figura, podobna obliki glave na levjem telesu, upodoblje­na navadno na prelomu korenin barocnega zvona, namenjena krašenju, likovni dopolnitvi krone Prim.: ángelska gláva ang. lion's head ležíšce osí járma -a -- -- s kanal, vdolben v spodnji del glavnega nosilnega lesenega dela jarma, v katerega se pritrdi os ang. bearing of the yoke axle ležíšce zvóna -a -- s mesto, kjer je zvon pritrjen na jarem ang. bell bearing líce zvóna -a -- s . pólje zvóna lína zvoníka -e -- ž vsaka od navadno vec odprtin v zvoniku, ki so odprte ali opremljene s polkni, mrežami S: ôkno ang. belfry opening lineárni motór -ega -ja m motor na elektricni pogon, katerega deli se gib­ljejo premocrtno, s premocrtnim potiskom pri prehodu skozi mirovno lego, na primer pri poganjanju zvonov ang. linear motor lineárni pogňn zvonôv -ega -ôna -- m 1. pogon zvonov s premocrtno giba­jocim in z elektromotorjem gnanim colnickom, ki z rocico niha zvon 2. pogon zvonov z linearnim motorjem, ki ima tuljavo pritrjeno na no-silno konstrukcijo in gnano kovinsko plošco na jarem ang. linear drive of bells língati -am nedov., nar. notr. . pritrkávati litaníjski obrázec -ega -zca m ustaljeno besedilo v obliki vzklikov iz lita­nij vseh svetnikov in njihovih odgovorov, zlasti na polju, tik nad krilom,tik pod klobukom zvona, na primer v Žireh – 1931: Nagle in neprevidene smrti, reši nas, o Gospod Prim.: prôšenjski obrázec ang. litany form líta plástika -e -e ž reliefna upodobitev zlasti svetnikov, križanjske skupi­ne, namenjena ikonografski okrasitvi, likovni dopolnitvi zvona ang. cast statue líti zvón -ega -a m . ulíti zvón lítoželézni zvón -ega -a m . želézni zvón litúrgicna rába zvonôv -e -e -- ž raba zvonov v bogoslužne namene, med mašami, verskimi obredi z namenom slavljenja Boga ang. liturgical use of bells lív -a m star. videz, oblika površine zvona ang. casting livár -ja m obrtnik, mojster, ki uliva zvonove, tudi kovinske polizdelke, iz­delke, kipe ang. bell-founder livárna -e ž podjetje za ulivanje zvonov, tudi kovinskih polizdelkov, izdel­kov, kipov ang. bell-foundry livárska delávnica -e -e ž delavnica, v kateri se ulivajo zvonovi, tudi kovin-ski polizdelki, izdelki, kipi ang. casting workroom livárska jáma -e -e ž vecja vdolbina, v preteklosti v zemlji, v kateri se v ka­lupih ulivajo zvonovi S: lívna jáma ang. casting pit livárska pravíca -e -e ž pravica za ulivanje zlasti zvonov ang. casting permission livárstvo -a s proizvodna dejavnost izdelovanja zvonov, tudi kovinskih polizdelkov, izdelkov, kipov ang. casting, foundry lívna jáma -e -e ž . livárska jáma ljúdska glásba -e -e ž v preteklosti zlasti ustno iz roda v rod prenašana glasba etnicnih skupin, kultur S: folklórna glásba ang. folk music ljúdska instrumentálna glásba -e -e -e ž v preteklosti zlasti ustno in slu­šno iz roda v rod prenašana glasba etnicnih skupin, kultur, ki se izvaja z glasbili, tudi zvonjenje, pritrkavanje ang. instrumental folk music ljúdski glásbeni izvajálec -ega -ega -lca m ljúdska glásbena izvajálka -e ž izvajalec tradicionalne, v preteklosti zlasti ustno in slušno iz roda v rod prenašane instrumentalne glasbe etnicnih skupin, kultur ang. folk musician ljúdsko glasbílo -ega -a s glasbilo, na katerega se izvaja iz roda v rod prena­šana glasba etnicnih skupin, kultur, tudi zvonovi ang. folk instrument lokálna posébnost pritrkávanja -e -i -- ž pritrkavanje, pri katerem so pre­poznavne znacilnosti ožjega obmocja, dolocenega kraja ang. bell-chiming features specific to a local area lokálni pritrkoválec -ega -lca m lokálna pritrkoválka -e -e ž oseba, ki nava­dno dlje casa živi v kraju, kjer pritrkava ang. local bell-chimer lopáticasti kémbelj -ega -blja m v prvi pol. 20. stol. kembelj, ki je na obesilo v zvo-nu pritrjen z usnjem, ki ga na lopatico, podobno kovinski plošci, stisne­jo vijaki Prim.: ušésni kémbelj ang. -- lovíti vmés -ím -- nedov., nar. . gostíti lovljęnje kémblja -a -- s tehnika pritrkavanja, pri kateri se kembelj letecega zvona prime ali ulovi z vrvjo S: ustávljanje kémblja ang. clapper-catching M máli zvón -ega -a m 1. zvon, ki je v vecglasnem zvonilu po tonski uglasi­tvi najvišji in po velikosti najmanjši S: nar. gor. (ta) drôbni (zvón) Prim.: drú­gi zvón, srédnjemáli zvón, srédnjevéliki zvón, srédnji zvón, trétji zvón, véliki zvón 2. . mrlíški zvón, návcek ang. small bell máli zvóncki -ih -ov m nav. mn., pog. . miniatúrni zvonôvi Maríja -e ž nar. gor. . ávemaríja, vecérno zvonjęnje marijánski napís -ega -a m napis na zvonu, ki se nanaša na Marijo, na primer v Zapužah – 1990: Milo razlega se v širno daljavo tvoje zvo­njenje v Marijino slavo Prim.: donátorski napís, kristolóški napís, kro­nográmski napís, mójstrski napís, pnevmatolóški napís, predstójniški napís, svetníški napís, svetopísemski napís, trinitáricni napís, zaroto­válni napís ang. Marian inscription marteláti -ám nedov., nar. primor. . pritrkávati mášni zvóncek -ega -cka m zvon majhnih razsežnosti, ki se drži z ro­kami in zazvoni ob tresenju med povzdigovanjem, procesijo, bla­goslovom z Najsvetejšim S: ministrántski zvôncek Prim.: zakristíj-ski zvóncek ang. altar bell mášno zvonjęnje -ega -a s zvonjenje pred mašami, med njimi, z namenom slavljenja Boga Prim.: bogoslúžno zvonjęnje ang. mass bell-ringing mazíliti zvonôve -im -- nedov. posvetiti zvonove s krizmo med slovesnim obredom, pri katerem se dvignejo v zvonik ang. to anoint bells męhki zagňn zvonôv -ega -ôna -- m rocni ali rocnemu podoben elektricni pogon zvonov, pri katerem zvon prejema energijo postopoma in zaniha brez sunkov, tresljajev ang. soft start of bells męhko enójno obesílo -ega -ega -a s zlasti pri kembljih s podaljškom obesilo z enoj­nim pregibom, ki ima kembelj vpet preko dolgega, mehkega in gibljive­ga materiala, ki ublaži tresljaje ob udarcu ang. soft single crown staple męhko níhanje -ega -a s nihanje zvona brez sunkov, tresljajev, zlasti pri rocnem zvonjenju ali pri temu podobnem elektricnem zvonjenju ang. soft swinging melodícar -ja m melodícarka -e ž oseba, ki med pritrkavanjem letecih viž izvaja udarce odbijanja ang. -­ melódicna predlóga -e -e ž glasbeno delo, katerega melodicno strukturo delno ali v celoti posnema pritrkovalska viža Prim.: instrumentálna pred­lóga, pésemska predlóga, plésna predlóga ang. melodic basis melódicna uglasítev zvoníla -e -tve -- ž tonska uglasitev, pri kateri so udar­ni toni zvonov zaporedno uglašeni v sekundnih ali sekundnih in terc­nih intervalnih razmerjih Prim.: harmónicna uglasítev zvoníla, méšana uglasítev zvoníla ang. melodic tuning melódicni vzórec -ega -rca m . osnôvna temátska enôta melódicno bítje úre -ega -a -- s naznanjanje polnih ur v zvonikih z melo­dijo, ki se izvaja z urnim mehanizmom ali elektricnimi kladivi ang. melodic clock-chiming melódicno zvonílo -ega -a s zvonilo, pri katerem so udarni toni zvonov za­poredno uglašeni v sekundnih ali sekundnih in tercnih intervalnih raz­merjih Prim.: harmónicno zvonílo ang. melodic peal of bells méra -e ž . métrum méšana uglasítev zvoníla -e -tve -- ž tonska uglasitev zvonila, pri kateri so udarni toni zvonov zaporedno uglašeni v sekundnih, tercnih ali kvart­nih intervalnih razmerjih Prim.: harmónicna uglasítev zvoníla, melódic­na uglasítev zvoníla ang. mixed tuning of a peal of bells métrum -a m ritmicni red, ki temelji na razmerju poudarjenih in nepo­udarjenih dob S: méra ang. metre méžnar -ja m méžnarica -e ž pog. . cerkôvnik miniatúrci -ev m nav. mn., pog. . miniatúrni zvonôvi miniatúrni zvonôvi -ih -ôv m nav. mn. skupina prenosljivih majhnih zvonov s kembljem ali brez njega navadno na lesenem stojalu, zlasti za pouce­vanje pritrkavanja, vkljucevanja v javne kulturno-umetniške progra-me z drugimi glasbenimi zasedbami S: pog. máli zvôncki, pog. miniatúrci, pog. míni zvonôvi, pog. šólski zvonôvi Primer miniaturnih zvonov, Polzela. ministrántski zvôncek -ega -cka m . mášni zvóncek míni zvonôvi -- -ôv m nav. mn., pog. . miniatúrni zvonôvi mirujóci zvón -ega -a m zvon, ki v zvoniku ne niha, se ne premika S: nč­premícni zvón ang. stationary bell misijónski zvón -ega -a m veliki zvon, ki zvoni zvecer ob mraku v casu misijona ang. missionary bell mlátiti -im nedov., nar. štaj.. gostíti modélni kémbelj -ega -blja m . téstni kémbelj mójstrski monográm -ega -a m v reliefu upodobljena zlasti prva crka imena zvonarja kot dokaz njegovega dela, zlasti na polju zvona S: monográmska crka (1) Prim.: mójstrski monográmski znák, mójstrski znák ang. master's monogram Mojstrski monogram na zvonu v cerkvi svetega Martina, Žiri. mójstrski monográmski znák -ega -ega -a m v reliefu upodobljeno znamenje zvonarja, navadno v obliki prve crke njegovega imena, kot dokaz njego­vega dela, zlasti na polju zvona Prim.: mójstrski monográm, mójstrski znák ang. master's monogram sign mójstrski napís -ega -a m napis na zvonu, ki zaznamuje zvonarja, na pri­mer v Poljcanah: Vlil me je Janes Dencel i sinovi v Mariboru leta 1884 Prim.: donátorski napís, kristolóški napís, kronográmski napís, mariján-ski napís, pnevmatolóški napís, predstójniški napís, svetníški napís, sve­topísemski napís, trinitáricni napís, zarotoválni napís ang. master's inscription mójstrski znák -ega -a m v reliefu upodobljeno znamenje zvonarja na zu­nanjosti zvona kot dokaz njegovega dela Prim.: mójstrski monográm, mójstrski monográmski znák ang. master's sign molítveni obrázec -ega -zca m ustaljeno besedilo zlasti na polju zvona kot prošnja, molitev ang. prayer form mólski zvón -ega -a m zvon, katerega tretji alikvotni ton je z udarnim to-nom v intervalnem razmerju male terce Prim.: dúrovski zvón, nónski zvón, oktávni zvón, sékstni zvón, séptimni zvón ang. minor bell monográmska crka -e -e ž 1. . mójstrski monográm 2. v reliefu upodob­ljena prva crka imena svetnika, ki oznacuje zavetnika zvona, zlasti na polju zvona ang. monogram letter montęr zvonôv -ja --m kdor postavlja, obeša zvonove v zvonik, jih snema od tam ang. bell installer mrlíški zvón -ega -a m navadno najmanjši zvon z najvišjo tonsko uglasit­vijo, ki v treh vencih naznanja smrt moškega, v dveh vencih smrt žen­ske in v enem vencu smrt otroka S: máli zvón (2), návcek, mrtváški zvón, nar. cíngelj, nar. gor. cínglja, nar. gor. cínklenkelj, nar. gor. cínklet, nar. gor. cínkle­telj, nar. gor. škléndarca, nar. žálni zvón ang. passing bell mrlíško zvonjęnje -ega -a s zvonjenje z vsemi zvonovi trikrat na dan, s katerim se naznanja smrt koga, zjutraj, navadno ob sedmi uri, sredi dne, navadno ob dvanajsti uri, in zvecer, ko se mraci S: zvonjęnje za umrlim ang. death knell mrtváški zvón -ega -a m . mrlíški zvón N nabijálec -lca m nar. gor., nar. primor. . pritrkoválec nabíjati -am nedov., nar. gor., nar. primor. . pritrkávati na desét prisl. . v desét na devét prisl. . v devét nŕdkrílje zvóna -a -- s . bók zvóna na dvá prisl. . v dvá (1, 2, 3) na dvá vmés prisl. . v dvá vmés na enájst prisl. . v enájst na ęna vmés prisl. . v ęna vmés nŕjnížje uglašęni zvón -- -ega -a m zvon, katerega udarni ton ima v skupini zvonov najnižjo tonsko uglasitev Prim.: nŕjvíšje uglašęni zvón ang. lowest-tuned bell nŕjnížji tón zvoníla -ega -a -- m udarni ton zvona, ki ima v skupini zvonov najnižjo tonsko uglasitev Prim.: nŕjvíšji tón zvoníla ang. lowest tone of a peal of bells nŕjvíšje uglašęni zvón -- -ega -a m zvon, katerega udarni ton ima v skupini zvonov najvišjo tonsko uglasitev Prim.: nŕjnížje uglašęni zvón ang. highest-tuned bell nŕjvišji tón zvoníla -ega -a -- m udarni ton zvona, ki ima v skupini zvonov najvišjo tonsko uglasitev Prim.: nŕjnížji tón zvoníla ang. highest tone of a peal of bells naokóli prisl., pritrkavati vižo pri kateri se vloge glavnih udarcev, udarci odbija­nja in gostenja pri izvajanju iste pritrkovalske viže izmenjujejo V: okóli S: naokróg, okróg ang. -- naokróg prisl. . naokóli na ósem prisl. . v ósem (1, 2) na pét prisl. . v pét napčv -éva m . pritrkoválska víža napís na zvónu -a -- -- m krajše besedilo s kršcansko, posvetno, donator­ sko vsebino, navadno v obliki prošenj, zlasti na spodnjem polju, tik nad krilom, tik pod klobukom zvona S: inskrípcija na zvónu GL.: donátorski napís, kristolóški napís, kronográmski napís, marijánski napís, mójstr-ski napís, pnevmatolóški napís, predstójniški napís, svetníški napís, sve­topísemski napís, trinitáricni napís, zarotoválni napís ang. bell inscription Napis na zvonu v cerkvi Marijinega rojstva, Polhov Gradec. napísni trák -ega -ú m pasu podoben likovno oblikovan del površine zvo­na, zlasti okrog spodnjega polja ali tik nad krilom ali tik pod klobukom z napisi, okrasjem ang. inscription band narašcajóce pritrkávanje -ega -a s pritrkavanje, pri katerem se glasnost zvoka povecuje Prim.: pojemajóce pritrkávanje ang. ascending bell-chiming narávna léga kémblja -e -e -- ž lega kemblja v središcu notranjosti miru­jocega zvona ang. natural position of the clapper narávni udárec kémblja -ega -rca -- m udarec s kembljem, ki nastane z niha­njem zvona glede na vztrajnost samega po sebi in ne z zavestnim uravna­vanjem, skrajševanjem ali podaljševanjem nihajnega casa zvona ali kemblja ang. natural strike of the clapper narocíti zvonjęnje -ím -- dov. ob smrti koga izraziti željo, zahtevo pristojni župniji, da zvoni pokojniku S: pog. dáti zvoníti ang. to order bell-ringing na sédem prisl. . v sédem (1, 2) na šést prisl. . v šést (1, 2) na štíri prisl. . v štíri natolkávati -am nedov., nar. primor. . pritrkávati na trí prisl. . v trí (1, 2) natukáti -ám nedov., nar. primor. . pritrkávati návcek -cka m navadno najmanjši zvon z najvišjo tonsko uglasitvijo, ki v treh vencih naznanja smrt moškega, v dveh vencih smrt ženske in v enem vencu smrt otroka S: máli zvón (2), mrlíški zvón, mrtváški zvón, nar. cíngelj, nar. gor. cínglja, nar. gor. cínklenkelj, nar. gor. cínklet, nar. gor. cínkletelj, nar. gor. škléndarca, nar. žálni zvón ang. passing bell naznánjati -am nedov., v zvezi z zvón z zvonjenjem obvešcati lokalno skupnost o koncu tedna, praznikih, zacetku maš, cerkvenih obredov S: star. ozvánjati ang. to announce nčenakomérno zvonjęnje -ega -a s . nčubráno zvonjęnje nehálec -lca m pritrkovalec, ki (prvi) preneha s pritrkavanjem ang. -- neposrédno izvájanje zvonjęnja -ega -a -- s zvonjenje, pri katerem zvono-vi nihajo z rocnim potegom za vrvi Prim.: posrédno izvájanje zvonjęnja ang. direct bell-ringing nčpremícni zvón -ega -a m . mirujóci zvón nčsestávljeni pritrkoválski vzórec -ega -ega -rca m pritrkovalski vzorec, ki obsega eno tematsko enoto S: ęnovrstni pritrkoválski vzórec Prim.: sestáv­ljeni pritrkoválski vzórec ang. unassembled bell-chiming pattern nčubráno zvonjęnje -ega -a s socasno zvonjenje vec zvonov, ki imajo raz-licen nihajni cas, in se casovni presledki med ponavljajocimi se udarci kembljev razlikujejo S: nčenakomérno zvonjęnje, nčumérjeno zvonjęnje Prim.: ubráno pritrkávanje, ubráno zvonjęnje ang. uneven bell-ringing nčumérjeno zvonjęnje -ega -a s . nčubráno zvonjęnje nihájni cŕs -ega cása m cas, potreben za pot nihajocega zvona od ene skraj­ne tocke do druge in nazaj do zacetne skrajne tocke ang. oscillatory time niháj zvóna -a -- m pot nihajocega zvona s kembljem od ene skrajne tocke do druge in nazaj do zacetne skrajne tocke Nihanje zvona. Zvonik cerkve svetega Petra, Komenda. níhanje kémblja -a -- s premikanje kemblja hkrati s telesom zvona od ene skrajne tocke do druge in nazaj do zacetne skrajne tocke ang. swinging of the clapper níhanje zvóna -a -- s 1. premikanje zvona s kembljem od ene skrajne toc­ke do druge in nazaj do zacetne skrajne tocke 2. tresenje zvocnega telesa zvona, ki ga vzbudi udarec kemblja ali kladiva S: vibrácija zvóna ang. swinging of the bell níhati -am nedov., v zvezi z zvón premikati se skupaj s kembljem od ene skrajne tocke do druge in nazaj do zacetne skrajne tocke S: nar. júgati se ang. to swing nollare -- [noláre] m (lat.) v srednjem veku današnjemu pritrkavanju podobno igranje na zvonove, pri katerem se s kemblji udarja na notranjo stran udarnega obroca zvonov Prim.: pulsáre ang. -­ nominál -a m . udárni tón (1, 2) nónski zvón -ega -a m zvon, ki ima razmerje med udarnim in spodnjim to-nom v intervalu none Prim.: dúrovski zvón, mólski zvón, oktávni zvón, sékstni zvón, séptimni zvón ang. ninth bell nosílec identitéte -lca -- m znacilno znamenje istovetnosti, prepoznavnosti dolocene skupnosti, na primer jezik, zvonjenje, pritrkavanje ang. identity bearer nosílni trám zvóna -ega -a -- m vsak od dveh tramov, na katerega so pritr­jeni ležaji ali zobate skodele, v katerih zvon niha ang. bell truss notácija -e ž sistem znakov za zapisovanje glasbe, tudi pritrkovalskih viž ang. notation notacíjski znák -ega -a m graficni znak, s katerim se zapisuje glasba, tudi pritrkovalske viže ang. notation symbol nótni zapís -ega -a m zapis glasbe, tudi pritrkovalskih viž, z notacijskimi znaki S: notografíja ang. notation notografíja -e ž . nótni zapís notografírati -am nedov. in dov. zapisovati glasbo, tudi pritrkovalske viže, z notacijskimi znaki ang. to notate nótranja sténa zvóna -e -e -- ž površina zvona v njegovi notranjosti Prim.: zu­nánja sténa zvóna ang. inner core nótranja strán udárnega obróca -e -í -- -- ž najdebelejši del zvona z notra­njo udarno tocko, kamor udarja kembelj S: nótranji obňd Prim.: zunánja strán udárnega obróca ang. inner side of the bell rim nótranja udárna tócka -e -e -e ž mesto na notranji strani udarnega obroca zvona, kamor udarja betica kemblja Prim.: zunánja udárna tócka (sl. str. 76) ang. inner striking-point Notranja udarna tocka v zvonu cerkve svete Marije Magdalene, Magdalenska gora - Šmarje - Sap. nótranji kalúp -ega -a m prva plast kalupa zvona, s katerim se oblikuje not-ranja stena zvona in se pri ulivanju zvonov združi z zunanjim kalupom Prim.: zunánji kalúp ang. inner mould nótranji obňd -ega -óda m . nótranja strán udárnega obróca nótranji zvón -ega -a m zvon, ki je na sredi med dvema zunanjima ali med enim zunanjim in drugim notranjim zvonom Prim.: zunánji zvón ang. inner bell nótranjost zvóna -i -- ž prostor, omejen s površino notranjih sten zvona ang. inside of the bell nôžno zvonjęnje -ega -a s zvonjenje, navadno s tremi zvonovi, pri cemer se dva poganjata z roko in eden z nogo ang. foot bell-ringing O obesílo -a s navadno železen gibljivi del z enim ali vec pregibi, na katere­ga je z usnjem in vijaki obešen kembelj GL.: obesílo z enójnim pregíbom, obesílo z dvójnim pregíbom (sl. str. 77) ang. crown staple obesílo z enójnim pregíbom -a -- -- -- s obesilo, ki ima eno vrtišce S: enój-no obesílo ang. crown staple with single bend Obesilo v zvonu cerkve svetega Antona Padovanskega, Idrija. obesílo z dvójnim pregíbom -a -- -- -- s obesilo, ki ima dve vrtišci S: dvój-no obesílo ang. crown staple with double bend obésiti zvón -im -- dov. z železnimi objemkami pritrditi zvonske korenine krone na jarem ang. to hang the bell obírati -am nedov., nar. . odbíjati obňd zvóna -óda -- m . udárni obróc obódna okrásna crta -e -e -e ž vsaka od crti podobnih samostojnih ali v obroc oblikovanih izboklin s konicastimi, okroglimi ali oglatimi zakljuc­ki na krilu, klobuku zvona, namenjena okrasitvi, likovni dopolnitvi ang. decoration line on the bell rim obrédna fúnkcija zvonjęnja/pritrkávanja -e -e --/-- ž namen zvonjenja, pritrkavanja, da se z njima (slovesno) dopolnjujejo obredi, verski dogod­ki, zlasti njihov zacetek in konec Prim.: apotropęjska fúnkcija zvonjęnja, glásbena fúnkcija zvonjęnja, signalizacíjska fúnkcija zvonjęnja ang. ritual function of bell-ringing/bell-chiming obróc -a m . udárni obróc odbíjati -am nedov. udarjati s kembljem na notranjo udarno tocko udarnega obroca zvona v enakih casovnih presledkih za glavnimi udarci kot odgo­vor nanje S: odgovárjati, nar. obírati, nar. odbívati, nar. prikládati, nar. prilágati ang. to respond odbívati -am nedov., nar. . odbíjati odgovárjati -am nedov. . odbíjati odgôvor -a m . udárec odbíjanja odkrhati se -am se nedov., v zvezi z zvón odlomiti se zlasti zaradi udarjanja na ne­pravo mesto, zaradi udarca ob les, zadevanja ob drug zvon in s tem po­škodovati zvocno kvaliteto zvona ang. to chip off odlíti zvón -ega -a m . ulíti zvón odmévanje zvóna -a -- s glas, zvok zvona, ki se sliši kot odboj od stene ali od druge za širjenje zvoka popolne ali delno neprepustne ovire potem, ko zvocni vir preneha z oddajanjem ang. bell echo odmévni cŕs -ega cása m cas trajanja glasu, zvoka, ki se sliši kot odboj od stene ali od druge za širjenje zvoka popolne ali delno neprepustne ovire potem, ko zvocni vir preneha z oddajanjem ang. reverberation time odpčv -éva m pojemajoci glas, zvok zvona, ki se sliši potem, ko udarni ton izzveni ang. echo odškodnínski zvón -ega -a m nav. mn., med obema vojnama zvon, ki ga je Italija uli-la za slovensko ozemlje, zasedenega po prvi svetovni vojni, z denarjem za vojno odškodnino ang. compensation bell odvézati zvonôve -véžem -- dov. ponovno zaceti zvoniti med hvalnico Sla­ve pri maši na veliko soboto zvecer, kar je bilo prekinjeno med mašo na veliki cetrtek zvecer Prim.: zavézati zvonôve ang. -- odvzéti zvonôve -vzámem -- dov., med prvo in drugo svetovno vojno proti volji župnij­skih skupnosti doseci, da župnije oddajo zvonove za potrebe vojne indu­strije S: pobráti zvonôve (sl. str. 79) ang. to confiscate bells Odvzem zvonov pri farni cerkvi svetega Lenarta v Kropi, 17. november 1916. Muzeji radovljiške obcine, fototeka Kovaškega muzeja v Kropi. odzvánjati -am nedov. z zvonjenjem odgovarjati, oglašati se med zvonje­njem drugega zvona ali ko ta preneha zvoniti ang. to respond odzvoníti -ím dov. 1. prenehati zvoniti za dolocen namen, na primer ob po­grebu S: star. dozvoníti 2. z izklopom elektricnih naprav ali s popušcanjem zvonilne vrvi prenehati zvoniti S: star. dozvoníti ang. to finish ringing oglášanje zvonôv -a -- s oddajanje glasu, zvoka zvonov v okolico s pritrka­vanjem, zvonjenjem ali bitjem ure ang. sounding of bells ôkno -a s . lína zvoníka okóli prisl. . naokóli okrásek -ska m 1. udarec ali skupek udarcev s kembljem na notranjo udarno tocko udarnega obroca zvona med glavnimi in odbijajo-cimi udarci, s cimer se obogati zvok pritrkovalske viže 2. v reliefu upodobljen lik s kršcanskim motivom, posvetno vsebino, na pri­mer rastlinski list, odtis medalj, kovancev, zlasti na polju, tik nad krilom ali tik pod klobukom zvona, namenjen olepšavi, likovni do-polnitvi ang. ornament okrasíti vížo -ím -- dov. udarjati s kembljem na notranjo udarno tocko udarnega obroca zvona med glavnimi in odbijajocimi udarci, s cimer se obogati zvok pritrkovalske viže S: olépšati vížo ang. to ornament the tune okrásje na zvonôvih -a -- -- s v reliefu upodobljeni liki s kršcanskimi moti-vi, posvetno vsebino, na primer rastlinski listi, odtisi medalj, kovancev, zlasti na polju, tik nad krilom ali tik pod klobukom zvona, namenjeni olepšavi, likovni dopolnitvi S: ornamęntika na zvonôvih ang. bell ornaments okrásni obróc -ega -a m obrocu podoben lik iz dveh ali vec izboklin s ko-nicastimi, okroglimi ali oglatimi zakljucki na krilu, klobuku zvona, na­menjen okrasitvi, likovni dopolnitvi ang. decorative ring okrílje zvóna -a -- s . krílo zvóna okróg prisl. . naokóli oktáva -e ž pri zvonovih peti alikvotni ton, ki je z udarnim tonom navadno v oktavnem intervalnem razmerju ang. octave oktávni zvón -ega -a m zvon, ki ima razmerje med udarnim in spodnjim tonom v intervalu oktave Prim.: dúrovski zvón, mólski zvón, nónski zvón, sékstni zvón, séptimni zvón ang. octave bell olépšati vížo -am -- dov. . okrasíti vížo oplétati -am nedov., v zvezi s kémbelj neurejeno se odmikati med nihanjem od pra­vilne smeri z opisovanjem osmice ali druge ponavljajoce se ali nakljucne krivulje S: plésati Prim.: kolovrátiti ang. to dance opoldánski zvón -ega -a m veliki zvon, ki zazvoni sredi dne, navadno ob dvanajsti uri, nekdaj zlasti kot prošnja za varovanje pred turškimi vpadi Prim.: jútranji zvón, vecérni zvón ang. noon bell opoldánsko zvonjęnje -ega -a s zvonjenje z enim zvonom sredi dne, na­vadno ob dvanajsti uri, z namenom molitve, nekdaj zlasti kot prošnja za varovanje pred turškimi vpadi V: zvonjęnje opôldne S: nar. túrški zvón Prim.: jútranje zvonjęnje, vecérno zvonjęnje ang. noon bell-ringing ópus -a m . vęncek ósemdélni tákt -ega -a m takt pritrkovalske viže z osmimi udarci na notra­njo udarno tocko udarnega obroca zvona Prim.: dvódélni tákt, šéstdélni tákt, štíridélni tákt, trídélni tákt ang. eight-part measure ósemdôbni tákt -ega -a m takt pritrkovalske viže z osmimi osnovnimi metricnimi enotami Prim.: dvódôbni tákt, šéstdôbni tákt, štíridôbni tákt, trídôbni tákt ang. eight-beat measure ósemka -e ž 1. pritrkovalska viža z osmimi glavnimi udarci v tematski eno-ti V: osmíca S: osmęrec 2. pritrkovalska viža z osmimi dobami v tematski enoti V: osmíca S: osmęrec Prim.: desétka, devétka, dvójka, enájstka, pét­ka, sédemka, šéstka, štírka, trójka ang. -- ósemkótni kémbelj -ega -blja m kembelj, pri katerem ima steblo v prerezu obliko osmerokotnika Prim.: klásicni kémbelj, kováni kémbelj, plošcáti kémbelj, pregíbni kémbelj ang. octagonal clapper ós járma -í -- ž 1. železna uležajena os, vgrajena v jarem, na kateri nihata zvon in jarem S: ós zvóna 2. navidezna premica, okrog katere niha zvon skupaj z jarmom S: ós zvóna ang. yoke axle ós kémblja -í -- ž 1. vodoravna os v notranjosti zvona tik pod klobukom, na kateri niha kembelj 2. umišljena navpicna crta, ki poteka po sredini kemblja v njegovi vzdolžni smeri ang. clapper axle osmęrec -rca m . ósemka (1, 2) osmíca -e ž . ósemka (1, 2) osmínka -e ž notna vrednost, s katero je v notnem zapisu pritrkovalske vi-že navadno oznaceno gostenje Prim.: polovínka, cetrtínka ang. quaver, eight note osnôvna melodíja -e -e ž . osnôvna temátska enôta osnôvna temátska enôta -e -e -e ž pritrkovalski motiv ali skupek pritr­kovalskih motivov, ki je izhodišce za nadaljnje oblikovne postopke, na primer pritrkavanje naokoli, krašenje S: melódicni vzórec, osnôvna me-lodíja, tęmeljna melodíja, vodílni napčv Prim.: pritrkoválski vzórec, te­mátska enôta ang. basic thematic unit osnôvni pritrkoválski vzórec -ega -ega -rca m ritmicno-melodicni motiv, ki je izhodišce za nadaljnje oblikovne postopke, na primer pritrkavanje naokoli, krašenje ang. basic bell-chiming pattern osnôvni rítem -ega -tma m ritem osnovnega pritrkovalskega vzorca ang. basic rhythm osnôvni tón -ega -a m . udárni tón (1, 2) osnôvni udárec -ega -rca m . glávni udárec ós vrtíšca zvóna -í -- -- ž navidezna vodoravna premica, okoli katere niha zvon ang. axis line of the swinging bell ós zvóna -í -- ž . ós járma (1, 2) oznanjeválna slúžba zvóna -e -e -- ž namen zvonjenja, da se z njim ob­vešca o delih dneva, o zacetku in koncu casovno dolocenih cerkvenih obredov, o smrti koga, nevarnosti požara S: klicárska slúžba zvóna ang. announcing function of the bell ozvánjati -am nedov., star. . naznánjati P padajóci kémbelj -ega -blja m pri zvonu z jarmom na previs kembelj, ki med nihanjem zvona v glavnem miruje, ob njega pa udarja nihajoci zvon s svojim krilom ang. falling clapper parciálni tón -ega -a m . alikvótni tón pénkar -ja m nar. . pritrkoválec pénkati -am nedov., nar. . pritrkávati pepelnícno zvonjęnje -ega -a s nekdaj zvonjenje z velikim zvonom opolnoci ob zacetku pepelnice, postnega casa ang. Ash Wednesday bell-ringing performatívna fúnkcija pritrkávanja -e -e -- ž vloga pritrkavanja pri jav­nem izvajanju, nastopanju pred obcinstvom, ki se izvaja brez povezave s cerkvenim obredjem ang. performative function of bell-chiming performatívnost glásbene prákse -i -- -- ž vloga glasbene dejavnosti, tudi pritrkavanja, pri javnem izvajanju, nastopanju pred obcinstvom ang. performativity of musical practice pésemska predlóga -e -e ž besedilo pesmi, katere ritmicno strukturo po­snema pritrkovalska viža Prim.: instrumentálna predlóga, melódicna predlóga, plésna predlóga ang. song basis pésem zvonôv -smi --ž ritmicno in melodicno usklajeni glasovi, zvo­ki zvonov, ki se jim subjektivno prisoja psihicno ugodno razpolože­nje, veselje ang. song of bells pešcéni modél zvóna -ega -a -- m pri industrijskem ulivanju zvona prvi model zvona, ki ima zunanjo podobo enako kot koncna oblika ulitega zvona ang. sanded bell mould péti pôjem nedov., v zvezi z zvón oddajati ritmicno in melodicno usklajene glaso­ve, zvoke, ki se jim subjektivno prisoja psihicno ugodno razpoloženje, veselje Prim.: jecáti, jékniti, jókati ang. to sing petíca -e ž . pétka pétka -e ž pritrkovalska viža s petimi glavnimi udarci v tematski enoti V: pe­tíca S: nar. fínfar Prim.: desétka, devétka, dvójka, enájstka, ósemka, sédem­ka, šéstka, štírka, trójka ang. -- pétkovo zvonjęnje -ega -a s . zvonjęnje ob pétkih pínkati -am nedov., nar. notr. . pritrkávati písni prenňs -ega -ôsa m prenos glasbenega znanja, vešcin in repertoarja iz enega izvajalca glasbe na drugega prek vizualnih, zlasti notnih zapi­sov Prim.: ústni prenňs ang. written transmission plášc zvóna -a -- m 1. tretji zunanji del kalupa zvona, ki se izdela med uli­vanjem 2. . pólje zvóna ang. bell mantle plát zvoná -í -- ž v zvezi z bíti, udáriti plát zvoná ena stran krila zvona, kamor udarja kembelj, kadar se z zvonovi naznanjajo za skupnost neugodni dogodki, na primer požar, toca ang. one side of the bell plésati pléšem nedov. . oplétati plésna predlóga -e -e ž plesna viža, katere glasbeno strukturo v celoti ali delno posnema pritrkovalska viža Prim.: pésemska predlóga, instrumen­tálna predlóga, melódicna predlóga ang. dance basis plošcáti kémbelj -ega -blja m kembelj, pri katerem ima steblo v prere­zu obliko pravokotnika z majhno širino Prim.: klásicni kémbelj, kováni kémbelj, ósemkótni kémbelj, pregíbni kémbelj ang. flat clapper pnevmatolóški napís -ega -a m napis na zvonu, ki se nanaša na Svetega Duha, na primer na Planini pri Rakeku, Sveti Duh – 1884: Vsakdanji ljubi kruh podeli nam Sv. Duh Prim.: donátorski napís, kristolóški na­pís, kronográmski napís, marijánski napís, mójstrski napís, predstójni­ški napís, svetníški napís, svetopísemski napís, trinitáricni napís, zaro­toválni napís ang. pneumatological inscription pobócje zvóna -a -- s . pólje zvóna pobráti zvonôve -bęrem --dov., med prvo in drugo svetovno vojno . odvzéti zvonôve póciti -im dov., v zvezi z zvón poškodovati se tako, da zlasti na udarnem obrocu, krilu in polju nastanejo razpoke ang. to break, to crack pocívati -am nedov. krajši cas med pritrkovalsko vižo ne pritrkavati ang. to rest podáljšek kémblja -ška -- m spodnji del stebla klasicnega kemblja pod be-tico, s katerim se podaljšuje nihajni cas zvona ang. extension of the clapper Podaljšek kemblja v zvonu cerkve svetega Kancijana in tovarišev, Mirna Pec. podaljševáti zvón z vrvjó -újem -- -- -- nedov., pog. zvoniti tako, da se z zadrževa­njem vrvi v spodnji legi umetno podaljšuje nihajni cas zvona Prim.: pog. skraj­ševáti zvón z vrvjó, pog. zadrževáti zvón z vrvjó ang. to extend bell-ringing time with rope retention po desét prisl. . v desét po devét prisl. . v devét po dvá prisl. . v dvá (1, 2, 3) po enájst prisl. . v enájst pognáti zvón -žęnem --dov. s potegom vrvi ali z vklopom elektricnih na­prav povzrociti, da zvon zacne nihati, se premikati ang. to start the bell pogňn zvonôv -ôna -- m 1. zacetni premik zvonov iz mirujoce lege in nada­ljevanje premikanja 2. elektricne naprave za nihanje zvonov ang. bell-drive pogňn zvonôv s kolésom -ôna -- -- -- m elektricni pogon zvonov, pri kate-rem elektromotor poganja zvon z verigo, jermenom, vrvjo ali jekleno ple­tenico, in so ti deli napeljani cez veliko pogonsko kolo, pritrjeno na jarem ang. wheel-driven bell drive pogňn zvonôv z ójnico -ôna -- -- -- m elektricni pogon zvonov, pri katerem elektromotor poganja zvon z ojnici podobno rocico, ki je togo poveza­na z jarmom zvona ang. shaft-driven bell drive pogňn zvonôv z verígo -ôna -- -- -- m . verížni pogón zvonôv pogostíti -ím dov. udariti s kembljem na notranjo udarno tocko udarnega obroca zvona med glavnimi in odbijajocimi udarci, s cimer se obogati pritrkovalska viža ang. to thicken pogostíti za sebój -ím -- -- dov. pritrkavati tako, da udarcu odbijanja sledi udarec gostenja na isti zvon ang. to thicken behind pogrébno pritrkávanje -ega -a s izjemno pritrkavanje ob pogrebu pritr­kovalca ang. funeral bell-chiming pogrébno zvonjęnje -ega -a s zvonjenje z vsemi zvonovi ob nošnji žare, vožnji krste od prostora, v katerem pokojnik pociva, do cerkve, v kateri je navadno maša zadušnica in po njej h grobu ang. funeral bell-ringing pojemajóce pritrkávanje -ega -a s pritrkavanje, pri katerem se glasnost zvoka zmanjšuje Prim. narašcajóce pritrkávanje ang. descending bell-chiming pokadíti zvonôve -ím -- dov. z dimom, ki nastane iz žerjavice in kadila, raz­širiti dim po zvonovih kot znamenje božjega cešcenja med obredom po­svetitve zvonov ang. to incense bells pokopalíšce zvonôv -a -- s . zbiralíšce zvonôv pokrajínsko srécanje -ega -a s srecanje pritrkovalcev v kraju z zemljepi­sno dolocenega obmocja, na primer Primorske, na katerem se predsta­vijo pritrkovalske skupine in posamezniki z namenom medsebojnega spodbujanja, izbire skupin za vseslovensko srecanje Prim. vsčslovénsko srécanje ang. regional bell-chiming gathering pokropíti zvonôve -ím -- dov. razpršiti kapljice blagoslovljene vode po zvo­novih med obredom posvetitve zvonov ang. to sprinkle the bells pôlavtomatizírano pritrkávanje -ega -a s elektricno pritrkavanje, pri kate-rem se z igranjem na klaviaturo vzbujajo elektricna kladiva ali elektro­magneti, katerih udarci so racunalniško programirani ang. semi-automated bell-chiming pólje zvóna -a -- s nekoliko uleknjen zunanji del zvona nad bokom in pod vratom, kjer je navadno dekoracija, ikonografija, napisi S: líce zvóna, plášc zvóna (2), pobócje zvóna GL.: spódnje pólje, zgórnje pólje Prim.: bók zvóna, klobúk zvóna, krílo zvóna, króna, ráma, udárni obróc, vrát zvóna ang. bell waist polovínka -e ž notna vrednost, s katero je v notnem zapisu pritrkovalske viže oznacen leteci zvon Prim.: cetrtínka, osmínka ang. minim, half note pôlžasti trák -ega -ú m pasu podoben del zvona, na katerem se v presled­kih ponavljajo polžu podobne zavite oblike ang. snail-like band po ósem prisl. . v ósem (1, 2) po pét prisl. . v pét popótnica -e ž nekdaj z zvonjenjem spremljan odhod duhovnika iz cerkve z namenom duhovno oskrbeti bolnika ali umirajocega ang. -- popótni zvôncek -ega -cka m nekdaj majhen kovani zvon, ki ga irski menihi nosijo s seboj pri misijonarski dejavnosti ang. handbell, clogga porócni zvón -ega -a m nav. mn. vsak od zvonov, ki zvoni tik pred porocnim obredom ang. wedding bells po sédem prisl. . v sédem (1, 2) posrédno izvájanje zvonjęnja -ega -a -- s zvonjenje, pri katerem je nihanje zvonov sproženo z vklopom elektricnih naprav ang. indirect bell-ringing postavítev zvonôv z višínskimi zamíki -tve -- -- -- -- ž postavitev zvonov drug poleg drugega tako, da so osi jarmov na razlicnih višinah, pri ce-mer privzdignjeni zvon s spodnjim robom niha ob boku sosednjega niž­je ležecega zvona Prim.: horizontálna postavítev zvonôv, vertikálna po­stavítev zvonôv (sl. str. 89) ang. placement of bells with height spacing postránska višína zvóna -e -e -- ž premocrtna poševna razdalja na zunan­josti zvona, ki sega od roba klobuka do roba krila ang. side height posvetítev zvonôv -tve -- ž slovesen obred, s katerim se zvonovi mazili­jo, blagoslovijo in s tem sprejmejo za cerkveno rabo S: blagoslňv zvonôv, blagoslovítev zvonôv ang. consecration of bells po šést prisl. . v šést (1, 2) Postavitev zvonov z višinskimi zamiki v zvoniku cerkve svetega Martina, Šmartno pri Litiji. poškódba zvóna -e -- ž nastanek razpok na zvonu, odlom dela, s cimer zvon postane glasbeno manj kvaliteten, estetsko okrnjen ali neupo­raben ang. bell demage po štíri prisl. . v štíri potčg -éga m mehanska sila, ki jo povzroci clovek ali naprava, s katero se premakne, premika zvon ang. pull of the bell potegováti za vrv -újem -- -- nedov. oprijeti vrv in jo vleci navzdol in popu-šcati, da se premakne navzgor, kar povzroci nihanje zvona ang. to pull the rope po trí prisl. . v trí (1, 2) potrkác -a m nar. . pritrkoválec potrkávati -am nedov., nar. . pritrkávati potujóce zvonárstvo -ega -a s od 13. do prve pol. 18. stol. dejavnost ulivanja zvonov, pri kateri zvonarji nimajo stalne delavnice in ulivajo zvonove v krajih, kjer dobijo narocilo ang. itinerant bell-founding potujóci zvonár -ega -ja m od 13. stol. do prve pol. 18. stol. zvonarski mojster, ki uliva zvonove v kraju, kjer dobi narocilo ang. itinerant bell-founder poudárek -rka m poudarjena doba v taktu pritrkovalske viže ang. accenuation poudárjeni udárec v táktu -ega -rca -- -- m udarec, ki ima v tematski eno-ti vecjo jakost ang. accentuated strike in a bar povrstno zvonjęnje -ega -a s nar. primor. . ubráno zvonjęnje povzdigovánjski zvón -ega -a m veliki zvon, ki zazvoni med delom ma-še, ko duhovnik dvigne posveceno hostijo in kelih s posvecenim vi-nom ang. elevatory bell pozvánjati -am nedov. z dolocenim namenom v presledkih zvoniti ang. to ring the bells in intervals pozvoníti -ím dov. z dolocenim namenom krajši cas zvoniti ang. to ring požárno zvonjęnje -ega -a s . zvonjęnje ob požárih predlóga -e ž 1. osnovna pritrkovalska viža ali del pritrkovalske viže, na podlagi katere nastajajo variante 2. glasbeno delo iz drugega glasbene­ga žanra ali umetnostne zvrsti, na podlagi katere nastane pritrkovalska viža GL.: instrumentálna predlóga, melódicna predlóga, pésemska pred­lóga, plésna predlóga ang. basis predstójniški napís -ega -a m napis na zvonu, ki oznacuje predstojnika cerkve, v kateri je zvon obešen, na primer v Poljanah – 1898: Ob 50-letni­ci Nj. Sv. cesarja Franca Jožefa I., ob nastopu Antona Bonaventura Jegli-ca, knezoškofa ljubljanskega, v 25. letu župnikovanja Jerneja Ramoveša Prim.: donátorski napís, kristolóški napís, kronográmski napís, mariján­ski napís, mójstrski napís, pnevmatolóški napís, svetníški napís, sveto­písemski napís, trinitáricni napís, zarotoválni napís ang. prefectural inscription pregíbni kémbelj -ega -blja m kembelj, sestavljen iz spodnjega dela pod os­jo z betico in zgornjega dela nad osjo s protiutežjo Prim.: klásicni kémbelj, kováni kémbelj, ósemkótni kémbelj, plošcáti kémbelj ang. flexible bell-clapper Pregibni kembelj v zvonu cerkve svetega Danijela, Zgornji Razbor - Slovenj Gradec. prelíti zvón -líjem -- dov. . pretopíti zvón premér klobúka -a -- m vodoravna razdalja med tockama na nasprotnih straneh zunanje površine klobuka zvona, merjena skozi središce ang. diameter of the bell-shoulder premér kríla -a -- m vodoravna razdalja med tockama na nasprotnih stra­neh na robu krila zvona, merjena skozi središce S: premér zvóna ang. diameter of the bell lip premér zvóna -a -- m . premér kríla premôlkniti -em dov., v zvezi z zvón 1. za nekaj casa prenehati zvoniti navadno z mrliškim zvonom, zlasti med naznanjanjem smrti moškega ali ženske 2. napraviti premor med nihanjem zvona, pri cemer kembelj ne udari na notranjo stran udarnega obroca ang. to become silent prenôsni zvón -ega -a m zvon, ki se prenaša z enega mesta na drugega in ni namešcen v zvoniku ang. transportable bell presekávati -am nedov., nar. . gostíti pretopíti zvón -ím -- dov. s taljenjem zvon spremeniti v tekoco zvonovino in jo uporabiti v drug namen, na primer za nove zvonove, topove, dru­ge izdelke S: prelíti zvón ang. to refound the bell prikládati -am nedov., nar. . odbíjati prilágati -am nedov., nar. . odbíjati príma -e ž pri zvonovih drugi alikvotni ton, ki je pod udarnim tonom ali nad njim ang. prime priróbnica -e ž krona zvona brez korenin, navadno oblikovana kot okro­gla plošca ang. crown without bell canons pritrkávanje -a s 1. ljudska glasbena dejavnost, pri kateri se z udarjanjem kembljev na notranjo udarno tocko udarnega obroca ali kladiv na zu­nanjo stran obroca cerkvenih zvonov izvajajo ritmicni obrazci 2. glasba, ki nastane z udarjanjem kembljev na notranjo udarno tocko udarnega obroca ali kladiv na zunanjo stran obroca cerkvenih zvonov, pri cemer so zvonovi mirujoci ali eden izmed njih niha S: sinonime glej pritrkáva-ti GL.: avtomatizírano pritrkávanje, eléktricno letéce pritrkávanje, elékt-ricno pritrkávanje, eléktricno stojéce pritrkávanje, improvizírano pri­trkávanje, narašcajóce pritrkávanje, pogrébno pritrkávanje, pojemajóce pritrkávanje, pritrkávanje letécih víž, pritrkávanje stojécih víž, rôcno pritrkávanje, skupínsko pritrkávanje, skúpno pritrkávanje, ubráno pri­trkávanje Prim.: zvonjęnje ang. bell-chiming pritrkávanje letécih víž -a -- -- s pritrkavanje, med katerim eden izmed zvonov v zvonilu niha, drugi mirujejo in se na njihov udarni obroc udarja s kembljem ali izjemoma s kladivi S: letéce pritrkávanje Prim.: pri­trkávanje stojécih víž ang. bell-chiming of flying tunes pritrkávanje stojécih víž -a -- -- s pritrkavanje, med katerim zvonovi v zvonilu mirujejo in se na njihov udarni obroc udarja s kemblji ali kla­divi S: stojéce pritrkávanje, nar. igránje na súho Prim.: pritrkávanje le­técih víž ang. bell-chiming of stationary tunes pritrkávati -am nedov. izvajati ritmicne obrazce z udarjanjem kembljev na notranjo udarno tocko udarnega obroca ali kladiv na zunanjo stran obroca cerkvenih zvonov, pri cemer so zvonovi mirujoci ali eden iz-med njih niha S: nar. kor. bíti (bítje), nar. primor. kampeláti (kampelánje), nar. primor. kántkati (kántkanje), nar. primor. kempenjáti (kempenjánje), nar. primor. kéntka-ti (kéntkanje), nar. primor. klémpati (klémpanje), nar. porab., nar. prekm. klénckati (klénckanje), nar. klénkati (2) (klénkanje), nar. primor. klepetáti (klepetánje), nar. porab. klónckati (klónckanje), nar. porab. klónkati (klónkanje), nar. primor. kom­panírati (kompaníranje), nar. primor. kompanjáti (kompanjánje), nar. primor. kompeláti (kompelánje), nar. notr. língati (línganje), nar. primor. marteláti (mar-telánje), nar. gor., nar. primor. nabíjati (nabíjanje), nar. primor. natolkávati (natol­kávanje), nar. primor. natukáti (natukánje), nar. pénkati (pénkanje), nar. notr. pín­kati (pínkanje), nar. potrkávati (potrkávanje), pritrkováti (pritrkovánje), nar. gor. priudárjati (priudárjanje), nar. ben.slov. škampanótati (škampanóta­nje), nar. ben.slov. škampinjáti (škampinjánje), nar. primor. škentírati (škentíra­nje), nar. ben.slov. škompanáti (škompanánje), nar. tambírati (tambíranje), nar. tambúrati (tambúranje), nar. primor. ténkljati (ténkljanje), nar. rez. tintináti (tin-tinánje), nar. primor. tólkljati (tólkljanje), nar. ben.slov., nar. primor. tónkati (tónka­nje), nar. primor. tónklati (tónklanje), nar. tránkati (tránkanje), nar. štaj. trijáciti (trijácenje), nar. štaj. trjánciti (trjáncenje), nar. primor. trkljáti (trkljánje), nar. primor. trojánciti (trojáncenje), nar. gor. túrntónkati (túrntónkanje), nar. štaj. zvoníti v klénk (zvonjęnje v klénk) GL.: pritrkávati k svétemu vecéru, pritrkáva­ti naokóli, pritrkávati narašcajóce, pritrkávati na svój zvón, pritrkávati pojemajóce, pritrkávati s kládivi, pritrkávati s táktom, pritrkávati svéto jútro, pritrkávati v narašcajócem témpu, pritrkávati v pojemajócem témpu, pritrkávati z úrnimi kládivi, pritrkávati z vzvódi ang. to chime pritrkávati k svétemu jútru -am -- -- -- nedov. . pritrkávati svéto jútro pritrkávati k svétemu vecéru -am -- -- -- nedov. slovesno pritrkavati ob mra­ku na dan pred božicem Prim.: zvoníti svéto jútro, pritrkávati svéto jútro ang. to chime at dusk on Christmas Eve pritrkávati naokóli -am -- nedov. pritrkavati tako, da glavne udarce (takt) v drugih tematskih enotah zaporedno prevzamejo vsi zvonovi ang. -- pritrkávati narašcajóce -am -- nedov. pritrkavati tako, da glasnost zvokov narašca Prim.: pritrkávati pojemajóce ang. to chime ascending pritrkávati na svój zvón -am -- -- -- nedov. pritrkavati tako, da ima vsak zvon svojega pritrkovalca Prim.: skupínsko pritrkávanje ang. to chime one's own bell pritrkávati pojemajóce -am -- nedov. pritrkavati tako, da glasnost zvokov pojema Prim.: pritrkávati narašcajóce ang. to chime descending pritrkávati s kládivi -am -- -- nedov. pritrkavati tako, da se na zunanjo stran udarnega obroca zvona udarja s kladivom ang. to chime using hammers pritrkávati s táktom -am -- -- nedov. pritrkavati tako, da se glavni udarci iz­vajajo na en zvon in se udarci odbijanja in gostenja izmenjujejo na pre­ostalih zvonovih ang. to chime with the measure pritrkávati svéto jútro -am -- -- nedov., nekdaj pritrkavati zgodaj zjutraj, pre-den se zdani, ob nedeljah in praznikih, na praznik zavetnika župnije V: pri­trkávati k svétemu jútru Prim.: pritrkávati k svétemu vecéru, zvoníti svéto jútro ang. to chime on Sunday mornings and holy day mornings pritrkávati v narašcajócem témpu -am -- -- -- nedov. pritrkavati tako, da se hitrost pritrkavanja veca Prim.: pritrkávati v pojemajócem témpu ang. to chime in ascending tempo pritrkávati v pojemajócem témpu -am -- -- -- nedov. pritrkavati tako, da se hitrost pritrkavanja manjša Prim.: pritrkávati v narašcajócem témpu ang. to chime in descending tempo pritrkávati z úrnimi kládivi -am -- -- -- nedov. pritrkavati tako, da se na zu­nanjo stran udarnega obroca zvona udarja s kladivom, ki je povezano z urnim mehanizmom ang. to chime with clock hammers pritrkávati z vzvódi -am -- -- nedov. pritrkavati tako, da se s kembljem udarja na notranjo udarno tocko udarnega obroca zvona preko verige, vrvi, kola Pritrkavanje z vzvodi. Zvonik cerkve Marijinega rojstva, Polhov Gradec. pritrkoválec -lca m pritrkoválka -e ž oseba, ki pritrkava S: nar. primor. kempen­jác, nar. klénkar, nar. gor., nar. primor. nabijálec, nar. pénkar, nar. potrkác, star. pri­trkovátelj, nar. ben.slov. škampanávec, nar. primor. ténkljar, nar. rez. tintinávec, nar. tolkác (1), nar. ben.slov., nar. primor. tónkac, nar. ben.slov. tónkar, nar. primor. tónklac, nar. trkávec, nar. ben.slov. túkec ang. bell-chimer/female bell-chimer pritrkoválska delávnica -e -e ž navadno enodnevno srecanje pritrkoval­cev pod vodstvom strokovnega vodje z namenom pridobivati praktic­no znanje pritrkavanja ang. bell-chiming workshop pritrkoválska glásba -e -e ž glasba, ki nastane med pritrkavanjem z udar­janjem kemblja na notranjo udarno tocko udarnega obroca zvona ali s kladivi na zunanjo stran obroca Prim.: pritrkávanje (2) ang. bell-chiming music pritrkoválska melodíja -e -e ž . pritrkoválska víža pritrkoválska omárica -e -e ž omarica s stikali za elektricni pogon letece­ga zvona ang. bell-chiming locker pritrkoválska skupína -e -e ž skupina pritrkovalcev, vezana na župnijo, ki s pritrkavanjem spremlja cerkvene praznike ang. bell-chiming team pritrkoválska šóla -e -e ž organizirano, navadno poletno izobraževanje pritrkovalcev, s katerim si pridobijo ali izpopolnijo znanje s podrocja pritrkavanja in zvonoslovja ang. bell-chiming school pritrkoválska víža -e -e ž glasbenostrukturna celota, ki jo sestavlja ritmic­no urejena skupina ponavljajocih se tonov, izvedenih z udarci kembljev ali kladiv na udarne obroce zvonov V: víža S: napčv, pritrkoválska me-lodíja, nar. cúg (1), nar. prekm. cúj, nar. dánca, pog. komád, pog. kós, nar. sonáda, nar. špúra, nar. štíkeljc, nar. štúk GL.: desétka, devétka, dvójka, enájstka, ósem­ka, pétka, sédemka, šéstka, štírka, trójka ang. bell-chiming tune pritrkoválske ceví -ih -- ž nav. mn. . cévni zvonôvi (1) pritrkoválski motív -ega -a m najmanjša samostojna glasbena enota pri pritrkavanju ang. bell-chiming motive pritrkoválski obrázec -ega -zca m . pritrkoválski vzórec pritrkoválski tecáj -ega -a m organizirana ponavljajoca se predavanja in vaje pod vodstvom strokovnega vodje z namenom pridobivati teoretic­na in prakticna znanja pritrkavanja ang. bell-chiming course pritrkoválski turnír -ega -ja m . pritrkoválsko tekmovánje pritrkoválski udárec -ega -rca m udarec s kembljem na notranjo udarno tocko udarnega obroca ali s kladivom na zunanjo stran obroca kot del pritrkovalske viže, na primer glavni udarec, udarec odbijanja ang. bell-chiming stroke pritrkoválski vzórec -ega -rca m ritmicno-melodicni motiv pritrkovalske vi-že S: pritrkoválski obrázec, rítmicni obrázec, rítmicni vzórec GL.: osnôvni pritrkoválski vzórec Prim.: temátska enôta ang. bell-chiming pattern pritrkoválsko drúštvo -ega -a s organizirana skupina pritrkovalcev, ki se ukvarja s pritrkavanjem in deluje po društvenih pravilih ang. bell-chiming society pritrkoválsko kládivo -ega -a s zlasti leseno kladivo, s katerim se udarja na zunanjo stran udarnega obroca zvona ang. bell-chiming hammer Pritrkavanje s pritrkovalskim kladivom. Zvonik cerkve svetega Antona, Cerkvenjak. pritrkoválsko pravílo -ega -a s pravilo, ki doloca tehniko pritrkavanja, zlasti pri organiziranih dejavnostih, kot so pritrkovalska srecanja in tekmovanja ang. bell-chiming rule pritrkoválsko srécanje -ega -a s javen shod pritrkovalcev ali pritrkovalskih skupin v kraju, povezanem z župnijo, z namenom izmenjavati pritrko­valske spretnosti, spodbujati pritrkavanje ang. bell-chiming gathering pritrkoválsko tekmovánje -ega -a s tekmovanje pritrkovalskih skupin in posameznikov, pri katerem pritrkovalske spretnosti ocenjuje strokovna komisija S: pritrkoválski turnír ang. bell-chiming competition pritrkoválstvo -a s pritrkovalsko delovanje, ustvarjanje v materialni in du­hovni kulturi, vkljucno z zgodovino, literaturo, navadami pritrkovalcev ang. bell-chiming pritrkovátelj -a m star. . pritrkoválec pritrkováti -újem nedov. . pritrkávati pritrkujóci zvón -ega -a m zvon, ki miruje in na katerega se na notranjo udarno tocko udarnega obroca udarja s kembljem ali s kladivom na zu­nanjo stran obroca Prim.: zvonéci zvón ang. chimed bell priudárjati -am nedov., nar. gor. . pritrkávati profíl zvóna -a -- m oblika precnega prereza zvona, v katerem je vidno rebro ang. bell profile prôsta struktúra pritrkoválske víže -e -e -- -- ž zgradba pritrkovalske viže, ki se oblikuje neodvisno od ustaljenih pritrkovalskih vzorcev ang. free structure of a bell-chiming tune prostostojéci zvoník -ega -a m zvonik brez gradbene povezave z arhitek­turno celoto cerkve, h kateri sodi in ob kateri stoji S: kampaníle, samo­stójni zvoník Prim.: sleménski zvoník, zvoník na préslico ang. freestanding bell-tower prostoviséci zvón -ega -a m . samostójni zvón prôšenjski obrázec -ega -zca m ustaljeno besedilo v obliki prošnjih vzklikov, zla­sti na polju, tik nad krilom, tik pod klobukom zvona, na primer v Crngrobu – 1861: Treska ino hudiga vremena, reši nas, o Gospod Prim.: litaníjski obrázec ang. supplication form pulsáre --m (lat.) v srednjem veku današnjemu pritrkavanju podobno srednjeveško igranje na zvonove, pri katerem se nanje udarja s kladivi Prim.: nollare ang. -­ R ráglja -e ž lesena priprava, ki ob vrtenju vretena, povezanega s kladivi, od­daja enakomerno ponavljajoce se rezke glasove, zvoke, v rabi zlasti od ve­likega cetrtka do velike sobote zvecer namesto zvonov S: nar. notr. klepętec, nar. prekm. škrbétanca, nar. prekm. škrbetávka ang. rattle ragljáti -ám nedov. oddajati enakomerno ponavljajoce se rezke glasove, zvo­ke z ragljo S: nar. rez. klotanáti, nar. prekm. škrbétati, nar. prekm. škrbetávkati ang. to rattle rájkelj -klja m nar. kol, z zgornjim delom vpet v jarem ali krono, s spod­njim privezan za kembelj, ki med pritrkavanjem olajšuje udarjanje na zvon ang. -- rájnkeljc -a m nar. . kémbelj ráma -e ž vrhnji, nekoliko zaobljen del zvona pod krono Prim.: bók zvóna, klobúk zvóna, krílo zvóna, króna, pólje zvóna, udárni obróc, vrát zvóna ang. shoulder rávni klobúk -ega -a m klobuk zvona, katerega spodnja plošca poteka v obliki ravnine ang. flat bell-shoulder razporedítev korenín -tve -- ž medsebojna razvrstitev korenin v kro­ni zvona, ki so enakomerno ali neenakomerno razporejene v krogu GL.: ŕsimétricna razporedítev korenín, simétricna razporedítev korenín, šestínska razporedítev korenín ang. disposition of bell canons razpoznávni zvók -ega -a m zvok, ki je nosilec identitete akusticne skupno­sti v zvocni krajini, zvocnem okolju, na primer zvonjenje, pritrkavanje ang. soundmark rębro zvóna -a -- s del precnega prereza zvona, ki sega od klobuka do ro­ba krila ang. rib of the bell renesáncni zvón -ega -a m zlasti od druge pol. 16. do srede 17. stol. zvon z napisi, upodo­bitvami verske in posvetne vsebine, odtisi palmet, medalj Prim.: barócni zvón, gótski zvón ang. Renaissance bell rígelj -glja m nar. . kémbelj rítem pritrkávanja -tma -- m skupek razlicno trajajocih ponavljajocih se udarcev na zvonove med pritrkavanjem ang. bell-chiming rhythm rítmicni obrázec -ega -zca m . pritrkoválski vzórec rítmicni párt -ega -a m del pritrkovalske viže, ki se izvaja na posamezen zvon in z istocasno igro vseh pritrkovalcev soustvarja celostno zvocno podobo ang. rhythmical part rítmicni vzórec -ega -rca m . pritrkoválski vzórec rób kríla -a -- m skrajni spodnji priostreni del krila zvona ang. edge of the bell lip rocáj zvóna -a -- m . korenína zvóna rôcni zvôncek -ega -cka m zvon majhnih razsežnosti, ki se drži z rokami in zazvoni ob tresenju Prim.: mášni zvôncek ang. handbell rôcno pritrkávanje -ega -a s pritrkavanje, pri katerem se kembelj drži z rokami in se z njim udarja na notranjo udarno tocko udarnega obro-ca zvona ang. manual bell-chiming rôcno zvoníti -- -ím nedov. nihati zvon z rocnimi potegi za vrv, ki je pritrjena na gonilni drog na jarmu Prim.: nčposrédno izvájanje zvonjęnja ang. to ring manually Rocno zvonjenje. Cerkev svetega Lovrenca, Matajur, Beneška Slovenija. S samostójni zvón -ega -a m zvon, namešcen zunaj cerkvenega zvonika, na primer na pokopališcih ali v mrliških vežicah S: prostoviséci zvón ang. single bell samostójni zvonár -ega -ja m zvonar, ki si po vajeniški dobi z mojstrskim izpitom pridobi pravico za zvonarsko obrt ang. independent bell-founder samostójni zvoník -ega -a m . prostostojéci zvoník sédemka -e ž 1. pritrkovalska viža s sedmimi glavnimi udarci zlasti v tritakt­ni tematski enoti V: sedmíca 2. pritrkovalska viža s petimi glavnimi udar­ci in dvema udarcema odbijanja zlasti v tritaktni tematski enoti V: sedmíca Prim.: desétka, devétka, dvójka, enájstka, ósemka, pétka, šéstka, štírka, trójka ang. -- sedmíca -e ž . sédemka (1, 2) sékstni zvón -ega -a m zvon, ki ima razmerje med udarnim in spodnjim tonom v intervalu velike ali male sekste Prim.: dúrovski zvón, mólski zvón, nónski zvón, oktávni zvón, séptimni zvón ang. sixth bell séptimni zvón -ega -a m zvon, ki ima razmerje med udarnim in spodnjim tonom v intervalu velike ali male septime Prim.: dúrovski zvón, mólski zvón, nónski zvón, oktávni zvón, sékstni zvón ang. seventh bell sestávljeni pritrkoválski vzórec -ega -ega -rca m vzorec, sestavljen iz te­matske enote in njenega preoblikovanja oziroma vec tematskih enot Prim.: nčsestávljeni pritrkoválski vzórec ang. compounded bell-chiming pattern signalizacíjska fúnkcija pritrkávanja -e -e -- ž namen pritrkavanja, da se z njim obvešca zlasti o zacetku in koncu casovno dolocenih slovesnih cerkvenih obredov ang. signaling function of bell-chiming signalizacíjska fúnkcija zvonjęnja -e -e -- ž namen zvonjenja, da se z njim obvešca o delih dneva, zlasti o zacetku casovno dolocenih cerkve­nih obredov, o smrti koga, za skupnost pomembnih, v preteklosti tu­di neugodnih dogodkih Prim.: apotropęjska fúnkcija zvonjęnja, glásbena fúnkcija zvonjęnja, obrédna fúnkcija zvonjęnja ang. signaling function of bell-ringing silícijev brňn -ega brôna m zlitina bakra, cinka in silicija za ulivanje zvonov ang. silicon bronze simbólni ornamčnt -ega -ęnta m nav. mn. reliefni lik, na primer križ, zvezdi-ca, v napisih na zvonovih ang. symbolic ornament simétricna razporedítev korenín -e -tve -- ž razporeditev korenin v kroni zvona, ki je na vse strani enaka, skladna Prim.: ŕsimétricna razporedítev korenín, šestínska razporedítev korenín ang. symetrical disposition of bell canons sinestezíja zvóka zvonôv -e -- -- ž hkratni doživljaj glasov, zvokov zvonov s sluhom in drugimi cutili, na primer z vidom ang. synesthesia of bell sound sistém navznóter -a -- m tehnika pritrkavanja naokoli na štiri zvonove, pri kateri srednja dva navadno izmenicno pocivata ang. inward system sistém pocéz -a -- m tehnika pritrkavanja naokoli na štiri zvonove, pri ka­teri je viži, ki si izmenjuje glavne udarce, udarce odbijanja in gostenja, dodano gostenje na cetrti zvon ang. -- sistém s táktom naokóli -a -- -- -- m tehnika pritrkavanja, pri katerem glavne udarce (takt) v drugih tematskih enotah prevzamejo drugi zvo­novi ang. -- sistém za avtomatizácijo zvoníka -a -- -- -- m elektricne in mehanske naprave s pripadajocimi elektroinštalacijami in programsko opremo za samodej-no zvonjenje, pritrkavanje, bitje ure in vrtenje kazalcev na zvoniku zvonov na demonstracijski prikolici. skrajševáti zvón z vrvjó -újem -- -- -- nedov., pog. zvoniti tako, da se z zadrževa­njem vrvi v zgornji legi umetno skrajšuje nihajni cas zvona Prim.: pog. zadr­ževáti zvón z vrvjo, pog. podaljševáti zvón z vrvjó ang. to shorten the bell-ringing with rope retention skupínska ígra na zvonôve -e -e -- -- ž izvajanje glasbe na zvonove z usta­ljeno skupino glasbenikov ang. team playing on bells skupínsko pritrkávanje -ega -a s pritrkavanje vec pritrkovalskih skupin v kraju, vezanem na župnijo, v istem zvoniku v dolocenem zaporedju na pritrkovalskih srecanjih, tekmovanjih ang. team bell-chiming skúpno pritrkávanje -ega -a s pritrkavanje vec pritrkovalcev hkrati v is-tem zvoniku ang. collective bell-chiming sladkórjev cňk -ega côka m zlasti v drugi pol. 12. stol. velik podolgovat kos sladkor­ja, po katerega obliki so izdelani najstarejši zvonovi ang. sugarloaf sleménski zvoník -ega -a m majhen zvonik, ki sega iz najvišjega dela strehe cerkvene ladje Prim.: prostostojéci zvoník, zvoník na préslico ang. roof turret slépi kémbelj -ega -blja m kembelj, ki se pritrdi, namesti k že obstojecemu kemblju S: dodáni kémbelj device Marije, Kras, Beneška Slovenija. snéti zvón snámem --dov. odstraniti zvon z delov, s katerimi je pritrjen v zvoniku, zlasti z jarma ang. to take off the bell sobótni delopúst -ega -a m prenehanje dela v soboto popoldne, kar se na­znani z zvonjenjem v soboto popoldne navadno ob 15. uri v zimskem ca-su ali ob 16. uri v poletnem casu ang. -­ socásni udárci na zvón -ih -ev -- -- m nav. mn. udarci dveh ali vec kembljev na notranjo udarno tocko udarnega obroca ali kladiv na zunanjo stran obroca zvona istocasno, zlasti ob koncu pritrkovalskih viž ang. simultaneous strikes on the bell sonáda -e ž nar. . pritrkoválska víža sňpritrkoválec -lca m vsak od pritrkovalcev, ki sodeluje pri pritrkavanju ang. co-chimer sňzvócje -a s . akórd sňzvonílec -lca m vsak od zvonilcev, ki sodeluje pri zvonjenju ang. co-ringer spéskani zvón -ega -a m z mocnim curkom peska ocišcen zvon ang. sand-cleaned bell spódnja plôšca -e -e ž del klobuka zvona nad vratom in pod zgornjo plošco klobuka Prim.: zgórnja plôšca ang. lower part of the bell-shoulder spódnje pólje -ega -a s zunanji del zvona nad bokom in pod zgornjim poljem, kjer so navadno upodobitve, napisi Prim.: vrát zvóna, bók zvóna, zgórnje pólje ang. lower part of the bell waist spódnji stávek -ega -vka m . bók zvóna spódnji tón -ega -a m pri zvonovih prvi alikvotni ton, ki je z udarnim tonom v intervalnem razmerju none, oktave, septime ali sekste S: súbharmónski tón Prim.: udárni tón ang. hum tone sporčd -éda m . vęncek srebrni zvón -ega -a m zvon, po ljudskem izrocilu ulit z dodatkom srebra ang. silver bell srédnjemáli zvón -ega -a m zvon, ki je v štiriglasnem zvonilu po tonski uglasitvi med drugim in cetrtim Prim.: drúgi zvón, máli zvón, srédnje­véliki zvón, srédnji zvón, trétji zvón, véliki zvón ang. medium-small bell srédnjevéliki zvón -ega -a m zvon, ki je v štiriglasnem zvonilu po tonski uglasitvi med prvim in tretjim Prim.: drúgi zvón, máli zvón, srédnjemáli zvón, srédnji zvón, trétji zvón, véliki zvón ang. medium-big bell srédnji téžnostni sistém -ega -ega -a m težnostni sistem, pri katerem je de­belina udarnega obroca zvona v razmerju s premerom krila od 1 : 13, 5 do 1 : 13, 33 Prim.: láhki téžnostni sistém, tęžki téžnostni sistém, súpertęžki téžnostni sistém ang. middle weight system srédnji zvón -ega -a m zvon, ki je v triglasnem zvonilu po tonski uglasit-vi med prvim in tretjim Prim.: drúgi zvón, máli zvón, srédnjemáli zvón, srédnjevéliki zvón, trétji zvón, véliki zvón ang. middle bell stálni pritrkoválec -ega -lca m pritrkovalec, ki svojo dejavnost opravlja re-dno v kraju, vezanem na župnijo, in ob doloceni priložnosti ang. permanent bell-chimer stęblo kémblja -a -- s podolgovati del kemblja nad betico, v prerezu na pri­mer z obliko pravokotnika, osmerokotnika ang. clapper stem stilizírano rastlínje -ega -a s oblikovno spremenjeni rastlinski liki kot po­gost motiv, upodobljen zlasti na vratu zvona ang. stylised plants stojéca melodíja -e -e ž . stojéca víža stojéca víža -e -e ž pritrkovalska viža, ki nastane tako, da se s kembljem udarja na mirujoce zvonove S: stojéca melodíja, nar. (ta) tíha (víža) ang. stationary bell-chiming tune stojéce pritrkávanje -ega -a s . pritrkávanje stojécih víž stojéci zvón -ega -a m zvon, ki med pritrkavanjem miruje, se ne premika Prim.: letéci zvón ang. stationary bell, hung dead bell stopnícasti klobúk -ega -a m klobuk zvona, katerega površina se oblikuje v zaporedju prelomov ang. cascading bell-shoulder stránska korenína -e -e ž vsaka od navadno dveh korenin na najstarejših zvonovih, ki ju povezuje vmesni lok Prim.: krížna korenína ang. side bell canon stránski udárec -ega -rca m . udárec odbíjanja struktúra temátske enôte -e -- -- ž razporeditev glasbenostrukturnih ele­mentov, na primer zaporedje in višina tonov, casovno razmerje med to-ni v tematski enoti ang. strucure of the thematic unit súbharmónski tón -ega -a m . spódnji tón súpertęžki téžnostni sistém -ega -ega -a m težnostni sistem, pri katerem je debelina udarnega obroca zvona v razmerju s premerom krila od 1 : 12 in manj Prim.: láhki téžnostni sistém, srédnji téžnostni sistém, tęžki téžnostni sistém ang. super-heavy weight system svetníški napís -ega -a m napis na zvonu, ki se nanaša na svetnike, na pri­mer v Kupljeniku, Bohinjska Bela – 1923: Ti vere, Ljubezni patron, nas varuj, živino in dom /sv. Štefan/ Prim.: donátorski napís, kristolóški na­pís, kronográmski napís, marijánski napís, mójstrski napís, pnevma­tolóški napís, predstójniški napís, svetopísemski napís, trinitáricni na­pís, zarotoválni napís svetopísemski napís -ega -a m napis na zvonu, ki se nanaša na Sveto pi-smo, na primer v Štepanji vasi, Ljubljana – 1922: Hiše, ognja casnega, du­še vaše vecnega, reši, dobri nas Gospod, evangelija resnica naj vam kaže pravo pot Prim.: donátorski napís, kristolóški napís, kronográmski napís, marijánski napís, mójstrski napís, pnevmatolóški napís, predstójniški napís, svetníški napís, trinitáricni napís, zarotoválni napís ang. biblical inscription Š šéstdélni tákt -ega -a m takt pritrkovalske viže s šestimi udarci kemblja na notranjo udarno tocko udarnega obroca zvona Prim.: dvódélni tákt, ósemdélni tákt, štíridélni tákt, trídélni tákt ang. six-part measure šéstdôbni tákt -ega -a m takt pritrkovalske viže s šestimi osnovnimi met-ricnimi enotami Prim.: dvódôbni tákt, ósemdôbni tákt, štíridôbni tákt, trídôbni tákt ang. six-beat measure šestíca -e ž . šéstka (1, 2) šestínska razporedítev korenín -e -tve -- ž razporeditev korenin v kro­ni zvona, pri kateri so te v vsakem, na šestine razdeljenem navideznem krogu Prim.: ŕsimétricna razporedítev korenín, simétricna razporedítev korenín ang. distribution of bell canons in one-sixth šéstka -e ž 1. pritrkovalska viža s šestimi glavnimi udarci v tematski enoti V: šestíca 2. pritrkovalska viža s šestimi dobami zlasti v dvotaktni temat-ski enoti V: šestíca Prim.: desétka, devétka, dvójka, enájstka, ósemka, pét­ka, sédemka, štírka, trójka ang. -- škampanávec -vca m nar. ben.slov. . pritrkoválec škampanótati -am nedov., nar. ben.slov. . pritrkávati škampinjáti -ám nedov., nar. ben.slov. . pritrkávati škentírati -am nedov., nar. primor. . pritrkávati škléndarca -e ž nar. gor. . mrlíški zvón škompanáti -ám nedov., nar. ben.slov. . pritrkávati škrbétanca -e ž nar. prekm. . ráglja škrbétati -am nedov., nar. prekm. . ragljáti škrbetávka -e ž nar. prekm. . ráglja škrbetávkati -am nedov., nar. prekm. . ragljáti šólski zvonôvi -ih -ôv m nav. mn., pog. . miniatúrni zvonôvi špúra -e ž nar. . pritrkoválska víža štánga -e ž nar. . kémbelj števílcna notácija -e -e ž notacija, ki za zapisovanje glasbe uporablja številke ang. cipher notation števílcni zapís pritrkoválske víže -ega -a -- -- m zapis pritrkovalske viže s številkami, ki ponazarjajo relativno tonsko višino in zaporedje zvoka zvonov v pritrkovalski viži Ivana Mercine Slovenski pritrkovalec (1926). štíh -a m nar. . glávni udárec štíkeljc -a m nar. . pritrkoválska víža štiríca -e ž . štírka štíridélni tákt -ega -a m takt pritrkovalske viže s štirimi udarci kemblja na notranjo udarno tocko udarnega obroca zvona Prim.: dvódélni tákt, ósemdélni tákt, šéstdélni tákt, trídélni tákt ang. four-part measure štíridôbni tákt -ega -a m takt pritrkovalske viže s štirimi osnovnimi met-ricnimi enotami Prim.: dvódôbni tákt, šéstdôbni tákt, štíridôbni tákt, trídôbni tákt ang. four-beat measure štíriglásno zvonílo -ega -a s zvonilo, sestavljeno iz štirih zvonov Prim.: trí­glásno zvonílo ang. four-part peal of bells štíritáktna temátska enôta -e -e -e ž tematska enota v pritrkovalski viži, ki obsega štiri takte Prim.: dvótáktna temátska enôta, ęnotáktna temát-ska enôta ang. four-measure thematic unit štírivrstni pritrkoválski vzórec -ega -ega -rca m . dvákratno sestávljeni pritrkoválski vzórec štírka -e ž pritrkovalska viža s štirimi dobami v taktu V: štiríca Prim.: de­sétka, devétka, dvójka, enájstka, ósemka, pétka, sédemka, šéstka, trójka ang. -- štrémfelj -flja m nar. . kémbelj štrénkelj -klja m nar. . kémbelj štúdije zvócnega okólja -ij -- -- ž nav. mn. poglobljeno znanstveno raziskoval-no delo o zvocnem okolju s poudarkom na odnosu med zvokom, tudi zvonjenjem, pritrkavanjem, posameznikom in družbo ang. soundscape studies štúk -a m nar. . pritrkoválska víža T (ta) dębeli (zvón) (--) -élega (-a) m nar. gor. . véliki zvón (ta) drôbni (zvón) (--) -ega (-a) m nar. gor. . máli zvón (1) (ta) glásna (víža) (--) -e (-e) ž nar. . letéca víža tákt pritrkoválske víže -a -- -- m 1. glavni udarci, po številu katerih se pri­trkovalska viža navadno imenuje 2. metricna enota v pritrkovalski viži, ki se v notni pisavi loci od drugih taktov s taktnico ang. 1. main stroke of the bell-chiming tune 2. bar of the bell-chiming tune tambírati -am nedov., nar. . pritrkávati tambúrati -am nedov., nar. . pritrkávati (ta) tíha (víža) (--) -e (-e) ž nar. . stojéca víža téhnika pritrkávanja -e -- ž ustaljeno osnovno izvajanje pritrkovalskih viž, ki ga doloca nacin vzbujanja zvoka ali glasbena struktura pritrko­valske viže ang. bell-chiming technique téhnika sinhronizácije -e -- ž tehnika skupinskega pritrkavanja, pri kateri se z ritmicno uskladitvijo posameznih partov pritrkovalske viže ustvari njena celostna zvocna podoba ang. interlocking technique téhnika s kládivi -e -- -- ž tehnika pritrkavanja, pri kateri se udarja z enim ali vec kladivi na zunanjo stran udarnega obroca zvona ang. bell-chiming technique using hammers téhnika s táktom -e -- -- ž tehnika pritrkavanja, pri kateri se glavni udarci izvajajo na en zvon in se udarci odbijanja in gostenja izmenjujejo s pre­ostalimi zvonovi Prim.: króžna izvédba pritrkoválske víže ang. technique with the measure téhnika zvonjęnja -e -- ž ustaljeno osnovno izvajanje zvonjenja, ki ga dolo-ca medsebojna razporejenost posameznih tonov ali nacin nihanja zvonov ang. bell-ringing technique teló zvóna -ésa -- s zunanjšcina zvona zlasti glede na površino, fukcional-no pomembne dele, navadno brez krone S: trúp zvóna ang. bell body temátska enôta -e -e ž pritrkovalski motiv ali skupek pritrkovalskih moti­vov GL.: dvótáktna temátska enôta, ęnotáktna temátska enôta, štíritákt­na temátska enôta Prim.: osnôvna temátska enôta, pritrkoválski vzórec ang. thematic unit tęmeljna melodíja -e -e ž . osnôvna temátska enôta témpo zvonjęnja/pritrkávanja -a --/-- m hitrost zvonjenja/pritrkavanja, ki se meri s številom ritmicnih enot na minuto ang. tempo of bell-ringing/bell-chiming ténkljar -ja m nar. primor. . pritrkoválec ténkljati -am nedov., nar. primor. . pritrkávati tęrca -e ž pri zvonovih tretji alikvotni ton, ki je z udarnim tonom navadno v in-tervalnem razmerju male ali velike terce ang. third téstni kémbelj -ega -blja m kembelj, izdelan iz kosa železa v obliki in teži, ki je podobna kovanemu koncnemu izdelku S: modélni kémbelj ang. test clapper téstni zvón -ega -a m zvon, s katerim se preizkušajo nove razvojne oblike zvonov, kembljev, kladiv, avtomatike ang. test bell tęžki téžnostni sistém -ega -ega -a m težnostni sistem, pri katerem je debe­lina udarnega obroca zvona v razmerju s premerom krila od 1 : 12,8 do 1 : 12,5 Prim.: láhki téžnostni sistém, srédnji téžnostni sistém, súpertęžki téžnostni sistém ang. heavy weight system téžnostni sistém -ega -a m razmerje med debelino udarnega obroca zvona in premerom krila GL.: láhki téžnostni sistém, srédnji téžnostni sistém, súpertęžki téžnostni sistém, tęžki téžnostni sistém ang. weight system tintináti -ám nedov., nar. rez. . pritrkávati tintinávec -vca m nar. rez. . pritrkoválec tlákelj -klja m nar. . kémbelj tôlci tákt tôlcem --nedov. udarjati glavne udarce v pritrkovalski viži ang. to hit the beat tolkác -a m 1. nar. . pritrkoválec 2. nar. . kémbelj tólkljati -am nedov., nar. primor. . pritrkávati tónkac -a m nar. ben.slov., nar. primor. . pritrkoválec tónkar -ja m nar. ben.slov. . pritrkoválec tónkati -am nedov., nar. ben.slov., nar. primor. . pritrkávati tónklac -a m nar. primor. . pritrkoválec tónklati -am nedov., nar. primor. . pritrkávati tónska uglasítev zvóna -e -tve -- ž naravnanost udarnega tona zvona na do­loceno tonsko višino in medsebojna uskladitev njegovih alikvotnih to-nov V: uglasítev zvóna ang. tuning of a bell tónska višína zvóna -e -e -- ž zvocna lastnost, ki temelji na višini frekven­ce udarnega tona zvona ang. bell pitch tónsko soslédje -ega -a s zaporedje tonov v pritrkovalski viži ali pri zvonjenju ang. tone sequence tónsko trájanje -ega -a s trajanje tona, ki je pri zvonjenju in pritrkavanju odvisno od casa izzvenevanja zvoka posameznega zvona ang. tone duration tránkati -am nedov., nar. . pritrkávati transkribírati -am dov. in nedov. notno zapisati pritrkovalsko vižo na podla­gi zvocnega posnetka ang. to transcribe transkrípcija -e ž notni zapis pritrkovalske viže na podlagi zvocnega posnetka ang. transcription trétji zvón -ega -a m zvon, ki je v štiri- ali vecglasnem zvonilu po tonski uglasitvi med drugim in cetrtim Prim.: drúgi zvón, máli zvón, srédnje­máli zvón, srédnjevéliki zvón, srédnji zvón, véliki zvón ang. third bell trídélna króna -e -e ž krona zvona iz dveh korenin, ki ju povezuje vme­sni lok ang. three-part crown trídélni tákt -ega -a m takt pritrkovalske viže s tremi udarci kemblja na no-tranjo udarno tocko udarnega obroca zvona Prim.: dvódélni tákt, ósem­délni tákt, šéstdélni tákt, štíridélni tákt ang. three-part measure trídôbni tákt -ega -a m takt pritrkovalske viže s tremi osnovnimi metric­nimi enotami Prim.: dvódôbni tákt, ósemdôbni tákt, šéstdôbni tákt, štíri­dôbni tákt ang. three-beat measure tríglásno umérjeno zvonjęnje -- -ega -a s ubrano zvonjenje s tremi zvonovi ang. three-part harmonious bell-ringing tríglásno zvonílo -ega -a s zvonilo, sestavljeno iz treh zvonov Prim.: štíri­glásno zvonílo Triglasno zvonilo v zvoniku cerkve svetega Kancijana, Selo - Breznica. trijáciti -im nedov., nar. štaj. . pritrkávati tríkratno zvonjęnje -ega -a s 1. zvonjenje zjutraj, navadno ob sedmi uri, sredi dne, navadno ob dvanajsti uri, in zvecer, ko se mraci 2. zvonjenje, navadno z mrliškim zvonom, v treh vencih, ki naznanja smrt moškega Prim.: ęnkratno zvonjęnje, dvákratno zvonjęnje ang. threefold bell-ringing trinitáricni napís -ega -a m napis na zvonu, ki se nanaša na Sveto Trojico, na primer v Komendi – 1882: V božji dom! V božji dom! Semkaj farani hitite, Trojedinega molite Prim.: donátorski napís, kristolóški napís, kronográmski napís, marijánski napís, mójstrski napís, pnevmatolóški napís, predstójni­ški napís, svetníški napís, svetopísemski napís, zarotoválni napís ang. Trinitarian inscription trívrstícni napísni trák -ega -ega -ú m napisni trak v treh locenih pasovih, zlasti tik pod klobukom ali tik nad krilom ang. three-line inscription band trjánciti -im nedov., nar. štaj. . pritrkávati trkati ob zvón -am -- -- nedov., nar. . udárjati na zvón trkávec -vca m nar. . pritrkoválec trkljáti -ám nedov., nar. primor. . pritrkávati trojánciti -im nedov., nar. primor. . pritrkávati trójka -e ž 1. pritrkovalska viža s tremi glavnimi udarci v tematski enoti S: nar. drájer 2. pritrkovalska viža s tremi udarci odbijanja v tematski eno-ti S: nar. drájer Prim.: desétka, devétka, dvójka, enájstka, ósemka, pétka, sé­demka, šéstka, štírka ang. -- trójno vpétje kémblja -ega -a -- s železni mehanizem s trojnim pregibom, na katerega je z usnjenim pasom pritrjen kembelj Prim.: enójno vpétje kémblja, dvójno vpétje kémblja ang. triple linkage of the clapper trólína préslica -e -e ž zvonik na preslico s tremi linami ang. three-eyed bell gable trúp zvóna -a -- m nar. primor. . teló zvóna túkec -kca m nar. ben.slov. . pritrkoválec túrntónkati -am nedov., nar. gor. . pritrkávati túrški zvón -ega -a m nar. . opoldánsko zvonjęnje U ubírati -am nedov., nar. . gostíti ubíti zvón -ega -a m neuporaben zvon, poškodovan z razpokami ali odlom­ ljenim delom ang. broken bell ubráno pritrkávanje -ega -a s pritrkavanje, pri katerem se udarci s kemb­ ljem ali kladivi ponavljajo v enakih casovnih presledkih Prim.: nčubráno zvonjęnje, ubráno zvonjęnje ang. harmonious bell-chiming ubráno zvonjęnje -ega -a s socasno zvonjenje vec zvonov, ki imajo enak ni­hajni cas, in se udarci kembljev ponavljajo v enakih casovnih presled­kih S: enakomérno zvonjęnje, umérjeno zvonjęnje, nar. primor. povrstno zvonjęnje Prim.: nčubráno zvonjęnje, ubráno pritrkávanje ang. harmonious bell-ringing udarálo -a s idiofon, katerega zvocno telo zaniha tako, da se nanj udari s predmetom ali roko, na primer zvon ang. struck idiophone udárec na zvón -rca -- -- m navadno sunkovit, mocan trk z betico kemblja na notranjo udarno tocko udarnega obroca ali kladiva na zunanjo stran obroca zvona, kar povzroci zvok V: udárec ob zvón ang. bell strike udárec ob zvón -rca -- -- m . udárec na zvón udárec odbíjanja -rca -- m udarec s kembljem na udarno tocko na obro-cu zvona v casovnem presledku za glavnim udarcem kot odgovor nanj S: odgôvor, stránski udárec ang. response stroke udárec s kémbljem -rca -- -- m 1. sunkovit, mocan trk z betico kemblja na notranjo udarno tocko na udarnem obrocu zvona med pritrkavanjem ali glas, zvok ob takem trku S: nar. žvčk, nar. žvák 2. sunkovit, mocan trk z betico kemblja na notranjo udarno tocko na udarnem obrocu zvona med zvonjenjem ali glas, zvok ob takem trku Udarec s kembljem. Zvonik cerkve Marijinega rojstva, Polhov Gradec. udárec s kládivom -rca -- -- m navadno sunkovit, mocan trk z lesenim ali železnim kladivom na zunanjo udarno tocko na obrocu zvona, kar pov­zroci zvok ang. stroke with the hammer udáriti plát zvoná -im -- -- dov. naznaniti nevarnost, nesreco z udarjanjem kemblja samo na eno stran krila zvona Prim.: bíti plát zvoná ang. to sound the tocsin udárjati na zvón -am -- -- nedov. navadno sunkovito, mocno tolci z betico kemblja na notranjo udarno tocko udarnega obroca ali z lesenim ali že­leznim kladivom na zunanjo stran obroca zvona, kar povzroci zvok S: nar. trkati ob zvón ang. to strike the bell udárna tócka -e -e ž mesto na udarnem obrocu v notranjosti ali na zunanjo­sti zvona, kamor udarja betica kemblja ali se udarja s kladivom GL: nótra­nja udárna tócka, zunánja udárna tócka ang. striking-point udárni obróc -ega -a m najdebelejši del zvona med bokom in krilom, ka­mor udarja betica kemblja ali kladivo V: obróc S: obňd zvóna, udárni vęnec Prim.: bók zvóna, klobúk zvóna, krílo zvóna, króna, pólje zvóna, ráma, vrát zvóna ang. sound-bow, striking rim udárni tón -ega -a m 1. najbolj slišni kratkotrajni ton zvona, ki nastane kot posledica slušne zaznave S: nominál, osnôvni tón Prim.: spódnji tón 2. ton, katerega frekvenca je osnova za ime tonske uglasitve posameznega zvo­na S: nominál, osnôvni tón ang. strike tone udárni vęnec -ega -nca m . udárni obróc udárno kládivo -ega -a s . úrno kládivo uglasítev zvóna -tve -- ž . tónska uglasítev zvóna uglasítev zvoníla -tve -- ž dolocitev intervalnih razmerij udarnih tonov posameznih zvonov glede na izbrano melodicno predlogo, na primer Gloria, Parsifal, Te deum Prim.: dispozícija zvoníla ang. tuning of a peal of bells uglašęni zvón -ega -a m zvon, pri katerem je s tanjšanjem rebra udarni ton na­ravnan na doloceno tonsko višino in medsebojno usklajen z alikvotnimi toni ang. tuned bell uhó kémblja ušésa -- s odprtina v zgornjem delu kemblja, skozi katero po­teka usnjen pas, s katerim je kembelj z vijaki pritrjen v obesilo ang. hole of the clapper head uhó króne ušésa -- s odprtina v vmesnem loku krone ang. opening in the intermediate crown arch ulíti zvón -ega -a m zvon, katerega zvonovina je bila s tehnološkim postop­kom iz tekocega agregatnega stanja v kalupu oblikovana v koncno obli­ko zvona V: líti zvón, odlíti zvón ang. cast bell uliválec zvonôv -lca -- m zvonarski mojster, ki izdeluje zvonove S: zvonolivár ang. bell-founder ulívanje zvonôv -a -- s zlivanje tekoce zvonovine v kalup zvona, s cimer zvon dobi koncno obliko S: star. zvonolítje ang. bell-casting ulívati zvón -am -- nedov. zlivati tekoco zvonovino v kalup zvona, s cimer zvon dobi koncno obliko ang. to cast a bell ulovíti kémbelj -ím -- dov. med pritrkavanjem letecih viž zaustaviti nihanje kemblja z vrvjo ali ga prijeti z roko S: zadržáti kémbelj ang. to catch the clapper umérjeni zvón -ega -a m zvon, ki ima z drugimi zvonovi v zvonilu uskla­jen nihajni cas ang. harmonised bell umérjeno zvonjęnje -ega -a s . ubráno zvonjęnje upocásnjeni zvón -ega -a m zvon, ki ima zaradi dodatne lesene podloge med jar-mom in telesom zvona ali zaradi protiuteži nad jarmom podaljšan nihajni cas ang. slowed-down bell upodobítev na zvónu -tve -- -- ž nav. mn. prikaz svetnikov, križanjske skupi­ne, heraldicnih likov, odtisov medalj, plaket, kovancev, rastlinskih listov v reliefu zlasti na sredi polja zvona ang. depiction on the bell úrni zvón -ega -a m nar. navadno veliki zvon, ki zazvoni uro pred zacetkom maše, cerkvenega obreda Prim.: opoldánski zvón, jútranji zvón, vecérni zvón ang. clock bell úrno kládivo -ega -a s kladivo, namešceno ob zunanji strani udarnega obroca zvona, da udarja po njem med bitjem ure ali avtomatiziranim pritrkavanjem S: udárno kládivo svetega Lovrenca, Gora - Polhov Gradec. ustáviti zvón -im -- dov. z zadržanjem zvonilne vrvi ali z izklopom elektric­nih naprav povzrociti, da zvon preneha nihati ang. to stop a bell ustávljanje kémblja -a -- s . lovljęnje kémblja ústni prenňs -ega -ôsa m prenos glasbenega znanja, vešcin in repertoarja od enega izvajalca glasbe na drugega brez vizualnih, zlasti notnih zapi­sov Prim.: písni prenňs ang. oral transmission ušésni kémbelj -ega -blja m kembelj, ki je v zvon obešen z usnjem, napelja­nim skozi odprtino v njegovem zgornjem delu in pritrjen v obrocu po­dobnem obesilu ang. --utíhniti -em dov., v zvezi z zvón prenehati zvoniti zaradi zadržanja zvonilne vrvi ali izklopa elektricnih naprav ang. to shut down vabíti -im vábim nedov., v zvezi z zvón zvoniti uro, cetrt ure pred zacetkom maš, cerkvenih obredov in s tem izražati možnost udeležbe ang. to invite variánta víže -e -- ž viža ali del viže, ki se od predloge delno razlikuje ang. variant of the tune várjeni zvón -ega -a m . zavarjęni zvón v desét prisl., pritrkavati vižo z desetimi glavnimi udarci v šesttaktni tematski enoti V: na desét, po desét ang. -­ v devét prisl., pritrkavati vižo z devetimi dobami zlasti v tritaktni tematski enoti V: na devét, po devét ang. -­ v dvá prisl., pritrkavati vižo 1. z dvema glavnima udarcema v tematski enoti V: na dvá, po dvá 2. z dvema udarcema odbijanja v tematski enoti V: na dvá, po dvá 3. z dvema dobama v taktu V: na dvá, po dvá ang. -­ v dvá vmés prisl., pritrkavati vižo pri kateri sta med dvema glavnima udarcema v tematski enoti dva odbijajoca udarca V: na dvá vmés ang. -- vecérna ávemaríja -e -e ž . ávemaríja, vecérno zvonjęnje vecérni áve -ega --m . ávemaríja, vecérno zvonjęnje vecérnice -ic ž mn., nar., nekdaj popoldansko bogoslužje z branjem psalmov, ki se naznanja z zvonjenjem Prim.: zórnice ang. vespers vecérni zvón -ega -a m zvon, ki zazvoni zvecer, ko se mraci Prim.: jútranji zvón, opoldánski zvón ang. evening bell vecérno zvonjęnje -ega -a s zvonjenje, navadno s tremi zvonovi, ki zvonijo v zaporedju veliki, mali, srednji ob mraku v cast Mariji, z namenom mo-litve za verne duše v vicah in v cast svetemu Florijanu V: zvonjęnje zvecér S: ávemaríja, vecérna ávemaríja, vecérni áve, nar. gor. Maríja, nar. prekm. vécna lúc Prim.: jútranje zvonjęnje, opoldánsko zvonjęnje ang. evening bell-ringing vécna lúc -e -í ž nar. prekm. . ávemaríja, vecérno zvonjęnje včcvrstni pritrkoválski vzórec -ega -ega -rca m pritrkovalski vzorec, ki ob-sega vec ponavljajocih se tematskih enot ang. multi-lined bell-chiming pattern véliki zvón -ega -a m zvon, ki je v vecglasnem zvonilu po tonski uglasit-vi najnižji in po velikosti najvecji S: nar. gor. (ta) debéli (zvón), nar. gor. vôl Prim.: drúgi zvón, máli zvón, srédnjemáli zvón, srédnjevéliki zvón, sré­dnji zvón, trétji zvón ang. big bell v ęna prisl., pritrkavati vižo z enim udarcem odbijanja v tematski enoti S: nar. v čn žvčk ang. -­ v ęnájst prisl., pritrkavati vižo z enajstimi glavnimi udarci zlasti v štiritaktni te­matski enoti V: na ęnajst, po enájst ang. -­ v ęna vmés prisl., pritrkavati vižo pri kateri je med dvema glavnima udarcema v tematski enoti en odbijajoci udarec V: na ęna vmés ang. -- vęnec -nca m vsak od delov trikratnega ali dvakratnega zvonjenja ali en-kratno zvonjenje mrliškega zvona ob naznanjanju smrti ali ob zvonjenju pokojniku zjutraj, opoldne in zvecer S: nar. cúg (2) ang. part of bell-tolling vęncek -cka m pritrkovalska viža, nastala z združitvijo vec pritrkovalskih viž ali njihovih delov S: ópus, sporčd ang. set of bell-chiming tunes vénkelj -klja m nar. . kémbelj v čn žvčk prisl., nar. . v ęna verížni pogňn zvonôv -ega -ôna -- m elektricni pogon zvonov, pri kate-rem elektromotor poganja verigo, povezano z jarmom zvona V: pogňn zvonôv z verígo (sl. str. 122) ang. chain drive of bells vertikálna postavítev zvonôv -e -tve -- ž postavitev zvonov v zvoniku v navpicni smeri eden nad drugim Prim.: horizontálna postavítev zvonôv, postavítev zvonôv z višínskimi zamíki ang. vertical placement of bells Verižni pogon z dvojno verigo v zvoniku cerkve svetega Jakoba, Vavta vas. véz -í ž vsak od ozkih železnih pasov ali navojnih palic na jarmu, s katerim je krona zvona pritrjena nanj ang. bond vibrácija zvóna -e -- ž . níhanje zvóna (2) virtuálni tón -ega -a m udarni ton, ki se ne ujema s frekvencami alikvo­tnih tonov ang. virtual tone viséti -ím nedov., v zvezi z zvón biti pritrjen na jarem s koreninami krone ang. to hang višína zvóna -e -- ž navpicna razdalja od središca premera krila zvona do vrha krone GL.: postránska višína zvóna ang. height of a bell víža -e ž . pritrkoválska víža víža z deljęnimi vlógami udárcev -e -- -- -- -- ž pritrkovalska viža, pri ka­teri se udarci s kembljem na posamezen zvon v glasbeni strukturi delijo na glavne udarce, udarce odbijanja in udarce gostenja ang. tune with divided roles of strikes víža z enakovrédnimi vlógami udárcev -e -- -- -- -- ž pritrkovalska vi-ža, pri kateri imajo udarci s kembljem na posamezen zvon v glasbeni strukturi enako vlogo, niso glavni udarci, udarci odbijanja ali udar­ci gostenja ang. tune with equivalent roles of strikes vmésni lók -ega -a m usloceni del krone zvona, ki povezuje dve ali vec ko­renin ang. intermediate arch vmésni udárec -ega -rca m udarec, ki se izvede med drugimi udarci, nava­dno udarec gostenja ang. intermediate strike vodílni napčv -ega -éva m . osnôvna temátska enôta vodílni zvón -ega -a m . glávni zvón vódja pritrkoválcev -e -- m oseba, ki v pritrkovalski skupini vodi delova­nje, na primer skrbi za udeležbo pritrkovalske skupine na srecanjih ang. head of bell-chiming group vňl vôla m nar. gor. . véliki zvón v ósem prisl., pritrkavati vižo 1. z osmimi glavnimi udarci v tematski enoti V: na ósem, po ósem 2. z osmimi dobami v tematski enoti V: na ósem, po ósem ang. -­ v pét prisl., pritrkavati vižo s petimi glavnimi udarci v tematski enoti V: na pét, po pét S: nar. v pét žvákov ang. -­ v pét žvákov prisl., nar. . v pét vrát zvóna -ú -- m zgornji del zvona tik pod klobukom in nad zgornjim po­ljem S: zgórnji stávek Prim.: bók zvóna, klobúk zvóna, krílo, króna, pólje zvóna, ráma, udárni obróc ang. bell neck vrtíšce kémblja -a -- s mesto v notranjosti zvona, v katerem je kembelj vrt­ljivo vpet v obesilo ang. pivot of the clapper vrtíšce zvóna -a -- s mesto, kjer je zvon z jarmom vpet v ležaja ang. pivot of the bell v sédem prisl., pritrkavati vižo 1. s sedmimi glavnimi udarci zlasti v tritaktni te­matski enoti V: na sédem, po sédem 2. s petimi glavnimi udarci in dve-ma udarcema odbijanja v tritaktni tematski enoti V: na sédem, po sédem ang. -­ vsčslovénsko srécanje pritrkoválcev -ega -a -- s srecanje pritrkovalcev iz Slovenije v kraju, vezanem na župnijo, na katerem se predstavijo pritr­kovalske skupine in posamezniki, ki so bili izbrani na predhodnih po­krajinskih srecanjih Prim.: pokrajínsko srécanje ang. national bell-chiming gathering v šést prisl., pritrkavati vižo 1. s šestimi glavnimi udarci v tematski enoti V: na šést, po šést 2. s šestimi dobami zlasti v dvotaktni tematski enoti V: na šést, po šést ang. -­ v štíri prisl., pritrkavati vižo s štirimi dobami v taktu V: na štíri, po štíri ang. -­ v trí prisl., pritrkavati vižo 1. s tremi glavnimi udarci v tematski enoti V: na trí, po trí 2. s tremi udarci odbijanja v tematski enoti V: na trí, po trí ang. -­ Z zacétnik -a m pritrkovalec z neznanjem pritrkavanja ali z zelo malo tega znanja ang. beginner zadržáti kémbelj -ím -- dov. . ulovíti kémbelj zadrževáti zvón z vrvjó -újem -- -- -- nedov., pog. zvoniti tako, da se z zadr­ževanjem vrvi v spodnji ali zgornji legi umetno skrajšuje ali podaljšu­je nihajni cas zvona Prim.: pog. podaljševáti zvón z vrvjó, pog. skrajševáti zvón z vrvjó ang. to detain the bell with the rope zakristíjski zvóncek -ega -cka m zvoncek s trakom, namešcen ob vratih zakristije, ki naznanja zacetek maše, verskih obredov ali se z njim zvoni ob zahvalni pesmi Prim.: mášni zvóncek (sl. str. 125) ang. sacristy bell zamáknjeni dvójni udárec -ega -ega -rca m udarec, pri katerem se na zvon, na katerem se izvaja gostenje, enkrat odbije ang. shifted double strike Zakristijski zvoncek v cerkvi svete Marjete, Polzela. zamáknjeno gostęnje -ega -a s tehnika pritrkavanja, pri kateri se gostenje izvaja po casovnem presledku dveh dob ang. shifted thickening zamoríti -ím dov., navadno v zvezi z véliki zvón zlasti po glasnosti prevladati nad dru­gimi zvonovi in jih s tem narediti manj slišne ang. to stamp out zaníhati zvón -am -- dov. premakniti zvon iz mirujoce lege zlasti z vklo-pom naprav na elektromotorni pogon ali s potegom za vrv ang. to swing a bell zaníhati zvón rôcno -am -- -- dov. premakniti zvon iz mirujoce lege s po­tegom vrvi ang. to swing a bell manually zaníhati zvón z eléktromotórjem -am -- -- -- dov. premakniti zvon iz miru­joce lege z vklopom naprav na elektromotorni pogon ang. to swing a bell using an electric motor zaporédni udárci -ih -ev m nav. mn. udarci, ki si sledijo v casovnih presledkih neposredno eden za drugim ang. sequential strikes zarotoválni napís -ega -a m napis na zvonu kot prošnja za odvrnitev hu­dega duha in zlih sil, na primer v Šmartinu pri Kranju – 1885: Glej križ Gospodov, bežite sovražne moci, glej to Srce, katero je ljudi tolikanj lju­bilo Prim.: donátorski napís, kristolóški napís, kronográmski napís, mari­jánski napís, mójstrski napís, pnevmatolóški napís, predstójniški napís, svetníški napís, svetopísemski napís, trinitáricni napís ang. conspirant inscription zavarjęni zvón -ega -a m poškodovani zvon, pri katerem so bile z varje­njem zapolnjene razpoke S: varjęni zvón ang. welded bell zavétnik zvóna -a -- m svetnik, izbran za varuha zvona, po katerem zvon nosi ime ang. bell patron zavézani zvonôvi -ih -ôv m nav. mn. mirujoci zvonovi od maše na veliki cetr­tek do hvalnice Slave pri maši na veliko soboto zvecer ang. -- zavézati zvonôve -véžem -- dov. med mašo na veliki cetrtek zvecer prene­hati zvoniti, kar traja do hvalnice Slave pri maši na veliko soboto zvecer Prim.: odvézati zvonôve ang. -- zavíranje zvonôv -a -- s odvzemanje energije med nihanjem zvonov, na­vadno z elektromotorjem ali elektromagnetno zavoro, z namenom, da se ustavijo ang. braking of bells zazvoníti -ím dov. 1. zanihati zvonove tako, da kemblji udarijo na notranjo udarno tocko udarnega obroca zvona in s tem povzrocijo glasen, mo­cen, zvenec zvok 2. z zvonovi naznaniti dele dneva, zacetek maš, verskih obredov, smrt koga, pomembne, v preteklosti tudi neugodne dogodke ang. to ring the bells zbiralíšce zvonôv -a -- s med prvo svetovno vojno prostor z odloženimi zvonovi, ki so bili proti volji odvzeti župnijskim skupnostim za potrebe vojne indu­strije, na primer v Zalogu pri Ljubljani S: pokopalíšce zvonôv (sl. str. 127) ang. bell-collecting place Zbirališce zvonov. Hrani Goriški muzej Kromberk - Nova Gorica, Zgodovinski oddelek. zgódnje zvonjęnje -ega -a s . jútranje zvonjęnje zgórnja plôšca -e -e ž del klobuka zvona nad spodnjo plošco, iz katerega sega krona s koreninami Prim.: spódnja plôšca ang. upper part of the bell-shoulder zgórnje pólje -ega -a s zunanji del zvona nad spodnjim poljem in pod vra-tom, kjer je navadno dekoracija, napisi Prim.: vrát zvóna, bók zvóna, spó­dnje pólje ang. upper waist of the bell zgórnji stávek -ega -vka m . vrát zvóna zlítina -e ž s taljenjem pridobljena kovina iz dveh ali vec kovin ali iz kovin in nekovin S: legúra ang. alloy zobáta skodéla -e -e ž vsak od dveh spodnjih delov zobatih ležajev na no-silnem tramu pri zvonovih, ki nihajo na zobatih tacah ang. cogged dish zobáta táca -e -e ž vsak od dveh v lesen jarem vgrajenih železnih elemen­tov z zobmi na spodnjem delu, na katerih niha zvon ang. cogged foot zórnice -ic ž mn., nar., nekdaj zgodnje vsakodnevne maše v adventu, ki se na­znanjajo z zvonjenjem Prim.: vecérnice ang. Advent matins zunánja sténa zvóna -e -e -- ž zunanja površina zvona brez krone Prim.: nó­tranja sténa zvóna ang. outer wall of the bell zunánja strán udárnega obróca -e -í -- -- ž najdebelejši del zvona med bokom in krilom, kamor udarja kladivo Prim.: nótranja strán udárne­ga obróca ang. outer side of the striking-rim zunánja udárna tócka -e -e -e ž mesto na zunanji strani udarnega obroca zvona, kamor udarja kladivo Prim.: nótranja udárna tócka ang. outer striking-point zunánji kalúp -ega -a m druga plast kalupa zvona, s katerim se oblikuje zu­nanjost zvona in ga pri ulivanju zvonov združijo z notranjim kalupom Prim.: nótranji kalúp ang. outer mould zunánji zvón -ega -a m vsak od dveh zvonov, ki sta v skupini zvonov na eni strani soseda enemu ali vec notranjim zvonovom Prim.: nótra­nji zvón ang. outer bell zvčn zvęna m lastnost zvoka, na podlagi katerega se ti locijo med seboj in jo doloca delež, jakost in razporeditev alikvotnih tonov S: zvócna bárva ang. timbre zvenéti -ím nedov., v zvezi z zvón oddajati zvok z udarjanjem kemblja na notra­njo udarno tocko udarnega obroca ali z udarjanjem kladiva na zunanjo stran udarnega obroca zvona ang. to sound zvléci zvón v zvoník zvlécem -- -- -- dov. med slovesnim obredom z vrvmi in škripci dvigniti novi zvon ali vec zvonov v zvonik, pri cemer veliki zvon vlecejo možje, srednjega ženske, malega otroci Prim.: dvígniti zvón v zvoník, obésiti zvón ang. to lift the bell into the bell-tower zvócna bárva -e -e ž . zvčn zvócna ekologíja -e -e ž veda, ki raziskuje odnos med ljudmi, okoljem in zvoki S: akústicna ekologíja, ékoakústika ang. acoustic ecology zvócna identitéta krája -e -e -- ž prepoznavnost kraja na podlagi njegovih slušno dojemljivih znacilnostih, tudi po zvonjenju, pritrkavanju ang. sound identity of a place zvócna krájina -e -e ž zvocno okolje, kot ga doživlja ali razume posamez­nik ali skupina ljudi v dolocenem družbenem in kulturnem kontekstu S: akústicna krájina Prim.: zvócni prôstor, zvócno okólje ang. soundscape zvócna kvalitéta zvóna -e -e -- ž pozitivne lastnosti zvona, ki so odvisne od njegovih med seboj ucinkujocih fizikalnih in akusticnih dejavnikov, na primer od sestave zvonovine, tonske uglasitve, obsežnosti okrasja S: gla­sôvna kvalitéta zvóna Prim.: zvócna lastnóst zvóna ang. acoustic quality of a bell zvócna lastnóst zvóna -e -i -- ž lastnost zvona, ki je odvisna od akusticnih dejavnikov, na primer od sestave zvonovine, tonske uglasitve, obsežno­sti okrasja S: zvócnost zvóna ang. acoustic properties of a bell zvócna specífika zvóna -e -e -- ž posebnosti zvoka posameznega zvona, kar ga loci od zvokov drugih zvonov in je odvisna od tonske višine, ja­kosti, trajanja, barve zvoka ang. acoustic specificity of a bell zvócni posnétek -ega -tka m zvok, zapisan na nosilec zvoka kot posame­zna enota S: zvócni zapís ang. sound recording zvócni prôstor -ega -óra m prostor, okolje, v katerem se pojavljajo zvoki, ki jih povzroca narava ali cloveška aktivnost S: akústicni prôstor Prim.: zvóc­na krájina, zvócno okólje ang. acoustic space zvócni spékter zvóna -ega -tra -- m graficna ponazoritev jakosti vseh tonov zvona v odvisnosti od njihovih frekvenc ang. sound spectrum of a bell zvócni vtís -ega -a m zaznava slušnega dojemanja zvoka v cloveški zavesti ang. sound impression zvócni zapís -ega -a m . zvócni posnétek zvócno gradívo -ega -a s celota zvocnih posnetkov, zbranih po merilih, skladnih z dolocenim namenom S: avditívno gradívo ang. sound material zvócno okólje -ega -a s skupek zvokov, ki jih v dolocenem prostoru in ca-su povzroca narava ali cloveška aktivnost S: akústicno okólje Prim.: zvóc­na krájina, zvócni prôstor ang. acoustic environment zvócno ozádje -ega -a s zvok ali vec zvokov, ki casovno sovpadajo s prvim zvocnim pojavom, povzrocajo motece ali ubrane slušne ucinke in so v primerjavi z njim manj slišni ang. acoustic background zvócno se ujémati -- -- -am nedov., v zvezi z zvón biti tak, da sta glasnost ali ton-ska uglasitev posameznih zvonov med seboj usklajeni ang. to match acoustically zvócno simbolizíranje -ega -a s poustvarjanje dolocenega obcutka, raz­položenja, upodobitve, verovanja, delovanja ali objekta z zvokom, tudi z zvonjenjem, pritrkavanjem ang. sound symbolisation zvócnost zvóna -i -- ž . zvócna lastnóst zvóna zvócno teló -ega -ésa s naprava, priprava ali predmet, ki oddaja zvok, tudi zvon ang. sounding body zvócno valovánje -ega -a s vzdolžno prenašanje energijskega zvocnega to-ka po zraku ang. soundwave zvók -a m zvocno valovanje s frekvencami v slišnem obmocju cloveškega ušesa med približno 20 Hz in 20 000 Hz Prim.: zvócno valovánje ang. sound zvók zvóna -a -- m vzdolžno valovanje energijskega toka v zraku, ki ga po­vzroci nihanje zvona in se zaznava s sluhom S: glás zvóna ang. bell sound zvón -a m spodaj odprto in razširjeno votlo kovinsko glasbilo, ki ob udar­cih, trkih s kembljem na notranjo udarno tocko udarnega obroca ali s kladivom na zunanjo stran obroca oddaja mocen, zvenec zvok GL.: baróc­ni zvón, benéški zvón, brônasti zvón, cerkvéni zvón, côkasti zvón, delo­pústni zvón, drúgi zvón, dúrovski zvón, fárni zvón, glasôvno izstopajóci zvón, glávni zvón, gótski zvón, jekléni zvón, jútranji zvón, kovíceni plo-cevínasti zvón, lážni zvón, letéci zvón, máli zvón, mirujóci zvón, mólski zvón, mrlíški zvón, nŕjnížje uglašęni zvón, nŕjvíšje uglašęni zvón, nón-ski zvón, nótranji zvón, odškodnínski zvón, oktávni zvón, opoldánski zvón, povzdigovánjski zvón, prenôsni zvón, pritrkujóci zvón, renesáncni zvón, samostójni zvón, sékstni zvón, séptimni zvón, spéskani zvón, sre-brni zvón, srédnjemáli zvón, srédnjevéliki zvón, srédnji zvón, stojéci zvón, téstni zvón, trétji zvón, umérjeni zvón, upocásnjeni zvón, nar. úrni zvón, véliki zvón, zavarjęni zvón, zunánji zvón, zvonéci zvón, zvón v oblíki ce­béljega kôša, zvón zgodovínske vrédnosti, zvón željá, želézni zvón ang. bell Zvon v zvoniku cerkve svetega Martina, Vrhovo - Radece. zvonár -ja m zvonárka -e ž 1. oseba, ki uliva zvonove 2. oseba, ki redno zvoni v cerkvene namene ali upravlja elektricno zvonjenje S: zvonílec Prim.: cer­kôvnik 3. . gonjác zvóna ang. 1. bell-founder 2. bell-ringer zvonárna -e ž vecja delavnica, v kateri se po predelavi surovin iz njih uli­vajo zvonovi S: zvonárska delávnica, star. zvonárnica ang. bell foundry zvonárnica -e ž star. . zvonárna zvonárska delávnica -e -e ž . zvonárna zvonárska obrt -e -í ž obrt, ki se ukvarja zlasti z ulivanjem zvonov ang. bell founding craft zvonárska pravíca -e -e ž v srednjem in novem veku pravica, dovoljenje opravljati zvonarsko obrt ang. bell-founding permit zvonárski mójster -ega -tra m oseba, ki opravlja zvonarsko obrt in uliva zvonove ang. master bell-founder zvonársko sredíšce -ega -a s kraj, znan po dolgoletni tradiciji z zvonarsko obrtjo, z ulivanjem zvonov ang. bell-founding centre zvonárstvo -a s obrtna dejavnost ulivanja zvonov ang. bell founding zvôncek -cka m mali zvon, ki se oprime z rokami in zazvoni ob tresenju V: zvôncic Prim.: mášni zvôncek, zakristíjski zvôncek ang. small bell zvôncic -a m . zvôncek zvonckljáti -ám nedov. oddajati kratke, visoke, zvenece glasove, zlasti z zvoncki ang. to tinkle zvôncnica -e ž odprta lina v zvoniku na preslico, kjer je zvon ang. bell opening zvônec -nca m samostojni zvon majhnih razsežnosti GL.: zvónec na potčg ang. bell zvônec na potčg -nca -- -- m navadno samostojno namešcen manjši zvon, ki zazvoni s potegom za vrv Prim.: zakristíjski zvónec ang. manual bell zvonéci zvón -ega -a m zvon, ki niha in na njegovo notranjo udarno tocko udarnega obroca udarja kembelj Prim.: pritrkujóci zvón ang. ringing bell zvoníca -e ž pritlicni, navadno obokani prostor, z odprtinami v stropu za zvonilne vrvi ang. -- zvoník -a m arhitekturni del cerkve ali njena samostojna enota, v katerem je en ali vec zvonov V: cerkvéni zvoník S: cerkvéni stňlp ang. bell tower zvoník na préslico -a -- -- m zvonik pri manjši cerkvi s povišano sprednjo pro­celno steno in na vrhu z eno ali vec lin, v katerih visijo zvonovi Prim.: pro­stostojéci zvoník, sleménski zvoník ang. bell gable, bellcote Zvonik na preslico. Cerkev Matere božje Vnebovzete, Šmarje pri Sežani. zvonílec -lca m oseba, ki redno zvoni v cerkvene namene ali upravlja elekt-ricno zvonjenje S: zvonár (2) ang. bell-ringer zvonílna vrv -e -í ž vrv, privezana na zvonilni rocaj, s katero se zvon poganja ang. bell pull, bell rope zvonílni rocáj -ega -a m na jarem pritrjen podolgovat lesen ali železen drog s privezano zvonilno vrvjo, po katerem se prenaša gibanje in s tem po­vzroci nihanje zvona S: zvonílni vňd ang. bell-ringing handle zvonílni vňd -ega vóda m . zvonílni rocáj zvonílo -a s skupina treh ali vec zvonov v zvoniku cerkve, ki so navadno po tonski uglasitvi in po tehnicni povezavi usklajeni v celoto GL.: štíriglásno zvonílo, tríglásno zvonílo ang. peal of bells zvoníšce -a s z obodnimi zidovi in linami omejen prostor v zvoniku, kjer visijo zvonovi ang. bell chamber zvoníti -ím nedov. 1. nihati zvonove tako, da kemblji udarjajo na notranjo udarno tocko udarnega obroca zvona in s tem povzrocajo mocne, zve­nece glasove, zvoke 2. z nihanjem zvonov naznanjati dele dneva, zla­sti zacetek in konec maš, cerkvenih obredov, smrt koga, za skupnost pomembne, v preteklosti tudi neugodne dogodke S: nar. klénkati (1) GL.: zvoníti ángelovo cešcęnje, zvoníti ávemaríjo, zvoníti dán, zvoníti delopúst, zvoníti fírkeljc, zvoníti húdo úro, zvoníti jútranjico, zvoníti k máši, zvoníti k umíranju, zvoníti k úram, zvoníti mrlícu, zvoníti ob pétkih, zvoníti pôldne, zvoníti popótnico, zvoníti sédem, zvoníti svéto jútro, zvoníti úro, zvoníti zádnjo úro, zvoníti za vérne dúše v vícah, zvoníti z vsčmi zvonôvi ang. to ring zvoníti ángelovo cešcęnje -ím -- -- nedov. z zvonjenjem izkazovati cast Ma-riji zjutraj, navadno ob sedmi uri, sredi dne, navadno ob dvanajsti uri, in zvecer, ko se mraci ang. to ring the Angelus zvoníti ávemaríjo -ím -- nedov. zvoniti, navadno s tremi zvonovi, v zapored­ju zlasti veliki, mali, srednji, ob mraku v cast Mariji, z namenom moliti za verne duše v vicah in v cast svetemu Florijanu ang. to ring Ave Maria zvoníti dán -ím -- nedov. zvoniti zgodaj zjutraj, preden se zdani, ob nedeljah in praznikih, na praznik zavetnika župnije S: zvoníti jútranjico, zvoníti svéto jútro ang. to ring the day zvoníti delopúst -ím -- nedov. zvoniti prenehanje dela v soboto popoldne ali popoldne pred cerkvenim praznikom ob 15. uri v zimskem casu ali ob 16. uri v poletnem casu V: zvoníti k delopústu ang. -- zvoníti fírkeljc -ím -- nedov. z zvonjenjem naznanjati cetrt ure pred zacet­kom maše, cerkvenega obreda Prim.: zvoníti k máši ang. -- zvoníti húdo úro -ím -- -- nedov. zvoniti pred mocno nevihto, s cimer se opozarja na nevarnost, toco in se po ljudski veri razganjajo nevihtni oblaki V: zvoníti k húdi úri, zvoníti ob húdi úri ang. to ring against a thunderstorm zvoníti jútranjico -ím -- nedov., nekdaj zvoniti zgodaj zjutraj, preden se zdani, ob nedeljah in praznikih, na praznik zavetnika župnije S: zvoníti dán, zvoníti svéto jútro Prim.: pritrkávati k svétemu vecéru, pritrkávati svéto jútro ang. to ring morning bells zvoníti k delopústu -ím -- -- nedov. . zvoníti delopúst zvoníti k húdi úri -ím -- -- -- nedov. . zvoníti húdo úro zvoníti k máši -ím -- -- nedov. z zvonjenjem naznanjati mašo, cerkveni obred, navadno uro ali cetrt ure pred zacetkom ang. to ring for mass zvoníti k svétemu jútru -ím -- -- -- nedov. . zvoníti svéto jútro zvoníti k umíranju -ím -- -- nedov., nar. zvoniti z mrliškim zvonom, s katerim se naznanja smrt koga V: zvoníti umíranje ang. to ring the death knell zvoníti k úram -ím -- -- nedov., v samostanih z zvonjenjem, s pozvanjanjem z zvonckom vabiti ob posameznih polnih urah k nocnim molitvam, bra-nju brevirja ang. to ring vigils zvoníti mrlíca -ím -- nedov., nar. . zvoníti mrlícu zvoníti mrlícu -ím -- nedov. z zvonjenjem naznanjati smrt koga ali tako spremljati njegov pogreb V: nar. zvoníti mrlíca ang. to ring the death knell zvoníti ob húdi úri -ím -- -- -- nedov. . zvoníti húdo úro zvoníti ob pétkih -ím -- -- nedov. zvoniti v petek ob treh popoldne v spomin na smrt Jezusa Kristusa ang. to ring bells on Fridays zvoníti ob pôldne -ím -- -- nedov. . zvoníti pôldne zvoníti pôldne -ím -- nedov. zvoniti sredi dne, navadno ob dvanajsti uri, nekdaj zlasti za varovanje pred turškimi vpadi V: zvoníti ob pôldne ang. to ring at noon zvoníti popótnico -ím -- nedov. zvoniti z vsemi zvonovi ob nošnji žare, vož­nji krste od prostora, v katerem pokojnik pociva, do cerkve, v kateri je navadno maša zadušnica, in po njej h grobu ang. -- zvoníti sédem -ím -- nedov. zvoniti angelovo cešcenje zjutraj, navadno ob sedmi uri, nekdaj zlasti kot prošnja za odvrnitev kuge ang. to ring at seven in the morning zvoníti svéto jútro -ím -- -- nedov., nekdaj zvoniti zgodaj zjutraj, preden se zda­ni, ob nedeljah in praznikih, na praznik zavetnika župnije V: zvoníti k svétemu jútru S: zvoníti dán, zvoníti jútranjico Prim.: pritrkávati k svéte-mu vecéru, pritrkávati svéto jútro ang. to ring the bells on Sunday mornings and holy day mornings zvoníti v klénk -ím -- -- nedov., nar. štaj. . pritrkávati zvoníti umíranje -ím -- nedov. . zvoníti k umíranju zvoníti úro -ím -- nedov. zvoniti polno uro pred zacetkom maše, cerkvenega obreda in s tem vabiti k udeležbi ang. to ring the hour zvoníti zádnjo úro -ím -- -- nedov. 1. z zvonjenjem mrliškega zvona nazna­njati smrt koga V: zvoníti za zádnjo úro 2. nekdaj kratek cas zvoniti ob od­hodu duhovnika iz cerkve, ko gre duhovno oskrbeti bolnika ali umira­jocega ang. to ring the last hour zvoníti za vérne dúše v vícah -ím -- -- -- -- -- nedov. zvoniti z vsemi zvonovi prvega novembra po avemariji, s cimer se med molitvijo rožnega venca spominja vernih duš v vicah ang. to ring for the souls of the faithful in purgatory zvoníti za zádnjo úro -ím -- -- -- nedov. . zvoníti zádnjo úro zvoníti z vsčmi zvonôvi -ím -- -- -- nedov. zvoniti cetrt ure pred praznicni-mi mašami, ob Slavi na veliki cetrtek, ob Slavi na velikonocno vigilijo, ob petju zahvalne pesmi, ob pogrebih, ob drugih za skupnost pomemb­nih dogodkih ang. to ring with all bells zvonjęnje -a s 1. glasba, ki nastane ob udarjanju kembljev na notranjo udar-no tocko udarnega obroca med nihanjem zvonov 2. nihanje zvonov, med katerim kemblji udarjajo na notranjo udarno tocko udarnega obroca in s tem povzrocajo mocne, zvenece glasove, zvoke 3. naznanjanje delov dneva, zlasti zacetek in konec maš, cerkvenih obredov, smrti koga, za skupnost pomembnih ali v preteklosti tudi neugodnih dogodkov z ni­hanjem zvonov GL.: avtomatizírano zvonjęnje, bogoslúžno zvonjęnje, de­lopústno zvonjęnje, dvákratno zvonjęnje, ęnkratno zvonjęnje, eléktricno zvonjęnje, elektrónsko zvonjęnje, izrédno zvonjęnje, jútranje zvonjęnje, mrlíško zvonjęnje, nčubráno zvonjęnje, opoldánsko zvonjęnje, pepel-nícno zvonjęnje, pogrébno zvonjęnje, tríglásno umérjeno zvonjęnje, tríkratno zvonjęnje (1, 2), ubráno zvonjęnje, vecérno zvonjęnje, nar. štaj., nekdaj zvonjęnje ob cetrtkih, zvonjęnje ob pétkih, nekdaj zvonjęnje ob po­žárih, zvonjęnje pred krésom, zvonjęnje pri Slávi, zvonjęnje v cást sve­temu Florijánu, nekdaj zvonjęnje za odvrnítev kúge, zvonjęnje za umrlim, zvonjęnje za vérne dúše v vícah, zvonjęnje z vélikim zvónom Prim.: pri­trkávanje (1, 2) ang. bell-ringing zvonjęnje ob cetrtkih -a -- -- s nar. štaj., nekdaj zvonjenje cetrti dan v tednu zve-cer v spomin na zadnjo vecerjo ang. Thursday bell-ringing zvonjęnje ob krésu -a -- -- s . zvonjęnje pred krésom zvonjęnje ob pétkih -a -- -- s zvonjenje z velikim zvonom peti dan v tednu ob treh popoldne v spomin na smrt Jezusa Kristusa V: pétkovo zvonjęnje ang. Friday bell-ringing zvonjęnje ob požárih -a -- -- s nekdaj izredno zvonjenje z velikim zvonom za naznanilo požara V: požárno zvonjęnje ang. fire bell-ringing zvonjęnje opôldne -a -- s . opoldánsko zvonjęnje zvonjęnje pred krésom -a -- -- s nekdaj zvonjenje, s katerim se na predvecer naznanja kres, 24. junij, zacetek poletja, prvotno kot prošnja za varova­nje pred zlimi silami V: zvonjęnje ob krésu ang. ringing of bells on Bonfire night zvonjęnje pri Slávi -a -- -- s zvonjenje z vsemi zvonovi ali kratko trajajoce pritrkavanje med delom maše, ki se zacne s hvalnico Slava, na veliki ce-trtek in na velikonocno vigilijo ang. -- zvonjęnje v cást sv. Florijánu -a -- -- -- -- s zadnji del vecernega zvonjenja, navadno z velikim zvonom, v cast svetemu Florijanu za varstvo pred vecnim in casnim ognjem ang. bell-ringing in honour of St Florian zvonjęnje za odvrnítev kúge -a -- -- -- s nekdaj zvonjenje angelovega cešcenja ob sedmi uri zjutraj z namenom moliti za preprecitev kuge ang. bell ringing against plague zvonjęnje za umrlim -a -- -- s . mrlíško zvonjęnje zvonjęnje za vérne dúše v vícah -a -- -- -- -- -- s vecerno zvonjenje z vsemi zvonovi prvega novembra po avemariji, s katerim se med molitvijo rož­nega venca spominja duš v vicah ang. bell-ringing for the souls of the faithful in purgatory zvonjęnje zjútraj -a -- s . jútranje zvonjęnje zvonjęnje zvecér -a -- s . vecérno zvonjęnje zvonjęnje z vélikim zvónom -a -- -- -- s zvonjenje zjutraj, navadno ob sedmi uri, sredi dne, navadno ob dvanajsti uri, in zvecer, ko se mraci, ob nedeljah in praznikih zlasti uro pred zacetkom maše, ob petkih ob treh popoldne ang. bell-ringing using the big bell zvonolítje -a s star. . ulívanje zvonôv zvonolivár -ja m . uliválec zvonôv zvonolivárstvo -a s dejavnost izdelovanja zvonov ang. bell-founding zvonoslôvec -vca m zvonoslôvka -e ž strokovnjak(inja), ki raziskuje akustic­ne, glasbene, umetnostnozgodovinske in tehnicne znacilnosti zvonov in zvonjenja V: kampanológ ang. campanologist zvonoslôvje -a s veda, ki raziskuje akusticne, glasbene, umetnostnozgo­dovinske in tehnicne znacilnosti zvonov in zvonjenja V: kampanologíja ang. campanology zvonôvi -ôv m mn. . cévni zvonôvi (2) zvonovína -e ž zlitina bakra in kositra za ulivanje bronastih zvonov ang. bell metal zvonôvje -a s skupina kromaticno ali diatonicno uglašenih zvonov, katerih kladiva so preko mehanizma povezana s klaviaturo, valjem ali elektron­sko napravo S: kariljón ang. carillon zvónska ikonografíja -e -e ž . ikonografíja na zvonôvih zvónsko imé -ega -na s lastno ime, po katerem se zvon razlikuje od druge­ga zvona, doloceno zlasti z imenom svetnika, kateremu je zvon posvecen ang. bell name zvónsko ogródje -ega -a s leseno ali železno ogrodje, na katerem visijo zvonovi ang. bell framework zvón umétniške vrédnosti -a -- -- m zvon, ki se mu pripisuje estetska, zla­sti glasovna in oblikovna kvaliteta glede na preostale zvonove Prim.: zvón zgodovínske vrédnosti ang. artistic bell zvón v oblíki cebéljega kôša -a -- -- -- -- m zlasti od 9. do 12. stol. bronasti zvon ko-paste oblike z nekoliko zaznavnim krilom Prim.: zvón v oblíki sladkór­jevega côka ang. beehive-shaped bell zvón v oblíki sladkórjevega côka -a -- -- -- -- m . côkasti zvón zvón zgodovínske vrédnosti -a -- -- m pred letom 1914 zvon redkost, ki se mu glede na razvoj in preostale zvonove pripisujejo pozitivne lastnosti in pomeni znacilen primerek dolocene dobe ali je spomin na neki dogo­dek, na primer na rojstvo Jožefa II. S: históricni zvón Prim.: zvón umétni­ške vrédnosti ang. historical bell zvón željá -a -- m manjši, navadno prostostojeci zvon, ob pozvonitvi kate­rega se izrazi želja ang. wishing bell zvrníti se -em se dov., v zvezi s kémbelj iz skoraj mirujocega stanja ob velikem ni­haju zvona udariti po notranji strani udarnega obroca, navadno v zvo-nu z jarmom na previs ang. to turn over Ž žálni zvón -ega -a m nar. . mrlíški zvón žbrénkelj -klja m nar. . kémbelj želézni zvón -ega -a m zvon, ulit iz železa, ki je manj primerna zvonovina kot bron S: lítoželézni zvón Prim.: brônasti zvón, jekléni zvón ang. iron bell žlŕk žláka m nar. . glávni udárec žnégelj -glja m nar. . kémbelj žvčk -ęka m nar. . udárec s kémbljem (1) žvŕk žváka m nar. . udárec s kémbljem (1) žvénkelj -klja m nar. . kémbelj Angleško-slovenski slovar A absorption . absórpcija accentuated strike in a bar . poudárjeni udárec v táktu accentuation . poudárek accord . akórd acoustemology . akustemologíja acoustic . akústika acoustic background . zvócno ozádje acoustic community . akústicna skúpnost acoustic ecology . zvócna ekologíja acoustic environment . zvócno okólje acoustic properties of a bell . zvócna lastnóst zvóna acoustic quality of a bell . zvócna kvalitéta zvóna acoustic space . zvócni prôstor acoustic specificity of a bell . zvócna specífika zvóna activity of bell expert . kolavdátorstvo activity of bell inspector . kolavdátorstvo additional clapper . slépi kémbelj Advent matins . zórnice alloy . zlítina altar bell . mášni zvóncek angel's head . ángelska gláva Angelus . ángelovo cešcęnje to announce . naznánjati announcing function of the bell . oznanjeválna slúžba zvóna to anoint bells . mazíliti zvonôve anonymous bellfounder . anonímni zvonár apotropaic function of bell-ringing . apotropęjska fúnkcija zvonjęnja artistic bell . zvón umétniške vrédnosti ascending bell-chiming . narašcajóce pritrkávanje Ash Wednesday bell-ringing . pepelnícno zvonjęnje asymmetrical layout of bell canons . ŕsimétricna razporedítev korenín automatic bell-chiming . avtomatizírano pritrkávanje automatic bell-ringing . avtomatizírano zvonjęnje automatisation of bell-chiming . avtomatizácija pritrkávanja automatisation of bell-ringing . avtomatizácija zvonjęnja Ave Maria . ávemaríja axis line of the swinging bell . ós vrtíšca zvóna B bam . bám bar of the bell-chiming tune . tákt pritrkoválske víže (2) Baroque bell . barócni zvón basis . predlóga basic bell-chiming pattern . osnôvni pritrkoválski vzórec basic rhythm . osnôvni rítem basic thematic unit . osnôvna temátska enôta bearing of the yoke axle . ležíšce osí járma to become silent . premôlkniti beehive-shaped bell . zvón v oblíki cebéljega kôša beginner . zacétnik belfry opening . lína zvoníka bell . zvón, zvônec bell bearing . ležíšce zvóna bell body . teló zvóna bell canon . korenína zvóna bell-casting . ulívanje zvonôv bell-casting place . krŕj ulívanja bell chamber . zvoníšce bell-chimer . pritrkoválec bell-chiming . pritrkávanje, pritrkoválstvo bell-chiming competition . pritrkoválsko tekmovánje bell-chiming course . pritrkoválski tecáj bell-chiming features specific to a local area . lokálna posébnost pritrkávanja bell-chiming gathering . pritrkoválsko srécanje bell-chiming hammer . pritrkoválsko kládivo bell-chiming locker . pritrkoválska omárica bell-chiming motive . pritrkoválski motív bell-chiming music . pritrkoválska glásba bell-chiming of flying tunes . pritrkávanje letécih víž bell-chiming of stationary tunes . pritrkávanje stojécih víž bell-chiming pattern . pritrkoválski vzórec bell-chiming rhythm . rítem pritrkávanja bell-chiming rule . pritrkoválsko pravílo bell-chiming school . pritrkoválska šóla bell-chiming society . pritrkoválsko drúštvo bell-chiming stroke . pritrkoválski udárec bell-chiming team . pritrkoválska skupína bell-chiming technique . téhnika pritrkávanja bell-chiming technique using hammers . téhnika s kládivi bell-chiming tune . pritrkoválska víža bell-chiming workshop . pritrkoválska delávnica bell-collecting place . zbiralíšce zvonôv bell construction . konstrúkcija zvóna bellcote . zvoník na préslico bell demage . poškódba zvóna bell-drive . pogňn zvonôv (1, 2) bell echo . odmévanje zvóna bell expert . kolavdátor bell flank . bók zvóna bell-founder . livár, uliválec zvonôv, zvonár (1) bell-founding . zvonárstvo, zvonolivárstvo bell-founding centre . zvonársko sredíšce bell-founding craft . zvonárska obrt bell-founding permit . zvonárska pravíca bell-foundry . zvonárna, livárna bell framework . zvónsko ogródje bell gable . zvoník na préslico bell iconography . ikonografíja na zvonôvih bell inscription . napís na zvónu bell inspector . kolavdátor bell installer . montęr zvonôv bell lip . krílo zvóna bell mantle . plášc zvóna bell metal . zvonovína bell mould . kalúp zvóna bell name . zvónsko imé bell neck . vrát zvóna bell opening . zvôncnica bell ornaments . okrásje na zvonôvih bell patron . zavétnik zvóna bell pitch . tónska višína zvóna bell profile . profíl zvóna bell pull . zvonílna vrv bell rope . zvonílna vrv bell-ringer . zvonár (2), zvonílec, gonjác zvóna bell-ringing . zvonjęnje bell-ringing against plague . zvonjęnje za odvrnítev kúge bell-ringing for the souls of the faithful in purgatory . zvonjęnje za vérne dúše v vícah bell-ringing handle . zvonílni rocáj bell-ringing in honour of St Florian . zvonjęnje v cást sv. Florijánu bell-ringing technique . téhnika zvonjęnja bell-ringing using the big bell . zvonjęnje z vélikim zvónom bell-shoulder . klobúk zvóna bell sound . glás zvóna, zvók zvóna bell strike . udárec na zvón bell tower . zvoník bell-tower construction . konstrúkcija zvoníka bell truss . nosílni trám zvóna bell waist . pólje zvóna belt drive of bells . jerménski pogňn zvonôv chain drive of bells biblical inscription . svetopísemski napís big bell . véliki zvón bim . bím bim bam bom . bím bám bóm bom . bóm bond . véz to boom . bucáti (1, 2) braking of bells . zavíranje zvonôv to break . póciti, ubíti se broken bell . ubíti zvón broken yoke . járem na prevís bronze . brňn to bronze . bronsírati zvón bronze bell . brônasti zvón C to call to mass . klícati to call to service . klícati campanologist . zvonoslôvec, kampanológ campanology . zvonoslôvje, kampanologíja canonical hour . kanónicna úra carillon . zvonôvje cascading bell-shoulder . stopnícasti klobúk to cast a bell . ulívati zvón cast bell . ulíti zvón casting . lív, livárstvo casting permission . livárska pravíca casting pit . livárska jáma casting workroom . livárska delávnica castle bell . grájski zvón cast statue . líta plástika to catch the clapper . ulovíti kémbelj chain drive of bells . verížni pogňn zvonôv to chime . pritrkávati to chime ascending . pritrkávati narašcajóce to chime at dusk on Christmas Eve . pritrkávati k svétemu vecéru chimed bell . pritrkujóci zvón to chime descending . pritrkávati pojemajóce to chime full hours . bíti pôlne úre to chime in ascending tempo . pritrkávati v narašcajócem témpu to chime in descending tempo . pritrkávati v pojemajócem témpu to chime one's own bell . pritrkávati na svój zvón to chime on Sunday and holy day mornings . pritrkávati svéto jútro to chime quater-hour . bíti na cetrt úre chimes . cévni zvonôvi (1, 2) to chime using hammers . pritrkávati s kládivi to chime using levers . pritrkávati z vzvódi to chime with clock hammers . pritrkávati z úrnimi kládivi to chime with the measure . pritrkávati s táktom to chip off . odkrhati se christogram . kristográm Christological inscription . kristolóški napís chromatically tuned bells . kromáticno uglašęni zvonôvi chronogram . kronográmski napís church bell . cerkvéni zvón (2) church festival . cerkvéni práznik church music . cerkvéna glásba cipher notation . števílcna notácija circular performance of chiming tune . króžna izvédba pritrkoválske víže clapper . kémbelj clapper axle . ós kémblja clapper ball . betíca kémblja clapper-catching . lovljęnje kémblja clapper stem . stęblo kémblja classic bell-clapper . klásicni kémbelj clock bell . úrni zvón clock-chiming . bítje úre clock hammer . úrno kládivo clogga . popótni zvôncek co-chimer . sňpritrkoválec cogged dish . zobáta skodéla cogged foot . zobáta táca collective bell-chiming . skúpno pritrkávanje compensation bell . odškodnínski zvón compounded bell-chiming pattern . sestávljeni pritrkoválski vzórec to confiscate bells . odvzéti zvonôve consecration of bells . posvetítev zvonôv conspirant inscription . zarotoválni napís construction of the peal of bells . konstrúkcija zvoníla construction of the striking rim . konstrúkcija udárnega obróca co-ringer . sňzvonílec to crack . póciti crank . gonílni dróg crossed bell canon . krížna korenína crotchet . cetrtínka crown . króna crown staple . obesílo crown staple with double bend . obesílo z dvójnim pregíbom crown staple with single bend . obesílo z enójnim pregíbom crown without bell canons . priróbnica crucifixion group . krížanjska skupína cultural anthropology . kultúrna antropologíja cylindrical neck . cilíndricni vrát cymbalum . címbale D to dance . oplétati dance basis . plésna predlóga death knell . mrlíško zvonjęnje decoration line on the bell rim . obódna okrásna crta decorative ring . okrásni obróc depiction on the bell . upodobítev na zvónu descending bell-chiming . pojemajóce pritrkávanje to detain the bell with the rope . zadrževáti zvón z vrvjó diameter of the bell lip . premér kríla diameter of the bell-shoulder . premér klobúka digital notation of the bell-chiming tune . digitálni nótni zapís víže direct bell-ringing . neposrédno izvájanje zvonjęnja disposition of bell canons . razporedítev korenín disposition of the peal of bells . dispozícija zvoníla distribution of bell canons in one-sixth . šestínska razporedítev korenín divided thickening . deljęno gostęnje donor's inscription . donátorski napís Doppler effect . Dópplerjev pojŕv double-composed bell-chiming pattern . dvákratno sestávljeni pritrkoválski vzórec double-measure thematic unit . dvótáktna temátska enôta double tolling . dvákratno zvonjęnje to drone . brnéti dual linkage of the clapper . dvójno vpétje kémblja duple bar . dvódôbni tákt dynamics of bell-chiming . dinámika pritrkávanja E echo . odpčv edge of the bell lip . rób kríla eight-beat measure . ósemdôbni tákt eight note . osmínka eight-part measure . ósemdélni tákt electric bell-chiming . eléktricno pritrkávanje electric bell-chiming of flying tunes . eléktricno letéce pritrkávanje electric bell-chiming of stationary tunes . eléktricno stojéce pritrkávanje electric bell-ringing . eléktricno zvonjęnje electric hammer . eléktricno kládivo electric propulsion of bells . eléktromotórni pogňn zvonôv to electrify bells . elektrificírati zvonôve electronic bell-ringing . elektrónsko zvonjęnje elevatory bell . povzdigovánjski zvón emphatic bell sound . glasôvno izstopajóci zvón equivalent strike . enakovrédni udárec ethnomusicologist . étnomuzikológ ethnomusicology . étnomuzikologíja evening bell . vecérni zvón evening bell-ringing . vecérno zvonjęnje exceptional bell-ringing . izrédno zvonjęnje to extend bell-ringing time with rope retention . podaljševáti zvón z vrvjó extension of the clapper . podáljšek kémblja F falling clapper . padajóci kémbelj false bell . lážni zvón fifth . kvínta figural decoration . figurálni okrásek female bell-chimer . pritrkoválka to finish ringing . odzvoníti fire bell-ringing . zvonjęnje ob požárih flat bell-shoulder . rávni klobúk flat clapper . plošcáti kémbelj flexible bell-clapper . pregíbni kémbelj flying bell . letéci zvón flying clapper . letéci kémbelj flying tune . letéca víža folk instrument . ljúdsko glasbílo folk music . ljúdska glásba folk musician . ljúdski glásbeni izvajálec foot bell-ringing . nôžno zvonjęnje forged broken yoke . kovíceni járem na prevís forged clapper . kováni kémbelj forged tin bell . kovíceni plocevínasti zvón foundry . livárstvo four-beat measure . štíridôbni tákt four-measure thematic unit . štíritáktna temátska enôta four-part measure . štíridélni tákt four-part peal of bells . štíriglásno zvonílo freestanding bell-tower . prostostojéci zvoník free structure of a bell-chiming tune . prôsta struktúra pritrkoválske víže Friday bell-ringing . zvonjęnje ob pétkih funeral bell-chiming . pogrébno pritrkávanje funeral bell-ringing . pogrébno zvonjęnje G godfather of bells . bóter zvonôv Gothic bell . gótski zvón Gothic majuscule . gótska majúskula Gothic minuscule . gótska minúskula gradual dying-out of the sound of a bell . izzvenévanje zvóka zvóna to groan . jecáti, jékniti H half note . polovínka hammer . kládivo handbell . popótni zvôncek, rôcni zvôncek to hang . viséti to hang the bell . obésiti zvón (2) harmonic peal of bells . harmónicno zvonílo harmonic tuning . harmónicna uglasítev zvoníla harmonious bell-chiming . ubráno pritrkávanje harmonious bell-ringing . ubráno zvonjęnje harmonised bell . umérjeni zvón head of bell-chiming group . vódja pritrkoválcev head of clapper . betíca kémblja hearing protection device . glúšnik heavy weight system . tęžki téžnostni sistém height of a bell . višína zvóna highest tone of a peal of bells . nŕjvišji tón zvoníla highest-tuned bell . nŕjvíšje uglašęni zvón historical bell . zvón zgodovínske vrédnosti to hit the beat . tôlci tákt to hoist the bell to the belfry . dvígniti zvón v zvoník hole of the clapper head . uhó kémblja home of religion . domovánje vére horizontal placement of bells . horizontálna postavítev zvonôv hum tone . spódnji tón hung dead bell . stojéci zvón I identity bearer . nosílec identitéte idiophone . idiofón I flew from the fire . iz ôgnja sem pritékel to imitate . imitírati improvised bell-chiming . improvizírano pritrkávanje to incense bells . pokadíti zvonôve independent bell-founder . samostójni zvonár indirect bell-ringing . posrédno izvájanje zvonjęnja inner bell . nótranji zvón inner core . nótranja sténa zvóna inner mould . nótranji kalúp inner side of the bell rim . notránja strán udárnega obróca inner striking-point . nótranja udárna tócka inscription band . napísni trák inside of the bell . nótranjost zvóna instrumental basis . instrumentálna predlóga instrumental folk music . ljúdska instrumentálna glásba intensity of bell sound . jákost zvóka zvóna interlocking technique . téhnika sinhronizácije intermediate arch . vmésni lók intermediate strike . vmésni udárec interval . intervál to invite . vabíti inward system . sistém navznóter iron bell . želézni zvón itinerant bell-founder . potujóci zvonár itinerant bell-founding . potujóce zvonárstvo J to jingle . cingljáti K keyboard . klaviatúra L to lift the bell into the bell-tower . zvléci zvón v zvoník light weight system . láhki téžnostni sistém linear drive of bells . lineárni pogňn zvonôv linear motor . lineárni motór lion's head . lęvja gláva litany form . litaníjski obrázec liturgical bell-ringing . bogoslúžno zvonjęnje liturgical use of bells . litúrgicna rába zvonôv local bell-chimer . lokálni pritrkoválec loudness of the bell sound . glásnost zvóka zvóna lower part of the bell-shoulder . spódnja plôšca lower part of the bell waist . spódnje pólje lowest tone of a peal of bells . nŕjnížji tón zvoníla lowest-tuned bell . nŕjnížje uglašęni zvón M main bell . glávni zvón main strike . glávni udárec main stroke of the bell-chiming tune . tákt pritrkoválske víže (1) major third bell . dúrovski zvón manual bell . zvônec na potčg manual bell-chiming . rôcno pritrkávanje Marian inscription . marijánski napís mass bell-ringing . mášno zvonjęnje master bell-founder . zvonárski mójster master's inscription . mójstrski napís master's monogram . mójstrski monográm master's monogram sign . mójstrski monográmski znák master's sign . mójstrski znák to match acoustically . zvócno se ujémati medium-big bell . srédnjevéliki zvón medium-small bell . srédnjemáli zvón melodic clock-chiming . melódicno bítje úre melodic basis . melódicna predlóga melodic peal of bells . melódicno zvonílo melodic tuning . melódicna uglasítev zvoníla metal fitting of yoke . jármov okňv metre . métrum middle bell . srédnji zvón middle weight system . srédnji téžnostni sistém miniature bells . miniatúrni zvonôvi minim . polovínka minor bell . mólski zvón missionary bell . misijónski zvón mixed tuning of a peal of bells . méšana uglasítev zvoníla monogram letter . monográmska crka morning bell . jútranji zvón morning bell-ringing . jútranje zvonjęnje, jútranjica multi-lined bell-chiming pattern . včcvrstni pritrkoválski vzórec musical acoustics . glásbena akústika musical anthropology . antropologíja glásbe musical expressiveness . glásbena ekspresívnost musical function of bell-ringing/bell-chiming . glásbena fúnkcija zvonjęnja/pritrkávanja musical structure of a tune . glásbena struktúra víže music folkloristics . glásbena folklorístika N national bell-chiming gathering . vsčslovénsko srécanje pritrkoválcev natural position of the clapper . narávna léga kémblja natural strike of the clapper . narávni udárec kémblja ninth bell . nónski zvón noon bell . opoldánski zvón noon bell-ringing . opoldánsko zvonjęnje to notate . notografírati notation . notácija, nótni zapís notation symbol . notacíjski znák numbered notation of the tune . števílcni zapís víže O octagonal clapper . ósemkótni kémbelj octave . oktáva octave bell . oktávni zvón one side of the bell . plát zvóna opening in the intermediate crown arch . uhó króne oral transmission . ústni prenňs to order bell-ringing . narocíti zvonjęnje ornament . okrásek to ornament the tune . okrasíti vížo oscillatory time . nihájni cŕs outer bell . lážni zvón, zunánji zvón outer mould . zunánji kalúp outer side of the striking-rim . zunánja strán udárnega obróca outer striking-point . zunánja udárna tócka outer wall of the bell . zunánja sténa zvóna overtone . alikvótni tón P parish bell . fárni zvón part of bell-tolling . vęnec passing bell . návcek, mrlíški zvón peal of bells . zvonílo performative function of bell-chiming . performatívna fúnkcija pritrkávanja performativity of musical practice . performatívnost glásbene prákse permanent bell-chimer . stálni pritrkoválec pivot of the bell . vrtíšce zvóna pivot of the clapper . vrtíšce kémblja placement of bells with height spacing . postavítev zvonôv z višínskimi zamíki to play bells from a keyboard . igráti na zvonôve s klaviatúro playing on bells . ígra na zvonôve to play on bells with hammers . igráti na zvonôve s kládivi pneumatological inscription . pnevmatolóški napís prayer form . molítveni obrázec prayer of blessing . blagoslôvna molítev prefectural inscription . predstójniški napís prime . príma pull of the bell . potčg to pull the rope . potegováti za vrv Q quarter note . cetrtínka quaver . osmínka R rattle . ráglja to rattle . drdráti, ragljáti refound the bell . pretopíti zvón regional bell-chiming gathering . pokrajínsko srécanje remote control of bell ringing . daljínsko uprávljanje zvonjęnja Renaissance bell . renesáncni zvón to respond . odbíjati, odzvánjati response stroke . udárec odbíjanja to rest . pocívati reverberation time . odmévni cŕs rhythmical part . rítmicni párt rib of the bell . rębro zvóna to ring . pozvoníti, zvoníti to ring against a thunderstorm . zvoníti húdo úro to ring a passing bell . cimbelíkati to ring at noon . zvoníti pôldne to ring at seven in the morning . zvoníti sédem to ring Ave Maria . zvoníti ávemarijo to ring bells on Fridays . zvoníti ob pétkih to ring for mass . zvoníti k máši to ring for the souls of the faithful in purgatory . zvoníti za vérne dúše v vícah ringing bell . zvonéci zvón ringing of bells on Bonfire night . zvonjęnje pred krésom to ring manually . rôcno zvoníti to ring morning bells . zvoníti jútranjico to ring on Sunday mornings and holy day mornings . zvoníti svéto jútro to ring the alarm bell . bíti plát zvoná to ring the Angelus . zvoníti ángelovo cešcęnje to ring the bells . zazvoníti, zvoníti to ring the bells in intervals . pozvánjati to ring the day . zvoníti dán to ring the death knell . zvoníti mrlícu, zvoníti k umíranju to ring the hour . zvoníti úro to ring the last hour . zvoníti zádnjo úro to ring vigils . zvoníti k úram to ring with all bells . zvoníti z vsčmi zvonôvi ritual function of bell-ringing/bell-chiming . obrédna fúnkcija zvonjęnja/pritrkávanja to roar . bucáti (1, 2) roof turret . sleménski zvoník S sacristy bell . zakristíjski zvóncek saintly inscription . svetníški napís sand-cleaned bell . spéskani zvón sanded bell mould . pešcéni modél zvóna second bell . drúgi zvón semi-automated bell-chiming . pôlavtomatizírano pritrkávanje semicircular bell-shoulder . króglasti klobúk sequential strikes . zaporédni udárci set of bell-chiming tunes . vęncek seventh bell . séptimni zvón sexton . cerkôvnik shaft-driven bell drive . pogňn zvonôv z ójnico shifted double strike . zamáknjeni dvójni udárec shifted thickening . zamáknjeno gostęnje to shorten the bell-ringing with rope retention . skrajševáti zvón z vrvjó shoulder . ráma to shut down . utíhniti side bell canon . stránska korenína side height . postránska višína zvóna side of the bell . bók zvóna signaling function of bell-chiming . signalizacíjska fúnkcija pritrkávanja signaling function of bell-ringing . signalizacíjska fúnkcija zvonjęnja silicon bronze . silícijev brňn silver bell . srebrni zvón simultaneous strikes on the bell . socásni udárci na zvón simultaneous striking . hkrátno udárjanje to sing . péti single bell . samostójni zvón single-composed bell-chiming pattern . ęnkratno sestávljeni pritrkoválski vzórec single linkage of the clapper . enójno vpétje kémblja single-measure thematic unit . ęnotáktna temátska enôta single tolling . ęnkratno zvonjęnje six-beat measure . šéstdôbni tákt six-part measure . šéstdélni tákt sixth bell . sékstni zvón slowed-down bell . upocásnjeni zvón small bell . máli zvón (1), zvôncek snail-like band . pôlžasti trák soft single crown staple . męhko enójno obesílo soft start of bells . męhki zagňn zvonôv soft swinging . męhko níhanje song basis . pésemska predlóga song of bells . pésem zvonôv sound . zvók to sound . donéti (1, 2), zvenéti sound-bow . udárni obróc sound identity of a place . zvócna identitéta krája sound impression . zvócni vtís sounding body . zvócno teló sounding of bells . oglášanje zvonôv soundmark . razpoznávni zvók sound material . zvócno gradívo sound recording . zvócni posnétek soundscape . zvócna krájina soundscape studies . štúdije zvócnega okólja sound spectrum of a bell . zvócni spékter zvóna sound symbolisation . zvócno simbolizíranje to sound the tocsin . bíti plát zvoná, udáriti plát zvoná soundwave . zvócno valovánje to sprinkle the bells . pokropíti zvonôve to stamp out . zamoríti to start the bell . pognáti zvón stationary bell . mirujóci zvón, stojéci zvón stationary bell-chiming tune . stojéca víža steel bell . jekléni zvón to stop a bell . ustáviti zvón strap . jęrmen to strike the bell . udárjati na zvón strike tone . udárni tón striking-point . udárna tócka striking rim . udárni obróc stroke with the clapper . udárec s kémbljem stroke with the hammer . udárec s kládivom struck idiophone . udarálo structure of the thematic unit . struktúra temátske enôte stylised plants . stilizírano rastlínje sugarloaf . sladkórjev cňk sugarloaf-shaped bell . côkasti zvón super-heavy weight system . súpertęžki téžnostni sistém supplication form . prôšenjski obrázec to swing . níhati to swing a bell . zaníhati zvón to swing a bell manually . zaníhati zvón rôcno to swing a bell using an electric motor . zaníhati zvón z eléktromotórjem swinging of the bell . níhanje zvóna swinging of the clapper . níhanje kémblja swing of the bell . niháj zvóna symbolic ornament . simbólni ornamčnt symetrical disposition of bell canons . simétricna razporedítev korenín synesthesia of bell sound . sinestezíja zvóka zvonôv system for bellfry automatisation . sistém za avtomatizácijo zvoníka T to take off the bell . snéti zvón team bell-chiming . skupínsko pritrkávanje team playing on bells . skupínska ígra na zvonôve technique with the measure . téhnika s táktom tempo of bell-ringing/bell-chiming . témpo zvonjęnja/pritrkávanja test bell . téstni zvón test clapper . téstni kémbelj testing of bells . kolavdácija thematic unit . temátska enôta to thicken . gostíti, pogostíti thicken after oneself . gostęnje za sebój to thicken behind . pogostíti za sebój thickening . drobljęnje, gostęnje thickening bell-chimer . gostílec thick melody . gósta melodíja third . tęrca third bell . trétji zvón three-beat measure . trídôbni tákt three-eyed bell gable . trólína préslica threefold bell-ringing . tríkratno zvonjęnje (1, 2) three-line inscription band . trívrstícni napísni trák three-part crown . trídélna króna three-part harmonious bell-ringing . tríglásno umérjeno zvonjęnje three-part measure . trídélni tákt three-part peal of bells . tríglásno zvonílo Thursday bell-ringing . zvonjęnje ob cetrtkih timbre . zvčn time of bell-ringing . cŕs zvonjęnja tin . kosíter tin bronze . kosítrni brňn, kosítrna zvonovína to tinkle . cingljáti, zvonckljáti tone duration . tónsko trájanje tone sequence . tónsko soslédje to transcribe . transkribírati transcription . transkrípcija transportable bell . prenôsni zvón Trinitarian inscription . trinitáricni napís triple linkage of the clapper . trójno vpétje kémblja tubular bells . cévni zvonôvi (1, 2) tuned bell . uglašęni zvón tune with divided roles of strikes . víža z deljęnimi vlógami udárcev tune with equivalent roles of strikes . víža z enakovrédnimi vlógami udárcev tuning of a bell . tónska uglasítev zvóna tuning of a peal of bells . uglasítev zvoníla to turn over . zvrníti se two-eyed bell gable . dvólína préslica two-line inscription band . dvóvrstícni napísni trák two-part measure . dvódélni tákt U unassembled bell-chiming pattern . nčsestávljeni pritrkoválski vzórec uneven bell-ringing . nčubráno zvonjęnje upper part of the bell-shoulder . zgórnja plôšca upper waist of the bell . zgórnje pólje variant of the tune . variánta víže Venetian bell . benéški zvón vertical placement of bells . vertikálna postavítev zvonôv vespers . vecérnice virtual tone . virtuálni tón W to wamble . kolovrátiti wedding bells . porócni zvonôvi to weep . jókati weight system . téžnostni sistém welded bell . zavarjęni zvón wheel-driven bell drive . pogňn zvonôv s kolésom wishing bell . zvón željá written transmission . písni prenňs Y year of casting . léto ulívanja yoke . járem yoke axle . ós járma Viri in literatura AMBROŽIC, Matjaž, 1993: Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. AMBROŽIC, Matjaž, 1993: Železni mojstri blagoglasja: ljubljanski zvonovi. Ljubljancan 2. 12–13. AMBROŽIC, Matjaž, 1999: Zvonovi v brezniški župniji nekdaj in danes. No-vim bronastim zvonovom na pot. Ob jubilejnem letu 2000 (Jože Klun idr.). Breznica: Župnija. 3–20. AMBROŽIC, Matjaž, 2000: Slovenski jubilejni zvonovi. Družina 50/41. 14–15. AMBROŽIC, Matjaž, 2000: Zvonjenje je najlepša pesem. Gorenjski glas 1/8. 10–12. AMBROŽIC, Matjaž, 2001: Zvonarstvo. Enciklopedija Slovenije (ur. Marjan Ja­vornik idr.). Ljubljana: Mladinska knjiga. 278. AMBROŽIC, Matjaž, 2002: Zvonovi in zvonjenje skozi zgodovino. Le zvonite, zvonovi. Novi zvonovi v podružni cerkvi sv. Ožbalta v Spodnjih Gorjah (ur. Matjaž Ambrožic). Gorje: Župnijski urad. 20–33. AMBROŽIC, Matjaž, 2003: Zbirka pritrkovalskih melodij. Šmarje - Sap 2003. Uredil Jože Mehle ml. Cerkveni glasbenik 95/11–12. 22. AMBROŽIC, Matjaž, 2008: Kaj je potrebno vedeti ob nabavi novih zvonov? Cerkveni glasbenik 101/6. 11–12. AMBROŽIC, Matjaž, 2009: Dr. Franc Kovacic – zvonoslovec. Studia Historica Slovenica 9/ 2–3. 633–650. AMBROŽIC, Matjaž, 2011: Zvonovi v župniji Preserje. Župnija Preserje skozi cas (ur. France M. Dolinar). Preserje: Župnija. 351–362. AMBROŽIC, Matjaž, 2013: Zvonovi v župniji Crnuce. Tam cez Savo, na Cr­nucah. Sto petdeset let župnije Ljubljana Crnuce (ur. France M. Dolinar). Ljubljana: Družina. 317–330. AMBROŽIC, Matjaž, 2015: Zvonovi v župniji Dobrova nekdaj in danes. Mari-ja v lešcevju. Dobrova pri Ljubljani (ur. France Martin Dolinar). Ljubljana: Salve. 505–516. AMBROŽIC, Matjaž, 2016: Historicni zvonovi zvonarja Gašperja Franchija. Miscellanea (ur. Bogdan Kolar). Acta Ecclesiastica Sloveniae 38. 61–94. AMBROŽIC, Matjaž, 2016: Jekleni zvonovi jeseniške železarne Kranjske indu­strijske družbe. Iz zgodovine Zgornje Gorenjske (ur. Miha Preinfalk). Kro­nika 64/3. 527–546. AMBROŽIC, Matjaž, CVETEK, Marija, 2000: Zvonite, zvonovi. Novi zvonovi v župnijski cerkvi sv. Martina, Srednja vas v Bohinju. Ljubljana: Družina. Besedišce slovenskega jezika: po kartoteki za slovar sodobnega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2. zv. (Ljudmila Bokal idr.), 1987. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slo­venske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. BLAŽKO, Nada, 2011: Vipavska pritrkava. Ajdovšcina: Pritrkovalsko društvo Ivan Mercina. BOSILJ, Ivan, 2000. Zvona. Zagreb: Graphis. BREIER, Jürgen idr., 2009: Im Feuer zerstört, aus dem Feuer geboren. Die Ne-uen Glocken für St. Stephan (priložen DVD). Bodenheim: Bocom Verlag Bonewitz. CUDINA, Mirko, PREZELJ, Jurij, STERŽAJ, Milan, 2002: Problematika im­pulznega hrupa v Sloveniji. Impulzni hrup v Mestni obcini Ljubljana. Meri­tve jakosti zvoka pri zvonjenju cerkvenih zvonov (projektna dokumentacija, zakljucno porocilo). Ljubljana: Fakulteta za strojništvo. DEMŠAR, Alojz, 2016: Zvonovi na Žirovskem. Zvonovi v cerkvah župnij Žiri, Vrh Sv. Treh Kraljev, Ledine in Zavratec. Ljubljana: Pegaz International. ERJAVEC, Matej, 2015: Žalska livarna zvonov. Na obisku. Ognjišce 51/587. 72–75. Glasba (leksikon, ur. Katarina Bedina, Ksenija Dolinar), 2002. Ljubljana: Can-karjeva založba. GRUDEN, Josip, 1992: Zgodovina slovenskega naroda. Del 1. Reprint prve izdaje, ki je izšla v 6 zvezkih v letih od 1910 do 1916. Celje: Mohorjeva družba. IPAVEC, Maks, AMBROŽIC, Matjaž, PETAUER, Branko, 2000: Ribnica v sve-to leto 2000 z novimi zvonovi. Ribnica: Župnija. Terminološki slovar avtomatike (Rihard Karba idr.), 2014. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. KIMOVEC, Franc, 1920: Novi zvonovi. Cerkveni glasbenik 54, 5/6. 37–39. KLEMENCIC, Ivan, KUMER, Zmaga, SIVEC, Jože, 1983: Glasbeni terminolo­ški slovar. Glasbila in izvajalci. Poskusni snopic. Ljubljana: Slovenska akade­mija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center. KLOPCIC, Tomaž, 1998: Naprava za nihanje zvona in pritrkavanje (patent). Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino. KOVACIC, Mojca, 2009: Pritrkavanje - etnomuzikološka fenomenologija poja­va in njegova vkljucenost v slovenski in evropski prostor (disertacija). Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici. KOVACIC, Mojca, 2012: Pa se sliš … Pritrkavanje v slovenskem in evropskem prostoru. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. KOVACIC, Mojca, 2014: Stari in novi pristopi v ljudski glasbi – meje in svobo­da v glasbenem ustvarjanju. Historicni seminar 11. 23–36. KRAUT, Bojan, 2007: Krautov strojniški prirocnik. Ljubljana: Littera picta. KREVH, Franci, HUMAR, Marjeta, 2014: Tolkalni terminološki slovar. Ljublja­na: Društvo slovenskih skladateljev. KUMER, Zmaga, 1983: Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Ljubljana: Slo­venska matica. KUZMIC, Franc, 2002: Ko zvonovi zvonijo … Na prelomih tisocletij (katalog razstave, ur. Metka Fujs). Murska Sobota: Pokrajinski muzej. MALAVAŠIC, Ivan, 1987: Pesmi slovenskih zvonov. Prirocnik za pritrkovalce. Celje: Mohorjeva družba. MALAVAŠIC, Ivan, 2012: Slovenski zvonovi. Mohorjev koledar 2012. 187–193. MEHLE, Jože, 2003: Zbirka pritrkovalskih melodij. Darilo pritrkovalcev župnijeŠmarje - Sap ob vseslovenskem srecanju pritrkovalcev in praznovanju 500-le­tnice šolstva v Šmarju. Ljubljana: Župnija Šmarje - Sap. MERCINA, Ivan, 1926: Slovenski pritrkovalec. Navodilo za pritrkavanje cerkve­nih zvonov po številkah. Gorica: Katoliška knjigarna. MIHELCIC, Pavel, 2002: Teorija glasbe. Ljubljana: DZS. MLEKUŽ, Dimitrij, 2002: Modeliranje preteklih zvocnih krajin. Geografski in-formacijski sistemi v Sloveniji 2001–2002 (ur. Tomaž Podobnikar idr.). Lju­bljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 55–63. MLEKUŽ, Dimitrij, 2002: Prisluhnimo zvocnim krajinam. Modeliranje prete­klih zvocnih krajin. Arheo 22. 59–65. Naš voca so vcas zapodval: bohinjske pravljojce, 1993 (zbrala Marija Cvetek). Glasovi 5. Ljubljana: Kmecki glas. NOVAK, Franc, NOVAK, Vilko,1996: Slovar beltinskega prekmurskega govora. Murska Sobota: Pomurska založba. PLETERŠNIK, Maks, 1974: Slovensko-nemški slovar, 2. zv. Ljubljana: Cankar­jeva založba. PRICE, Percival, 1983: Bells and Man. Oxford: Oxford University Press. PRICE, Percival, 2007: Bell. Timbre and Tuning. Grove Music Online (ur. La­ura Macy). http://www.oxfordmusiconline.com/public/book/omo_gmo; dostop 13. 11. 2016. RASSER, Herbert idr., 2005: Sieben neue Glocken für die Pharre ST. Johann. Höchst: Pfarramt Höchst. RAVNIKAR, Bruno, 2001: Osnove glasbene akustike in informatike. Ljublja­na: DZS. RAVNIKAR, Ivan, 2006: Elektricne inštalacije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. RUPP, Andreas, FLADE, Dietrich, HILLEN Roland, 1999: Bestimmung von Ein­flußgrößen auf die Lebensdauer von Glocken. Darmstadt: Fraunhofer LBF. SKF – Kotalni in drsni ležaji. Osnovna ponudba. Katalog 4007 T (Svenska koge­lagor fabrik), 1996. Ljubljana: SKF. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1994. Ljubljana: SAZU; Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU; DZS. Slovenski etnološki leksikon (ur. Angelos Baš), 2011. Ljubljana: Mladinska knjiga. Slovensko-angleško-nemški slovarcek glasbenih izrazov, 2011 (ur. Urška ŠramelVucina, Andreja Golež in Matjaž Barbo). Velenje: Gimnazija, ŠCV; Glasbe­na šola Frana Koruna Koželjskega. STRAJNAR, Julijan, 1985: Pritrkavanje (gramofonska plošca in knjižica). Ljub­ljana: Helidon; Maribor: Založba Obzorja. ŠKERJANC, Lucijan Marija, 1962: Glasbeni slovarcek, v dveh delih: imenski -stvarni. Ljubljana: Mladinska knjiga. THURSTON, Herbert, 1907: Bells. The Catholic Encyclopedia 2. http://www. newadvent.org/cathen/02418b.htm; dostop 13. 11. 2016. TREBAR, Blaž, 2014: Terminološka nacela in oblikoskladenjske terminolo­ške variacije. Jezikoslovni zapiski 20/2 (ur. Peter Weiss). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 107–123. TROHA, Frank, 2013: Božicni in velikonocni spomini. Babno polje: Zavod Rih­tarjeva domacija. Tržiški slovar. Slovarcek starih tržiških pogovornih besed (ur. David Ahacic, Bo­ris Kuburic), 2012. Tržic: Zveza kulturnih organizacij Tržic. VINTAR, Špela, 2008: Terminologija: Terminološka veda in racunalniško pod-prta terminografija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani, Oddelek za prevajalstvo. VOJE, Ignacij, 1998: Turško zvonjenje. Mohorjev koledar. 152–154. VRBANCIC, Ivan, 2004: Glasbeni slovarcek. Ljubljana, Mladinska knjiga. WIRTH, P. Lukas, 2009: Die neuen Glocken der Basilika Scheyern. Scheyern: Benediktinerabtel Scheyern. ŽELE, Andreja, 2008: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Elektronski viri Bautagebuch St. Josef. http://www.pfarrei-st-josef-igb.de/Bautagebuch.htm; dostop 8. 11. 2016. Beiern (Brauch). https://de.wikipedia.org/wiki/Beiern_%28Brauch%29; do-stop 22. 10. 2016. K`mp`njanje (pritrkovanje ali pritrkavanje). http://www.zupnija.mackolje.org/ kmpnjanje-pritrkovanje-ali-pritrkavanje/; dostop 10. 1. 2013. Kršcanski pogreb. http://www.sticna.si/?viewPage=40; dostop 16. 1. 2014. Livarstvo - Mostar Jakob, s. p. http://www.livarstvo.com/index_main.swf; do-stop 16. 1. 2014. Ljudska glasbila. http://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/ljudska-glasbi-la; dostop 18. 1. 2014. Nastajanje Gonga Eona. http://strunarobert.si/septembra-2011-se-je-za-kova­stvo-prelomil-en-list-zgodovine-kovastva/; dostop 18. 9. 2014. Nesnovna kulturna dedišcina. Pritrkavanje. http://www.culturalcapitalcounts. eu/index.php/sl/nesnovna-kulturna-dediscina?area=5&category=0&coun try=0&search_string=&sent=1&detail=54; dostop 12. 7. 2013. Nova beseda (korpus). http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda3.html; dostop 10. 2. 2015. Novaški pritrkovalci. http://zupnija-novaki.rkc.si/; dostop 12. 7. 2013. O podjetju. Produkti. Razvoj. Avtomatika in regulacija. Napajanje. Aktualno. http://www.krn-sistemi.si/avtomatika-in-regulacija.html; dostop 31. 7. 2014. O zgodovini pritrkavanja. Dr. Mojca Kovacic gostja DSI in ZCPZ. http://www. noviglas.eu/o-zgodovini-pritrkavanja; dostop 12. 7. 2013. Ohranimo pritrkavanje (Jože Pavlic). http://www.druzina.si/ICD/spletnastran. nsf/clanek/56-23-CerkevDoma-3; dostop 12. 7. 2013. Pritrkavanje – lepšanje bogoslužja (Jože Pavlic). http://www.druzina.si/ICD/ spletnastran.nsf/clanek/57-12-Aktualno-8; dostop 12. 7. 2013. Pritrkavanje po Sloveniji. Seznam forumov. http://www.pritrkavanje.mojforum. si/; dostop 12. 7. 2013. Pritrkovalci (Matej Bec). http://zupnija-lj-crnuce.rkc.si/stran.php?stran=pri­trkovalci; dostop 19. 1. 2014. Pritrkovalci v Kamnjah. http://www.kamnje.net/content/pritrkovalci-v-ka­mnjah; dostop 10. 11. 2013. Pritrkovanje. http://www.zirovnica.com/pritrkovanje/pritrkovanje.html; do-stop 14. 7. 2013. Problematika impulznega hrupa v Sloveniji. Impulzni hrup v Mestni obcini Ljublja­na. http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna-uprava/oddelki/varstvo-okolja /projekti/9339/detail.html; dostop 12. 9. 2015. Projekt ťVipavska pritrkavaŤ 26. junija 2011. http://www.kamnje.net/content/ vipavska-pritrkava; dostop 12. 7. 2013. Sozvocja Slovenije – Smledniški pritrkovalci – 26. 02. 2011. Crngrob na Gorenj­skem. http://www.celinka.si/novice/celinka-si/sozvocja-slovenije-smledniski -pritrkovalci-26-02-2011-crngrob-na-gorenjskem/; dostop 20. 1. 2014. Stare slike zvonov, 2. feb. 2008. https://get.google.com/albumarchive/10078860 2243292985648/album/AF1QipMnlD6P7eTMfedK4XffcQDB40rYw­ToWN6Pr47uU; dostop 3. 11. 2016. The church bells of Kent: their inscriptions, founders, uses, and traditions (John Charles Lett Stahlschmidt). https://archive.org/stream/churchbellsofken­00stah/; dostop 22. 10. 2016. Towers and Bells (ur. Alan J. Frost). http://www.cccbr.org.uk/pubs/online/ towers-and-bells.pdf; dostop 22. 10. 2016. V Šiški je tišini odzvonilo (Živa Rokavec). http://www.dnevnik.si/ljubljana/ 1042484626; dostop 18. 1. 2014. Zvonik in zvonovi. http://ljutomer.zupnija.info/?id_strani=929; dostop 18. 1. 2014. Iz recenzij Slovar zvonjenja in pritrkavanja je izjemno dragoceno delo, ki pomembno dopolnjuje najprej naše vedenje o zvonovih in zvonjenju ter pritrkavanju, ki kot tradicionalna posebnost slovenskega etnicnega prostora temeljno zaznamuje našo zvocno krajino – v segmentu, ki velja za enega središcnih v sodobnih muzikoloških, etnomuzikoloških in kulturoloških raziskavah. Poleg tega slovar predstavlja izjemno obogatitev slovaroslovnega in slova­ropisnega dela prav v elementih, ki so bili doslej v veliki meri prezrti. Tako pomeni tudi kljucen prispevek k obogatitvi razumevanja in analizi stro­kovne terminologije, ki je na podrocju glasbe še vedno v povojih. Matjaž Barbo Zvonarska terminologija je stara in vecinoma neprevzeta; le redki izra­zi so prevzeti iz latinšcine. K slovaropisnim razlagam so dodani angleški ustrezniki (prevodi iztocnic v angleški jezik), ki omogocajo, da se tudi tuji, mednarodni poznavalci in drugi zainteresirani posamezniki seznanijo s posebnostmi slovenskega zvonjenja in pritrkavanja. Na koncu najdemo še abecedno urejen Angleško-slovenski slovar. Slovar je namenjen predvsem raziskovalcem cerkvene in zvonarske kulturne tradicije na Slovenskem ka­kor tudi študentom ali poznavalcem glasbe, zgodovine glasbe, muzikologi­je in etnologije ter drugim strokovnjakom; omenjena strokovna podrocja bodo lahko uporabila besedje in prevode tudi v svojih raziskavah. Tjaša Jakop Zvonjenje s pritrkavanjem se pomembno vkljucuje v slovenski prostor in cas. Razgibane pokrajine ne povezujejo le reke, ceste in železnice, ampak prav toliko tudi kraji in ljudje v njih. Že na dalec so vidni cerkveni zvoni­ki z urami in zvonovi, ki slušno urejajo pradavni ritem slovenskih vasi in mest v postopnih razsežnostih od jutra do vecera, od nedelje do sobote, od zime do jeseni in od rojstva do smrti. Zvonjenje zvonov z dodatnim pritr­kavanjem je tako zvocni kakor glasbeni pojav, ki kar klice po monografski obdelavi v okviru etnomuzikološke stroke. Tako obdelavo so s 1035 gesli enojezicnega razlagalnega terminološkega slovarja uspešno opravili avtorji Slovarja zvonjenja in pritrkavanja. Vlado Nartnik