151. številka. Trst, v smlo, IT. avgusta I SDS Tečaj XXIII. EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. S70. 4 nvč. V edinosti je moč! Oglasi se računajo |>o v rutah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. I'on lana. osmrtnice in javne zalivale, domači oirlasi itd *»• računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranknvani tlopiai se ne sprejemajo. Kokopisi ne ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upi'Mvnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. 1'mlnIStvo in tiskarna si- nahajata v ulici Curintia št v. 12. t'|»rm nIStvo, n. Vlada jo prejela brzojavko od španskega konzula v Hongkongu, kateri jej javlja, da so je Munila predala Ameriknnom. Miirirhl 10. »Tiempo« pobija politiko vlade in izjavlja, da so je bati hudih in nevarnih nemirov v notranjem, ako vlada ne spremeni svojo politiko. Mashillgtoil H). Komisarjema Zjedinjenili držav na razpravah o mirovni pogodbi sta imenovana državni tajnik Day i» senator David. Havana 10. Generalni guverner na Kuhi, maršal Blanco, objavlja proklamacijo tlo prebivalstva Kuho, v kateri pravi, da smatra svojo nalogo zaključeno ter da jo zaprosil, naj ga odpuste, ko je Španska sklenila mir. On ni mogel zagovarjati miru, ker je nedavno temu priporočal nadaljevanje vojne. Dllliaj 10. Minister za trgovino dr. Biirn-roither je odšel danes v Ausse na obiske k bivšemu predsedniku zbornice poslancev, baronu Chlumetz- kemu. To praznike pa je imel bivši ministerski predsednik baron Gautsoh, ki biva sedaj v Voslau-u, pogovore z veeimi členi liberalnega voloposostva. Sodijo, da to konference so v zvezi z notranjim politiškim položenjem. Dunaj 10. Kriva jo vest, da so bodo kon-feronoe med obojestranskimi ministri monarhije nadaljevale dne 24. t. m. Gotovo pa jo, da dosedaj še ni določen dan, kedaj so prično nadaljevanja. Dunaj 10. Ofieijozna »\Viener-Abendpost« piše z ozironi na konferenco v Išlu: Vsi dunajski listi se bavijo s konferencami, ki so se vršile v Išlu med ministri. Članki teh listov se opirajo na poročila o namišljenem vspclui konferenc, katera poročila so najrazlieneju in v protislovju med seboj, tako, da bo treba že, da-si je neprijetno, nekoliko podrobneje promotriti dotične članke. Potem navaja »Wiener-Abondpostf nekoliko izvadkov iz pokrajinskih listov. Dunaj 10. V stanju nadškofa Angercrja ni nikako spremembe, Isti je na izrecno željo vsprejcl danes sv. zakramente. BrilO 10. Včeraj seje vršil v Osoblahi shod čeških zastopnikov iz onih most Moravske, ki so zatirana od Nemcev. To so taka mesta, ki so češka po večini, a imajo nemška zastopstva. Shod je izbral odbor treh členov, ki naj izdela organizaoij-ski statut, ki se potem predloži občnemu zboru v odobrenje. Isto ta m je bilo zbranih včeraj čeških žen iz Moravske, ki so sklenile ustanoviti jednotno organizacijo ■/. sedežem v Urnu. Iteiigrad 10. Skupščina se je odložila do 24. novembra. Kralj Aleksander nastopi danes opoludne svoje potovanje v Karlovo vari preko Dunaja. Razkritij Milan ostane v Nišu. Vsi ministri se povrnejo danes v Beligrad. P O D L I S T E K. n Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Šenoa. Poslovenil F. S. Cvetkov. •»Ali zopet ste se dvignili ljuto na prejasno republiko v senatu, dft, malo da niste slavo peli razbojniškim Uskokom!« je pregovoril Quirini. »Jaz da branim Uskoke? — Tržačane, Re-čane, dft! Ali one senjsko smeti, svetega mi Josipa, nikdar! Pri moji sablji!« je zavpil Rabata zopet in lopnil po sabljinem držaju, »ako bode prilika, za-vijem jim vrat, ali mi recite, da nisem plemič. Poznam to vražje svate, pravil mi je o njih moj vrli prijatelj, senjski škof; a vem tudi to, da niso po godu svetlemu nadvojvodi Ferdinandu. General sem, ljubim disciplino, a kje imajo Uskoki disciplino? A sedaj moram oditi, gospodje in lepe gospe; rad bi še jutri krenil v Ljubljano, tudi bi rad med potjo pohodil svoje sorodnike v Gorici, pa se mi mudi! — Al' Uskoke bom — ne bojte se! — Španjolce Mendozza je neumno gouoril! — Jaz uredim vse to!« »General!« je pristopil Sabieno, ki je bil do sedaj govoril s škofom, »hvala Vam na časti; verujte mi, veliko srečo sem doživel danes, ali oprostite mi na razstanku prošnjo. Xe prosim za-se, ampak za poročnika Capogrossija, ki Vas je sem sprem- ljal. Rodom je iz Luke od dobre rodbine, a do sedaj je služil kaj junaški v naši vojski, osobito na Kandiji. N jegova stotnija je razpuščena, a mladenič išče službe, katero pa tukaj težko vdobi, ker ni rodom Benečan; za to prosi, ne bi-li Vaša milost — —.« Antonio je stopil pred Rahato in so mu poklonil po vojaški. »I)a ga jaz namestim?« se je nasmehnil Rabata, ko je premeril Antonija od pete do glave, »na Kandiji, velite? Dober junak! Bone! Všeč mi je. Naj bode po Vašem, eccollenza! Sprejmem ga v goriške mušketire za poročnika. Uren je, velite. Bene! Naj bodo inoj pobočnik. Jutri ob zori naj gre z menoj! A za Uskoke se ne bojte! Glejte, jaz dvigam čašo in vsklikarn: »Morte a i ladri!« »Mortc ai ladri!« je zagrmelo beneško društvo živo trkajc z čašami. Vgrcti general se je poklonil društvu in osta-vil s svojim novim pobočnikom dvorano, a mali zamorec je sprovel obojico z bakljo do gondole. »Kje jo vaš stan, Antonio?« ga je vprašal general, ko je sel v gondolo. »Kakih petdeset korakov od tod v onem ozkem kanalu, ali jaz Vas sprejmem domov, illu-strissinio!« »Čemu to? Pripravite svoje stvari, in pridite jutri ob zori v palačo cesarskega poslanca ! Morete-li po kopnem domov?« K i lil 10. »Agensua Štefani« javlja iz Uarta-gena, da je spor med Kolumbijo in Italijo rešen v popolno zadovoljstvo te poslednje. Carigrad Iti. Ladija Petrograd« dobrovoljnoga brodovja jo prošla včeraj Dardauolo s HHH) novinci in izseljenci na potu v Vladivostok. Carigrad 10. 72 vojaških oseb, ki so bile izgnane v Tripolis radi mladoturških rogoviljenj, so poniiloščene in se povrnejo v prejšnje šaržo. Isti so že na potu k dotičnim svojim vojaškim oddelkom. K dnevu 18. avgusta. Kakor vsako loto pripravili so se tudi letos avstrijski narodi, da dostojno proslave rojstveni dan svojega vladarja. Leto za letom je dan 1K. avgusta dan dinastičnega slavja, dan, oh katerem se v vidnih znakih kažejo one vezi, ki spajajo noporušno podanike z nositeljem krone. Letošnje slavje pa, letošnji 1H, dan meseca avgustu se vspenja visok po svoji pomembnosti. Letos pada na navadno, vsakoletno, povračajočo se slnvnost rojstvenoga dne cesarjevega blošč in sijaj redkega jubileja, i")0-letnice vladarja našega cesarja. Zato smo uverjoni, da hode letošnja proslava rojstvenoga dne Njegovega Veličanstva še posebno prisrčna in iskrena. V nas Slovencih še posebno. Vzroki teinu so različni a naravni. Rekli bi: srčmi in praktični! Ker se nam Slovencem in specijalno tudi temu glasilu očita nokakov hizautizcm, smo se odločili, da ravno danes spregovorimo par besed o razmerju naroda našega do dinastije in do države. Tako je nedavno temu amerikanski Glas Naroda« priobčil precej nelojalno polemiko proti Morem, illustrissiino!« »Torej izstopite. Kelioe not to! »Felicissima, illustrissiino!« se je poklonil Antonio in skočil na kameniti tlak ter odšel ob maleni kanalu. Generalova gondola je odhitela, a Antonio je krenil v ozko uličico, pevajo skozi zobe veselo pesmico. Zaviti je hotel ravno za temen svod, za katerim jo imel svoje stanovanje; ali v tem trenutku se je pojavil pred njim človek redovnik. Antonio se je prestrašil, odstopil nekoliko korakov nazaj iti segnil po meču. »Stoj !<; je zahrešeal redovnik in jo pograbil častnika za roko, »stoj, kukavica! »Vi—i—i, ujoe Cipriano v Benetkah?« je zadrlitel Antonio. Ne imenujmo ujca, izrod, kisi svojimi pregrehami ubil svojo mater, jadno mojo sestro.« Antonio je pobesil oči. Ti si ogleduh desetorice. Vem, da ti je na prsih znak izdajstva. Ti si bil pri Velutiju. Kdo je hil tam v gostih?« Antonio ni odgovoril. »Govori, velim ti!« »Nočem!« je dvignil Antonio ponosno glavo in oko mu je plamtelo kakor risu, »Ah tako-li ?« se je nasmejal redovnik. Ti veš, da bi me beneški inkvizitorji polagali na mu-čeniški stol. Kliči, daj ! pokliči svoje tovariše, ali jih ne pokličeš. Govori, kdo jo bil tam! Kaj se jo govorilo? Ako ne, se jutri najde pismo z dokazi, v katerem žrelu kraj dožejevc palače da dela nakrmil lista. \a t;i napad smo še dolžni odgovora. Morda prid«- na vrsto tudi to. /a danes b»xVnn» reagovati le na jedno očitanje, ker j«- v /ve/i s predmetom temu članku. Amerikanski list nam je očital namreč, d a in i tržaški S I o v e n <* i pričakujemo vse od krone! Y tej izjavi je jasno izražena graja, ker se v tem glasilu negujejo večstoletne ve/i, ki spajajo narod slovenski z vladajočo dinastijo. (i lede na etiško stran razmerja našega naroda do vladajoče dinastije moremo take napade /»vrniti na kratko in jednostavno : d i ua stisko č u t s t v o v a n j e j e stvar — srca!! Notri v srcu, v tem svetišču, je zasnovano tako, da Slovenec ne more drugače, nego da ljubi svojega vladarja in Mu lirani svojo zvestobo. Zato pa odvračamo najodločneje grdo insinnvaeijo, kakor da se Slovenci kažemo dinastičue zato, ker pričakujemo vse od krone. Mi nezamerjanio gospodom slovenskim Amc-rikanom , da so v svobodni republiki zgubili zmi-sel za takov čut, kakoršen spaja narod slovenski z njega vladarjem, ali toliko smemo vendar zahtevati od gospodov, naj vsaj molčanjem spoštujejo to čutstvovanjc in naj ne podtikajo lastnemu narodu, kolikor ga biva na tej izpostavljeni točki ob periferiji slovenske domovine, kakor da tira le spekulacijo se svojim čutstvovanjem. Ali čudno: gospodje Amerikam« so zgubili na svojem potu preko oceana tudi poj m o stališču krone v koiiatltucljoiuillll državi, ali pa smatrajo nas za ignorante, ki nimajo pojma o bitstvu take države! Sicer ne bi nam mogli očitati, kakor da pričakujemo vse od krone — v poplačilo naše lojalnosti. V Avstriji imamo parlament, v katerega pošiljamo svojih zastopnikov in imamo konstitueijo-neluih zakonov! V prvem je torišče, kjer se bijejo borbe za prava naroda! V drugih pa je orožje za to borbo. Od krone same pa ne pričakujemo ničesar, ker nam krona sama v konstitucijonalni državi ničesar dati ne more. Kes je sicer, da s«1 zlasti v Avstriji — ko jim je beda prikipela do vrhunca in si ne vedo več pomagati pred zlobo zlih ljudi) in strank — narodi često obračajo tudi do krone s svojo prošnjo za pomoč in rešitev. Toda narodi ne prosijo krone, da bi jim »kaj dala«, ampak obračajo se zaupljivo tja gori, ker vidijo v vladarju vrh nega zaščitnika zakonov! Oni prosijo le, da bi vladar se svojo visoko voljo prisilil one ki upravljajo državo, da bi točno in vestno vršili obstoječe zakone, za vse jednako in vsem jednako dobrohotno. Gospodje »Amerikani« pa so na svojem potu preko oceana zgubili tudi zminel za zemljepisno po loženje našega naroda. To bi bila praktična stran vzrokov, zakaj da si »odlični gospodje« v Trstu ne zatiskajo oči pred dejstvom, Antonio ('apogrosso krive eekine s tajno družbo. Si-li kedaj videl, kako se zibljejo taki kovači na vogalih med stebri svetega Teodora in Marka na Piaceti ? < Jovori!« »Pri Velutiju?« je pomrmral Antonio jezno, »so bili Hossi, Quirini, de Dominis in Rabata.« »Govori naprej, vse povej!« je rekel redovnik. Dvignil je od mesečine bledo lice, držč še vedno Antonija. »Napivali so smrt Uskokom; — Marieta Quirini je pripravila tajno Rossija, da naj se potrudi, da pride Rabata v Senj, a mene je imono-noval Rabata svojim pobočnikom na prošnjo Volu-lijevo. To je vse.« »Tebe?! — Tebe?!« je zadrhtel redovnik. »Da.« »Dobro!« je nadaljeval Cipriano mirneje, »idi z Rabato, idi v Senj, ali delaj samo, kakor ti bom veleval jaz — tu vešala — tam uskoški nož ! Nil, kukavica!« je završil redovnik in mu je vrgel mošnjo cekinov na tlak, »vzemi, hudobnež, niti republika ne plača bolje. Torej nož ali vešala! A mene nisi videl!« »Hvala Vam, ujee! je pomrmral Antonio, in pobral mošnjo, »nisem Vas videl ni z jednim očesom! Lahko noč!« A redovnik se je bil že zgubil. (Pride še). da jo usoda naša spojena z usodo te monarhije! Ne vemo sicer, da-li nas bodo tuneli gospodje Amerikam«, ali danes ni prostora, da l»i obširneje govorili o tem. Tu torej ne deluje ttika-kov bizantizem, ampak zdravi egoizem. Ako tudi ne bi bilo v nas dinastiškega čutstva, kakor gaje, silil bi nas vendar oni nagon po samoobrani, ki sili vsako bitje na svetu, da se bori za svoj obstanek in za svoje življenje silil bi nas praktični narodni /misel, da smo — Avstrijci. To pa ne involvira nikakovega hizantiznia, kajti mi hočemo živeti kakor zvesti, a tudi kakor svobodni, jednakopravni in j od aa ko veljavni državl jani, pa tudi kakor kakor strogi sodniki in bojevniki o onih in proti onim, ki nosijo v konstitueijonelni državi vso odgovornost za vse grehe, in ki nosijo tudi krivdo, da še danes ne živimo v razmerju, ki bi odgovarjalo svohodno-stnomu naziranju in umovanju o politiškem, narodnem in ljudskem pravu. Da ponovimo torej: povsem nedopustno je, da se v konstitucijonclni državi dinastični čut, oziroma razmerje naroda do krono hoče postavljati v kako zvezo z žalostuo-znano politiško mizerijo v Avstriji. Prerogative krone so jasno označene v konstitucijonclni državi, kakor je jasno določena odgovornost državnikov. Tu ni dvombe, tu ni možno nikako zamenja vanje. Izjavljamo torej v tem hipu, ko zvene po vsej državi, od dola do dola, od koče do palače, harmonični akordi velepomembnega slavja, da vse zlo in vsa krivica, ki jo moramo trpeti po krivdi državnikov, po nedobrohotnosti birokracije ter po tradicijah nesrečne politike, ne moreta udu sit i onega, kar stoji zapisano v srcih in ne moreta potrgati svetih vezi, ki spajajo narod slovenski z n j e g a v I a <1 a r j e m. V tem zmislu se postavljamo tudi mi v krog zvestih narodov, ki se v otroški udanosti spominjajo ravno sedaj, kako je Fran .losi]> — vedno nepremično zvest svojim vladarskim dolžnostim — osivel oh neprestanem delu celega pol sto le tj a in v očetovski ljubezni do vseh svojih narodov. Tu smo — mi ne moremo drugače! Trinajsta skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se jo vršila minolega četrtka v Rihniei. Da-si udeležba ni lula baš obilna, vendar se je skupščina vršila najdostojnojc, kakor zahteva čast to plemenite in prepotrehne institucije naše. Ribnica je bila odičena slavnostno. Pozdravi in odzdravi so bili naj prisrčne j i. Ob 10. uri je bila sv. maša, po maši pa zborovanje. Prvomestnik Tomo Zupan jo otvoril zborovanje, naglašujč potrebo zloge in jedinosti med slovenci v prospeh prepotrehne družbe sv. Cirila in Metoda. Nato je glavni družbeni tajnik, g. župnik A. Z logar obširno poročal o delovanju družbe v mi-nolem letu, ganljivimi besedami opisuje žalostne šolske razmere v obmejnih pokrajinah ter prepri-valno navdušuje za roda čast in rast. Družba šteje sedaj 134 podružnic, Ml me-mešanih, 25 moških in 21) ženskih z 12000 členov. Glavni smoter družbe so dobri šolski zavodi za slovensko mladino, katero potujcujejo v nemških in laških šolah. Teh zavodov je 1(1, in sicer: Zabavišče v Celju, kjer je bilo letos ;IH otrok; zabavišče v Mariboru je vzgojevalo 58 otrok, kar dokazuje, da je tudi v Mariboru mnogo Slovencev, šti r i r a z r o d n a deška šola pri sv. Jakobu v Trstu 225 dečkov; tri raz redna dekliška šola pri s v. .J a kob u v T r s t u 177 dekli e; zabavišče v Roja n u Hl otrok, na G r e t i 51 in v Pevmi 42 otrok. Narodna šola v St. Rupertu pri Velikovcu jo letos v dveh razredih vzgajala 112 otrok; v kratkem se odpre tudi notranja šola, ki bode velikega pomena za koroške Slovence. Prvo zabavišče v Podgori pri Gorici je vzg jalo (51, drugo 51 otrok, »Sloga« v zabaviščih v ulici sv. Klare 7il in v ulici Barzel-lini (57 otrok. Dalje društvo »Sloga« s pomočjo družbe sv, Cirila in Metoda vzdržuje v Gorici slovensko petrazrednieo, ki je letos štela 505 otrok, in zabavišče pod Kostanjevico, kjer je bilo 71 otrok. Dalje vodi gospa Antonija N a-d I i š e k - (» r m e k o v a za h a v i š č e pri s v. Ivanu poleg Trsta in g o s p i e a Dragica (I regoričova zasebno zabavišče v Škoduj u pri Trstu. V prvem je bilo 00, v drugem .'11 ♦ slovenskih otrok. Srce slovensko je veselo vsled napredka naše družbe, dasi z žalostjo konstatujemo, da moramo Slovenci plačevati šole, v katerih se naša mladina potujčiije, a poleg tega še vzdržavati zasebne zavode, da rešimo, kar je mogoče rešiti. To je pre-žalostno koncem lil. stoletja! Da družba pomnoži svoje dohodke, je izdala letos tri knjige: Franc Jožef I., cesar avstrijski«, spisal profesor Fr. Huhad; »Andrej baron Cehovin in »Naš cesar Fran Josip.«, katero je spisal prvomestnik Tomo Zupan. Ta knjižica se dobiva po 1;> kr. izvod. Dalje so užigaliec, katere je založil g. Perdan, doslej donesle družbi 1200 gld.; kava 200 gld., precej tudi nabiralniki, svinčniki in tudi milo obeta dohodkov. Kresovi na čast sv. Cirila in Metoda še niso ugasnili, a tudi razni darovi ne še usahnili. Družbo podpirajo slovenski časopisi, posojilnice in hranilnice, deželni zbor kranjski, obč. zastop ljubljanski in razni zasebniki. Tajnik se je spominjal tudi malih dobrotnikov in prijateljev družbe ter omenjal, da se jo deputacija glavnega odbora dne 2)J. junija poklonila presvetlemu knezu in škofu ljubljanskemu, proseča ga naklonjenosti. Konečno je poročevalec pozival vse zavedne Slovenec, da vsak po svojih močeh moralno in gmotno podpira družbo ter neti ogenj ljubezni in požrtovalnosti za krščansko in narodno vzgojo naše mladine, ter je završil mod živahnim odobravanjem z besedami koroškega pesnika: „Na stražo! — Nn straži naj vsakdo bedi, I >n tujec ne utopi čez mejo! Odslej nam aovragi nobene pedi Zemlje ver odvzeti ne smejo !" (Zvršetek pride). DOPISI. Izpod Nanosa l(i. avgusta. (Z našega letovišča.) [Izv. dop.| Gospod urednik ! Mnogo novic se je nabralo, kar Vam nisem pisal ne sporočil. Naše Razdrto je že do dobre polovice laško. Tako hi namreč mislil, kdor bi slišal smehljanje premnogih letoviščnikov, večinoma Tržačanov, ki vživajo tukaj sveži zrak ter hvalijo dobro vodo; v resnici so pa to potomci (večinoma) Slovencev, ki so se nekoč naselili v Trstu ter slednjič pozabili — kakor je že moda — slovensko govorico. Sploh so mirni in dostojni. Osnovali smo slednjič vendar tudi tukaj gasilno društvo, kateremu sta na čelu gg. Lud. Miehieli in Ivo Trošt; nedostaje nam pa razven golih rok skoro vsega za društveno življenje; seveda najprej največ denarja. Ko mine neznosna vročina, upamo, da se predrami v čilo, mlado življenje, kakor se predrami že maja meseca osnovana, pa ne dosnovana sirarska in mlekarska zadruga, katere začasni snovatelji in odborniki gg. F. Kavčič, M. Premrou in Ivo Trošt že predolgo odlašajo z začetkom. Dal Rog, da nam hladnejša jesen tudi v to dahne nekoliko luči življenja. — Sedaj imamo tukaj inženirje z Dunaja od železniškega ministerstva, ki merijo željno pričakovano železnico iz Ajdovščine v Postojno in z Razdrtega v Divačo; baje pride sem kmalu tudi sam minister, ekse. \Vittek. Možje so Nemci in se čudijo inteligentnosti našega preprostega ljudstva, ki jih, da-si večinoma ne ume jezika, sprejemlje prijazno in uljudno. Nekaterim domačinom že rastejo ušesa, da slišijo žvižgati lukomatijo gotovo že nekaj let naprej. — Naš prce. gosp. župnik A. Pue je zapustil hrenoviško faro tor se šel zdravit na Gorenjsko. Mož je vsled svoje bolezni vreden obžalovanja; težko da okreva kedaj. Da-si kakor duhovnik vse časti vredni mož, zapusti v fari več zlih, nego dobrih spominov, da-si se ga nismo kakor političnega nasjVotniku nikoli bali in zato kakor politik ni nikoli dosegel ničesar, V prihodnje utegne biti drugače, ker je naša gospodarska samostalnost vedno d v o m 1 j i v e j ša. Politični pregled. K položaju. List Reiehswehr prinaša nastopno Črtico o teku razprav v Išlu : (»rof Tinin je zahteval, da se podaljša na-godhcni provizorij, baron BanftV pa, da bi se skle-nila državna pogodba med obema polovicama (kar bi značilo taktično točenje, ali vsaj prvi korak do gospodarskega ločenja). Kaktum je, da v Išlu ni došlo do zbližanja med nazori obeli r>»ini-sterskih predsednikov. — Baron Banffv je predlagal kroni, da naj se sklene trgovinska pogodba, ki naj bi veljala do leta l(.'0;i. Grof Thun zn svojo osebo je proti temu in ko je zadobil prepričanje, da krona v načelu soglaša z Banffvjem v tem pogledu, je grof Thun ponudil demisijo vsega avstrijskega ministerstva. Po najvišem ukazu pa se je izrekel pripravljenega za nadaljna pogajanja na podlagi, kakor jo je predlagal baron Banffv. Ako ta opis v dunajskem listu odgovarja resnici, potom so zadobile prejšnjo vesti znatno korekturo, kajti, ako se imajo pogajanja nadaljevati, potem ni ros, da jo že prišlo do definitivnih sklepov. Posebno korekturo prejšnjo vesti o popolni, definitivni zmagi ogerskega stališča in žnjim spojene avstrijske obstrukeije nad grofom Thunom se nam zdi v dejstvu, da zadnja poročila ne črhnejo ni besedice več o odpravi jezikovnih naredeb. Gori rečeni dunajski list poroča tudi, da se pripisuje velika važnost konferencam, ki so so vršile med nomškoliberalnim ministrom Harnreitherjoni in finančnim ministrom d.rom Kaizlom. Po takem je možno misliti, da vlada hoče obnoviti svoje napore za kako sporazumljenje med Nemci in Čehi. To domnevanje zadobiva neko verjetnost po dejstvu, da je minister Biirnreither hitel posvetovati se z bivšim predsednikom zbornice Chlumetzkvm, bivši ministerski predsednik Gautsch pa so je posvetoval z raznimi členi liberalnega veleposestva. Praška »Politik« sodi jako skeptično o teh naporih v dosego zopetnega parlamentarnega delovanja v Avstriji. Pravi namreč: »Vedno in vedno si moramo staviti vprašanje: kaj hočejo doseči zo-potnim sklicanjem parlamenta ? Denimo, da grof Thun najde pot, po kateri bi mogel rešiti formalno vprašanje, kako odpraviti jezikovne naredbo in jih nadomestiti z zakonom, toda, ali ne bi potom obstrukcija obnovila viharje proti jezikovnemu zakonu samemu ? ! Naj primemo stvar od katerisibodi strani, to uverjenjc estane, da s sedanjim parlamentom ni o d praviti n i č e s a r v e č.« Mi ne bi mogli trditi, da nima prav praški list. Ako bi bil jezikovni zakon tak, da bi vsaj deloma ugajal Slovanom, bodo obstruirali NVolff in družba; v nasprotnem slučaju pa je več nego gotovo, da bi Cehi uprizorili odpor, kakoršnega morda še ni videl naš parlament. Po vsem tem moremo reči, da sta Banft'v-Golucho\vski se svojo »zmago« v Išlu — ako se res sme govoriti o kaki zmagi — bore malo storila za omogočenje parlamentarne rešitve pogodbe v avstrijskem parlamentu. Trgovina Avstro - Ogerske. Statistični izkaz trgovine avstrijsko - ogerskega carinarskega obsežja z inozemstvom v letu 1 (>milijonov goldinarjev. Prejšnje leto je znašal izvoz 14f>*l milijonov kvintalov v vrednosti 774 milijonov goldinarjev. Uvoz žlahtnih kovin in kovanega denarja je znašalOiM) milijonov goldinarjev ; prejšnje leto t>8*H. Izvoz 51*7 milijonov proti 42'5 v prejšnjem letu. Sestanek mej carjem Nikolajem in cesarjem Viljelmom? Iz Berolina javljajo, da je došla tjakaj vest, da se ruski car in nemški cesar prve dni septembra snideta na ruskih posestvih nemškega kancelarja Hohcnlohe; cesar Vi-ljelm da pride tja na lov, a ob tej priliki da pride tudi carska dvojica ruska. Neki angleški list pravi, da je cesar Viljclm izrekel željo po tem sestanku in sicer v ta namen, da potolaži carja Nikolaja ozirom na njegovo (Viljelmovo) potovanje v Palestino. Berolinska brzojavka pa sama dvomi na resničnosti te vesti. Domače vesti. Oijte in strmite!! I>a: strmite! Tudi mi smo menili, da smo se že odvadili strmenju, kajti doživeli smo v Trstu že marsikaj: bolj in manj hudega tobaka. Ali -»Pieeolo« od minolega ponedeljka nas je presenetil vendar, kajti dvomimo, dali bi se smelo kje drugje na svetu tako očitno norec briti iz ugleda države in njenih organov, kakor je to storil rečeni list v neki, vrhu vsega še popolnoma izmišljeni notici!! Iz tega je sklepati absolutno gotovostjo o grdem namenu te notice. Pieeolo« pripoveduje, kako je minolo nedeljo po 4. uri popoludne tržaški svotiljnik naznanjal prihod vojno ladij e nepoznane barvo. Ob 7. uri pa se jo premonil znak na svetiljniku in zaplnpolala je'na istem italijanska zastava s križem. To je naznanjalo torej, da se je vojna ladija prijavila kakor italijanska vojna ladija. Večina ljudstva tam v bližini je hitro zapazila to znamenje in kmalo so bila polna vsa obrežja. Vse je bilo radovedno, da-li vojna ladija vstopi v pristanišče. In ros se jo ladija približala na 1000 korakov od svetiljniku in zdelo se je, da so gotovo zasidra. V kopališču Fontana jo vso kričalo veselo: O k 1 o p n i e a it a-lijanska! Vso so je gnetlo na one strani, kjer se je moglo videti bolje. Med tem se je več pristaniških častnikov vrglo naglo v parado, ter stopilo v barko, da pojdejo nasproti vojni ladiji italijanski. Pozdravna baterija pri svetiljniku se je že pripravila, da bi oddala pozdravne strele, ali čim je italijanska ladija zagledala barko častnikov, jim je obrnila hrbet in jo zginula naglo. Kakor rečeno: vsa ta zgodba je izmišljena od prve do zadnje besede v očevidni namen, da se smešijo avstrijske oblasti in da kaže na kontrast mej tem, kako hladno so Tržačani pred par dnevi gledali na avstrijsko vojno mornarico, in mej tem, kako prisrčno bi bili vsprejeli italijansko vojno vojno ladijo. In naše državne oblasti požirajo vse take im-pertinenoe! Pa ne strmi človek, če ne moreš! Občinske volitve v Voloskem. Dovršeno je. Pričakovalo se je veliko ljute borbe, a bil je le soglasen pojav narodno zavesti v Istri. Kdor je Sitni »Pieeolo« in njegova renomiranja, meniti jo moral, da so našemu Voloskemu bliža nova 6ra italijanskega gospodstva; meniti je moral, da to pot italijanski stranki no treba dražega, nego da se spusti veselo v boj in zmaga jej jo zagotovljena ! Le jeden sunek in hrvatskega «zlogospodarstva« ne bode več. Volosko pa se povrne »all'antico«, torej stori korak v nasprotni smčri, nego koraka ostali napredni svet. Da, laška glasila so uverjala, da to pot pojde zares na občinskih volitvah v Voloskeiu, kajti — tako so zatrjala — vse je že sito hrvatskega gospodarstva. In prišel je dan volitve, dan obračuna, dan boja, ki naj bi postal dan italijanaške renčsance na Voloskem — prišel je in donesel najsijajneji vspeli — hrvatski stranki?! Da, to je bil obračun, a ne mod Italijani in Hrvati, pač pa med hrvatskimi voditelji in hrvatskimi občani, a poslednji so na soglasen in sijajen način izrekli prvim svoje brezpogojno zaupanje, iz volivši jednoglasno v vseh treh razredih — hrvatske kandidate! In »Pieeolo« je molčal o teh volitvah, kakor da ga ni; le nekega večera tam v nekem kotičku je vzdihnil nekaj o nekem protestu. Od kodi ta skok laško klike od nebrzdane bojevitosti do — abstinence, do sklepa za neudeležbo na volitvah? Vprašate? Prav imate: vzrok je bil tako malenkosten, da bi se ga morala sramovati resna stranka, ako ima količkaj vere v svojo stvar. Peščica Ne m e e v v O p a t i j i je baje odrekla Italijanom sodelovanje in laška samozavest jo skopnela hitreje, nego kopni kopiček snega na pomladanjem solncu!! (Nemci so se menda sramovali sodelovati s stranko, v kateri ima besedo jeden — Krstić). Ta dogodek je značilen za razmere po vsej Istri in je drastičen dokaz za to, da italijanska stranka nima nikakega naslova za gospodstvo v Istri. Kajti ista je sama iz sebe — nič. Vzemite jej državno birokracijo, vzemite jej visoko protekcijo vlade in vzemite jej zavezništvo Nemcev, pa bodete videli — kakor drastično kaže voloski slučaj — četico, ki je obnemogla tako, da si ne upa niti v boj. Ros jo torej, kar smo rekli že tolikokrat! : Italijani v Istri so ničla, kateri daje veljavo ona poznana jednojka, ki zvesto stoji pred njo. < >d-maknite to jednojko iu ostane Vam ničla! Vrlini občinarjem na Voloskem pa čestitamo na sijajnem vspeliu. Živeli volilei! Živela poštena hrvatsko-slovenska stvar v Istri ! So jedcu krat ij. 11» tiskovnega zakona. Nedavno temu so blagoslovili v I'ragi neki most. Na tej slavnosti v Pragi jo govoril tudi župan pražki, dr. Podlipnv. Govoril je seveda navdušeno, kakor navadno. Istotako navadna pa je perfidnost nemškonaoijonalnih listov, da slovanskim govorom o raznih prilikah podtikajo grdili, odijoznih namenov. Tako se je zgodilo tudi z omenjenim govorom dra. Podlipnoga. In sicer v Wolffovi ()stdoutsche Rundschau«. Gosp. Podlipnv je poslal popravek. Z ozirom tia poznana svojstva NVoltFijaneev in na hrez-vostnost, ki je tem prusjakoin v načelo o izbiranju sredstev v borbi proti Slovanom, je imel dr. Podlipnv gotovo sto razlogov do menenja, da Ost-deutflohe Rundschau« ne priobči priposlaucga jej popravka, ako no bode prisiljena pripomočki, kijih ponuja tiskovni zakon. ('o kje torej, videlo se je potrebno v tem slučaju, da se zagrozi s 5;- Ali zgodilo se je čudo: »Ostdeutschc Rundschau« jo priobčila doposlani jej popravek! Vtem popravku pa je bilo to drugo veliko čudo, da čujte vsi Slovenci gori do Tolmina! — se v njem nikdo ni skliceval na oni glasoviti It' tiskovnega zakona! Ako so opravili torej brez tega med sovražniki, menimo, da bi lahko opravili brez istega tudi Slovenci, ko imajo posla s prijatelji! Iz (»01'Ice nam poročajo, da se je poročevalec »Mattinov« o slavnosti v Branici predstavil gosp. Jacobiju z vizitnioo neke jako visoko osebe iz Trsta. Nadalje nam poročajo iz Gorice, da se oni gospodje, ki so zagrešili nezaslišano postopanje proti poročevalcu »Soče«, trudijo sedaj, kako bi zvalili krivdo na toga ali onega iu bi predstavili vso stvar v milejši luči. Naj se le zvijajo, nič jim ne pomaga. Grešili so na račun staroslavne slovenske pohlevnosti in oslovske potrpežljivosti. Ker je Slovenec do sedaj mirno utikal v žep vsako moralno pljusko, ako je došla od više osebe, menili so, da jo utakne tudi sedaj. To zanašanje na slovensko ponižnost je glavni krivec na drznem preziranju slovenskega novinstva in narodnega značaja pokrajine povodom slavnosti v Branici. O stvari se bode govorilo še. »Le sili se mlaja!« Pišejo nam: Minoli teden som bila na pošti pri javnem vrtu (Giardino ptibblieo). Prišedša tja, pomolila sem uradnici brzojav, vprašaje v slovenskem jeziku, koliko da je plačati. Odgovor je bil: »venti soldi.« Vprašala sem jo: »Kaj ne znate slovenski, da mi odgovarjate v laškem jeziku na slovensko vprašanje?« Gospodičina, ki nadomestuje uradnika, je vstala vsa razburjena; prišlo jo še troje oseb, namreč urada načelnik, en uradnik in še ona gospodičina in ti so izjavili: »Dokler ne boderno prisiljeni, ne bodemo govorili slovenski!!« Tako so vedejo gospoda, kakor bi ne imeli nobenega gospodarja nad seboj ! ? Radovedna sem, bodo li dotični ki povišani zaradi tega res junaškega« odgovora?! Slovenka. Odbor »Kmetijske in vrtnarske družbe /a Trst lil okolico« bode imel svojo redno sejo v petek dne 11). t. m. zvečer ob 7. uri v svoji pisarni via Geppa št. 14, I. nadstr. Doneski moški podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu. Gosp. Jos. Komparc je nabral pri pogrebu pokoj. V. M. (i gl. 50 nvč. Gospića A nt. Carga na veselici »Slov. pevskega društva« v Divači je nabrala 4 gl. .05 nvč,, dodal Dagomir Nabergoj ;J5 nvč. iu dekleta na Vrdcli 52 nove. V Lonjerju »pri županu« na »likofu« 1 gl. 90 nč. Za zastavo pevskega društva > llajdrih« na Prošeku so darovali nadalje sedeči gg.: Kari Naehtigal - gl., Jakob Stoka - gl., Jos. Koren 1 gl. 50 nvč., Janez Ukmar 1 gl., J. Razlag 1 gl., Jožefa Štrukelj 1 gl. Prisrčna hvala vsem darovalcem; priporočamo se za nadaljne doneske, ODBOR. Slavnost na Prošeku. Odbor pevskega društva »Hajtlrih« nam javlja, da bodo na slavnostnem koncertu pevska društva nastopala v istem redu, kakor so priglase. Ako pa bi se primerilo, da se •Ive društvi priglasiti z jednako pesmijo, poli Itodeti skupno. Toliko v pojasnilo, da ne ImmIc »znoje nikakih prigovorov. Opozarja so še enkrat, da je «*as za priglašenje do "*0. t. m. ter da se |h »znoja priglaAenja ne ImmIo poštovala vee. ..Dcr Siiileii". Organ tur die politisohen, enlturollen und \virtsohafllielicn Intoressen der Kroaten und Slovenen. Prejeli smo 4. Številko tega lista. Tudi ta je pomnožena s prilogo. \*>e-l»ina jo s I odera: Slovanska vzajemnost (kako jo razlagati v smislu govora drž. poslanca dr. Fer-jančie-a na učiteljskem zborovanju v Ljubljani); Občina in politika, ali brezpravne razmere v Istri (temeljit članek odličnega rodoljuba Iz Istre); Nadalje vanjo zborovanja slovenskih odvetnikov, notarjev proti praškemu višemu sodišču. Daljo obsega list razno zanimive novice iz Štajerske, Koroške«, Kranjske (obširen opis zborovanja slovenskega učiteljstva) : Novosti iz Hrvatske, Istrije, Dalmacije, llosno in IIcreegovine«. Mej raznoterostmi je članek Hrvatska politika«, posnetek iz hrvatskega tednika v Dubrovniku Crvena Hrvatska«. Ker jo ta list, kakor obče priznano, živo potreben Slovencem in Hrvatom v sedanji žalostni politični dobi, mora vsaki pravi rodoljub smatrati za svojo dolžnost, da podpira ta list posvojili močeh, kar stori najprvo in najlaglje s tem, da postane naročnik. Naročnina znaša od avgusta dokonča leta s a m o eden goldinar. IT r o d n i š t v o i n upravni št v o: Dunaj I. Plan ken g as s o 4. Izpred sodišča. 221etna kuharica Ivanka Ziperinann je stala včeraj pred deželnim sodiščem, obtožena radi tatvine raznih kuhinjskih predmetov in drugih rečij. Toda branila se je nekam dobro, češ, da se je hotela le šaliti ter da mnogo drugih stvarij niti videla ni. Ker njena krivda ni bila dokazana popolnoma, so jo sodniki rešili obtožbe. Polil a,je na jo/a. 1'rišedši od tlela domov jel se je mož mirno umivati v škafu vode, žena pa jo iz ničevih vzrokov brusila nepretrgoma svoj jezik nanj. Slednjič se je možu vendar preneumno zdelo, poslušati v jednomer te prazne prepovedi in prijel jo za škaf ter ga zasmodil v ženo. Gorka jeza žene se je menda ohladila po aplikaciji takega zdravljenja. I" ZOr-nI ti. 22-letni zidar Josip F. iz sv. M. Magd. št. 21 počel je, vsled nosporazumljenja z družino, pobijati po hiši, kar mu je prišlo pod roke, provzročivši svojim starišem s tem lf> gld. škode, in vrhu tega je ošteval razžaljivimi besedami svojega očeta Valentina. Nov sport. Že večkrat so mu je posrečilo. Napravil so jo bolanega kje na cesti ter je s tem zavel usmiljene ljudi, da so nabirali denar zanj. Včeraj je zopet poskusil, da bi dobil na tak način za zajutrek. Toda s časom se je spoznalo ptička in usmilila se ga jo včeraj le straža, ki gaje sprovedla pod streho, da ozdravi od namišljene bolezni. Koledar. Danes v sredo 17. avgusta: l.iberat, m.; Benedikta, op. Jutri v četrtek 18. avgusta : Helena, kraljica; Egapit, muč. Solnčni: ! Lunin: Izhod ol> 4. uri 47 min. Izhod ob 4. uri 4(i min. Zahod „ 7. „ 1!> „ Zahod „ li. „ ,r>8 „ Ta je 34. teden. Danes je 228. dan tega leta, imamo torej Je 137 dni. Različne vesti. Boji se številke 13. V Osieku jo dobil nekt fijaker št. UJ, katera ni bila skozi 2 leti podeljena nikomur. K malo potem je prišel fijaker na policijo s prošnjo, naj se mu da druga številka, ker je poskusil na svojo žalost, tla so ljudje nočejo voziti v kočiji z številko lih V potrdilo tega navedel je več eklatantnih slučajev. Policiji ni ostalo drugo, nego da podeli siromaku drugo številko. Čudna stava. Neki angležki posestnik, Mr. < i razuman v Spaldingu, je stavil z nekim gospodom iz Lincoloshire-a za 1000 funtov šterlinov, da no zapusti svoje spalne sobe skozi sedem let. Ta čudakovič, ki je v najboljših letih, jo že nastopil svoj dobrovoljni zatvor. Gospodarstvo je prepustil svojim sinovom. V ostalem misli, da more tudi v zatišju svoje spalne sobe igrati neko ulogo. Dosegel je vsaj to — da svet govori o njem. Zadnje vesti. Praga 17. »Politik je dobila poi •očilo, da ni res, da bi bila nasprostva med grofom Thunom baronom HanffVjem. V Išlu sta le stavila svojo predloge. Tesar pa se ni odločil ni za jodnega ni za druzega, ampak je h' vsjmkI-bujal obe vladi, da najdeti kako pot za sporazum-Ijenje. Potem sta določila grof Thuii in baron llantlV, da bosta nadaljevala pogajanja. Nezniisel je torej, ako se govori, '— 8'— Pomaranče mesinske.........—*— —*— Mandeljni dalmatinski..... „ —.— —*— Bari...........88.— 89-— Pinjoli........... „ 78*— 80 — Rožiči dalmatinski....... „ —*— —*— „ pulješki........ „ —*— —*— Smokve puljeSke....... „ —*— —*— „ grške v vencih..... „ 17*— 17'50 Hiillaiiiae.......... „ 54*— 57*— Vamnerli novi........ „ 30*— 31*— C Hlebe..........................40*— 42*— Poleiiovke, srednje velikosti ... „ 44*— 45.— ., velike....... ., • -•— —*— Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Malcanton štv. 2. Bogat izbor čevljev za if»s|MMle. irospe hi otroke. Del o solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. |OKXO OLJA Zaloga na debelo in na drobno. Poslljjitve le o