Glas zaveznikov
Leto I - St. 134
Injj ormacijski dnevnik A. L S.
Cena 2 liri
TRST, petek 23. novembra 1945
ORaJJNISTVO t Vis 8. Peilloo 8 • Telefon fe. 83854 la 84448
OGLASI : Gena. za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski U' 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 86), objave L 8, finančni in pravni 'glasi L>. 12. V vsebini Usta tekstni oglasi) L 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. L, Societi per ta Pubbllciti in Italla, Trst, vla Silvio Pelllco št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale I* 4). Rokopisov ne vračamo.
BRITANSKA ZUNANJEPOLITIČNA DEBATA
POTREBA PO VEČJEM ZAUPANJU
Attlee o washingtonskem sestanku in osnovni mednarodni problematiki - Odločne in odkrite besede bivšega zunanjega ministra Edena
London, 23. novembra
Včeraj zvečer je v poslanski zbornici v teku razprave o zunanji politiki govoril ministrski predsednik Attlee. V svojem govoru je omenil, da so bili ivdshingtonski razgovori o atomski bombi na njegovo pobudo.
Nobene možnosti nadzorstva
Attee je opomnil, da atomska bomba ne predstavlja zadnje besede v uničevanju in da v primeru, da se narodom ne posreči vzposta viti taksnega medsebojnega zaupar nja, zaradi kakršnega bi postala vojna neizogibna, bi takoj sledila uporaba atomske sile v vojne namene, kar bi povzročilo uničenje velikih mest, smrt milijonov ljudi in vrnitev naše civilizacije v barbarstvo. Opozoril je, da ni nobenega zaščitnega sredstva, s katerim bi mogli nadzorovati proizvodnjo atomskega orožja s strani države, ki ima napadalne namene. Pozival je k medsebojnemu izmenjavanju poročil o bodočih razkritjih, ki bi lahko služila v vojne namene.
«Pravim - če se bomo odločili!»
V izjavi, da je treba popolno mednarodno zaupanje, ki je ie napravilo' Vojno med veliko Britanijo in Združenirrii državami nemogočo, razSiriti na ves svet, je Attlee dodal, da predstavlja večje zaupanje in razvoj varnostnih ukrepov potrebne pogoje, da bo mogoče naznaniti svetu način za izdelovanje atomske bombe.
Potrebno bi bito mnogo časa za razširitev znanja o že izboljšanem atomskem postopku in Attlee ne vidi nobenega razloga, da bi moral le en. sam narod razSirjevati to znanje.
«V načrtu imamo — je dejal Attlee — sestanek organizacije Združenih narodov, v kateri imamo orodje, ki bo prisililo k spoštovanju zakona in preprečilo vojno, če se bomo odločili, da ga uporabimo. Pravim, «če se bomo odločili», kajti zdi se mi, da je tukaj bistvo problema. Na enak način, kot ne more brez dobre volje vseh uspevati noben sistem nadzorstva nad oboroževanjem, enako ne more priti do sklepa tudi nobena mednarod-■ na organizacija, pa naj bo njena sestava Se tako popolna, če narodi ne bodo odločeni, da vojne ali Strašila z vojno ne uporabljajo kot orodja svoje politike. Enako tudi ne če se ne bodo odločili, da vzpostavijo med seboj taksne odnoSaje medsebojnega zaupanja, da bi oborožena reSitev njihovih problemov postala nepotrebna. Ker predstavlja taksno zaupanje edino dejansko reSitev tragičnega problema, pred katerim mora svet po sili stati, ne smemo opustiti ali prezreti nobenega načina, da bi do njega ne priSli, Pravim, da je medsebojno zaupanje potrebno, moram, pa tudi opozoriti, da je na obSirnih področjih sveta bilo to zaupanje že vzpostavljeno. Vojna med nami in na-Simi dominioni je izključena. Enako je izključena vojna med Veliko Britanijo in Kanado ali katerim koli izmed dominionov in med Združenimi državami. Mislim, da bi bila dolžnost vseh državnikov, da to zaupanje raztegnejo na. ves svet».
Most med zavezniki
Attlee je nato dejal, da je imela ivashingtonska izjava namen, da poveča medsebojno zaupanje. Veliko političnih opazovalcev je ameriški sestanek označevalo kot prvi korak k ustvaritvi trdnega mostu med vzhodnimi in zahodnimi zavezniki.
Attlee je omenil, da v ivashing-tonskem komunikeju Združene države, Kanada in Velika Britanija izjavljajo, da so pripravljene zamenjavati osnovna znanstvena odkritja in . organizirati zamenjavanje znanstvenikov z narodi, ki so pri-pravljeni dati po svoji strani enake ugodnosti. Dalje je izjavil, da odkritij n& bo mogoče verjetno Se leta in leta izkoriščati za industrijsko uporabo atomske sile,
Nato je ministrski predsednik bpratol; ali bi bilo pametno, \odkriti tajnost vsemu svetu, dokler ne bo nova mirovna ustahovač Združenih ***ado»mo{)atovljena..t>L'mčela' učilu
kovito delovati. «Po naSem mnenju bi to lahko storili Sele takrat, ko bi medsebojno zaupanje postalo močnejše in ko bi varnostni ukrepi da-jali večje jamstvo za učinkovitosti>.
Attlee je potem podčrtal dejstvo, da se pozornost svetovne javnosti ne sme osredotočiti samo na atomsko silo, ampak na vse vrste orožja, ki jih je mogoče uporabiti za uničevanje v velikem obsegu in ki se jih ne sme dopustiti kot dovoljene vrste orožja.
«Upum, da bo ves svet prevzela misel o pravilnosti teh načel in da bodo Združeni narodi sprejeli predloge, ki smo jih sprejeli, da se atomska sila uporabi v korist miru in da se uporaba znanosti v vojne namene prepove. Naslednji korak bodo storili Združeni narodi na prihodnjem zasedanjui).
Sumničenja
Anthony Eden, bivši zunanji minister, ki se je udeležil razprave, je dejal, da bi bilo treba pre gledati listino Združenih narodov v luči odkritij atomske sile; posebno bi bilo potrebno pregledati način ugovora, ki predstavlja nesoglasje v modernem svetu.
.Nihče ne bo tajil — je dejal Eden — da se je v zadnjih časih poovečalo sumničenje in nezaupanje med Sovjetsko zvezo in med drugimi velikimi zmagovalci: Združenimi državami in nami. Vsi obdelujemo to stanje. Ce sem napravil te opazke, upam, da bodo ra-šumeli, da pih je napravil mož, ki je bil in je tudi zdaj prepričan, tla je bodoči mir na svetu odvisen C d sporazuma med nami, Združe Umi državami in Sovjetsko zvezo.
.Poizkusimo pogledati — je dejal Eden — v čem obstojijo ta sumničenja. Cital sem nekatere izjave sovjetskega tiska in radio Moskve*.
Eden je nato navedel neko sovjetsko izjavo, ki trdi, .da stoji reakoionarni britanski, ameriški in francoski tisk na stališču, da je treba Sovjetsko zvezo izključiti od soudeležbe pri vseh evropskih ze-devah. »Brez oklevanja trdim, da nobena pismena izjava ne bi mogla biti bolj oddaljena od resnice, bolj nasprotna čustvom prebivalstva te dežele ln v bolj odkritem nesoglasju s ,tem, kar hočemo ln za kar smo vsi pripravljeni delovati. Resnično ne moremo razumeti, kaj naj pomeni to sovjetsko opozicijsko stališče proti temu, kar označujejo kot zahodni blok. Želimo sl polnega sovjetskega sodelovanja pri svetovnih zadevah na osnovi enakosti.
Zahodni blok
Poglejmo torei — je nadaljeval Eden — v čem obstoji ta zahodni blok, četudi mislim, da zdaj za to ni primeren trenotek. Mnogokrat so mi sovjetski državniki
pripovedovati tudi Churchillu, o potrebi po varnosti ln prijateljskih odnošajlh z njihovimi sosedi. Mi nismo o tej potrebi nikoli razpravljali. Sovjeti ao šli pri sklepanju pogodb s skoraj vsemi svojimi aose-
«Poznam odgovor!»
di zelo daleč. V nekaterih primerih — glej Madžarsko — ao prišli do takšne gospodarake enotnosti, ki je neprimerno tesnejša, kot smo si jo mi kdaj koli predstavljali med nami in našimi zahodnimi sosedi. Proti komu sklepajo Sovjeti vse te pogodbe? Poznam odgovor: pro-
ti možnosti ponovnega oživljenja nemških načrtov, ker Sovjetska zveza ni prepričana, kot tudi nekateri v tej deželi, da je nacistični duh popolnoma mrtev.
x Cenzuro je treba odpraviti
Vsi sporazumi, ki bi jih mi sklenili z zahodnimi državami, bodo dopolnilo sporazumov, ki jih bo Sovjetska zveza sklenila na vzhodu. V nobenem primeru ne bodo ti sporazumi naperjeni proti Sovjetski zvezi bolj, kakor njeni sporazumi s sosedi proti nam. Vemo, da niso sovjetski sporazumi naperjeni proti nam in zato nam ni treba niti zagotavljati Sovjetske zveze, da naši sporazumi niso naperjeni proti njej.
V naši državi poznamo gorečo željo, da bi bili s Sovjetsko zvezo v prav tako prisrčnem prijateljstvu, kakor smo z Združenimi državami. Vendar ima to prijate-stvo zapreke, o katerih mislim, .da moram govoriti. Težko je dobiti vesti o Sovjetski zvezi in o ozemljih, ki jih ona nadzira. Primer takšnega stanja imamo v nedavnem poročilu, ki so ga poslali Molotovu dopisniki anglo-ameriških listov v Moskvi. Prosil bi naše sovjetske prijatelje, naj verjamejo, da ne bi mogli bolje pomagati resničnemu razumevanju med našima državama, kot če /dovolijo tujim dopisnikom v Sovjetski zvezi
in na. ozemljih, ki so pod njenim nadzorstvom, isto popolno svobodo, ki jo imajo pri nas sovjetski dopisniki. Moramo se medsebojno spoznavati. To pa je odvisno od svobode tiska in poročil, ki morajo prihajati čez meje držav. Porušite vse te cenzurne pregrade in v tre-notku boste razpršili vse črn« oblake nezaupanja!*
Kaj se dogaja v Grčiji?
O dogodkih v Perziji je Eden dejal: «Z zaskrbljenostjo smo čitali poročila o dogodkih v Perziji, kjer so nastali nemiri v severozahodnih pokrajinah: teheranska vlada je poslala tja čete, da bi te nemire zatrle, vendar sovjetske oblasti niso dovolile četam vstopa v ozemlje, kjer so nemiri. Povedati moram, da takšno ravnanje ni v skladu z anglosovjetskim dogovorom iz leta 1932 ter s teheransko izjavo iz 1. 1943».
Nato je Eden spraševal, kaj se prav za dogača v Grčji:	«Težke so
vesti o preložitvi plebiscita o grškem ustavnem vprašanju. Ta preložitev je v nasprlotju v obljubami, ki smo jih dali grškemu kralju. Takrat smo mislili, da bi se moral plebiscit izvesti čim prej; dve ali tri leta ni »čim prej*.
Govoreč o atomski bombi je Eden dejal, da vidi rešitev samo v popolni opustitvi vseh dosedanjih britanskih pogledov na suverenost. Poizkušali smo se na neki način iznebiti naoionalizmov. Ze zdaj se moramo lotiti tega posla.
V svojem govoru je Eden večkrat nastopil kot izredno močan zagovornik mednarodnega sodelovanja; pokazal se je večji inter-naclonalec kot je sedanja laburistična vlada.
Na vprašanja, če bodo Sovjetsko zvezo obvestili o razgovorih v Washlhgtonu, je Eden dejal , da
Zahteve perzijske vlade
Ne vmeša vanj e v notranje zadeve in svoboda kre-tanja vojaških sil - Propaganda moskovskega tiska in radija - Britanska vlada bo zaščitila svoje koristi
London, 23. novembra Perzijski ministrski predsednik Ibrahim Hakiml je v torek izjavil na tajnem zasedanju perzijskega parlamenta, da perzijska vlada zahteva, da se zavezniške sile ne vmešavajo v njene notranje zade--ve. Istočasno je zahteval polno svobodo kretanja za perzijske sile, da tako zavarujejo varnost države.
Agencija »Reuter* je sporočila to Izjavo dan po odgovoru, ki sta ga dala ameriški in angleški zunanji minister o položaju, nastalem zaradi zadržanja Sovjetov, ki hočejo preprečiti perzijskem četam vkorakanje v Aserbejdžan, da bi tam rana prispela tudi novica, da je perzijska vlada sklenila poslati v Moskvo posebno misijo.
K ozirom na Izjave, ki jih je sovjetska vlada že večkrat javno podala in v katerih je odklanjala načelo vmešavanja v notranje zadeve samostojnih držav, perzijska vlada željno pričakuje, da bi do-znala sovjetski odgovor na značilne ' pritožbe, ki jih Je uradno vložila pri vladah v Londonu in Washingtonu.
Doslej Moskva še ni dala nobene uradne izjave, čeprav sovjetski tisk in radio nadaljujeta s propagando, ki govori o zatiranju politične svobode s strani perzijske osrednje vlade.
Britanski zunanji minister je v spodnji zbornici izjavil, da poteka umik britanskih čet iz Perzije na so to storili že prej, preden so bili I podlagi prejšnjih dogovorov v redu. t; razgovori končani.	| Trenotno se britanske čete umikajo
Iz krajev v okrožju Kermanškaha (zahodna Perzija). To premikanje bo v kratkem zaključeno. S tem bo večina britanskih čet, ki so bile ob koncu vojne z Japonsko v Iranu, odstranjena. Preostalo manjše število čet bodo	premen ili v
jugozahodne kraje države. Ostali bodo samo vojaki, ki so zaposleni pri razstavljanju vojaških naprav in skladišč.
Na vprašanje konservativca »lr John Mellora je Bevln odgovoril: «Znano mi je, da se je neka politična skupina, ki neti nemire za dosego avtonomije v Aserbejdžanu (severozahodna perzijska pokrajina), poslužila sile proti perzijski vladi. Nasilno Je osvojila železniško postajo v Mianehu,
V preteklosti je bilo perzijski vladi težko vzpostavili red v severnem, delu države, ker zaradi prisotnosti sovjetskih sil v teh pokrajinah ni mogla svobodno premikati čet. Znano ml je, da vlada ne želi, da bi se v sedanjem primeru onemogočalo pošiljanje čet v kraje, kjer je nastop vojakov potreben.
Konservativec MacLaan je vprašal Bevlna, če lahko z ozirom na zadnji razvoj ponovi zagotovilo, ki ga je dal 6. Junija Eden, ki je izjavil, da ima britanska vlada v vsakršnih okoliščinah namen, da obvaruje koristi Britanskega Imperija v vzhodni Perziji In na področju Perzijskega zaliva. Bevin Je odgovoril, da Ima britanska vlada namen, da obvaruje britanske koristi v vsakršnem delu sveta.
ZAPISKI
Regent Damaskinos dokončno odstopil
Ostavko je začasno umaknil le zaradi tega,, da je lahko prisegla nova vlada
Atene, 23. novembra Nadškof Damaskinos je izjavil, da bo nepreklicno podal
kralja Jurija, ki Jo Je Imel za preklic mandata, ki mu je bil poverjen decembra lanskega leta. po-
pripovedovali in mislim, da so | Sophoulis, po poslanici grškega
ostavko kot regent Grčije. Gr- j slal bivšemu ministrskemu pred škemu narodu bo podal po sebno izjavo. Svojo odločitev je Damaskinos sporočil na tiskovni konferenci, takoj po prisegi članov nove vlade. Izvedeli smo, da je umaknil svojo ostavko v sredo ponoči samo zaradi tega, da je lahko prisegla nova vlada.
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je prisegla nova grška vlada, ki ji predseduje Temistokles Sophoulis.
Prisego je položile, nadškofu Da-maskinosu, ne pa bivšemu ministrskemu predsedniku Kanello-poulosu, kot so napovedovala poročila, ki so prispela včeraj iz Aten.
Nadškof Damaskinos je, kot je izjavil novi ministrski predsednik
Ttalijrtnslm kriza Avstrijska zahteva Odstop liberalcev
Rim, 23. novembra Tajništvo italijanske liberalne stranke javlja; «Zvečer ob 22.30 se je sestal izvršni odbor italijanske liberalne stranke. Po končanem sestanku so liberalni člani vlade sporočili ministrskemu predsedniku svojo ostavko. Ostavko Je sporočil ministrskemu predsedniku tudi finančni minister senator Federico Ricci».
Portugalska opozicija
za svobodo in demokracijo
Lisbona, 23. novembra Portugalsko opozicionalno gibanje je razširilo izjavo, v kateri pravi, da bo nadaljevalo boj za (ljudsko svobodo im demokracijo na ’ Portugalskem. Opozicija . zanikuje izjavo notranjega ministra čes, da je bila opoziciji dana možnost nadzorstva nad štetjem glasov. Izjava tudi trdi, da bi bilo število oseb, ki so šle na volišča, precej nižje od števila, ki je bilo uradno objavljeno, če bi opozicija imela možnost, da bi nadzorovala volitve. Opozicija trdi, da j« bil povprečni odstotek volllcev največ 25, dočlm je vlada objavila, da je glasovalo 60% volivcev.
Papež bo izdal okrožnico
, London, 28. novembra Dopisnik Usta «News Cronlcle* poroča iz Rima, da bo papež v začetku prihodnjega leta izdal okrožnico, v kateri bo navedel temelje, na katerih mora biti osnovan trajni mir na svetu. Okrožnica bo pozivala k medsebojnemu mednarodnemu razumevanju, k spoštovanju malih narodov In 'k pravici za vse narode. Verjetno bo omenila nevarnosti, ki bj jih utegnila imeti atomska bomba za vse Človeštvom
Celovec, 23. novembra
Agencija »Reuter* je v sredo javila, da bo prva zahteva nove avstrijske vlade v pogledu volitev, ki bodo prihodnjo nedeljo, prošnja, da bi zavezniške oblasti odpravile demarkacijsko črto med raznimi področji, v katera so razdelili državo. To je moči sklepati lz vo-livnega govora, ki ga je imel Ren-ner in v katerem je tudi izjavil, da bo vlada izdala odlok za podržavljen^ Industrije.
Renner je Izjavil, da so na Koroškem važno industrijska podjetja, ki bi jih lahko podržavili ln izboljšali. Ce bi odpravili področja, bi avstrijska vlada lahko sklenila pogodbe s sosednjimi državami, predvsem z Madžarsko ln Češkoslovaško.
Vprašanje Azorov
London, 23. novembra Z ozirom na vprašanje, ki so ga stavili o uporabi Azorov kot strateškega oporišča RAF, je izjavil podtajnik letalskega ministrstva John Strachejr v spodnji Zbornici, da bo RAF-ova postaja na Azorih nadaljevala z izdajanjem meteoroloških poročil In da se ne da določiti čas, ko jo bodo opustili.
Strachejr je dodal, da je naloga RAF-ove postaje več ali manj končana in da upa, da se bo lahko velik del osebja v kratken vrnil domov.
do
Podržavljenje angleške banke
London, 23. novembra Agencija X, N. S. javlja, da bo-po soglasnem skleci odbora Angleške banke predložili spodnji zbornici predlog za podržavljenje omenjene banke, ,
Guverner banke, lord Gatto, je izjavil, da je bilo le 10 izmed 1700 delničarjev proti predlogu,-
sedniku Kanellopouloeu pismeno ostavko. Kanellopoulos pa je izjavil, da je začasno zadržal pismo in pusti na ta način odprto pot za rešitev krize, ki je nastopila v Grčiji po ostavki njegove vlade. Zaradi tega je nastal zamotan položaj. Bivši ministrski predsednik Kanellopoulos je obiskal brltansekga podtajnika za zunanje zadeve Mc-Neila in mu izjavil, da bivša grška vlada ni več kompetentna za sprejem ostavke. Zaradi tega tudi on oeebno ne more pristati na kompromisni predlog, ki je bil stavljen zaradi izrednega položaja, namreč, da bi nova Sophoulisova vlada prisegla obema, t. j.: Kanellopoulosu in Damaskinosu.
Ko je vlada potem prisegla nadškofu. so ministri Izrazili Damaskinosu željo, da ne bi odstopil. Ako pa regent ne bo opustil svoje namere, ki jo je, kot izgleda, začasno odložil, bi po ustavi regentstvo prešlo na ministrski svet.
Grški tisk pozdravlja Sophouliso-vo vlado kot »začetek nove dobe za Grčijo*.
List «Kathimerima Nea* piše: «Grški narod stopa v novo obdobje. Mislimo, da se bo novi vladi posrečilo, da državo osvobodi strahu ln da narodu kruha ln svobodo*. Dnevnik nato razpravlja o preložitvi plebiscita o kraljevi vrnitvi, kar je doslej po mnenju tega lista razdvojevalo narod.
Dnevnik «Vima» piše: «Končno je prišla ura, ko se bodo združile vse osebe zdravih nazorov, da rešijo državo Pred nesrečo*. '
Komunistični «Rlzospastls» piše, da je treba vlado soditi na podlagi dela, ki ga bo opravila. Monarhistični dnevniki izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi sklepa o odložitvi plebiscita o kraljevi vrnitvi.
Dnevnik skrajne desnice piše: »Nazovidemokrattčna vlada Te-mistoklesa Sophoulisa odpira pot komunistom.*
Po poročilu B. B. C. Izjavljajo v Londonu, da bodo v kratkem v Grčijo odpotovali predstavniki ameriške in britanske komisije, ki bo nadzorovala grške volitve: Komisijo so na zahtevo grške vlade meseca avgusta ustanovile vlade Združenih držav, Velike Britanije in Franclje, Upajo, da bodo v kratkem prispeli v Atene tudi predstavniki francoskega dela komisije. Sedanje potovanje predstavnikov komisije v Grčijo pa ni dokončnega, marveč le predhodnega značaja. Predstavniki imajo nalogo, da sestavijo načrt za delo komisije.
Diplomatski urednik »Associated Press* piše, da je v Grčiji kmalu pričakovati volitev, ki bodo povečale politično stalnost
Britanski poslanci
o volitvah v Jugoslaviji
London, 23. novembra Enajst angleških poslancev, ki so bili na povabilo maršala Tita med nedavnimi volitvami na neuradnem obisku v Jugoslaviji, je napravilo skupno poročilo o svojih opazovanjih.
Poslanci, med katerimi je devet laburistov, en liberalec in en narodni liberalec, so izjavili, da so prepričani, da so bile volitve s tehnične strani neoporečne in da so navodila o volitvah strogo izvajali. Uradna propaganda j« bila zelo učinkovita, brez dvoma pa je skupine manjšine in opozicije preveval občutek strahu. Obiskovalci so imeli vtis, da vrnitev kralja Petra dejansko ni posebno zaželena in da v Jugoslaviji ni druge izbire v pogleda sedanjega režima.
Ethridge na delu
Bukarešta, 23. novembra
Posebni pooblaščenec ministra Byrnesa za Balkan Mark Ethridge je v sredo razpravljal s šestimi romunskimi ministri in s sovjetskim veleposlanikom.
Imel je tudi sestanke s podpredsednikom in zunanjim ministrom Tatarescujem, s predsednikom Grozo, z’ ministrom propagande, umetnosti, notranjih zadev in javnih del. Vsi omenjeni ministri co komunisti ali člani komunistične koalicije. '
Zvečer se je Ethridge udeležil nekega banketa, kjer se je sestal z voditelji zavezniške nadzorstvene komisije.
Tiskovna konferenca
ameriškega zunanjega ministra
Byrne8 o staliScu Združenih držav do svetovnih problemov
Wa*hlngton, 23. novembri Zunanji min liter Byrne* je na včerajšnji tiskovni konferenci podal nekaj zanimivih Izjav o »tališču Združenih držav do nekaterih svetovnih vprašanj.
•Prva stvar, ki jo Je Bymea omenil, je bilo vprašanje francosko-amerišklh pogajanj, o katerih je zunanji minister izjavil, da »o jih zdaj zaključili. V teku razgovorov, ki so jih imeli, je Mauriee Couve de Murville razložil stališče francoske vlade do bodočega pravnega položaja Porurja In Porenja.
Kar se tiče stališča Združenih držav, je Bjrrnes izjavil, da bo v nekaj dneh razpravljal s pomočnikom Dunnom, ali Je mogoče v bližnji bodočnosti izdelati načrt ra rešitev tega vprašanja.
Bjrrnes je omenil, da je bilo vprašanje zasedbe, o katerem »o dosegli soglasen sporazum, del razprave, ki pa so jo za nekaj časa prekinili. Predmet debate je bila tudi ustanovitev »organizacije za prevoz prebivalstva lz enega področja v drugo** m sporazum o valutnih vprašanjih.
Bjrrnes Je podčrtal, da so Združene države, ne pa Francija, podpisale potsdamski sporazum. Želimo, da bi rešitev vprašanja Porurja in Porenja napredovala. C» pa bi to dovedlo do teritorialnih sprememb, bi moral o tem odločiti sestanek vseh velesil.
Položaj i Mandžuriji
Prodiranje tol osrednje vlade - Napoved kltajsko-sovjetsklh razgovorov
Cur.gking, ,23. novembra Po dospelih vesteh kitajske čete osrednje vlade napredujejo v notranjost Mandžurije.
Po poročilih «World Daily:iews» so baje čete osrednje vlade že zasedle severno od, Suikunga, strateške točke ob železniški progi v Mukden, približno 75 km severovzhodno od Sangakavvna ter približno 60 km jugovzhodno od Hulutaoja.
Zadnje vesti o napredovanju kitajskih vladnih čet v južni Mandžuriji si nasprotujejo.
»United Press* poroča, da je poročevalec čungkinske vlade Javil, da so vladne sile napredovale 128 kilometrov proti Sleng Cengu in 248 kilometrov jugozahodno od Mukdena, »Associated Press* pa poroča, da so vladne sile napredovale samo 40 kilometrov.
»Associated Press* poroča poleg tega, da je poročevalec kitajskih komunistov javil, da je na 170 kilometrov dolgi fronti v pokrajini' Honan in Rupeh nasproti dvema komunistična armadama zbranih 100 tisoč vojakov vladnih čet. Napovedal je, da bo malu izbruhnila velika bitka.
Poročajo, da se bodo v kratkem verjetno v Cungkingu začeli kita jsko-sovjetski razgovori o polo-
žaju v Mandžuriji. Iz komunističnih virov poročajo, da je mandžurska prestolnica Cangčun v komunističnih rokah.
Tenansko komunistično poveljstvo poroča, da ni v pristaniščih Deiren in Pori Arthurju, ki ju imajo zasedena Sovjeti, nobenega komunista.
Isti vir zanikuje, da bi prodirale komunistične sile v Mandžurijo vzdolž polotoka Daotun, in sicer iz pristanišča Cefu Po prispelih vesteh Je zaradi državljanske vojne Industrija v južni Kitajski zelo prizadeta.
Današnje poročilo javlja, da so nacionalistične čete vkorakale v Hinghong, ki leži ob progi Peking-Mukden, 95 km severovzhodno od Sanhaikvana ln se približujejo železniškemu središču Lienšan, »Current Affaire* poroča, da se v Cungkingu nadaljujejo pogajanja med Moskvo ln Washingto-nom, tlčoča se Mandžurije.
V Cungkingu je zunanji mini-, ster skoraj dnevno v »tiku a sovjetskim poslanikom, v Washlngto-nu se kitajski poslanik posvetuje z ameriškim zunanjim ministrom Byrnesom in s sovjetskim posla-nikom, v Moskvi pa se kitajski poslanik sestaja • sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom.
Ko je govoril o Kitajski, Je Hyr-nes Izjavil, da je ostal položaj takšen, kot je bil pred dvema tednoma, čeprav so poročila precej pretirana. Po zadnjih vesteh je v severni Kitajski 300,000 japonskih vojakov in snako število japonskih Civilistov, Dolžni smo generalu Cangkajšku, da pošljemo te ljudi v njihovo domovino. Ta naloga čaka naie čete. Upajmo, da Jo bomo Izvedli čimprej. Vrnitev v domovino zavisi od prevoznih sredstev. Večje število razpoložljivega brodovja bi to pošpešllo. Nase čete ao tam zaradi vojaških pomenov, čeprav ao tam na žalost politični zapleti jaji.
Perzija
Neki dopisnik Je omenil, da zagotavlja anglo-sovjetsko-ameriaka izjava v Teheranu iz leta 1943 neodvisnost ln suverenost Irana. Prosil je Byrnesa, naj pove kakšne podrobnosti.
Zunanji minister Je odgovoril, da Združene države doslej še niso za-počele nobene akcije. Omenil je, da so se Iranske oblasti pri vladi Združenih držav pritožile, ker jim sovjetske oblasti ne dovolijo, da bi ojačile posadke in ker zadržujejo dotok čet v področje, ki ga imajo zasedenega- Sovjeti. Perzijci so v strahu, da ne bodo mogli obdržati v severni Perziji miru, čeprav so mnenja, da je to usloga erzijske vlade.
Byrnes je dejal, da je Izjava lz leta 1943, kl so Jo podpisali Churchill. Stalin ln Roosevelt listina, ki zagotavlja teritorialno nedotakljivost Irana. Omenil je, da nimajo Združene države nobenega natančnega poročila o sedanjem položaju v Perziji. Zveze med ameriškim „ konzulom in ameriško vlado so prekinjene. Byrnes Je Izjavil, da Zdrušene države ne bodo napravile nobenega koraka, dokler ne bodo znana dejstva.
Atomska bomba
Ko je govoril • zadnjem sporu o atomski bombi, Je Bjrrnes dejal, da je mnenja, da bo Izdelala organizacija Združenih narodov načrte na zasedanju, ki bo 2. januarja.
Byrnes je dejal, da ni nobenega predloga za pristop Franclje, Sovjetske zveze in Kitajske k razgovorom.
O anglo-ameriških finančnih pogajanjih je zunanji minister Izjavil, ds je opaziti napredek, da pa je veliko število vprašanj, ki jih je treba razmotriti, zaradi česar je težko doseči sporazum.
Palestina
NEMČIJA
Nihče ne more izgubljati mnogo časa s tem, da se razmera izboljšajo, zakaj prebivalci živijo ob gladovnih obrokih ter prav gotovo to zimo ne bodo videli nobenega premoga za kurjavo. Kakor Je videti, bodo to zimo morali Nemci v polni meri izkupiti velike grehe, katere so zagrešili pod vodstvom svojega Ftihrerja ter bodo mogoče šele v prihodnji spomladi doživeli malenkosten preobrat na boljše. Medtem pa bi e« moglo pripetiti, da bodo prihodnjo pomlad preživeli Nemci mogli ugotoviti, da je politični in gospodarski položaj v angleškem področju še vedno obžalovanja vreden; prav gotovo pa bodo ugotovili, da bodo mnogo hujše prilike v tistem delu Nemčije, katero so zasedli Sovjeti; bodo se celo zavedli, da ni obema področjema ostalo ničesar skupnega kot samo še jezik.
Mogoče se bodo izognili velikim razlikam v gledanju, toda za vsak dogovor je potrebno najtesnejše sodelovanje različnih vlad v Nadzorstveni komisiji za Nemčijo.
Zavezniki še niso bili sposobni, da bi se dogovorili o enotni politiki, katero naj bi Izvajali v Nemčiji. Britanski tisk se je zelo ogreval za skupno upravo In nastopal ostro proti kakršni koli delitvi uprave. Američan Summer Welles, bivši zunanji minister, ki je mogel po odstopu kot navaden državljan povedati mnogo stvari, o katerih bi moral kot minister molčati, označuje to ravnanje Velike Britanije kot znak njene stoletne politike, ki podpira poraženega sovražnika proti zmagovalau na celini, da bi tako vzdržala v Evropi ravnotežje sil. V tem primeru naj bi torej skušala uporabiti Nemčijo kot protiutež Sovjetski zvezi.
Sovjeti so zelo prestrašeni pri vsaki možnosti, da bi se Nemčija ponovno dvignila ter kažejo znake največjega vznemirjenja pri vsakem ukrepu, ki bi tudi od daleč mogel pripeljati do takšnega izida. Zato je tudi razumljivo stremljenje sovjetskih oblasti, da lz svojega zasedbenega dela odpeljejo vsa. kar bi jim moglo služiti in uničijo vse, kar bi moglo služiti Nemcem, da bi ponovno prišli do moči. Kakor je svoječasno izjavil maršal Zukov nemškim političnim voditeljem v Berlinu, Sovjetska zveza ne namerava uvajati V Nemčiji sovjetskega družabnega utroja.
Ameriška politika ni jasna, toda konec koncev predvideva obnovo enotne Nemčije, v glavnem iz prepričanja, da bo novodobna Evropa brez taksnega središča, kot je uspešno se razvijajoča Nemčija, nemogoča ln slabotna.
Za vsem tem ne stoji v bistvu nič drugega kot pomanjkanje vsake določne predstave o tem, kako napolniti praznino, ki Je zazijala v Evropi, ko se je v njej zrušila Nemčija. Iz prve svetovne vojne je izšla kot zmagovalka v Evropi Franclja ln Je napolnila to vrzel. Pozneje pa ae je pokazala za prešibko, da bi igrala vlogo vodilne sile na evropski celini. Ali bo danes ranclja sposobna, da izvrši nalogo, kl je ni izvršila po prvi svetovni vojni, je težko vprašanj«. Njeno stanje je politično to vojaško znatno slabše. Toda francoski narod je v najtežjih trenotklh svoje zgodovine vedno našel v sebi tisto življenjsko silo, ki iz njega dela dejavno silo evropskega dogajanja. Razvoj dogodkov v Franciji nam kaže, da se je francoski narod znašel. Izid volitev, v katerih je z veliko večino odobril načrt generala De Gaulla, na drugi strani pa porazdelil politično oblast med tri 'velike stranke na takšen način, da Izključuje možnost uvedbe kakršne koli diktature, kaže njegovo zrelost. Kriza francoske vlade, pri kateri Je De G&ulle označil vlogo Francije kot izravnalko med dvema velikima skupinama, označuje vlogo Franclje, kl mora Izpolniti praznino, ki danes predstavlja največjo nevarnost za Evropo.
Bjrrnes je omenil, da še ni nobenih vesti o udeležbi Sovjetske zveze pri posvetovalni komisiji za Daljni Vzhod, čeprav so posvetovanja še vedno v teku. Byrdes je nato prešel na palestinsko vprašanje. Govoril'je o delokrogu anglo-ameriške komisije za Palestino ln izjavil, da je v stalnem stiku z britanskim zunanjim ministrom Bevl-nom. Upa, da bo v teku treh dni dosežen sporazum. Omenil jo tudi, da imajo namen določiti maksimalno mejo delovanja komisije, o čemer so se v Waahingtonu že raz-govarjali z britanskim ministrskim predsednikom Attleejen*.
Vojaške misije
▼ Nemčijo
Berlin, 23. novembra Zavezniški nadzorstveni svet je sporočil, da bodo vojaško misijo K držav lahko obiskale Nemčijo. Desetčlanske misije bodo lahko jioslale naslednje držav«: Avstralija, Belgija, Br&zll, Kanada, ■Češkoslovaška, Kitajska, Danska, Grčija, Indija, Jugoslavija, Luzem-‘burg, Norveška, Novi Zeland, Nizozemska, Poljska ln Južnoafriška zveza.
Izmenjava novinarjev
Chicago, 23. novembra General Eisenhoarer j« Izjav« na neki tiskovni konferenci, da ao dosegU a sovjetskim povodni* kom zasedbenega področja » Nemčiji maršalom Zukovom sporazum o Izmenjavi novinarjev med amer riškim in sovjetskim tmedbeoim I področjem«
Važnost letalstva
v vojni
Major Alezander P. 8ever»ky, posebni svetovale« ameriškega vojnega ministra Roberta Patter-aona, je zatrjeval v poročilu o svojem potovanju po evropskih in sre-dozemskih bojiščih, da je letalska sila odločila zmago zaveznikov v Evropi. Ravnateljstvo vojnega ministrstva je objavilo poročilo majorja 3everskyja. Seversky zdaj preučuje isto vprašanje na Japonskem In na drugih področjih Pacifika.
Razpravljal je s poveljniki britanskega, francoskega, švicarskega in nemškega letalstva, , primerjal napredek ameriškega letalstva s tujim ter prišel do zaključka, da je bilo nadzorstvo ali vsaj premoč v sraku neobhodno potrebno za vsako suhozemsko ali pomorsko vojno operacijo.
Dodal je, da je Mia ob Izkrcanju v Evropi nemška Luftvvaffe brez moči In ni mogla več resno posegati v zavezniške pomorske in kopne operacije.
Dejal je, da so nemški poveljniki priznali, da so ob porazu nemške Luftwaffe tudi še izgubili vojno. Zavezniško bombardiranje je Izpodkopalo moralo nemškega naroda; še bolj značilno pa je dejstvo, da je zavezniško letalsko delovanje uničilo moralo nemških poveljnikov samih. Polotila se jih je taka duševna groza da ao sami prispevali k Industrijskemu razpadu Reicha.
Dejal je, da je strateško delovanje zračnih sil Združenih držav doseglo mejo možne izpopolnitve. Ameriški način dnevnih poletov v spremstvu lovcev se Je popolnoma obnesel.
Severskjr je pripomnil, da so se Zdruiene države prvotno posluie-
I vale bombnikov, za katere so napraviš načrte že pred desetimi leti; šele proti koncu vojne pa so jih prilagodili značilnostim vojnih letal.
Severakyja Je presunil razmeroma pičel napredek v Izdelavi naprav aa merjenje na bombnikih in rekel, da je treba po njegovem mnenju pripisati uapehe ameriških letalcev pri zadetju cilja, največ čutu dolžnosti In prirojeni tehnični sposobnosti osebja.
Po pregledu nemške vojne indu-■trjje Je prišel do zaključka, da so Nemci zelo malo Izpopolnili bojna letala za atrateške polete. Po njegovem mnenju Je bil diktatorski režim eden Izmed vzrokov za razpad Reicha, ker ni dopuščal nemškim znanstvenikom razviti svojih zamisli ter so Jih zavezniki prekosili. Nasprotno pa Je bila strateška organizacija Združenih držav v začetku pomanjkljiva, a ee je potem eijajno razvila ker Je ni utesnjevala nobena birokracija, kot se je to zgodilo pod diktaturo v Nemčiji la drugih totalitarističnih državah.
Razen tega ima ameriški sistem prednost^ ker je oblast v rokah civilistov.
Pohvalil je nemške študijske uspehe, ki so po njegovem mnenju odlični, zlasti na polju aerodinamike. Po njegovem menju se morata ameriško ljudstvo in kongres zavedati važnosti nadaljnega razvoja raketnih letal ln Izkoriščanja nemških iznajdb. Priporočil je tesno sodelovanje med strategi Jn znanstveniki za nadaljni razvoj letalstva.
Grob Borisa Godunova
V	samostanu blizu Moskve «o odprli kripto carja Borisa Godunova In njegove d rutine.
Ker so posmrtne ostanke družine Godunov v preteklosti že trikrat prenesli iz kraja v kraj, zgodovinarji niso vedeli, ali še sploh so ali ne. Ko so odprli štiri grobove, grob oarja Borisa, njegove žene Marije, sina Fedorja in hčerke Ksenije, so našli hrastove krste z ostanki družine Godunov.
V	grobu carja Borisa so našli dobro ohranjeno svileno mrtvaško rjuho. V grobu oarioe Marije so našli koščke svilene tkanine, ostanke njene obleke ln naglavni nakit Izdelan Iz finih čipk.
Kneginja Ksenija Je bila nuna; pokopana Je bila v pogrebni rjuhi iz surove volne, katere ostanke so prav tako našli v grobu. Strokovnjaki za tkanine, ki so bili tudi navzoči pri Izkopu, menijo, da bi bilo mogoče obnoviti del obleke kneza Fedorja, kneginje Ksenije in carice Marije. Na žalost ni mogoče posneti trupel Godunova In njegove družine, ker so njihove kosti slabo ohranjene.
Dramatično zajetje pobeglega roparja
Sadovi uspešnega vežbanja stražnikov v aovi policijski šoli
Dolgost življenja
v Indiji
Mahatma Gandi, vodja indijskega nacionalističnega gibanja, kt zdaj piše knjigo »Način zdravega življenja*, je izjavil, da upa doseči starost 125 let, ki je po njegovem mnenju starost krepostnih mož.
Reuter sporoča, da je kmet Hakl Gutan Mohamed v Bopalu v osrednji Indiji umrl v starosti 127 let. Trideset let je bil policist ln ostalih 77 let ee je posvetil poljedelstvu. Poročil se je desetkrat ln J« Imel 32 sinov, najmanjši sin Ima štiri leta, najstarejši pa 85 let.
Pred nekaj dnevi smo poročali o dramatičnem pobegu reh zločincev, ki so napadli v ulici Gatterl v stanovanju Gugllelmlno Tosatl, da bi izropali denar. Ko so sosedje začeli kričati na pomoč, so se zločinci splašili in pobegnili, S tem se je začel beg roparjev po tržaških ulicah.
V bližini gostilne «Bella Trioste* so enega Izmed roparjev ujeli in besna množica ga j« hotela linčati. Ostala dva lopova sta tekla dalje po ulicah ln eden se je zatekel v židovski tempelj, kjer so ga aretirali trije neoboroženi stražniki civilne policije Julijske krajine.
O Junaškem dejanju stražnikov, tako piše dopisnik VZN, so Izvedeli včeraj Iz nekega pohvalnega pisma, ki ga je poslal policijski nadzornik za gorlško področje, šefu policije Julijske kraj'ne v Trstu. To so I.ulgl Manfredi, Lulgl Tudor ln IiUlgl Cozzutto, ki pripadajo oddelku uniformirane pOlIclje v Gorici. Vsi trije so v ponedeljek v Trstu nakupovali živež.
Avtomobil, e katerim so se pripeljali, je stal v ulici Battistl; ljudje so Jih poklicali na pomoč. Stražniki so skočili na avtomobil in se spustili na lov za zločinci. Prispeli so do sinagoge, kjer so jim otrool povedali, da Je neki oborožen človek vstopil v tempelj. Stražniki so vstopili v sinagogo ter jo pregledali od enega konca do
Zveze Sovjetske zveze
■ svetom
»Med Sovjetsko zvezo in drugimi državami smo vzpostavili nove zveze*, tako je dejal v razgovoru s dopisnikom	c Pravde*	načelnik
mednarodnega odseka pri ljudskem komisariatu za obveščevalno službo. S temi besedami je mislil povedati, da stalno spopolnjujejo telegrafske, radiotolegrafske, radiote-lefonske ln telefotografske zveze s tujino.
Poštni promet s inozemstvom se je v primeri s predvojno dobo požel varil, Sovjetska zveza ima tre-notno poštne zveze z osemdesetimi tujimi državami. Po telegrafu so Sovjeti 1940 odposlali ln sprejeli Iz tujine 32 milijonov besed, lansko leto pa se je to število povečalo na 82 milijonov. Stotine oseb so rabiti, da so te besede štele.
Sovjetski strokovjakl so morali premagati zelo velike tehnične težave, da so mogli 24 ur na dan vzdrževati radi »telegrafske, radlo-telefonske ln telefotografske stike z Združenimi državami. Najmodernejši ln originalni aparati, ki so jih iznašli sovjetski tehniki, pa so omogočili dosego tega namena. V kratkem bodo vzpoetavlll direktne telefonske zveze med Moskvo ln Parizom, Helsinki, Bukarešto ter Sofijo, že zdaj pa imajo ob vsaki url radlotelefonsko zvezo z vsemi mesti v Združenih državah, Mehiki ln v drugih ameriških državah.
|| GOSPODARSTVO j
V	belgijskih rudnikih bo delalo
8.000	nemških vojnih ujetnikov, ki so sposobni sa težka dela v rudnikih.
V	mesecu septembru je znašala poljska premogovna proizvodnja
8.457.000	ton (junija 8.200.000 ton. aprila 933.000 ton).
Zaveacniška nadzorstvena komi-
sija za Avstrijo je sprejela sklep, da vse vire goriva v Imenovani državi združijo v en sam »pool*.
Švicarski gospodarski krogi pričakujejo povratka dveh opolnomočencev, ki sta odpotovala na Dansko; s katero želi Švica urediti trgovinsKO zamenjavo. Danska nu-ž pod ugodnimi pogoji surovo maslo, zmrznjeno meso in sir. Te dobave M znatno Izboljšale švicarski prehranjevalni položaj. V kratkem pričakujejo v Švici tudi prlho-poljske trgovinske delegacije. Švica se zanima zlasti za premog.
V	Češkoslovaški bo mogoče s strogo omejitvijo živilskih obrokov prebivalstvo prehranjevati tri mesece. Po preteku tega časa bodo morali priti Češkoslovaški na pomoč drugi narodu Le na ta način bo mogoče odvrniti lakoto ln bolezni. V Češkoslovaški upajo, da bo država dobila meso Iz Kanade, ostala živila pa Is Danske, Sovjetske zveze ln iz južne Amerike. Češkoslovaški zunanji minister Je obžaloval »neumno kritiziranje* ustanove UNRRA ln pojasnil, da je delovanje te ustanove na Češkoslovaškem rešilo že mnoga življenja.
Angleška vlada Je ustanovila v Bidcourtu v pokrajini Berkshire novo preučeval no središča za industrijsko izrabljanje atomske sile.
Grčija zahteva od Nemčije' vojno odškodnino v znesku 8 milijard dolarjev. Od Italije zahteva 1 milijardo 300 milijonov dolarjev, od Bolgarije pa 400 milijonov dolarjev. Skupna višina vojne odškodnino Je enakovredna »kodi, ki so Jo napadalne vojske povzročile v Grčiji. Vendar pa v gornjih zneskih ni všteta škoda, ki jo Je Grčija utrpela zaradi smanjšanja narodne-
SODELOVANJE UMETNIKOV V INDUSTRIJI
Mladi umetni in industrijci v Vi liki Britaniji se *a-| vedajo, kaklne ve, ke koristi lahko f-| majo sami in celo narodno gospodarstvo od trajnei vzajemnega sodelo-J vanja pri proizva-] janju Številnih vrt blaga, pri katerem' je okus in lepota\ eden izmed glavnih\ pogojev za uspeh nal domačem in tuiem, trlil&u. Številni so	*»
danes novodobni an-f gleiki umetniki, ki| se ne omejujejo na ozko umetniško tt- 7 dejstvovanje, kot »H prejšnjem stoletju, ko je bila s pojmom umetnika nujno *i>e-||| zana beda in pomanjkanje, ki je bila posledica neumestnega zVart pour Vartismas, ki je za-branjeval, da bi umetnik skuSal svoje sposobnosti uvel-Ijaviti v obrti in industriji. Dandanes pa je taksno sodelc* vanje umetnikov v industriji m obrti privedlo do novih oblik umetniškega izraianja, ki je bilo potrebno z ozirom na uporabo novega materiala in novih cUjev.
Nata slika nam kale nekaj uspehov, do katerih je dov?d-lo sodelovanje umet-nikov in industrijcev v Veliki Britaniji: *) Skupina vaz z vrezanimi okraski, ki jih je izdelal umetnik Keith Murray, po poklicu arhitekt, ki pa je kazal velike sposobnosti kot industrijski risar. Med vojno je postal letalec. 2) Dva primerka pestrih tkanin, ki kaleta, kaklne u*, spehe je mogoče doseči s smotrnim sodelovanjem umetniških risarjev v tekstilni industriji. 3) Lahki naslanjač zParker-Knoll*, ki kale pe-
lovnih ur in Izplačil pokojnin vojnim žrtvam. Za to škodo bo Grčija še posebej zahtevala odškodnino. Po poročilih ministrstva za javna dela bo Grčija zahtevala od Nemčije ln Italije odškodnino predvsem v Industrijskih napravah, ln sicer v strojih za težko industrijo ln napravah za električne centrale.
Za zadnje Četrtletje letošnjega leta so- se v Italiji odločili razdeliti 3 milijone žarnic. Proizvajalci so določili enotno ceno za vso državo. Maksimiran« cene so: žarnloe 25 wattov7C lir, 40 wattov-30 iir, 80 wattov-100 Ur, 100 vrattov-150 lir In 200 wattov-800 lir.
V Grčiji bodo zelo povečali nekatere takse. Takse na luksuzne predmete ln zabavišča bodo potrojili, takse na avtomobile pa podvojili, Zvišali bodo tudi carinske takse. Davke bodo v primeri z letom 1941 šestkratno zvišali.
Sovjetska premogovna proizvodnja v mesecu oktobru jo dosegla pričakovano količino. V primeri z lanskim oktobrom se Je dvignila za 20%. Posebno veliko proizvodnjo so Imeli sibirski ln uralski premo-
govniki, ki so presegli celo pred-
dohodka, saradt ISRšbč 4ftfW5»jpo, proizvodnjo.
_______mmmrn
resa, preden je bil na stol pridelana blazina za sedel. Elegantne trte ogrodja so izdelane po načrtu posebnega umetniškega risarja. 4>) Propagandni letak zJeklo*, ga je izdelala za tvrdko zThe United Steel Corporation* umetnica Doria Zin-ketsen, ki v izvirnih barvah pokale vso lepoto nerjavečega jekla kot gradbenega materiala. Letak je bil sestavni del velikega propagandne-
Milit
ga načrta zDanasnja doba v tehniki*. ST Moderna vaza tvrdke Wed-geivood z rezbarskimi okraski Eriča Raviliousa. Sodelovanje med tvrdko Josiaha Wedgewooda in Ra-viliousom je izreden primer ustvarjalnega in vspeSnega sodelovanja modernega industrijca in umetnika. Umetnik Ravilious je padel pri zračni obrambi 1942. 6) Litografira-ni ovitek za knjigo po načrtu slikarja Barnetta Freedmana.
drugega. Prav tedaj se Je Tudor, ki se je ločil od svojih tovarišev, nenadoma znašel pred človekom, ki mu je molil nasproti samokres. Tudor se Je sklonil, ko sta počila dva strela in sta mu izstrelka švignila mimo ušes. Tudor se je drzno pognal na zločinca. Cozzutto mu Je prihitel na pomoč. Vsi trije ao se zvrnili na tla. Zločinec se je branil ter praskal in grizel. Medtem so mu iztrgali samokres iz rok. Kmalu so ga onemogočili In odpeljali na policijo.
Zaslužno dejanje treh stražnikov j« jasen dokaz o uspešnosti pouka policijske šole Julijske krajine. V tej Soli učijo, da je naloga vsakega stražnika, za vsako oeno braniti ekupnost.
Ko je preteklo soboto general sir W. D. Morgan, savesnlskl vrhovni poveljnik, aa sredoeemsko področje obiskal šolo, ki jo obiskuje 261 policijskih pripravnikov, jim je rekel, da imajo važno nalogo, ln sloer vzdrževati zakonitost ln red na področju, medtem ko angloamerlske čete upravljajo del Julijske krajine v pričakovanju končne rešitve suverenosti tega področja. General je pripomnil, 'da bo delo policije prispevalo k obnovitvi mirovnih ln srečnih pogojev na tem delu Evrope.
Trenotno Je pri policiji Julljeke krajine 1430 agentov. Skupno števili policijskega zbora, ki je pod ZVU, Je približno 3500 mož in častnikov. Od 1430 policijskih agentov, ki so zdaj v službi, jih 212 še ni obiskovalo posebnih Sol. ker so pripadali mestnim stražnikom ter bodo obiskovali posebni tečaj, ko bo policijski zbor številčno močnejši. Vsi pripadniki policijskega zbora bodo obiskovali od časa do časa poučne tečaje, da bodo lahko člir. bolje Izvrševali svoje naloge. Tečaj za vežbanje »e vrši po načelih, VI »o v rabi pri londonskem policijskem zboru. Učitelji so angleški ln ameriški častniki, ki Imajo za sabo dolgo dobo policijske službe v raznih deli želah.
Izpred izrednega sodišča
Obsodili republikanskega vojaka'
Včeraj Je bila pred izrednim sodiščem v Trstu razprava proti Albertu Te ju, obtoženemu, da. Je kot republikanski vojak izrabil svoj položaj s tem, da je strahoval skupino meščanov; poleg tega je z nekim človekom surovo postopal, ker je bila ta antifašist.
Obtoženec je izjavil, da se tega dejanja ne spominja ker je bil v tistem trenotku pijan, Stlrt priče, med njimi gostilničar Franc Pisani, so mu osvežile spomin. Pripovedovale so, da je nekega novem-berskega večera 1944, Teja prišel v Plsanijevo gostilno, zahteval od njega dokumente, ter ga nato z drugimi aretiranci odpeljal v vojašnico, Tam Je slabo ravnal s Pisanljem in ga večkrat udaril z žllovko po glavi.
Javni tožile je videl v tem dejanju primer fašistične podivjanosti ln krutosti ln je zahteval, da obtoženca obsodijo na 6 let 8 mesecev in 10 dni zapora. Obtožencev odvetnik Emanl Bologna je trdil, da je njegova stranka nekoliko duševno zmedena in je predlagal nizko kazen.
I
Sodišče, ki mu Je predsedoval Thermea, Je po dolgem posvetovanju obsodilo Tejo na 10 let zapora.
Prosta prodaja podloge n obleko
Tvrdki Tessilla v Trstu je Izročila Zavezniška vojaška uprava v prodajo določeno količino umetne svile v polovični širini za podloge v različnih barvah.
Blago je v prosti prodaji ln ga bo lahko kupila vsaka oseba po 5 metroy; cena metru je določena 50 Ur. Svilo bodo začeli prodajati v ponedeljek 26. novembra.
Zaprite plinske pipe
Po več mesecih bo Trst vendarle spet dobil plin. To bo v veliko olajšanje marsikateri gospodinji, ki je do zdaj morala uporabljati samo električne kuhalnike ali pa zelo, zelo varčevati z drvmi in premogom. Toda plin prinaša poleg koristi tudi nevarnosti.
TriaSka plinarna bo začela oddajali plin drugi teden. Vsem gospodinjam Se danes priporočamo, da takoj pregledajo tvoje plinske napeljave in takoj zaprejo plinske pipe. S tem bodo odstranile nevarnost nesreč, ki so v drugih mestih zahtevale le vet mrtvih. Ne pozabite zapreti plinskih pip tudi kesneje, ko poteče čas oddaje plina.
Izdajanje osebnih Izkaznic
Urad za osebne izkaznice v Trstu sporoča, da bodo do jutri izdajali osebne izkaznice z začetnimi črkami «JV», «0»,
V	ponedeljek 26. novembra bodo začeli izdajati osebne izkaznice osebam z začetnimi črkami tS*.
V	uradu v ulici della Vatle bodo do jutri izdajali osebne izkaznice osebam z začetnimi črkami zS», eR», zT».
V	ponedeljek 26. novembra bodo začeli izdajati osebne ibkaznice osebam e začetnimi črkami od zU*, do zZ*.
Ameriške čete, ki so nastanjene v Gorici, so praznovale včeraj ameriški narodni praznik »ThauUs-glvlng Day», ki Je spomin na 22. novembra 1620, ko so prvi naseljen-M stopili na ameriško celino in pospravili prvo žetev v svoji novi domovini, v katero so prisil na poti za svobodo ln blaginjo. Na trgu Vittoria je bila dopoldne vojaška svečanost, katere eo se udeležili 88. divizije oddelki. Razvrstile so se po trgu s svojimi vojaškimi zastavami na čelu pred generali Fryjem ln Moorom. Velika množica je prisostvovala svečanosti, ki Je podala v enostavni obliki tiste proslave, ki so istega dne v njihovi domovini, deleč onstran morja, združevale ameriški narod v zavedno skupnost svobodnih državljanov.
Podobne svečanosti ao bile včeraj dopoldne v vseh krajih, kjer so nastanjene čete 88. divislje. Popoldne so vojaki priredili tekme v
Prihod ameriškega parnika v tržaško pristanišča
Po poročilu ls Rima, ki ga je dal «War Shipplng Admlnlstra-tlon* bo pripeljal v Tret okoli 29. novembra parnik < Wllllan D. Bloocha* 8.070 ton premoga.
Gledališče Fenlce
Danes zvečer ob 20 uri bo prvi
nastop skupine zTournie Seguin*. Nastopila bo z različnimi velikomestnimi varietejskimi točkami. Rezerviranje sedelev pri blagajni gledališča. _______
PREHRANA
Razdeljevanje piškotov. Sepral sporoča, da sl lahko za tekoči mesec potrošniki v nadomestilo za kruh nabavijo piškote, in sicer na deset krušnih odrezkov.
Kondenzirano mleko za otroka od 8 do 18 leta. V nedeljo in ponedeljek bodo razdeljevali po en liter kondenziranega mleka otrokom od 9 do 17 leta. Cena mleku je določena 40 lir za liter.
Peka kruha. Od danes dalje bodo kruh pekli z mešanico moke, k1 bo vsebovala 91% ameriške moke. Kruh lz te mešanice je zelo okusen.
AMERIŠKE ČETE PRAZNUJEJO
«Thanksgjying Bay»
različnih športnih panogah na igriščih ln travnikih. Zvečer so bile številne zabave s plesom v dvoranah. ki so služile la razvedrilo vojakom.
Toda tudi otroci v vseh krajih, kjer so nastanjene ameriške čete so Imen priliko, da roelavijo ameriški narodni praznik. V Gorici so s« zbrali otrool, katere *o župniki v sodelovanju z vojaškimi kaplani označili za najsiromašnejse in najbolj potrebne, v bližini župnijskih cerkva. Od tu so jih prepeljali z jeepl, tovornimi avtomobili in avtobusi, ki pripadejo ameriški vojski, v vojaške Jedilnice. Po končani obdaritvi eo otroke isti jeepl, tovorni avtomobili in avtobuei odpeljali naaaj 'na njihove domove. S seboj ■o neell malčki spomin na narodni prašnik ameriškega naroda; v srcih so čutili odkritosrčno hvaležnost za dobroto, ki so Jkm jo izkazali njihovi prijatelji pri diviziji »Modrih vragov*.
Govor generala Moora
Uredniki »Modrega vraga*, • lepega časnika za vojake 88. divizije, so zaprosili generala Moora ob priliki »Thanksglvlng Day» aa Članek, ki naj bi bil posvečen temu narodnemu prazniku.
General Bryant E. Moore se je odzval njihovi želji ter J« poslal naslednjo poslanico, katero objavljamo v celoti:
»Danes ml Američani praznujemo naš starodavni »Dan hvaležnosti* v tuji zemlji, zelo oddaljeni od naših najdražjih. Za mnoge Izmed Vas je to prvi »Dan hvaležnosti*, katerega praznujete daleč od domovine m svojih družin, na katere Se čutite navezani. Za druge pa je to dom, na kateri niso bili več v družbi svojih dragih od leta 1940 dalje; so tudi, za katere pomeni ta ločitev leto ali dve več. Zakaj naj bi bili mi Američani ločeni tukaj od toplega ognja naših domov?
Da M Vam mogel dati odgovor na tako jasno vprašanje, poglejmo okoli sebe prav tukaj, v Julijski krajini. Vidimo mnoge hiše ih mnoge družine, ki so bile popolnoma uničene v tej vojni. Tl nesrečneži ne morejo deliti z nami Iste želje, da M se sešll s svojimi ženami, otroci, starši, zaročenkami ali prijatelji. Nekatere so odpeljali v Nemčijo ln jih tam zaprli v grozovita koncentracijska tabori-
Izredni izpiti
na slovenskih srednjih iolah
Dijaki, ki lelijo polagati razredne ali tečajne izpite na slovenskih srednjih Šolah v Oorici, naj vloltjo proč-njo na kolekovanem papirju za I lir z vsemi predpisanimi listinami, najkasneje do 28. t. m., na ravnateljstvo Sole, na kateri nameravajo delati izpite.
Razredni izpiti se bodo začeli 10. decembra, viSji tečajni izpiti (matura) pa 17. decembra, vsakokrait ob 9. dopoldne v prostorih Šolskega doma v ulici Croce čtev. 3.
Natančnejša navodila dobe dijaki na razglasni tabli v Šolskem domu.
Obnovitev Šolskega patronata
Na pobudo Šolskega nadzorniStva in s pomočjo mestne občine v Oorici, so obnovili le leta 1911 ustanovljeni Šolski patronat za podpiranje revne ljudskoSolske mladine slovenske in italijanske narodnosti.
Novo ustanovljeni odbor Šolskega patronata poziva vse meSčane, ne glede na narodnost, zlasti pa podjetja, trgovine in imovttejte zasebnike, da pristopijo kot člani k tej podporni ustanovi; provizorični sedel je na Šolskem nadzorni!tvu na Travniku Štev. 20 in uraduje vsak dan od 10. do 12. ure.
Ustanova bo sprejemala dosmrtne člane, ki bodo plačali enkratni prispevek 500 lir, nadalje ustanoonike z letnim prispevkom 200 lir in podporne člane s prispevkom 50 lir.
Članarino bodo pobirali posebni
poverjeniki; dobrotniki naj po besedah natega pesnika zOdpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze* dejansko pokalejo razumevanje za to dobrodelno ustanovo.
Izdajanje osebnih- Izkaznic
V	sredo 28. t. m. bodo dokončno končali z izdajanjem osebnih izkaznic v uradu v ulici Roma št. 3. Vsi tisti, ki le zdaj niso zamenjali potrdila o vpisu in tisti, ki še sploh niso dobili osebnih Izkaznic, naj to v lastno korist store nemudoma.
Tisti, ki zaradi bolezni ali lz drugih vzrokov niso mogli priti po osebne izkaznice v urad v ulico Roma, naj javijo po telefonu (številka 17) svoje ime ln priimek ln prebivališče.
Vsak kdor ne bo Imel osebne izkaznice ali potrdila o prijavi, bo kaznovan po Zavezniškem vojaškem sodišču, kakor je to določeno v Splošnem ukazu št. 14, členu st. 5.
Požar...
V	sredo zvečer Je nenadoma začelo goreti v ulici Mazzini, v stanovanju Jelllnovlh. Da požar ni zavzel večjega obsega, so s hitrim posegom preprečili gasilci, ki so takoj prispeli na kraj nesreče. Požar je nastal, ko je z bencinske peči zajel plamen rasne stvari v sobi.
I, Četa gasilcev, ki je takoj prihitela na pomoč, je požar udušlla v eal url. Skoda je precejšnja na pohištvu ln znaša okoli 60.000 Mr.
šča. kjer so nad njimi delali »znanstvene* nacistične poskuse. Da M zagotovili, da ta nemški vojaški stroj nikdar več ne vstane, ker je prinesel toliko gorja na svetu, za to smo tukaj.
Po prvi svetovni vojni so Američani, ki so se tukaj borili, trdno upali, da ne bo treba njihovim sinovom in mlajšim bratom ponovno priti v Evropo, da M es tukaj bojevali. Toda ml smo tukaj prav zaradi tega, ker te naloge prvič niso rešili.
Končati Jo moramo zaradi toga zdaj, če nočemo, da M strahote vojne, katere vidimo tukaj, mogle obiskati tud* naše domove. Da M jo mogli končati aa vedno, moramo vedeti, zakaj amo tukaj in kaj moramo storiti.
Tukaj smo kot predstavniki A-meriške demokracije. Predstavljamo obenem tudi veličino in moč Združenih ameriških držav. Zastopajmo zato z vsem dostojanstvom našo deželo z dobrim obnašanjem med seboj in do tukajšnjega prebivalstva, ki je pomešano v področju naše divislje. To prebivalstvo goji v sebi isto sovraštvo do nacizma ln njihovih pristašev, ki nastopajo pod katero koli krinko. Ml smo vojaki ln vzgojitelj! v isti osebi ter moramo pokazati našim prijateljem, bilo v Jugoslaviji ali v Italiji, naše najboljše lastnosti. Ne smerne nikoli pozabiti, ds bo naša domovina v njihovih očel: takšna, kakršno jim jo bomo mi pokazali.
Za srečo. da smo Američani dr žavljanl države, katere Je pravkar prišla ls strahovite vojne kot zmagovalka, se moramo zahvaliti Bo gu. Molimo, da nam bo On pokazal luč in pot, da bi mu mogli naši sinovi ln sinovi naših sinov biti hvaležni za vedno, za enako milost, katero je naklonil nam ln za katero se mu ml zahvaljujemo. Bryant E. Moore*.
RADIO
Petak, 28. novembra
18.15 jazz orkester Lutazzi; 18.45 predavanje; 14 pregled vesti ln plošče; 16 prenos lz Vidma; 18.30 obvestila svojcem; 19.30 pestra glasba; 20 poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 angleška lekcija; 20.60 glasba na "	, slovanska glasba
ploščah; 21	   -
(slov.); 21.30 ltalljah»k* antična glasba; 22.15 radijski prizor; 28 poročila v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 oddaja za Italijane v Angliji in Egiptu.
Sobota, 24. novembra
6.80 glasba za dobro Jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v Italijanščini; 7.15 koledar -pestra jutranja glasba; 10 prenos iz Vidma; 12.35 predavanje v slovenščini; 12.45 poročila v slovenščini; 18 poročila v italijanščini; 18.15 glasbena fantazija; 14 pregled vesti in plošče.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Iadaja A. I. S.

CARLOS P. ROMULO
23.
PADEC FILIPINOV
Mimo so vozili bolničarski avtomobili, polni ranjencev. Častniški vozovi, v katerih ao sedeli častniki zgubanih in Izčrpanih obrazov. Vlekli eo s seboj topove na obalo, kjer ni bilo nobenega prostora, da bi jih varno razpostavili ali pa možnosti, da bl jih prepeljali na Corregidor.
Vsi ln vse je hitelo proti zalivu, kot da bl tam Ml konec sveta. Toda tam ni bilo nobenih čolnov, ki bl čakali nanje. Tam ao. nanje čakali samo požrešni morski psi v vodi in nevarno omrežje naših morskih min.
Neki častnik je stal v sredi ceste v oblakih prahu, kričal ln preklinjal ter tako skušal uravnati promet. Streljanje je postajalo vedno ostrejše, čim gloMJe smo prihajali v gozd. Pridružila se Je še Japonska artilerija. Nad glavami se je pojavilo brenčanje sovražnih bombnikov. Iz daljave sem mogel slišati grmenje bomb.
V džungli so tudi padale bombe, toda nastajali so samo novi požari, ki so razsvetljevali noč kot taki je.
Bedel sem v vozu, ki je stal ob strani ceste ln Čakal, da bo največji naval *voz ln avtomobilov šel mimo. Valili ao ae skozi oblake prahu ln ožarjall so Jih rdeči plameni gozdnega požara. Da, igre Je konec. Bataan lzpraznjujemo.
Našo vojsko so pritisnili nazaj k morski obali. Med to obalo ln otokom se razprostira pet kilometrov morja. Mnogi vojaki bodo verjetno preplavali to razdaljo ali vsaj * poskusili.
Poskusih smo prodirati meter sa metrom skozi ta promet. Naše vozilo je bilo edino, ki sl je krčilo pot proti splošnemu toku.
Kadar koli smo se brezupno zagozdili v gnečo, sem skočil z voza ter stopil k prvemu Častniku, ki sem ga videl ter ga milo prosil: »Za božjo voljo! Pomagajte
da pridem na letališče! Pomagajte mi priti skozi to gnečo!*
Zaprepaščeno so me gledali, ko sem od njih zahteval, da ustavijo to poplavo vozil, potem pa so skomignili z rameni ter se uprli v naš voz ter nam pomagali naprej. V vsej tej brezglavi zmedi nisem našel niti enega častnika, ki M ne Ml tako prijazen ln mi priskočil na pomoč, kot je le mogel biti v taksnih razmerah.
Ko sem skočil z voza ob takem poskusu dobiti pomoč, sem prvič videl hoditi ob cesti posamezne vojake, ki so izgubili svoje edlnlce. Sedemnajstletni dečki so s« opotekali pod težo puške ter se spotikali ob drevesnih koreninah ob robu ceste. Videl sem jih klečati, se dvigati, narediti Še nekaj korakov, preden so ponbvno klonili od Izčrpanosti ln utrujenosti. Toda svojo puško so vlekli s seboj.
Stal sem ob robu ceste, kjer sem pomagal dvigniti se nekemu filipinskemu mladeniču, ki Je omagal na poti. Zrl Je v mene, kot da M me ne videl. BU je približno toliko star kot moj najstarejši sin. Mogoče Je bil eden Izmed njegovih prijateljev.
»Naprej, fant!*, sem ga vzpodbujaj* »Nadaljuj po potu*
Pogledal me je s svojimi povešenimi očmi in se poskusil nasmejati.
»Ne morem več*, Je rekel.
Ne more. Nauk iz Bataana. Človek more Mtl hraber; more biti zvest ln more sovražiti neprlja* telja — toda Ima telo, ki mu mora služiti. Ce telo nima hrane, če ga stresa mrzlica In boluje na težki bolezni, če je izčrpano ln popolnoma utrujeno, tedaj odpove poslušnost. Vedno znova lahko od njega zahtevate nove napore — toda enkrat ne more več!
Ure so minevale, tod* ml smo se še vedno borili na poti proti letališču. Tropska noč Je Mia topla, zvezde ao Jo razsvetljevale s neba In požari lz gozdov. Ko sem se bližal letališču sem videl, kako se dviga prevozno letalo P-40 hi se obrača z ropotajočimi motorji proti zalivu. Zdelo se ml Je, da so se letalske luči posvetile nad Corregidorjem. »Tukaj odhaja moje letalo*, sem žalostno pomislil. *
‘Nestrpno sem gledal na uro, W Je imela svetleče se kazalo, M pa ‘je Mio skrito pod zapestjem, da ne bl moglo služiti aa tarčo kakšnemu sovražnemu ostrostrelcu. Bilo # deset minut po desgtt url.
»mo še vedno precejšen košček poti oddaljeni od letališča.
»Pohiti*, aem rekel še najmanj tisočkrat vozaču.
»Toda Japonci že obstreljujejo letališče!* je ugovarjal. »Ne moremo skozi to zmešnjavo!* .
Krogle ao bobnele preko bataan -skega letaliča. Videti Je Mio nemogoče, da bl katero koli letalo ali vzletišče moglo še preživeti to uničevanje, kateremu je to noč bil Izpostavljen Bataanskl polotok, »Tiho!*, sem ukazal. »Počakaj, da premislim*.
Tiho — v tem hrupu oglušujoče bitke. Nisem se zavedal neumestnosti takšnega ukaza le dolgo pozneje. Mislil sem, da sem ukazal, naj vozi naprej.
Presekali smo polje, na katerem so krogle dvigale prah na vseh koncih okoli nas. Toda ne bi se niti zavedli, če bl zadela kakšna krogla tudi naš vos, ker smo tako poskakovali preko jam, ki so jih izkopale krogle. Prišli smo do letališkega poveljstva, toda Mio Je temno ln prašno. Nihče ee ni odeval na moj« divje kričanje. Pravkar ao zapustili letališče. BIH smo skoraj popolnoma obkoljeni od Japoncev, katerih atre-
mtetaUr*	zm
Ukazal sem Paokerju, naj pelje v garažo, ker sem vedel, da Je tam telefon. Zdaj je začel glasno ugovarjati.
Gesta proti garaži Je peljala skozi ozemlje, ki je Mio poraslo t grmovjem. Nismo prišli daleč, ko nas je ustavil neki zelo razburjeni ameriški polkovnik.
»Ne morete voziti dalje po tej poti, pravkar Jo mislimo pognati v zrak in vze bo šlo k hudiču, kar bo na njej.*
»Počakajte še pet m*nut, da pridemo »kozi, sem ga prosil. Moram telefonirati generalu Waln-wrigtu!»
Rekel Je, da to prav nerad stori, toda vendar Je privolil. Uravnala sva uri. Mislim* da je Paoker naredil to pot ▼ petih sekundah. Ko smo drveli po tej slaM cesti, smo slišali »a seboj eksplozije. Naši so poganjali v srak skladišča munlclj* ln bencina.
Vedel sem, da te eksplozije pomenijo predajo. To »o bili smrtni krči Bataana.
Garala za srtomobM« je stal* « bambusovem grmovju« Tam oo »IcrlKeH tod! vse razpoložljive avtomobile. Prav malo JW Je ostalo. Vse so že odpeljali n*