FLUVIALNI SEDIMENTI V KRIŽNI JAMI 
(s 27 slikami v besedilu) 
FLUVIAL SEDIMENTS IN KRIŽNA JAMA 
(with 27 Figures in Text) 
RADO GOSPODARIČ 
(Inštitut za raziskovanje krasa SAZU, Postojna) 
f > 
\ 
l 
UVOD 
V skromni literaturi o Križni jami so opisane njene hidrološke razmere, 
kapniške tvorbe in zanimiva morfologija. A. S c hm i d 1 (1854, 284) je popisal 
vhodne rove in na novo odkriti del Medvedjega rova, pred njim pa je Cerar 
(Zor r er, 1834) objavil prvi približni načrt in opis teh rovov. Najbolj sta 
poudarjala nahajališča medvedjih kosti v suhem Medvedjem rovu, ki jih je 
nato v letih 1878 in 1879 izkopaval F. v. Ho c h ste t ter. Takrat je I. S z o m -
b a t h y na novo izmeril Medvedji rov in v njem s posebnimi simboli. razil.koval 
diluvialno in recentno ilovico ter sigove kope (Arhiv JZS in Inštitut za razisko-
vanje krasa SAZU). 
Poljudni opisi Križne jame I. Mic h 1 er j a (1934, 1934 a) govorijo o pod-
zemeljskih jezerih, kapniških skupinah in podorih Kalvariji, Križm.i gori in 
Kristalni gori, o podzemeljskem svetu, ki je povečal zanimanje za raziskovanje 
in večkratne obiske domačinov in članov Društva za raziskovanje jam v 
Ljubljani. 
Navdušenost nad tem podzemljem se je po drugi svetovni voJm močno 
povečala (A. še r k o in I. Mic h 1 er). Ohranjeni so zapiski številnih ekskurzij 
s podatki o odkritjih novih rovov. Do l. 1971 je bilo odkritih nad 8 km rovov. 
Kljub mnogim podatkom pa žal še nimamo popolnega, verodostojnega načrta 
vsega znanega podzemlja Križne jame. Načrt iz l. 1961 v merilu 2 : 2880 pri-
kazuje razne odseke jame različno natančno; najmanj zanesljive so širine rovov 
in dvoran. 
V zapisniku T. P 1 a ni ne z dne 30. 4. in 4. 5. 1958 so prvič omenjeni v 
konglomerat sprijeti sedimenti po jamskem dnu in stenah. Za nahajališče 
konglomerata ob Matjaževem rovu je T. P 1 a ni na navedel, da se je material 
odložil, preden so nastale podorne dvorane in sigove kope. Alohtone in tudi 
druge sedimente iz Križne jame omenja še P. Habič (1963, 103), ki sicer govori 
še na splošno o značaju in pomenu sedimentov in oblikah akumulacij v kraških 
jamah. 
Intenzivne speleolooke raziskave okoli Cerkniškega jezera v letih 1968-1971 
so zajele njegov pritočni kraški svet, kjer je Križna jama poglavitni speleološki 
objekt. Pri ekskurzijah v to jamo pa smo vnovič postali. pozorni na konglo-
merate, ki jih omenja T. P 1 a ni na, in na ootali fluvialni maiterial, ki ga v 
tej jami ne manjka. Zbrali smo dosti podatkov o njegovih nahajališčih, v labo-
ratoriju pa pregledali njihovo petrografako in granulacijsko sestavo. Raziskave 
so pokazale zanimive podatke o izvoru jamskih naplavin in njihovi zvezi z 
razvojem jamskih prostomv, ki jih doslej še nismo poznali. Zato smo zbrano 
gradivo podrobneje obdelali v pričujoči razpravi. 
327 
4 Acta carsologica VI, 1974 
O JAMSKIH SEDIMENTIH NA SPLOŠNO 
Jamski sedimenti so bili sprva zanimivi, kolikor je bi1o v njih mogoče 
najti organske ootanke ledenodobnih živali in Ol'odje pračloveka. Z napredkom 
prazgodovinskega raziskovanja po svetu in na Slovenskem krasu pa je postalo 
preučevanje samih sedimentov zelo potrebno pri ugotavljanju ledenodobnih 
klimatskih razmer in pogojev bivanja pračloveka pred jamami in v njih. Za 
ugotavljanje pleistocenskih klimatskih razmer so domači preučevalci paleolitika 
S. Brodar (1966), F. O s o 1 e (1967) in drugi zlasti analizirali grušč pri jamskih 
vhodih, krioturbatske pojave v sedimentih, eolske in fluvialne sedimente ter 
druge pojave, ki so metodološko obravnavani v klasičnem delu o jamskih sedi-
mentih E. Schmidt o ve (1958). 
Z razvojem speleološke znanosti in vse večjim kopičenjem znanja in po-
datkov o jamah so sedimenti pridobili na vrednosti in pomenu. Na oblikovanje 
prostorov in nastajanje sedimentov daleč od jamskih vhodov učinkujejo činitelji, 
ki so manj vezani na spremenljivo temperaturo, bolj pa na hidrološke in morfo-
loške pogoje, ki tod vladajo. V tem drugačnem trodimenzionalnem sedimenta-
cijskem okolju nastaja tako imenovani »notranji facies« sedimentov kot ga 
imenuje E. White (1968, 116), za razliko od »zunanjega faciesa« pri jamskih 
vhodih, kjer je opaziti odločujoč vpliv z zmrzaljo povezanega mehanskega raz-
padanja stropa in sten. Preučevanje »notranjega faciesa« sedimentov omogoča 
pojasniti nekatere speleogenetske procese v jami ter hidrološke, morfološke 
in geološke razmere v okolici jame, če so med najdenimi sedimenti tudi taki 
izvenjamskega izvora. 
Jamske sedimente preučujemo z različnimi analitskimi metodami. Najbolj 
pogostno ugotavljamo granulacijsko i111 petro,grafslw sestavo, v posebnih primerih 
pa lahko opravimo še druge analize (R. Riedl, 1960). Dobljeni podatki o 
sedimentih so toliko bolj tehtni, kolikor jim lahko določimo še lego in razmerje 
do ;podzemeljskega prostora. Tako pridemo do podatkov o načinu transporta in 
odlaganju naplavin ter o njih relativni starosti v primerjavi z različnimi jam-
skimi prostori. 
Analize omogočajo razdeliti jamske sedimente v razhčne skupine glede na 
izvor, nastanek, agregatno stanje in lego sedimentov v podzemeljskem prostoru. 
V monografijah o krasu in v speleoloških učbenikih najdemo več klasifikacij. 
Tako deli G. K y r le (1923, 85) jamsko vsebino na avtohtono in deponirano, pri 
čemer je znatno bolj popolno obdelal sigo in led kot pa razne naplavljene 
sedimente. Tudi G. W ar w i c k (1953) posveča največ prostora sigi in podorom, 
medtem ko so klastični naplavljeni sedimenti postali predmet večjega zanimanja 
šele v delih zadnjih desetih let. Omeniti je treba študijo A. Bog 1 i j a (1961) o 
jamski ilovici v jami Holloch (Švica), ki jo najde v aktivni ooni (v trajnem in 
občasnem vodotoku) in v inaktivni coni brez vodotokov. Po izvoru deli ilovico 
na alohtono, ki v jamah prevladuje, ter na avtohtono in paravtohtcm.o. Pod le-to 
razume ilovico, ki je bila v jamo prestavljena pretežno po vertikalni poti 
skozi špranje v stmpu. 
Podobno je razčlenil sedimente iz Postojnske jame S. B r o dar (1966). 
Razlikoval je alohtoni flišni nasip, paravtohtono flišno ilovico in rdečo ilovico 
ter avtohtono sigo in grušč. Na podlagi te razdelitve je med seboj primerjal 
328 
' 
Rado Gospodarič, Fluvialni sedimenti v Križni jami 5 
številne odkopane profile in sestavil razvojno shemo kraškega podzemlja ob 
Pivški kotlini, kakršno je bil v grobem postavil že prej (S. Brodar , 1952). 
Ph. Ren a u 1 t (1968) je razdelil jamsko vsebino po kemičnih in fizikalnih 
zakonih, ki se uveljavljajo v podzemlju med kamnino in vodo, v naslednje tipe: 
l. produkte korozije (ostanke dekalcifikacije, sigo, jamsko mleko), 
2. produkte gravitacije (ilovnate prevleke, podorne bloke in grušč), 
3. produkte transporta ali vodnih tokov (gline, peske in prode). 
Material je lahko eksogen (alohton) ali endogen (avtohton). 
Zb. W oj c i k (1966, 106) se je oprijel poenostavljene petrografske klasifi-
kacije in razlikuje: 
l. kemične usedline, 
2. organske usedline, 
3. klastične usedline, ki so avtohtone in alohtone. 
V delu o naplavinah v tatranskih jamah podrobneje obravnava le skupino 
»mehanskih vodnih sedimentov«, ki je v klasifikaciji G. A. Mak sim o vi č a 
(1963) uvrščena v skupino alohtonega gradiva. 
Nekoliko bolj razčlenjeno petrološko razdelitev navaja E. White 
(1968, 116): 
Klastični sedimenti 
avtohtoni 
podori 
ostanki preperevanja 
organski ostanki 
alohtoni 
transportirana ilovica 
pesek in prod 
puhlica 
Kemični sedimenti 
karbonati (siga) 
evaporiti 
železovi in manganski 
hidrati 
led 
fosfati 
Navedene razdelitve se bistveno ne razlikujejo. Videti je, da sta Ph. R e -
na u 1 t (1968) in H. Trim me 1 (1968) v skladu z monografskim značajem za-
devnih publikacij dala splošne okvire razdelitve, kamor lahko vključimo bolj 
specificirane ostalih avtorjev, ki so nastale ob raziskovanju ene vrste sedimentov 
ali pa skupine naplavin v posameznih jamah regionalno omejenega krasa. 
Iz vseh razdelitev nadalje izhaja, da so jasno izločene naplavine, ki bi jih, 
tako kot G. A. M a k si m o vi č (1963), 0Z1I1ačili za mehanski vodni sediment 
alohtcnega izvora. To so namreč ilovice, peski in prodi, ki so v raziskano jamo 
prispeli od drugod. V jamskem okolju so bili nato nekje cementirani v konglo-
merat, pokriti s sigo, spet erodirani in razkrojeni, z njimi se je pomešal razpadni 
material jamskih sten in stropa, tako da predstavljajo zelo pester, a koristen vir 
podatkov o speleogenetskih procesih v jami. Ker pa so poglavitne sestavine teh 
klastičnih naplavin izvenjamskega izvora, je njih vrednost za rekonstrukcijo 
razvoja jame glede na bližnjo in daljno okolico še toliko bolj pomembna. 
Pri teh raziskavah so seveda značilni predvsem petrološki in geološki podatki 
o sedimentih in zakraselih kamninah ter podatki o nezakraselem svetu, od koder 
je pričakovati največji dotok klastičnega, v vodi netoiplji:vega gradiva. Primerni 
geološki podatki in petrografska analiza so zato najbolj potrebni, če hočemo 
razločiti nahajališča naplavin v jami. Pri tem delu pa naletimo na več težav. 
329 
8 Acta carsologica VI, 1974 
Kjer je material nevezan, ~rce lahko brez težav presejemo in analizi-
ramo, kjer pa je s karbonatnim vezivom na pol ali docela zvezan v konglomerat, 
ga je težko zdrobiti na sestavne dele ali napraviti zbruske. Težava je tem večja, 
če so sestavni delci tudi karbonatni, ki se pri razkrajanju z 10-0/0 HCl topijo poleg 
veziva. V vzorcih iz Križne jame smo vzorec ,poskušali drobiti mehanično in 
kemično, a pri tem dobivali za analizo ustrezen material le pri na pol vezanem 
konglomeratu, ki smo ga mogli drobiti mehanično. Pri trdno vezanem pa je bila 
npr. za analizo zrnavosti in procentualno petrografsk:Jo sestavo dana le možnost 
preštevanja kosov na različno orientiranih ploskvah vzorcev v velikosti okoli 
1 dm2• 
Z analizami zrnavosti smo spoznali razmerje med ilovico, peskom in prodom, 
s petrografskimi pa ugotovili različne kamnine in njihov odstotek v posameznem 
vzorcu. Razlikovali smo alohtoni, paravtohtoni in avtohtoni material in uvideli, 
da mešanica različnih materialov priča o različnih hidroloških razmerah. Ilovica 
in drobni peski npr. lahko v vodi lebdijo (suspended load) in se odlagajo drugače 
kot pa material, ki ga voda vleče ali premika po dnu struge (bed load). Za razvoj 
jame ali skalnega dna je zelo koristna informacija o legi vzorca ali sedimenta 
v prostoru (na dnu, ob steni, na stropu, na sigi ali pod njo, na pritočni ali od-
točni strani rova itd.) in njegova razprostranjenost (v vodi, v suhih rovih ali 
povsod). 
MORFOLOŠKE IN GEOLOŠKE POSEBNOSTI KRIŽNE JAME 
Dostopno podzemlje Križne jame je bilo doslej že večkrat opisan,o (I. Mic h-
1 er, 1934; V. Bohinec, 1961; T. Planina, 1965). Zato vemo, da se splet 
podzemeljskih rovov v skupni dolžini 8 km razteza od vhoda proti vzhodu in da 
potekata končna dva rova - Blata in druga polovica Pisanega rova - proti 
severu do sifonov in čelnih podorov. Razlikujemo suhe in vodne rove ter več 
podornih dvoran. Suhi rovi so zanimivi, ker so v njih vidni peščeni in ilovnati 
fluvialni sedimenti in ker se v njih javljajo sige in podorne skale. Podiranje je 
mestoma zavzelo tak obseg, da imamo opraviti s podornimi dvoranami {Kalvarija, 
Kristalna gora, Križna gora itd.). Današnji vhod in oblike sosednjih rovov so 
povezane z rušenjem stropa in sten. Podorni rov in Suhi rov se končajo s podori. 
Redka siga v Križni jami se je odlagala na naplavine v obliki posameznih kop, 
v podornih dvoranah pa tudi v številnih stalagmitih in stalaktitih. 
Med suhimi rovi je posebno zanimiv Medvedji rov. Od Cerarjeve dvorane 
ga deli sigova kopa, segajoča do stropa, v njem samem pa so še druge podobne 
sige. Prav tako so v njem ohranjeni ilovnati in peščeni sedimenti, ki kažejo na 
poplavni značaj nekdanje jamske reke. Takih naplavin je največ ob današnjem 
jamskem vhodu, kjer so tudi nekdanji vodni rovi drugače usmerjeni kot današnji. 
Po načrtu vi•dimo, da so Suhi rov, Podorni rov, Medvedji rov in Cerarjeva dvo-
rana sestavni del nekdaj poglavitnega vodnega kanala, ki ga je kasneje na za-
hodni strani, ob današnjem jamskem vhodu prekinila podorna vrtača. Zasuti 
suhi rovi Križne jame nam kažejo tako le del speleogenetskih procesov, to je 
razpadanje stropovja in sten ter nastajanje sige; morfološki elementi, ki so 
povezani z aktivnim vodnim tokom, so zakriti ali preoblikovani. 
330 
..§Qlm. 
v 
KRIZNA JAMA 
GEOLOŠKE RAZMERE - GEOLOGICAL SITUATlON 
NAHAJALIŠČA FLUVIALNIH SEDIMENTOV @ 
LAYERS OF FLUVIAL SEDIMENTS 
t.OOm ~--~---~---~--~ 100 200 300 
! 
DZRJS 1961 , IZRK 1971 
Sl. l. Križna jama. Tloris z vrisanimi tektonskimi podatki in nahajališči analiziranih 
alohtonih sedimentov 
Fig. l. Križna jama. The ground plan with tectonical data and finding-places of 
analysed allohtonous sediments 
~ 
ZVEZNI 
ROV 
siga 
formation 
<:ig, &1,:.f; podorne skale 
boulder rocks 
:•::·::.::·: 
,;~c--· 
/,o 
/ 
1(ov1ca,pesek 
argII 1 sond 
prod, konglomerat 
gravel 
Yodni tok 
water course 
vpad in smer skladov 
dtp and strike of beds 
prelom 
fault 
poligonska točka 
pol poInt 
8 Acta ca rsologic a VI, 1974 
Sl. 2. Križna jama, Glavni rov. Plast dolomita (zgoraj) je manj odstranjena kot plast 
apnenca (spodaj), kjer so oblike erozijskega in korozijskega delovanja vode. Foto 
P. Habič 
Fig. 2. Križna jama, Glavni rov (the P rincipal Channel). The dolomite bed (up) is 
less eroded than the limestone bed (down), where the forms of erosive and corrosive 
water activity could be observed, Photo by P. Habič 
Mnogo več izpovedujejo vo dni rovi, saj smo v njih pri.če današnjega obliko-
vanja podzemelj:ske struge. Jamska reka korodira in erodira skalo, poglablja 
strugo in razgalja fluvialne naplavine proda in konglomerata, ki so v suhih r-ovih 
pokriti s sigo, peščenimi naplavinami in podori. Pogled v razvo jno pot je znatno 
olajšan, zadevni sklepi so bolj zanesljivi. Pri l. jezeru nastaja prečni profil rova 
v obliki ležeče, proti SE nagnjene elipse. V Glavnem rovu, kjer so skladi skoraj 
vodoravni, imamo opraviti s kvadratnimi profili, kj er so lepo vidne erozijske 
p olice in fasetirane s tene. Ob prelomih je opaziti po·višani strop in nastajanje sige. 
Zna61en je del kanala m ed Otokom in Kalvarijo, ki dokazu je mlajše razpadne 
procese ob hkratnem toku jamske r eke, ki erodira dno in steno ter razgalja sta-
rej ši alohtoni prod. Blata so skoraj zapolnjena z ilovico, med njihovimi bregovi 
pa se n a skalnem dnu vendarle kažeta prav tako starejša pro::l in siga. Podobni 
332 
R.ado Gospodarič , F luvialni s edimenti v Križni ja1ni g 
pojavi so v Pisanem rovu in prav tja do Kristalne gore in sklepnega Zvez-
nega rova. 
Morfologija Križne jame je v mnogočem odvisna od geološkega okolja, v 
katerem se giblje jamska reka, svoj pečat pa so ji dali še številni speleogenetski 
procesi , ki so se v njej uveljavljali v nedavni geološki preteklosti. Med te sodijo 
nedvoumno fluvialni alohtoni o;edimenti. 
V vseh dostopnih rovih Križne jame vidimo svetlosivi mikritski apnenec 
liasno-doggerske epohe. V meter debelih skladih apnenca so pogostna gnezda 
dolcmita (sl. 2). Sklenjen horizont dolomita, kakršnega poznamo na površju med 
liasno in zgornjetriasno serijo, je opaziti le v Zveznem rovu za Kristaln o goro, 
kjer priteka v Križno jamo voda, rovi pa niso več p rehodni. 
Dolomit je bolj obstojen proti eroziji in koroziji jamske reke k0t apnenec. 
Iz apnenčevih sten vodnih rovov izstopajo dolomitna gnezda kot nekakšni rog-
ljički , kape in pokrovčki. Mikroooblike rovov so povezane s p ojavljanjem dolo-
mita med apnencem, manj pa so nanj vezane mikrooblike , prečni profili in smeri 
rovov. V tem pogledu so bile odločujoče smeri skladov in prelomov. 
V našem diagramu (sl. 3) so združene smeri skladov in prelomov, ki smo jih 
merili v različnih rnvih jame. Plasti so nagnjene za okoli 20° proti jugu in jugo-
jugovzhodu. Odstopanja od teh smeri vidimo ob prelomih in v Glavnem rovu 
med 2. jezerom in Otokom, kjer so skladi položni ali nagnjeni proti zahodu in 
severu. 
Prelomi v smeri S-J večinoma prečkajo sklade. Na njihovih drsnih 
ploskvah vidimo vodoravne raze, nastopajo torej zmični prelomi, kjer so se 
paketi drug proti drugemu premaknili vodoravno. Prelomi nastopajo pogosto 
v parih, ob njih je kamnina zdrobljena v brečo. Podorne dvorane in široki rovi 
s podornimi pobočji so dostikrat vezani na take cone (Kristalna gora, Križna 
gora, l. Podorni rov) . Posamezni prelomi so razgaljeni tudi v vodnih kanalih, 
kjer podornih pojavov ni. Iz tega sklepamo, da je dotok in učinek korod.irajoče 
vode vezan le na te dislokacije in na tiste cone, kjer so prelomi bolj pogostni. 
Sl. 3. Križna jama. Diagram 
smeri skladov (ss) in prelomov 
(sp) 
Fig. 3. Križna jama. The dia-
gram of beds (ss) and faults 
(sp) directions 
w 
333 
N 
SP 
s 
E 
o,; enote -unites v 2 enote -uniles 
10 Acta carsologica VI, 1974 
Zanesljivo in podrobno primerjavo med tektonsko strukturo in smermi 
rovov bo možno napraviti, ko bomo imeli na voljo natančnejši načrt Križne 
jame. Za z;daj se moramo zadovoljiti z oceno, da so d rnstopni rovi med vhodom 
in Kalvarijo večinoma vzporedni z lezikami, dotočna Blata in Pisani rov z 
obema Gorama pa potekata prečno na smer skladov, a vzporedno s prelomi. 
Tu oblikovani erozijski vodni rovi imajo mnogo manjši strmec kot so nagnjeni 
skladi. Iz tega sklepamo, da je voda pri pretoku in oblikovanju rova zlahka 
premagovala geološke ovire. Med Kalvarijo in današnjim vhodom, kjer se rovi 
cepijo v različne smeri, pa so lokalni geološki činitelji vplivali na njen nekdanji 
in današnji pretok. Erozijska moč vode je bila nedvomno večja na dotočni 
(Blata, Pisani rov), kot na odtočni strani (Glavni rov, suhi rovi ob današnjem 
vhodu) zaradi proda, ki ga je v jamo prinašala voda. Do Kalvarije pa se je 
večina tega materiala morda že usedla, s čimer je močno oslabela nadaljnja 
erozijska moč jamske reke. Tudi s tega razvojnega stališča je pomembno spo-
znati ohranjena nahajališča fluvialnih alohtonih sedimentov. 
NAHAJALIŠČA FLUVIALNIH SEDIMENTOV V KRIŽNI JAMI 
Fluvialne sedimente smo našli po vsej jami v večji ali manjši količini. 
Razlikovali smo naplavine peska in ilovice - v suhih, obdobno poplavljenih 
in vodnih kanalih - ter prod, deloma sprijet v konglomerat v vodnih kanalih. 
Posamezna preiskana nahajališča teh sedimentov smo ošitevilčili na načrtu 
Križne jame (sl. 1), skice nahajališč pa prikazujemo posebej v večjem merilu 
in tudi s fotografijami (sl. 4-20). 
Naplavine v suhih rovih blizu jamskega vhoda 
Pod podornimi bloki Cerarjeve dvorane je rjava ilovica pomešana z gruščem 
in sigo. Ilovico je odložila nekdanja, v višini okoli 620 m mirujoča oziroma 
zajezena voda. Pri sigovi kopi Čimborasu se odcepi proti jugu rov, ki bi 
popeljal do Medvedjega rova, če ne bi bil v razdalji 10 m zadelan s sigovo kopo. 
V Medvedji rov pa lahko vstopimo iz vodnega kanala pri 1. jezeru in si ga 
lahko ogledamo v dolžini 325 m. V njem spoznamo, kako so sedimenti sestav-
ljeni in kako zapolnjujejo rov. Tukajšnje naplavine, med katerimi so tudi 
številne kosti jamskega medveda, sta opisala M. Brodar in R. Go s po -
dar i č (1973). Ugotovila sta, da je Medvedji rov skoraj do stropa zapolnjen 
z alohtonim peskom in ilovico, ki ju je odložila mirujoča poplavna voda do 
nadm. višine 620 m, to je 15 m više od današnjega skalnega dna Glavnega 
rova pri 1. ponoru. Današnja valovita tla rova pa so nastala pri kasnejšem 
preoblikovanju, ko je prenikajoča voda odlagala sigo in izpirala ilovnato peščeni 
sediment. Ta proces izpiranja in zasigavanja traja še danes. Kosti jamskega 
medveda ležijo v vrhnjih plasteh ilovice in peska, ki so odložene med plast i 
sige. Iz tega sklepamo, da so jamski medvedi zahajali v rov, ko je bil suh 
in imel uravnana tla iz sige in strnjene ilovice. Visoka voda je le občasno 
zašla v rov in do neke mere ovirala njegovo trajno »-poselitev«. Jamski med-
vedje so mogli zahajati v Medvedji rov, ko je bil ta še neposredno dostopen 
iz Glavnega rova. Kasneje nastala sigova kopa je to zvezo prekinila. Iz 
334 
Rado Gospodarič, Fluvialni sedimenti v Križni jami 11 
zbranih podatkov je možno le okvirno sklepati na obdobje »poselitve« Križne 
jame z jamskimi medvedi in s tem na obdobja poplav oziroma nanašanja 
ilovice in peska. Najbližje obdobje, ki pride v poštev, je zadnji topli sunek 
(W II/III) zadnjega glaciala (W III). 
Iz drugih lokali tet v Sloveniii (F. O s o 1 e, 1967) je namreč znano, da je v 
zadnjem poledenitvenem sunku (W III) v naših krajih jamski medved že izumrl. 
Ker smo našli kosti med plastmi sige, ki odražajo dva topla sunka (verjetno 
WII/III in W I/II), lahko datiramo »poselitev« Križne jame nazaj do starejšega 
Wurma. V tisti dobi je tudi še računati na poplavljanje Medvedjega rova in 
na drugačne hidrološke in morfološke razmere v vsej Križni jami. 
Nadaljnje naplavine najdemo v Dežmanovem rovu. Vanj pridemo iz Ce-
rarjeve dvorane, potem ko se spustimo po pobočju sigove kope Čimborasa do 
skalnega dna. Skalni rov ima po dnu številne sigove kotlice in nekaj stalag-
mitov, po stenah pa prevleke in zavese. Naplavine so ob stenah, v skalnih 
špranjah, v kotlicah, precejšen kup ilovice pa se je ohranil tudi v sklepu 
rova. 
Ob severni s sigo prevlečeni steni, meter nad strugo, je 90 O/o, recentne 
ilovice, 3 'O/o, peska in 7 'O/o koralaste sige (vzorec 4 in 5). Pesek ima 80 'O/o. oglatih, 
le delno zaobljenih kremenovih zrn, 18 'O/o, okroglih ooidov limolllita ~n njegovih 
odkruškorv ter 2 'O/o· oolitov boksita. 
Pesek in ilovica v notranjosti jame 
Sestavo peska, ki ga odlaga današnja visoka voda, spoznamo v rovu l. po-
nora. V špranji južne stene, 2 m nad skalnim dnom, je vzorec 21 z 90 1% peska 
in 10 O/o, ilovice. Pesek ima 70 'O/o karbonatnih snovi, kjer so vštete tudi hišice 
jamskih polžev, 20 10/o je oglatega kremena, 10 °/o, pa limonitnih ooidov (sl. 4). 
Ta pesek z ilovico je podoben pesku v Dežmanovem rovu in v Medvedjem rovu. 
Zrnatost kaže na lebdeči tovor, ki ga je odložila voda, ko se je v špranji ob 
steni umirila. 
A 
ilovica 100¼ 
argil 
15a 
10 
;: 15a 
prod ~-----------_:.__-'pesek 
gravel sand 
B 
CaCo l0O¼ 
8 . 
010 
11,••t.f,,'60 
5•~1•15a 
7a 
Si02 ~-------------.--1Fe ooidi 
100¼ 100¼ 
Sl. 4. Križna jama. Trikotni diagrami zrnavosti (A) in petrografske sestave (B) peskov. 
Vzorci M1-M3 so iz Medvedjega rova 
Fig. 4. Križna jama. Triangle diagrams of granulation (A) and petrographic composi-
tion (B). Samples M1-M3 are from Medvedji rov (the Bear's Gallery) 
335 
12 Acta carsologica VI, 1974 
Beneški pristan 
@ 
t---- 8 m ------1 
16m 
4 
Sl. 5. Križna jama. Prečni profili rovov z nahajališči peska 
Fig. 5. Križna jama. The cross sections of the galleries with sand finding-places 
Poplavni material najdemo v suhih in vodnih rovih globlje v jami, npr. 
pri Beneškem pristanu, v Suhem rovu, v Blatih in v Pisanem rovu. 
Pri Beneškem pristanu (sl. 5, profil 1) je skozi strop ob južni steni pritekala 
kapnica in odložila sigo v večjo kopo. V ponvice ob vznožju kope pa je jamska 
reka odložila pesek (~rec 8). če izvzamemo karbonatne sestavine, je le-ta 
sestavljen iz oglatega kremena, limonitnih in boksitnih oolitov ter sljude. 
Material je odložila občasna visoka voda, ki je nastopala po nastanku sigove 
kope. Imela je vsaj tri metre višjo gladino kot danes. Takrat je tekla še 
prek skalnega praga med l. in 2. jezerom in tudi v Dežmanov rov. 
Z naplavljenim materialom je domala zapolnjen tudi Suhi rov (sl. 5, 
profil 2). Vzorec 10 je iz kupa peščene ilovice v prvem delu rova. Zrnavost in 
petrografska sestava tega materiala je podobna tistemu iz Dežmanovega rova. 
Med karbonati je opaziti nekaj zrn dolomita, sicer pa prevladuje oglati in 
zaobljeni kremen, manj je oolitov boksita in limonita. Tudi to je nekdanji 
lebdeči tovor, ki se je odločil v širokem jamskem prostoru, čim se je vodni 
tok umiril. 
V Pisanem rovu (sl. 5, profil 4) je peščena ilovica odložena v višini vodne 
gladine, pa tudi v špranjah in razširjenih odsekih rova nad njo. V kolenastem 
336 
Rado Gospodarič, Fluvialni sedimenti v Križni jami 13 
1. Podorni 
O 5 10 15 -. 20 25 30m 
Sl. 6. Križna jama, l. Podorni rov. Tloris in vzdolžni prerez z ležiščem peska (vzorca 
7 in 7 a) 
Fig. 6. Križna jama, l. Podorni rov (the 1st Collapsed Gallery). Ground plan and 
longitudinal section with sand layers (samples 7 and 7 a) 
odseku Pisanega rova pred Križno goro smo vzeli za analizo vzorec 16 a. V 
peščenih zrnih prevladuje frakcija 0,2-0,1 mm, ki vsebuje 87 °/o karbonata, 
6 O/o kremena in 7 '% limonitnih oolitov. Med večjimi zrni je opaziti dolomit. 
Pesek s frakcijo 0,2-0,1 mm se je mogel usedati pri praktično stoječi vodi 
(hitrost pretoka okoli 1,5 cm/s). 
Vzorec 15 a iz Blat (sl. 5, profil 3) je sestavljen iz 55 % karbonata, 15 % 
kremena in 10 °/0 limonita. V pesku prevladuje frakcija od 0,5-0,1 mm, se 
pravi, da ga je odložila voda z največjo hitrostjo pretoka okoli 2 cm/s. Tak 
material zapolnjuje skoraj polovico prostora ob stenah, sredi rova pa je ob 
njem izoblikovana struga. Voda odplavlja ilovico in pesek, razgalja spodnjo 
sigo, podorne skale in alohtoni konglomerat na skalnem dnu. V začetku Blat 
vidimo na skalni podlagi erozijske ostanke konglomerata (vzorec 14) in na njem 
zrastli meter visok stalagmit. Njegov zgornji del je prevlečen z ilovico, nastal 
je torej po odlaganju konglomerata in pred odložitvijo peščenoilovnate napla-
vine. Mlajša erozija je poglobila strugo v živo skalo, ker je Laže odnašala 
apnenec kot na njem odloženi in sprijeti konglomerat, erodirala pa je tudi 
spodnji del stalagmita. 
Sediment v l. Podornem rovu 
Poseben pesek je odložen v rovu, ki se dviguje 20 m nad l. jezerom proti 
severovzhodu (sl. 6). V prvem delu rova se ilovnata tla dvigajo polagoma, v 
drugem delu pa nenadno, ker so iz podornih blokov in sige. Sklepni najvišji 
22 Acta carsologica 337 
14 Acta carsologica VI, 1974 
Sl. 7. Križna jama, l. P odorni rov. Pesek vzorcev 7 in 7 a, A - zbrusek oolitnega 
boksita v odsevni svetlobi, B - dobro zaobljena limonitna zrna (li), delno izkristaljena 
v goethit (g), C - koloidna zrna limonita (li) z goethitom in hematitom (he) v odsevni 
svetlobi, D - peščena zrna limonita (li, črno) in kristali kremena (Q, belo) v presevni 
svetlobi. Foto E. Grobelšek 
Fig. 7. Križna jama, l. Podorni rov (the 1st Collapse Gallery), samples 7 and 7 a, 
A - oolithic bauxite (thin section in reflex light), B - well rounded limonite grains 
(li), partly crysta1ized in goethit (g), C - coloidal limonite grains (li) with goethit and 
hematite (he) in reflex light, D - sand limonite grains (li, black), and quartz crystals 
(Q white) in transparent light. Photo by E. Grobelšek 
prostor je trikotna dvorana; sredi njene južne, 2-3 m visoke stene je razgaljen 
meter visok in 5 m širok sloj ilovnatega peska (vzorec 7 in 7 a). BoJ.j in manj 
s·prijeti pasovi imajo 65 °/o karbOIIla,tnega veziva, 30 "l/o, oglatih zm in kristalov 
kremena ter 5 °/0 limonitnih oo:idov. V nevezanih pasovih pa sta samo kremen 
338 
Rado Gospodarič, Fluvialni sedimenti v Križni jami 15 
in limonitni ooidi v vseh procentualnih razmerjih, Najštevilnejša so zrna veli-
kosti 1-0,1 mm, kjer spoznamo 90 '°/o rumenih in rjavih ooidov limonita, 10 ¼ 
oglatih zrn svetlega kremena in nekaj boksita, 
Mineraloška analiza je pokazala, da so v pesku oolitni boksit, okrogli ooidi 
koloidalnega limonita z izkristaljenim goethitom in zrna kremena (sl, 7). 
Kemična analiza ooidov (Si02 22,4 %, Ti02 0,8 O/o, Fe2Q3 47,7 1 /o, Ah03 5,8 %, 
CaO sled, MgO 0,57 'O/o, MnO 0,014 %, NiO -, P2Q3 sled) in njih precejšnja 
žaroizguba (14,3 °/o pri 1000° C) govorita, da imamo opraviti z različnimi Iimo-
nitnimi tvorbami.* 
Na alohtoni izvor obravnavanega peska sklepamo po petrografski sestavi, 
ki je današnjemu okolju tuja, po jasni plastovitosti peščenih pasov in po 20 cm 
velikih kosih matičnega apnenca med peskom, ki so vanj padli med trans-
portom. Tako ohranjeni sediment je mogel odložiti le nekdanji vodni tok na 
absolutni višini okoli 437 m, to je najmanj 20 m nad današnjo gladino vode 
v jami. 
Iz povedanega sledi, da limonitni ooidi in kremen nista nastajala v pod-
zemlju, ampak na površju, še preden je bil razvit današnji podzemeljski sistem 
Križne jame. Morda je to naplavljanje uvrstiti v stari pleistocen ali pliocen, 
ko je tukajšnji kras še imel površinsko hidrografsko mrežo. Prns.tavljanje vodo-
tokov v podzemlje so spremljali površinski sedimenti, ki &o se porazgubili 
po manjših in večjih podzemeljskih votlinah blizu površja. Od tam pa sG jih 
ponekod padavine izprale v niže ležeče, mlajše rove, ponekod, npr. Pmfornem 
rovu, pa so ostali neodplavljeni. Ponornica, kakršno poznamo v Križni jami, je 
s svojo spremenljivo gladino prenašala tak pesek naprej po podzemlju in ga 
odlagala tam, kjer je zastajala, npr. v Medvedjem rovu, Suhem rovu in drugod. 
Dosti pa ga je tudi odnesla v še neznane podzemeljske kanale in tja med 
naplavine Cerkniškega jezera, h kateremu je odtekala. 
Limonitni ooidi so pogostni v naplavinah drugih okoliških jam, npr. v 
Mrzli jami pri Ložu, pa tudi ob Cerkniškem jezeru, npr. v Strmški jami in v 
Suhadolici ter na kraškem površju ob jezeru. Bogato so zastopani v vseh 
wi.irmskih naplavinah jezera samega (R. Go spod ari č, 1970). 
Značilnosti peska v Križni jami 
Pregledani vzorci kažejo več skupnih značilnosti: 
l. Petrografsko so sestavljeni iz avtohtonih karbonatov ter alohtonega 
kremena in limonHnih ooidov. 
2, Po zrnavosti jih lahko razdelimo v tri skupine (sl. 4 in 8). Vzorci 21, 
15 a in 5 so bili odloženi v špranje pri današnjem vodotoku, ko se je voda 
umirila in oddala svoj lebdeči tovor. Podobna hidrološka situacija je verjetno 
obstajala tudi pri odlaganju peska v 1. Podornem rovu (vzorec 7) v starejši 
razvojni fazi Križne jame. Vzorci 8, 10 in 16 a odražajo stanje visoke vode in 
odlaganje v razširjenih prostorih. Material vzorcev M1, M2 in 4 z vmesnimi 
kostmi jamskega medveda in sige pa je zapolnil Medvedji rov, Veliko in Cera-
* Analize je opravila ing. E. Grobelškova, za kar se ji na tem mestu najlepše 
zahvaljujem. 
22* 339 
16 
100% 
90 
80 
70 
., 
60 '"' ~
., 50 
-<:: 
::, 
v, 
1.0 
~ 
:,. 30 
:.;, 
:,. 20 ., 
V) ., .... 
Q 70 
o 
0002 
1 
Acta carsologica vr. 1974 
GI ina Pesek Prod 
drob ni 
/vi-- ---
16a·~-
7--!-----
5 15a --21 -
q'o2 02 , 0,5 2 5 
SL 8. Križna jama. Krivulje zrnavosti preiskanih vzorcev peska 
Fig. 8. Križna jama. Granulation curves of examined sand samples 
10mm 
rjevo dvorano ter Dežm anov rov do absolutne višine 620 m. To odlaganje je 
starejše kot pa v Suhem rovu in današnjem vodnem koritu. 
3. Po legi v rovih sodeč je pesek odložen tam, kjer se je hitrost vode 
zmanjšala zaradi morfoloških okoliščin . Gladina vode je bila lahko pri tem 
višja kot je najdeni sediment. 
4. Obravnavane n aplavine odražajo hidrološke situacije, ki v Križni 
jami zdaj ne nastopajo več. Današnji vodni pretok ima tudi ob visoki vodi 
vse možnooti hitrega toka po razsežni jami, in sicer s hitrostjo okoli 1 m /s. Ana-
lizirani pesek pa kaže na znatno manjše hitros ti vode, ki je n astopala ob 
drugačni oblikovanosti podzemeljske struge in ob drugačnih klimatskih raz-
merah v oklici jame. 
5. časovni reper takratn ega speleogenetskega dogajanja so sedimenti 
s sigo in kostmi jamskega m edveda v Medvedjem rovu. če upoštevamo navedbe 
raziskovalcev slovenskega paleolitika (med njimi F. O s o 1 e, 1967) , da je v 
naših krajih jamski m edved že izumrl v zadnjem wi.irskem stadialu, so 
naplavine v Medvedjem rovu starejše od zadnj ega wi.irmskega interstadiala 
(W II/W III). 
Prod in konglomerat v vodnih rovih 
Na nadaljnjo skupino naplavin naletimo na različnih mestih jame m ed 
Dežmanovim rovom in njenima skrajnima točkama za Kristalno goro in Blati. 
Opisali bomo pooamezna vzvod.na najdišča , lego sedimenta v prostoru t er 
njegove granulacijske in petrografske lastnosti. V sigovih ponvicah Dež-
manovega rova smo zbrali ploščate, do 1 cm velike prodnike rdečega oohtnega 
340 
Rado Gospodarič, Fluvialni sedimenti v Križni jami 17 
Sl. 9. Križna jama, Dežmanov rov. Zbrusek jamskega bisera v odsevni svetlobi in 
presek CaC03 obročkov, kjer vidimo preraščanje radialnih kalcitnih zrn v koncen-
trične obročke. Foto E. Grobelšek 
Fig. 9. Križna jama, Dežmanov rov (the Dežman's Gallery). Thin section of the cave 
pearl in reflex light and cross section of the CaC03 rings, w here the radial calcite 
grains overgrown in concentric rings are seen . Photo b y E . Grobelšek 
boksita . Nekateri m ed njimi so obdani z ovoji sige, t ako da lahko goV1orimo o 
boksitnih pizolitih. Prodnike je v rov nanesla še trajno tekoča voda, po nj enem 
umiku v nižje nadstropje pa jih je oblivala kapnica in jih sprem en ila v »jamske 
b isere«. Nekaj biserov b rez boksitnega jedra je analizirala E. Gr o be 1 š k o v a 
(1971) in v enem izmed njih ugoto~ila, da ima v jedru krem en z infiltriranim 
limonitom in glinen o snovjo. J edro je obdano s 15 ovoji kalcita (sl. 9). Pizoliti 
z boksitom v jedru so bolj redki, vendar se r azli:'t<ujejo od drugih po večji teži. 
Zgradba pizolitov iz Križrne jame je delno že z;na,na (Z. W oj c i k , R. Go s po -
dar i č , 1964). 
Boksitne prodnike n ahaja m o v vdolbinah sk alnega dna po vsem Vodnem 
rovu. Vodni rov ima izrazito erozijsko obliko s fasetami in policami ter najbolj 
poglobljeno skalno dno med vsemi drugimi rovi Križne jame. Ima p odobo 
cevi, izdelane v skali. Današnje dno je kotanjasto zaradi mlaj ših sigovih pregrad. 
V kotanjah pred p regradami so številni kupi boksita. Kot specifično t ežje jih 
more današnji tok le premetavati, n e pa odnesti, ker nima tolik šn e t ran sportn e 
moči , da bi jih dvignil čez sigove pregrade. Sem pa jih je nekoč n an esla voda 
iz erodiranih vzvodnih nahajališč k onglomerata in proda. V prostoru Otoka 
je boksita največ (sl. 10). Nekaj k osov je analizirala E. G ro be 1 š k o v a in 
ugotovila za boksit značilno kemično sestavo : Si02 6,1 ¾, T102 1,9 O/o, F e20 3 
19,2 O/o, AhC3 64,4 <J/o, CaO sled, MgO 0,06 O/o, MnO 0,01 °/o, Ni -, P 20, sled. 
Ugotovila je nadalje, da imajo do 3 cm veliki prodniki gladko, svetlečo se in 
motno površino ter oolitno strukturo. Vendar zbrusek n e kaže n a prave 
oolite z jedrom, pač pa na okroglaste koloidne tvorbe limonita. Vidimo še n e-
enakomerno infiltriran limonit, ki j e delno že kristalil v goethit, poleg pa še 
kolo idni boehmit, hidrargilit, nekaj kremena in kaolina. V koloidni osn ovi 
so tudi k ristali hematita, kakršne smo že videli v najmanjših frakcijah zgor aj 
obravnavanih peskov. 
341 
18 Acta carsologica VI, 1974 
~·· ~ ·•···· ••• ~·~· l •• •.•-·•· 
Sl. 10. Križna jama, Otok. Boksitni prodniki, A - sploščeni prodniki rogljičastega (1) 
in dobro poliranega boksita (2), B - oolitni prodnik v zbrusku, temno le limonit, 
C - oolitna struktura b oksita v presevni svetlobi, b elo so kremen in Al minerali, 
črno in sivo pa limonit, D - h ematitni kristali v koloidni osnovi oolitnega boksi ta, 
zbrusek v odsevni svetlobi. Foto E. Grobelšek 
Fig. 10. Križna jama, Otok (the Island). Bauxite pebbles, A - flattened pebbles of 
horny (1) and good polished (2) bauxite, B - oolithic pebble in thin section, the dark 
is limonite, C - oolithic bauxite structure in transparent light, the white is quartz 
and Al minerals, black and grey is limonite, D - h emat ite crystals in coloidal basis 
of oolithic b auxite, thin section in reflex light. Photo by E. Grobelšek 
Konglomerat ob l. jezeru 
V severni steni l. jezera je več pokončnih špranj in ovalnih prehodov m ed 
njimi. Erozijski ostanek k onglomerata v velikosti 2 X 2 m se drži ovalne stene 
2 m nad nizko gladino vode (sl. 11). Konglomerat iz;stopa po rumenkasti barvi 
od sive stene, čeprav se po stopnji erozijske iwblikovanosti m ed seboj ne r az-
likujeta. Konglomerat opazimo, če smo s čolnom tik stene. Je ostanek prodnega 
zasipa na nekdanjem sk alnem dnu rova, ki je bilo pozneje znižano (s l. 12, 
profil 1). 
V konglomeratu (vzorec 23) so raznobarvni prodniki in peščenoilovnato 
sigasto vezivo v prostorninskem razmerju 1 : l. Analiza zrnavosti je pokazala 
342 
Rado Gospodarič, Fluvialni sedimenti v Križni jami 
Sl. 11. Križna jama. Konglo-
merat v steni nad l. jezerom. 
Foto P. Habič 
Fig. 11. Križna jama. The 
conglomerate in the wall above 
the l. jezero (the 1st Lake). 
Photo by P. Habič 
1. jezero 
t. 12 
i---- 6 m ---i 
Blata 
1--10 m ---i 
Sl. 12. Križna jama. Prečni profili rovov z nahajališči proda 
16 
Fig. 12. Križna jama, cross sections of the galleries with gravel finding-places 
343 
19 
20 Acta carsologica VI, 1974 
-
·- 4 -
·= 
~ 
. ::: 
~-= 
·-
Sl. 13. Križna jama. Alohtoni konglomerat med l. in 2. jezerom (vzorec 22), 1 - triasni 
dolomit, 2 - liasni dolomit, 3 - boksit. Foto C. Narobe 
Fig. 13. Križna jama. Allothonous conglomerate between the l. jezero (the 1st Lake) 
and 2. jezero (2nd Lake), sample 22, 1 - triassic dolomite, 2 liassic dolomite, 3 -
bauxite. Photo by C. Narobe 
65 O/o proda, 22 °/o peska in 13 % ilovice. Prod ima 53 O/o triasnega dolomita, 
9 '% jurskega dolomita , 11 '-0/o oglatih kosov jurskega apnenca in 27 lfJ/o ploščna tih 
kosov boksita. Prodnike triasnega dolomita spoznamo po svetlo.sivi b arvi , drob-
nozrnati strukturi in prepredenosti z drobnimi k alcitnimi žilicami. Takšne 
značilnosti ima zgornjetriasni dolomit na južni strani Bloškega p ol ja. Jurski 
(liasni) dolomit izstopa po zrnati strukturi in rjavosivi barvi. Ti prodniki so 
zašli v jamo skupaj s prodniki triasnega dolomita s pomočjo vode, ki je tekla 
skozi mejni triasni in liasni dolomi,t. Nekaj jurskega dolomita lahko izhaja 
iz jame same, saj sega nj en danes dosegljivi sklep do primarnega nahajališča 
tega dolomita. Oglate kose apnenca je voda pobrala med pretokom v vodnem 
rovu. Med kratkim transportom se niso m ogli zaobliti. Dokaj zaobljeni in 
ploščati prodniki oolitnega boksita so brez reda pomešani med ostale prodnike. 
Voda jih je odložila :istočasno z dolomitom, se pravi, da jih je prenašala po 
jami. Zato je boksit prav tako alohtonega iz:vo·ra, njegovo primarno ležišče je 
iskati na rpovršju v hidrografskem zaledju Križne jam e. 
Vezivo obravnavanega vzorca 23 je peščeno, ilovnato in apneno. V nj em je 
60 % karbonata, 25 °/o, kremenovih delno zaobljenih zrn, 10 'O/o limonitmih ooidov 
344 
Rad o Gospodarič, Fluvialni s edimenti v Križni jami 21 
in 5 10/a oolitov boksita. K arbonati so avtohtoni. Nekaj zaobljenih zrn rdečega 
kremena kaže na dolg transport in izvor v triasnih kamninah izven jame. 
Limonitni ooi.di so po n aravi svojega nastanka okrogli ali vsaj ploščnati , prav 
tako ooliti boksita, ki so delci večjih prodnikov. Peščeno ilovnato vezivo pa je 
pod obno pesku, k akršnega sm o analizirali v suhih in občasno poplavljenih 
odsekih rovov. 
Med l. in 2. jezerom p r i p oligonski točki 12 (sl. 12) je na skalnem p ragu 
viden erozijski kanal iz razvojne faze, k o je jamska r eka stalno tekla 2-3 m 
više kot dan es, ko teče v nedostopnem rovu , ki je s ifonski in traj no zalit z 
vodo. Pre,stavitev v sifonski tok je m orda povezana s tukajšnjo geološko zgrad-
bo. Med dob ro vid nimi sk ladi apnenca je m eter debel sklad dolomitiziranega 
apnenca, pod njim si je voda izdolbla današnjo pat. V starej ši razvojni fazi 
pa je uspešno premagovala to p etrografsk o oviro, ker je im ela večjo transportno 
in erozijsk o moč . 
V obravn avanem kanalu je 1-2 dm debela plaist konglom erata (vzorec 22) 
tu in tam obdan a s sigo. Prod je bil odložen na nekdanje dno rova, ki ga je 
nak nadna erozij a p o sredini poglobila za m eter. 
Sl. 14. Križna jama, Vodni rov , v skalni špranji ohranjen erozijski ostanek sprijetega 
proda in p eska. Foto P . Habič 
Fig. 14. Križna jama, Vodni rov (the Water Channel). The erosional gravel and sand 
rests are conserved in the rocky fissure. Photo by P . Habič 
345 
22 Acta carsologica VI, 1974 
Analizirani vzorec konglomerata ima 68 % proda, 13 °/o peska in 19 °/o 
ilovice, je torej sestavljen podobno kot najbližji vzorec 23. Prodna frakcija 
ima dobro zaobljene, bolj ploščnate kot okrogle kose. Videti je paralelno odlaga-
nje enkrat večjih, drugih manjših prodnikov. Prodniki so s sigovim vezivom 
slabo sprijeti (sl. 13). 
V prodni frakciji so kosi triasnega in jurskega dolomita, razmeroma dosti 
je oglatega in zaobljenega raznobarvnega roženca, ki zanj sodimo, da ima pri-
marno ležišče v triasnih kameninah. Roženec je prestal podobno transportno 
pot kot triasni dolomit. Oolitni boksit nastopa v manjših prodnikih in količini 
kot v vzorcu 23. Kaže, da se je specifično težji boksit usedal iz vode pred 
ostalimi prodniki, saj ga je več v nižjih kot v višjih plasteh. V največji 
frakciji proda so redno kosi dolomita, apnenca in roženca, boksit pa je šele v 
naslednjih manjših frakcijah. Pri nekdanjem, pa tudi današnjem vodnem trans-
portu je treba računati na odlaganje materiala različne specifične teže. Peščena 
frakcija ima podobno sestavo kot pri vzorcu 23. 
Erozijske ostanke konglomerata najdemo v vijugavem Vodnem rovu še 
3 m nad skalnim dnom pri poligonski točki 17, 2,5 m na,d vodo pri točki 27 
(sl. 12, profil 3 in sl. 14). Tukajšnji vzorec (sl. 14) pa je sestavljen le iz močno 
zasiganega debelega peska. Skoraj ves ostali prod, ki je bil nedvomno odložen 
po skalnem dnu je erodiran. 
Konglomerat okoli Kalvarije 
Glavni rov med Otokom in Kalvarijo se razlikuje od zgoraj obravnavanih 
po dvakrat večji razsežnoisti in po podornem materialu ob južni steni (sl. 15). 
Proti jugovzhodu položno nagnjeni, pol metra debeli skladi so presekani in 
pretrti ob prelomih. Podorne skale so delno prekrite s poplavnim peskom in 
ilovico tudi do 20 m nad današnjim vodnim tokom. Skozi pretrti strop pre-
nikajoča voda je odložila sigo le pri pol. t. 40, kjer baldahini sige zapolnjujejo 
južno polovico rova. Današnja voda spodjeda bloke in sigo, da se lomijo v vodno 
korito, pa tudi erodira skalno dno in odnaša stari prod in konglomerat. Ta 
se je ohranil tam, kjer ga je siga trdno sprijela s skalo (pri t. 39) in pavsod 
tam, kjer ga je obvarovala pred erozijo (sl. 16). Tako si razlagamo obsežno 
ohranjeno nahajališče konglomerata v prostoru pred Kalvarijo. Siga in podorni 
bloki so zavirali tok vode in pospešili usedanje njenega plazečega to1vora (pmda) 
na skalno dno in ga tudi kasneje delno obvarovali pred erozijo. 
Vzorca 13 a in 13 b sta iz konglomerata v nahajališču pri pol. t. 40. Prodniki 
so bili odloženi v različno debelih plasteh, kjer so enkrat bolj, drugič manj 
povezani s peščenoilovnatim vezivom (sl. 17). Ploščnati delci so odloženi 
paralelno, vidimo pa tudi njihove pokončne lege. Plazeči tovor je odložila 
ob skalnem dnu različno hitro tekoča voda. 
Oba analizirana vzorca se razlikujeta po količini dolomitnih prodnikov. 
Vrhnja konglomeratna plast ima več dolomita (85 °/o) kot spodnja (55 O/o), 
tu je pa zato več zaobljenega roženca in kremena (40 °/o). Med delci so tudi 
oglati kosi matičnega sivega apnenca. V obeh vzorcih je 60 O/o peščenoilovnatega 
veziva. 
346 
., 
KRIZNA JAMA- ROV MED OTOKOM IN 
0102030,050 
~
0
t:::/::ŠV = 
~::-::-.: 
~ 
t 
IOOrn 
podor ne skale 
bou(der rocks 
prod I konglomerat 
gravef 
siga 
formation 
~ -
/ 
pesek, ilovica 
sand,argil 
voda 
1 
smer ~oka 
water, d1rect1on of flow 
prelom 
fault 
~ 
~ 
PISANI 
ROV 
~ 
-~ ~ 
Sl. 15. Križna jama, rov med Otokom in Kalvarijo z nahajališči alohtonega proda in 
konglomerata 
Fig. 15. Križna jama, the channel between Otok (the Island) and Kalvarija (the 
Calvary) with finding-places of allohtonous gravel and conglomerate 
IZRK 1971 
24 Acta carsologica VI, 1974 
Sl. 16. Križna jama, Otok, na skalnem dnu okrog skalne čeri ohranjeni konglomerat. 
Foto P. Habič 
Fig. 16. Križna jama, Otok (the Island). The conglomerate conserved on the rocky 
bottom around the rocky r eef. Photo by P. Habič 
P rnd ob K alvariji se je odložil in ohranil zaradi posebne morfološke situa-
cij e, ki je pogojena s strukturo okoliške kamnine. Sigova kopa in podori so 
vplivali na potek sedimen tacij e, kakršno lahko vidimo tudi na področju 
Blat za podorno Kalvarijo. Tudi tamkajšnji podor je zaviral pretok vode in 
omogočil odlaganje plazečega tovora, ki sta ga kasneje pokrila siga ter poplavna 
ilovica in pesek. 
Vzorec 16 smo vzeli med Medvodjem in Ključem v Blatih (sl. 12, profil 4). 
N ekaj dm debela plast leži na skalni podlagi pod poplavno ilovico in peskom. 
Med ilovnatimi b regovi teče voda v pol m etra široki, v skalno podlago vdelani 
strugi. Razkrit konglomerat je slabo vezan s peščenim vezivom, ki ga je v 
p rim erjavi s prodniki skoraj polovica. 
Prod je sestavljen iz 80 O/o triasnega in jurskega dolomita, 15 O/o zaobljenih 
in oglatih, črnih ter belih kosov roženca in 5 ;O/o, boksitnih zrn. Zaobljeni prod-
niki dolomita so odloženi paralelno. Sestava kaže na zaledje, sestavljeno iz 
dolomita in kamnine, ki ima dosti roženca. V tem primeru bi bile to lahko 
348 
Rado Gospodarič, Fluvialni sedimenti v Križni jami 25 
zgornjetriasne kamnine Blok, Odsotnost boksitnih zrn lahko tolmač.ima s tem, 
da tam ni boksitnih ležišč, V vzorcu manjkajo tudi kosi matičnega apnenca, 
Sklepamo, da je bila transportna pot skozi kompaktni rov brez podorocv kratka, 
V enakomerno š.irokem in vis.okem rovu Blat je kamnina dejansko malo 
pretrta. Zanimivo je, da je analizirani vzorec zelo podoben zgornjemu delu 
konglomeratne plasti (13 b) pri Kalvariji. Kaže, da sta bila odložena istočasno 
ob podobnih hidroloških razmerah. Z rastjo podora Kalvarije ali pa morfoloških 
sprememb v zaledju pa je bila dotočna vloga Blat zavrta in prekinjena. Voda 
je zastajala in nanašala le še ilovnato peščen sediment, kot smo ga spoznali 
pri vz,orcu 15 a. Kasnejša oživljena erozija je začela spodjedati podorni grič 
in omogočila vnovično vodno funkcijo Blat, ki ima danes 1,5 m nižje skalno dno 
kot sosednji Pisani rov. 
Prod in konglomerat v Pisanem rovu in ob Križni gori 
Med Kalvarijo in Križno goro je Pisani rov, ki ga označuje predvsem nizki 
začetni del takoj za podorom Kalvarije. Ob stenah, ki so zaradi nizkega stropa 
zelo neizrazite, so se vendarle ohranili nanosi ilovice in peska, na nekem 
Sl. 17. Križna jama, Kalvarija. Alohtoni konglomerat (vzorec 13), 1 - triasni dolomit, 
2 - liasni dolomit, 3 - boksit. Foto C. Narobe 
Fig. 17. Križna jama, Kalvarija (the Calvary). The allothonous conglomerate (sample 
13), 1 - triassic dolomite, 2 - liassic dolomite, 3 - bauxite. Photo by C. Narobe 
349 
26 Acta carsologica VI, 1974 
2 
T 
4m 
J_ 
3 za Križno goro 
r 
4m 
L 
Sl. 18. Križna jama, prečni profili rovov z nahajališči proda 
Fig. 18. Križna jama, cross section of the galleries with gravel finding-places 
mestu pa stoje celo trije kapniki, katerih podnožje je zalito z vodo. Nedvomno 
so zrasli na suhem, kasneje pa jih je zalila voda, občasno prav do vrhnje 
konke, ki je 2 m nad današnjo nizko gladino vode. Pod ilovico pa smo vseeno 
lahko videli 2-3 dm debelo konglomeratno plast vzorca 15 (sl. 18, profil 1) na 
starejšem skalnem dnu, ki je meter vi.šji od današnjega. Voda še vedno znižuje 
recentno skalno dno ob jugozahodni steni, na konglomerat ob .severovzhodni 
steni pa odlaga, kadar je visoka, ilovico in pesek. 
Vzorec 15 ima 55 'O/o, proda, 35 'O/o peska in 10 % ilovice. Peščenoilovnatega 
veziva je manj kot zlepljenih delcev. Zrnavo.st je dokaj enakomerna, krivulja 
pa strma v odseku ,srednjega in delno drobnega proda. Tu prevladujejo zgornje-
iriasni in liasni dolomitni prod (65 O/o) in kosi (20 %) sivega, belega in celo 
rdečega roženca, ostali sestavini pa sta boksit in matični apnenec (sl. 19). 
V decimeter debelem vz.orcu je videti štiri proge različne zrnavosti . V 
vrhnji progi so večji kosi dolomita (30 X 14 X 6 mm) in boksita (20 X 17 X 
5 mm) kot pa v spodnjih, drugi in tretji progi. Večji prodniki dolomita so 
zopet v najspodnejši četrti progi (13 X 10 X 5 mm). Tako vidimo tudi tu zna-
čilno spremenljivo sedimentacijo plazečega tovora, ki ga je odlagala voda po 
dnu rova. 
Omeniti je treba rdečkasto karbonatno in peščeno vezivo, ki ga v doslej 
obravnavanih vzorcih še nismo srečali. Takšne barve je ilovica, ki jo naplavlja 
v vodni rov skozi strop prenikajoča voda. 
To dokazuje, da se je podobno prenikanje skozi strop dogajalo tudi v času 
sedimentacije proda in da je obstajala »tena rossa-« v stropnih špranjah, morda 
350 
R.a d o Gospodarič , Fluvialni sedimen ti v K rižn i jami 27 
celo na p,ovršju nad jamo. V peščeni frakciji veziva se prvič po-javlja precej 
oolitov boksita, ki ga je v vseh nadaljnjih vzorcih iz območja Križne gore in 
Kristalne gore neprimerno več kot v Blatih. Sklepati smemo, da je prinašala 
tekoča voda skozi ta krak Križne jame večino boksita, ki ga v jami srečamo. 
Tudi vzorec 17 (sl. 20), vzet iz nahajališča konglom erata ob severni steni 
Križne gore, ima razmeroma mnogo boksita. Pol m etra debela plast konglo-
m erata pokriva živo skalo malo nad vodno gladino. Vzorec kaže še zrna 
dolomita in roženca v rdečkastem ilovnatem peščenem vezivu, ki zavzema več 
kot polovico prostorninske teže vzorca. 
Med dolomitnimi prodniki je največ jurskih. številni oglati kosi matičnega 
apnenca pa so v zvezi z bližino p odorne Križne gore. Tako sestavo sedimenta in 
nj egovo odlaganje si razlagamo tako, da je vodni tok izpiral manjše kose 
apnenca med podornimi bloki in jih skupaj z ostalim m aterialom odložil za 
podorom v razširjenem prostoru, kjer je izgubil transportno moč. Podorna 
Križna gora je nastajala tako med transportom alohtonega materiala. Rov 
pa takrat seveda še ni mogel biti tako prekinjen s podornimi bloki kot danes, 
ko teče voda skozi neprehodne špranje. 
Sl. 19. Križna jama, konglomerat iz Pisanega rova (vzorec 15), 1 - triasni dolomit, 
2 - liasni dolomit, 3 - boksit, 4 - liasno doggerski apnenec, 5 - triasni roženec. 
Foto C. Narobe 
Fig. 19. Križna jama, conglomerate from Pisani rov (the Gay Coloured Channel), 
sample 15, 1 - trassic dolomite, 2 liasic dolomite, 3 - bauxite, 4 - liassic-dogger 
limestone, 5 - t r iassic chert. Photo by C. Narobe 
351 
- ' \ 
28 Acta ca rsologica VI, 1974 
Sl. 20. Križna jama, Križna gora. Alohtoni konglomerat (vzorec 17), 1 - triasni dolo-
mit, 2 - liasni dolomit, 3 - boksit, 4 - liasnodoggerski apnenec, 5 - triasni roženec. 
Foto C. Narobe 
Fig. 20. Križna jama, Križna gora (the Cress Mountain) . The allohtonous conglomerate, 
sample 17, 1 - triassic dolomite, 2 - liassic dolomite, 3 - bauxite, 4 - liassic-dogger 
limestone, 5 - triassic chert. Photo by C. Narobe 
Naplavine na obeh straneh podora Križme gore so različno sprijete . Onkraj 
podora so kupi pro da, tostran podora p-o kupi kong1omerata. Razlika v sprije tosti 
je povezana z do tokom kapnice. Skozi ,pretrti strop pritekajoča vo da je ob s tiku z 
jamsko reko nizvodno odložila sigo in povezala prod v konglomerat. 
Za Križno goro (sl. 18, profil 3) smo analizirali prod vzorca 18. Prod (45 O/o), 
pesek (38 'O/o,) i:n ilovica (17 °/o) so odloženi v m eter debeli ,plasti na skalni blok, 
2 m nad današnjo gladino vode. Ker smo lahko analizirali n e.sprijeti material, 
dobljeni p-odattki odražajo prav,o, tipično sestavo prodnate na.plavine, ki lahko 
z njo, ,primerjamo vse ootale vzo.rce kooglamerata po jami. V obeh trikotnih dia-
gramih in krivuljah zrnavosti (sl. 24 in 25) se vzorec 18 lepo vključuje med 
ostale vzorce. V meter d ebeli plasti sedimenta so S1Vetlejše i111 temnejše proge ne-
enakomerno odloženih pvodnikov itn peska. Vzeli smo tri ,popreone vw rce (18 a, 
18 b , 18 c) iz 35 cm debelih ,plas ti , ki se mikrostkopsko razlikujejo. Analiza je po-
k azala, da ima srednja plast dosti več delno zaobljenega roženca kot spodnja 
in zgornja ,plast, kjer prevladujejo prodniki jurskega dolomita. V vrhnji plasti 
n astopajo v prodni in peščeni frakciji namesto rožencev boksiti, prodniki trias-
nega dolomita pa manjkajo. Za peščeno frakcijo srednje plasti velja omeniti 
352 
Rado Gospodarič, Fluvialni sedimenti v Križni jami 29 
majhen odstotek kremena (5 °/o) in rdečkasti videz plasti zaradi rdeče ilovice 
v vezivu. V taki sestavi vi,dimo različno mehanično razpadamje materiala v po-
rečju takratne ponikalnice in tudi spremembe v njenih površinskih tokocvih. 
Erozija je bila rns.red,otočena na neposredno okolico ponorov in jame, kjer pre-
vladujeta jurski do1omit irn apnenec teir boksit v njem. 
Vzorec 19 smo vzeli s pol metira debele konglomeratne plasti, ki je ohra-
njena ob zahodni steni pri pol. t. 70, preden se Pisanemu rovu priključi Ma-
tjažev rov (sl. 18, profil 2). Na skalni podlagi so podorni bloki z nevezanim sedi-
mentom, navzgor pa je tridna plast konglomerata pokrita s sigovo skorjo. Sedi-
mente spodjeda jamska reka, ki sicer teče ob vzhodni steni in poglablja skalno 
strugo. Verjetno je nekdaj segla pro,dna plast čez ves rov. Skorja s:ige vrh na-
placvin kaže na razvojno obdobje, ko je bil pretok vode zmanjšan na najmanjšo 
možno mero. Poplavni pesek na sigi pa odraža poplavno vodo, ki je ob normal-
nem vodnem stanju močneje erodirala kot naplavljala. Speleogenet&ki procesi 
so se odvijali v sledečem vrstnem redu: 
- poglabljanje vodnega korita, erozija; 
- obdobje pogostnih poplav in zastojev pretoka vode; 
- odlaganje sige, suha doba; 
- večkratno odlaganje proda na podorne bloke in med nje; 
- poglabljanje skalnega dna in erodiranje sten, podiranje stropa; 
- nastajanje širokega in nizkega rova ob lezikah. 
Konglomerat vzorca 19 ima 50 ·0/o prodnate, 35 'O/o peščene in 15 °/o ilovnate 
frakcije; zadnji dve frakciji sta zajeti v vezivu skupaj s 50 10/o sige. V produ 
so kosi liasnega in zgornje,triasnega dolomita, boksita in roženca oziroma kre-
mena. V peščeni frakciji so poleg karbonatov še delno zaobljen kremen, limo-
nitni ooidi in ooliti boksita. 
Prod in konglomerat okrog Kristalne gore 
Konglomerat je ohranjen v obliki erozijskih ostankov ob stenah prav do 
podnožja Kristalne gore, kjer smo ga videli celo 5 m nad današnjo vodno 
gladino. Zasigan prod je v Zveznem rovu; prav pod stropom so do 2 cm veliki 
prodniki. Delno sprijeto naplavino v 4 m visoki plasti smo opazili konec 
Zveznega rova tam, kjer je možen sestop v Koralni rov in na Kristalno goro. 
Ta sediment vzorca 20 (sl. 21) ima sledeče karakteristike: 
Makroskopsko ni opaziti nobene plastovitosti, vse je pomešano brez reda. 
Rdečkastega veziva je 50 '°/o. Prodnata frakcija ima odločno največ boksita, 
nekaj zaobljenega roženca in liasnega apnenca. Podobno je se,stavljena peščena 
frakcija, kjer je prav tako med vsemi do sedaj obravnavanimi vzorci najmanj 
karbonata in največ boksita, ni pa limonitnih ooidov. Po tej sestavi je vzorec 
dokaj drugačen od ostalih. 
Konglomerat pod sigovo prevleko na stropu srečamo še prav v sklepu 
Zveznega rova onkraj gore. Tudi v njem je največ boksita v drobnem produ. 
Možnost za tolmačenje ostalih nahajališč proda v nizvodnem vodnem 
kanalu pa vidimo v pojavu Matjaževega rova in v njem nastopajočega proda 
oziroma konglomerata (sl. 18, profil 4). Ta rov se danes le izjemoma spremeni 
v vodni rov. Večinoma je suh z zasiganimi tlemi, ki so meter višja od današnje 
23 Acta carsologica 353 
30 Acta carsologica VI, 1974 
Sl. 21. Križna jama, Koralni 
rov. Alohtoni konglomerat, 
vzorec 20, 1 - triasni dolomit, 
2 - liasni dolomit, 3 - boksit. 
Foto C. Narobe 
Fig. 21. Križna jama, Koralni 
rov (the Coral Gallery). The 
allohtonous conglomerate, sam-
ple 20, 1 - triassic dolomite, 
2 - liassic dolomite, 3 - bau-
xite. Photo by C. Narobe 
vodne gladine v Pisanem rovu. Voda je skozenj pritekala takrat, ko se je v 
jami odlagal prod. Ta je odložen v Matjaževem rovu v višini sigovih tal in nad 
njimi. Prod je celo pod mogočnim, v spodnjem delu delno erodiranim stebrom 
sige. Iz medsebojnega prepletanja teh pojavov sklepamo na: 
- recentno rast sige; 
- občasno zatišje z visoko vodo, odlaganje blata; 
- erodiranje starejše sige in proda, poglabljanje struge; 
- odlaganje sige in 
- odlaganje proda po skalnem dnu hkrati z erozijo v rovu. 
Medtem ko se je poglabljamje struge v Pisanem rovu nadaljevalo (sl. 22), 
je Matjažev rov z vsem svojim starejšim inventarjem ostal na »suhem«. 
Prestavitev vodotoka v Zvezni rov je morda povzročilo vse bolj intenzivno 
podiranje Kristalne gore, ki je z manjšimi razsežnostmi že obstajala v dobi 
aktivnosti Matjaževega rova. To dokazujejo med prodom nastopajoče podorne 
skale pri Koralnem rovu in v začetku Zveznega rova (sl. 23). 
Značilnosti proda v Križni jami 
V skupnem pregledu proda in konglomeratov pridemo do sledečih sklepov: 
l. Prod in konglomerat nahajamo v vodnih rovih po vsej jami. Verjetno 
sta tudi v obdobno poplavljenih in suhih rovih, vendar ju pokrivajo mlajše, 
peščenoilovnate naplavine, siga in podori. 
2. Več tega sedimenta je ohranjenega ob stenah in na skalnem dnu okoli 
Kalvarije, Kristalne gore in Križne gore, kar si razlagamo z morfologijo pod-
zemeljskega prostora. Voda se je tod bolj ustavljala in odlagala več materiala 
kot drugod. 
3. Razmerje med prodom, peskom in ilovico je precej stalno. Krivulje 
zrnavosti poedinih vzorcev se med seboj le malo razlikujejo. 
354 
Rado Gospodarič, Fluvialni sedimenti v Križni jami 31 
4. Med konglomeratom na pritočni in odtočni steni Križne jame so razlike 
v sprijetosti. Na pritočni strani je več rahlo vezanega materiala, medtem ko so 
na odtočni strani ohrnnjeni manjši ostanki trdnih konglomeratov. Različna spri-
jetost je precej odvisna od tega, kje so bili prodniki odloženi in kako so jih 
poznejši speleogenetski procesi ohranili pred sigotvorno vodo ali pred erozijo. 
5. Zrnavost proda se po jami bolj spreminja kot zrnavost peska. Prod s 
kamninami različne specifične teže je bil odložen ob neenakomernih hidroloških 
pogojih. Sloji konglomerata in proda so sestavljeni iz bolj prodnatih in manj 
prodnatih plasti, kjer vidimo ponekod dobro, drugod pa slabo plastovitost, 
zmavost se spreminja po vertikali in horizontali. 
Sl. 22. Križna jama, pred Kristalno goro. Vodni rov krasijo številni kapniki. Siga 
je nastajala še v suhem rovu vrh alohtonega proda, ki je bil kasneje erodiran, kopa 
sige (v sredini slike) pa je obvisela ob steni. Voda je zalila rov in na sigo odložila 
poplavno ilovico. Foto P. Habič 
Fig. 22. Križna jama, before Kristalna gora (the Crystal Mountain). The Water channel 
is decorated by numerous concretions. The flowstone originated in the dry gallery 
above the allothonous gravel, which have been eroded later, and the concretion's 
stack (in the middle of the photo) remains hanging on the wall. The water has 
inundated the channel and deposited inundation loam above the concretions. Photo 
by P. Habič 
23* 355 
KRIZNA JAMA - Zvezni rov 
MER.JENO. Surveyed: <.11. 1970 
R. GOSPODARIC 
P HABIC 
AVADN.JAL 
KORALNI ROV 1 
Sl. 23. Križna jama, Zvezni rov. Tloris 
Fig. 23. Križna jama, the Union Gallery. Groundplane 
Pese k Prod 
iOO¼+--'-p_r-=a_š_n-=-a_t_i--+d'-r_o_b_n_i +--__ sr=-e::.:d
7
nr,;'-,i--!-=-de::.:b::.:e:.../1_· +-_d_r_o_b--::nP,_· ==t_s_re-;d;;::aniicj1~· :::=,t~d-::,eb,,.e=/1-1· 
,,-,::1,,.-· g{~??,c.•··· 
90-1----------+---+-----+----+---+-~4--,.t,..,,_·11------,1•~·-=-/~vc___,.~--~'--1----1 
ty· / ,;L ,'.;/1---,; I 
80-1----------+---+-----+----+---~·-+/~;l__,.i2--+-7'~'l~··1~i1'++i~---_ _,_,_-+-_-----l 
/ It -:<f,, I 
/ II j. "1· /.,, I 
70 +--------+---+-----l---+-+---+--1--=--~---+-:++-+-------11-----l 
' l· ----/ _I / /) ,13 ,____ / / I _.--_.·/ /' 
60+---------+---+-----+---c-+-'-~·1--·r--4''/---+'--,L/---,·~-~,.~,,,.__-+,t'--------1----+ 
. /// //2 #?fo/t /j _·:// 
"' 50 +--------+---+----,.4-,----i,,:-<'-=-4+--:.+hl-,L-.,,.::...---l-----+-----i 
·"' n/ g__-;1 -;:::--'; 20.,,_x:_,..t 1/ 
;::,"' ' 0 -/ /..>,-9-- V 22. ,/ ... /. -:;</ 
_,,~ .· '1/ ··"" --·-_,/~ . /•a,I 
"' 30 .,/ .· / _V,i'..,,::'/ ~.. 113 
i '.: ~·=:~~~-:~ __ -;:_?_:-::-: ___ ~_-·+'-· --+----+---+------+----, 
CI> 
a:. 0+--------+----+----+----+----+--------11------+----f 
Q02 a1 a2 0,5 2 5 10 30 60mm 
Sl. 24. Križna jama. Krivulje zrnavosti preiskanih vzorcev proda 
Fig. 24. Križna jama, the granulation curves of examined gravel samples 
Rado Gospodarič, Fluvialni sedimenti v Križni jami 33 
a 
ilovica 
argil 100'/, 
2, 
b 
dolomit 100'/, 
prod-gravel CaCOJ 
/Jb pesek-sond .. . 
16 19 
• 2' 
• 16 
18!
5
; ~ • 18 23 
• 19 
•oa • 22 • 17b 
.22 .,7 
IJa• 
• ,s 
• prod-gravel 
• pesek - sond 
rož'enec-chert 20 .20. boksit 
prod-gravel • prod-gravel 
krem~n-quarz pesek-sond 
pesek-sond l00~¼----------
1
00".~/_Fe ooidi 
Sl. 25. Križna jama. Trikotnika zrnavosti (a) in petrografske sestave (b) proda 
Fig. 25. Križna jama, triangels of granulation (a) and petrographic composition (b) of 
the gravel 
6. Petrografoka sestava je pokazala, da sta zgornjetriasni i:n liasni dolomit 
poglavitna sestavina proda, nato sledita boksit in roženec ter de1no kremen. Naj-
manj je dolomita v produ ob Kristalni gori (vzorec 20), kjer pa prevladuje 
boksit (sl. 25). 
7. Petrografska sestava peska v konglomeratu se odlikuje po enakih od-
stotkih ooidov, delno zaobljenih zrn kremena in po različni količini dolomitnih 
oziroma kalcitnih vključkov. Njihov odstotek se spreminja med 10-60 'O/o. 
8. Pesek analiziranih vzorcev konglomerata in proda se petrografsko ujema 
s peskom v suhih in obdobno poplavljenih rovih. 
Mehanizem odlaganja proda in peska 
Preiskave so pokazale, da se je alohtoni material odlagal na dva različna 
načina: kot plazeči in lebdeči tovor. 
Na skalno dno in stene se je odlagal prod v eni razvojni fazi. Tedaj je 
morala teči po jami reka s hitrostjo najmanj 1 m/s, da je lahko prenašala 
alohtoni material in ga prestavljala po skalnem dnu. Ta mejna hitrost velja 
za okoli 10 mm velike prodnike, kakor je razvidno iz krivulje mejnih hitrosti 
za odlaganje plazečega tovora (E. White, 1968, 124). Ob spremenljivi hitrosti 
vode so se premikali včasih večji, včasih le manjši kosi, tako da je neenako-
merno odlaganje po skalnem dnu povsem razumljivo. Specifično težji in enako 
veliki prodniki boksita so se ob določeni hitrosti vode manj premikali in 
hitreje odložili kot specifično lažji, a enako veliki prodniki dolomita in 
roženca. Zato tudi najdemo v nekaterih vzorcih več boksita, v drugih pa več 
dolomita. 
Poleg proda je voda prenašala tudi pesek in ilovico. Pesek se je usedal 
skupaj s prodom, kolikor bolj se je približeval prodni frakciji, a lebdel in potoval 
z vodo, če je bil drobnejši. Pri sedimentiranju proda pa je bila hitrost pretoka 
mnogo večja. Lebdeči material se je mogel usedati le v rovih, kjer je takratna 
voda zastajala, ne pa v rovih, kjer se je odlagal prod. V tisti dobi ni moglo 
priti do ve,čjih akumulacij ilovnatega peska, lebdeči tovor je voda odnesla 
s seboj v neznane podzemeljske prostore in v Cerkniško jezero. 
357 
34 Acta carsologica VI, 1974 
Hidrološke razmere so se spremenile potem, ko se je konglomerat že 
zacementiral in bil delno prekrit s sigo. Nikjer namreč nismo opazovali nepo-
srednega prehoda prodnih plasti v peščene ali ilovnate, ki bi kazale na postopno 
zmanjševanje hitrosti vode. 
Pri odložitvi proda in sige smo priče hidrološkim razmeram, ki se odliku-
jejo z velikimi količinami suspendiranega peska in ilovice. Gladina tedanje 
podzemeljske reke se je spreminjala in dosegla celo višine celotne evakuacije 
rovov v skali. Ko se je prilagajala morfološko različnim rovom, pa je spre-
minjala hitrost in transportno moč ter tako oddajala lebdeči tovor v široke 
prostore in rove, na podore in sigo. Tedaj so se zapolnili Suhi rov, Medvedji 
rov, Cerarjeva in Velika dvorana ter sklep Dežmanovega rova. 
Ta faza, ki gotovo odraža spremembo v površinski klimi, pa ni trajala do 
danes. V nekem obdobju je voda začela erodirati, odnašati ilovnato peščeno 
naplavino, sigo in konglomerat pod njo ter navsezadnje še poglabljati staro 
skalno dno. V kamnini si je poiskala boljše prevodne poti skozi Zvezni rov ob 
Kristalni gori, skozi Glavni rov med Otokom in l. jezerom ter skozi Dežmanov 
rov. Prav tako je pustila ob strani današnje suhe rove. Sifoni med l. in 2. je-
zerom ter med l. ponorom in Dežmanovim rovom in Šulcejevo razpoko so le 
nadaljevanje te erozijske faze. Primer Matjaževega rova kaže, da je vmes 
nastajala še siga in da so se razvijali podori. 
Izvor fluvialnih sedimentov 
Petrografoka preiskava je pokazala, da so v produ in konglomeratu štiri 
poglavitne sestavine: 
l. prodniki zgornjetriasnega in liasnega dolomita, 
2. prodniki in grušč roženca, 
3. prodniki oo1itnega boksita in 
4. grušč liasnega apnenca, to je matične kamnine. 
V vezivu sta poglavitni sestavini kremen in limonitni ooidi. 
Oglat grušč matičnega apnenca je avtohton, lahko bi rekli tudi paravtohton, 
ker je doživel le kratek transport. Jamska reka je apnence odtrgala iz okoliških 
podornih skal, sten in dna. Takih vključkov je več okoli podornih dvoran 
Kalvarije, Križne in Kristalne gore, manj pa v Blatih, kjer podorov ni. 
Naslednji po dolžini transporta je liasni dolomit. Zaobljenost prodnikov 
govori, da je prispel v danes znana nahajališča iz prostorov, ki so izvotljeni v 
litološkem horizontu, kjer liasni apnenec konkordantno prehaja navzdol t'" 
zgornjetriasni dolomit. Tega prehoda v jami ne moremo doseči. 
Prodniki zgornjetriasnega dolomita so alohtoni. Zelo zaobljeni imajo 
dostikrat milimetrski prepereli ovoj. Morda so kot prodniki že obstajali v 
površinskem povirju. 
Med alohtone spadajo tudi raznobarvni roženci. Zaobljeni in oglati kažejo 
na prepereli material v izvenjamskih nahajališčih. V poštev prihajajo zgornje-
triasni skrilavci, peščenjaki in dolomiti z roženci, ki jih geološka kar.ta kaže 
severno od Bloškega polja. Tam je tudi največ zgornjetriasnega dolomLta. Ome-
njene alohtone prodnike je v jamo naplavila voda z Bloškega polja in okolice. 
Od tod prihaja voda v Križno jamo še danes. 
358 
Rado Gospodarič, Fluvialni sedimenti v Križni jami 35 
Naslednjo skupino alohtonih naplavin sestavljajo oolitni boksiti. V konglo-
meratu nastopajo kot prodniki, v pesku pa kot posamični ooliti. Boksiti s,o sko-
raj v vseh vzorcih. Njih količina pa nizvodno od Kristalne gore proti Kalvariji 
in Dežmanovemu rovu pada. Ker v Blatih boksita nismo našli, se zdi, da se 
podzemeljski prostori onkraj Kristalne gore približujejo primarnim boksitnim 
ležiščem v jurskih in drugih apnencih. V bližini Križne jame poznamo boksitne 
prodnike v Mrzli jami pri Ložu (R. Go spod ari č, 1971), ki je nekoč delovala 
kot izvirna vodna jama. Po njeni legi in razsežnosti sodimo, da je mogla od-
vajati kraške vode neposrednega zaledja, krasa vzhodno od Loža tja do Loškega 
✓ 
-.....~vsfrij·a , 
!'./ ......... __ .r' 
'--.. 
., ( LJUBLJANA 
~ ) . 
.E . 
-;(r\\Križna jama rnsp .r.... o 2 3 • 
1 \ :.:·---·•_: .<.-1 
2i~ -~ 
3~ 
,§"zj 
s\%! 
6 1 ............... 1 
1 1~1 
Sl. 26. Skica geološke zgradbe okolice Križne jame, sestavljena po geol. karti listov 
Postojna in Ribnica 1 : 100 000. 
1 - kraška polja, 
2 - apnenec 
3 - dolomit 
4 - skrilavec 
5 - sinklinala, 
6 - prelom, 
7 - podzemeljski tok vode 
Fig. 26. The sketch of the geological structure in the vicinity of Križna jama, composed 
after Geological map, sheets Postojna and Ribnica 1 : 100 000. 
1 - karstic poljes, 
2 - limestone 
3 - dolomite 
4 - schist 
5 - syncline, 
6 - fault, 
7 - underground water course 
359 
36 
LOSKO POLJE 
1 DANE 
' 
tz:::'::z:J3 
J, 
PODLOZ 
KRI Z N A JAMA 
\ 
c::;·, 6 ""'-- 7 ',....__ 8 
K, 
Acta carsologica VI, 1974 
-9 
BLOŠKO 
POLJE NE 
lNOVA VAS 1000m 
t/ . 
~-~ 
1:25000 
Sl. 27. Vzdolžni geološki profil med Bloškim in Loškim poljem s položajem Križne 
jame. 
1 skrilavec, 2 dolomit-zg. trias, 3 dolomit-lias, 3 apnenec, lias-dogger, 5 apnenec in 
dolomit, malm, 6 apnenec, sp. kreda, 7 predjamski nariv, 8 prelom, 9 podzemeljski rovi 
Križne jame 
Fig. 27. Longitudinal geological profile between Bloško and Loško poljes, the situation 
of Križna jama drawn in. 
1 - schist, 2 - dolomite, Upper Triassic, 3 - dolomite, Liassic, 4 - limestone, 
Liassic-Dogger, 5 - limestone and dolomite, Malm, 6 - limestone, Lower Cretaceous, 
7 - Predjama over-thrust, 8 - fault, 9 - underground channels of Križna jama 
potoka. Ta svet sestavljajo jurske in kredne kamenine, kjer so možna primarna 
nahajališča boksita. Od ,tod je lahko voda prinesla boksit tudi v Križno jamo, 
oziroma v njen Zvezni in Pisani rov, ne pa tudi v Blata, kjer ga kakor rečeno, 
ni. če je voda prinašala v Križno jamo različen prod, je še lažje dovajala kre-
menov pesek in ilovico z okoliškega kraškega površja in Bloškega polja. Kraško 
površje širše okolice jame je še danes tu in tam pokrito z ilovicami in peski, 
ki kažejo na nekdanje bolj obsežne krpe klastičnega materiala bodi fluvialnega, 
bodi eolskega izvora. Mnogo takega materiala so izprale v podzemlje tudi pa-
davine. V to skupino spadajo tudi alohtani limonitni ooidi. 
Geološko zgradbo okolice Križne jame prikazuje sl. 26. Iz nje je razvidno, 
da je v jami ohranjeni prod mogel zaiti v podzemlje z nekraškega sveta Blo-
škega polja. 
Najstarejše kamnine v okolici Križne jame so razgaljene na Bloškem polju. 
To so kamnine ladinske in karnijske stopnje: peščenjak, tufski lapor in glinasti 
skrilavec, dolomiti s plastmi in gomolji roženca, dolomitne breče, skrilavci in 
peščenjaki z Fe boksitno rudo. Norijsko in retsko stopnjo zastopajo pasasti in 
zrnati dolomiti. Ta, tako imenovani glavni dolomit, sestavlja tudi dno Loškega 
polja in se v ozkem pasu vleče proti severozahodu k Cerkniškemu jezeru ter 
proti jugovzhodu proti Pudobu. Omenjeni dolomit je le relativna hidrogeološka 
bariera za vode, ki se iz Bloškega polja podzemeljsko prebijajo v jurski apnenec 
in dolomit okolice Križne jame. 
Triasni dolomit prehaja zvezno v liasni dolomit pri Bloški polici in na Lo-
škem polju. Stratigrafsko debelino tega dolomita cenijo na 200 m, prehaja pa 
v skladoviti in oolitni apnenec srednjega liasa z vodilnimi litiotidnimi školjkami. 
Više ležeče, debeloskladoviti oolitni apnenec z gnezdi dolomita zgornjega 
liasa in doggerja vsebuje tekstularije, odlomke mehkužcev in krinoidov, torej 
nobenih vodilnih mikrofosilov. Ker za eno ali drugo kronostratigrafsko oprede-
litev vzorcev tudi vnovične preiskave apnenca med Bloško polico in Ložem niso 
360 
Rado Gospodarič, Fluvialni sedimenti v Križni jami 37 
dale novih podatkov, uvrščamo kamnine v ožji okolici Križne jame v nerazčle­
njeno liasnodoggersko serijo. 
Favnistično je na območju Križne gore (856 m) zanimiv zrnati dolomit s 
polarni apnenca (J~· 2 ). Apnenec vsebuje spodnjemalmske taumatoporele, tekstu-
larije in troholine. 
Vzhodno od Starega trga in na ponorni strani Loškega polja prikazuje geo-
loška karta apnenec zgornjega malma z vodilnimi klipeinami iz spodnje krede. 
V tektonskem pogledu sestavljajo kamnine obravnavanega ozemlja plitvo, 
simetrično sinklinalo (sl. 27), ki sega proti NW do Cerknice, proti SE pa se 
južno od Travnika podaljšuje v sinkliillalo Racne gore. Tam se v jedru gube 
spodnjekredne, v območju Križne gore pa malmske plasti. S številnimi navpič­
nimi prelomi je guba razdeljena v pakete, ki so med seboj večinoma vudoravno 
premaknjeni. V jedru gube izstopa prelom NW - SE smeri kjer je pretrgana 
malmska serija. Pogostni so vzdolžni prelomi ob Bloškem polju, kjer se sin-
klinala stika z Bloško-rakitniško grudo. Med Gorenjim jezerom, Danami in Ko-
zarščami na Loškem polju pa je SW-krilo sinklinale narinjeno na jurske in 
kredne kamnine Javornikov. Za razlago nastanka Križne jame je pomembno 
spoznanje, da je kras okolice Križne jame omejen na NE in SW strani z manj 
prepustnim dolomitom, da so najbolj razsežni in dostopni rovi Križne jame iz-
delani v severorvzhodnem krilu sinklinale in da voda odteka vziporedno s sin-
k.linalno osjo proti severozahodu k izviru Podsteberščice. 
SKLEPI IN NADALJNJI PROBLEMI 
S preučevanjem alohtonih sedimentov v Križni jami smo želeli spoznati njih 
razširjenost, razmerje do avtohtonih sedimentov in lego do skalnih rovov, na-
dalje smo hoteli ugotoviti, kako in kakšne kamnine je jamska reka prenašala 
in odlagala po podzemeljskih prostorih v geološki zgodovini jame. Dobljene 
rezultate in sklepe lahko strnemo v naslednjem. 
l. Dosedanja literatura razen v dveh, treh noticah ne obravnava zanimivih 
a1ohtonih sedimentov v Križni jami. Izjema so le podatki o diluvialnih ilovicah 
v Medvedjem rovu te jame, ki jih je opisal F. v. Ho c h ste t ter. Dosedanje 
poznavanje morfoloških, geoloških in hidroloških značilnosti Križne jame temelji 
na delnih deskriptivnih podatkih brez podrobnejših prikazov in analiz fluvialnih 
sedimentov kot enega izmed najbolj bistvenih pokazateljev speleogenetskega 
razvoja vsakega podzemlja. Iz obravnavanih geoloških in morfoloških razmer 
pa smo spoznali, da je prav v sedimentih iskati ključ za zanesljivejšo razlago 
nastanka in razvoja Križne jame med Bloškim, Loškim in Cerkniškim poljem. 
2. Ostanki fluvialnih sedimentov so ohranjeni po vsej jami, tako da lahko 
gotovo sklepamo na nekdaj mnogo bolj zapolnjeno in manj prehodno jamo kot 
jo poznamo danes. Medvedji rov, Suhi rov in del Glavnega rova med jamskim 
vhodom in Vodnim rovom še dokazujeta to staro, s sedimenti zapolnjeno po-
dobo Križne jame. Današnje vodne rove je mlajša erozija večinoma ponovno 
izpraznila, voda je nekje razgalila prodni sediment, ki je v določeni starejši 
razvojni dobi pomagal oblikovati podzemeljski prostor, razkrila je skalno dno 
in začela oblikovati nižje sifonske pretoke po jami, drugod pa je sigo in sedi-
mente zalila. Zaporedje speleogenetskih procesov smo poskušali razčleniti na 
361 
38 Acta carsologica VI, 1974 
primerih v Medvedjem rovu, okrog Kalvarije in ob Matjaževem rovu s pri-
pombo, da bo za popolnejšo razvojno sliko treba v prihodnje zbrati še več 
ustreznih podatkov. 
3. Posebej smo preučili nekaj nasipov peska. Petrografska in granulacijska 
analiza kažeta na mlajši poplavni pesek v vodnih rovih in na pesek v suhih 
rovih, ki ga je voda odlagala kot svoj lebdeči tovor tam, kjer je zastajala. Petro-
grafsko je pregledani pesek sestavljen iz zrn kremena, limonita in boksita, to 
je mineralov, ki jih ne manjka v starejših podornih plasteh in ki so ohranjeni 
v starej.ših votlinah, tudi 30 m nad današnjimi vodnimi rovi. Pesek v l. Podor-
nem rovu odraža rpo vsej verjetnosti fluvialni nastanek v posebnih geomorfo-
loških okoliščinah na kraškem površju nad jamo še tedaj, ko jam v današnjem 
obsegu še ni bilo. Podoben pesek je ohranjen sicer še v okoliških jamah, pa tudi 
v wi.irmskih naplavinah Cerkniškega jezera ga srečamo povsod. 
4. Prodne naplavine v 10 analiziranih vzorcih po vsej jami kažejo na plazeči 
tovor, ki ga je voda prenašala po nekdanjem skalnem dnu. Po velikosti razno-
vrstnih prodnikov je moč domnevati na najmanjšo hitrost jamske reke 1 m/s, 
da je lahko prod še prenašala in z njim erodirala. Ta hitrost je bila nekajkrat 
večja od danes ugotovljene. Prod je bil po odložitvi zasigan, kasneje pa marsikje 
erodiran. V danes znanih rovih so nizvodna nahajališča vedno redkejša, ker jih 
je zadenjska erozija najmočneje odnašala. Takšno erozijo je možno predposta-
viti, ker med najbolj skrajnima nahajališčema proda pri l. jezeru in okrog 
Kristalne gore nismo ugotovili padajoče zrnatosti, kakršna bi sicer nastajala 
ob odlaganju materiala v obliki »vršaja«, se pravi, da bi bila jamska reka bliže 
sv0jemu izvirnemu mestu odložila debelejši, bolj grob prod, bliže ponornemu 
mestu pa bolj droben in zaobljen prod. 
5. Prod je sestavljen iz različnih kamnin: triasnega dolomita in roženca, 
liasnega dolomita in apnenca, oolitnega boksita in liasno-doggerskega apnenca. 
Triasne in liasne kamnine gradijo porečje ponikalnic okrog Bloškega polja 
ter del podzemeljske poti med njihovimi požiralniki in dotočnimi sifoni v sklepu 
Blat in Zveznega rova. Liasno~doggerski apnenec kot matična kamnina v produ 
dokazuje dokajšnjo erozijo jamskega prostora med odlaganjem proda. Apnen-
čevi avtohtoni kosi so oglati, ostali alohtoni pa zaobljeni. 
Posebno mesto zavzemajo prodniki oolitnega boksita, ki zanj menimo, da 
ga je nanesla voda iz ustreznih površinskih nahajališč na kraškem površju iz 
severnega in vzhodnega zaledja Križne jame. Poglavitni boksit je zahajal v jamo 
skozi Pisani rov, se pravi s ponikalnico, ki je južno od Nove vasi na B1oškem 
polju zahajala v podzemlje. Takšna hidrološka zveza je znana danes. Ne bi pa 
smeli izključiti možnosti, da je takratna jamska reka prinašala oolitni boksit iz 
vzhodnega kraškega zaledja Križne jame, se pravi s področja Racne gore, kamor 
bi se podzemlje Križne jame lahko razširjalo. Treba bo podrobneje preučiti kras 
zaledja Križne jame in nato ugotoviti razliko med triasnimi boksiti sedimen-
tacijskega izvora in boksiti rudnih teles na kraških terenih. V pomoč nadalj-
njemu preučevanju naj rabijo mineraloške analize v jami najdenega boksita z 
ustrezno dokumentacijo, ki jo navajamo. 
6. Izvor fluvialnega proda v Križni jami je možno raz1ožiti z znano geolo-
ško zgradbo ter hidrogeološkimi ter geomorfološkimi razmerami širše okolice, 
način odlaganja raznovrstnega in različno oblikovanega proda pa s hidrološkimi 
in klimatskimi razmerami, ki so na tukaj.šnjem krasu vladale v pleistocenu. 
362 
Rado Gospodarič, Fluvialni sedimenti v Križni jami 39 
Bolj zapleteno pa bo ugotavljanje primarnih ležišč raznovrstnega peska, ker je 
bil v jami večkrat presedimentiran po vertikalni in horizontalni poti. Tu bo 
treba še dosti temeljitega, predvsem petrografokega raziskovanja. 
7. V razpravi smo se komajda dotaknili vprašanja, v katerih obdobjih 
pleistocena se je odlagal fluvialni material, kdaj so nastajali ustrezni podzemelj-
ski prostori in se odvijali ugotovljeni speleogenetski procesi. Iz posameznih na-
hajališč smo mogli razporediti le relativno zaporedje erozije in akumulacije 
v podzemlju Križne jame, absolutnih podatkov pa nimamo. 
Kot dovolj oprijemljiv podatek relativne datacije smo uporabili pojavljanje 
kosti jamskega medveda v Medvedjem rovu te jame, ki nastopajo med dvema 
generacijama sige ter naplavljenimi peski in ilovico. Te kosti namreč ne morejo 
biti mlajše od zadnjega wiirmskega stadiala W III, saj je takrat po splošni sodbi 
naših paleolitikov jamski medved v naših krajih že izumrl. Križna jama bi tedaj 
bila verjetno s sedimenti že zapolnjena v zadnjem wiirmskem interstadialu 
(W II/III). Iz tega nadalje sledi, da je mlajša erozija povezana z zadnjim wiirm-
skim stadialom, odlaganje se
0
dimentov in sige vrh njih pa s procesi v srednjem 
in starejšem wiirmu oziroma ostalem delu mlajšega pleistocena. Bolj zanesljive 
podatke glede relativne starosti procesov lahko nudijo primerjalne raziskave s 
sedimentov bogatimi kraškimi jamami drugod v porečju Ljubljanice. Mnogo 
lahko k;oristi tudi absolutno datiranje jamske sige in organskih ostankov v na-
plavinah Cerkniškega jezera, kjer je za vode Križne jame vedno bila lokalna 
erozijska baza. 
Summary 
FLUVIAL SEDIMENTS IN KRIŽNA JAMA 
As one of more important caves of the slovene karst with the underground 
water, the Križna jama (The Cross Cave) among the Cerknica, Lož and Bloke karstic 
poljes can be considered. The cave is important by its rich exploring history from 
1834 (J. Zorrer, 1834; A. Schmidl, 1854; F. v. Hochstetter, 1881; 
I. Mic h 1 er, 1934, 1934 a; A. še r k o, I. Mic h 1 er, 1948; T. P 1 a ni na, 1965), 
and by its largeness of channels and length of about 8 km. of its till now known 
galleries, as well as by its interesting morphology and hydrology. In the cave the 
world famous finding-place of cave bear bones is situated; in 1971 the bones have 
been excavated again and their stratigraphic position between the autothonous and 
allothonous sediments have been studied (M. B r o d a r , R. G o s p o d a r i č , 1973). 
By the speleogenetical point of view very important allothonous sediments have been 
stated. As they were only partially known (R. G o s p oda r i č, Zb. W oj c i k, 1965) 
we studied them in detail and we bring the results in that study. 
In the initial chapters the general particulars about the cave sediments (G. K y r -
le, 1939; G. Warwick, 1953; E. Schmid, 1958; H. Riedl, 1960; H. Bogli, 
1961; P. Habič, 1961; S. Brodar, 1952, 1966; F. Osole, 1967; H. Trimmel, 
1968) and previous classification of their »interior facies« are done (G. A. Mak s i -
movič, 1963; Zb. Wojcik, 1966; Ph. Renault, 1968; E. White, 1968). The 
description of the cave geological and morphological structure (Fig. 1, 2, 3), the fin-
363 
40 Acta carsologica VI, 1974 
ding-places, analyses and origin of fluvial cave sediments are treated later (Fig. 4 
till 25). 
In the whole cave the rests of the fluvial sediments are conserved therefore it 
could be stated that previously the cave has been much more filled and less open 
as it is today. 
By Medvedji rov (The Bear's Gallery), Suhi rov (The Dry Gallery) and by the 
part of Glavni rov (The Principal Channel) between the entrance to the cave and 
Vodni rov (The Water Channel) the ancient picture of Križna jama, filled by sedi-
ments, is prooved. By the younger erosion the recent water channels have been mostly 
reevacuated, the water denuded gravel sediment by which the underground spaces 
have been formed in the ancient developement phase. The rocky bottom have been 
denuded and the lower siphon's transfuses across the cave have been formed, while 
in the other parts the concretions and sediments have been overflowed. By the 
example of the Medvedji rov, vicinity of Kalvarija (The Calvary) and Matjažev rov 
(The Matthew's Gallery) the succession of speleogenetical processes has been tried 
to be analysed. 
Some sand dams have been separately studied. In the water channels the younger 
flooded sand and in the dry galleries the sand, deposed as the suspended load by the 
stagnant water have been prooved by petrographical and granulative analyses (Fig. 
4, 5, 6, 7, 8). Petrographically the examined sand is composed by the quartz, limonite 
and bauxite grain, thus by minerals, which are not found in the older collapsed 
beds, but preserved in the older caverns, even till 30 m. above today's water channels. 
The sand in the l. Podorni rov (The 1st Collapsed Gallery) in all probability 
represents the fluviatile origin in special geomorphological conditions on the karstic 
surface above the cave in the tirne when there no caves in today's dimensions existed. 
Otherwise the similar sand is found in the near caves (R. Go s p oda r i č, 1971) as 
well as in the wi.irm alluvions of the Cerkniško jezero (The Lake of Cerknica). 
The gravel alluvions in 10 analysed samples indicate the bedload, which 
have been transported on the ancient rocky bottom by the water (Fig. 9, 10, 12, 13, 
14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25). After the largeness of different pebbles the 
smallest speedness of 1 m/s of the underground river could be supposed, because 
the water transported the gravel and eroded with it. 
The speedness of cave river was severa! times greater than todays. After the 
deposition the gravel has been concretioned and some-where eroded later. In today's 
known channels the downstreams finding-places are more rare, because the back 
erosion succeeded to displace them. Such erosion could be supposed while, between 
the extreme gravel finding-places at the l. jezero (The 1st Lake) and around Kristalna 
gora (The Crystall Mountain) we have not found the declined granulation, which 
would be formed at the deposition of the material in the form of »alluvial fan«, that 
is to say, that near the sources of the underground river larger, more rough gravel, 
and near the ponor places thiner, and more rounded gravel could be deposed. The 
gravel is composed by different rocks: triassic dolomite and chert, liassic dolomite 
and limestone, oolithic bauxite and liassic-dogger limestone. 
The water basin of sinking rivers around Bloško polje and a part of the under-
ground conduct among their ponors and inflow siphons at crossing of Blata (The 
Mud) and Zvezni rov (The Unite Gallery) are composed by triassic and liassic rocks. 
Liassic-dogger limestone prooves, as the materna! rock in the gravel, considerable 
364 
1 
Rado Gospodarič, Fluvialni sedimenti v Križni jami 41 
erosion of the underground space during the gravel's deposition. Limestone auto-
thonous pieces are rough, while the other allothonous are rounded. 
The special place is taken by the pebbles of oolithic bauxite, which have been 
deposed by the water from the karstic surface in the north and east hinterlands of 
Križna jama, as we suppose. The majority of bauxite came into the cave by Pisani 
rov (The Gay Coloured Channel), that is to say, by the sinking river south of Nova 
vas on Bloško polje. That hydrological connection is known today. However the 
possibility, that the pleistocene underground river transported the colithic bauxite 
from the eastern karstic hinterland of Križna jama, that is to say, from the region 
of Racna gora where the underground of Križna jama could be extended, can not 
be excluded. The karstic hinterland of Križna jama have to be studied in detail 
in order to state the difference between triassic bauxites of sedimential origin and 
ore bauxites on the karstic terrains. Mineralogical analyses of the bauxite, found in 
the cave, together with cited documentation can help the further studies. 
The origin of fluvial gravel in Križna jama could be explained by the known 
geological structure and hydrogeological and geomorphological conditions of the 
surroundings (Fig. 26, 27) by the way of deposition of various and differently shaped 
pebbles and by particular hydrological and climatical conditions which prevailed in 
this part of the karst in Pleistocene. To state the primary layers of various sand 
which have been presedimented in the vertical and horizontal way in the cave is 
much more complicated. A lot of profound, specially petrographic explorations are 
still necessary. 
The questions in which period of Pleistocene the fluvial material have been 
deposed, when the nowdays underground spaces had taken their origin and when the 
stated speleogenetical processes have been unrolled are just touched in that study. 
From the singular finding-places the continuance of erosion and accumulation in 
the underground of Križna jama can be just relatively disposed, but we have no 
absolute dates. The appearance of the cave bear bones in the Medvedji rov of that 
cave we have taken as enough sure date of relative datation. The bones were found 
between two generations of flowstone among deposited sands and clay. These bones 
could not be younger from the last wiirm stadial W III, because in that age after 
general cpinion of our paleolithics the cave bear in our regions already became 
extinct. Križna jama has been already filled up by the sediments in the late wiirm 
interstadial (W II/III). And so it follows, that the younger erosion is connected by 
the last wiirm stadial, while the deposition of sediments and the flowstone above 
them by the processes in the middle and older wiirm, or well in other periods of 
younger Pleistocene. More sure dates about the relative age of processes can give 
us the comparative explorations of karstic caves, rich by sediments, which are situated 
in the other parts of water basin of Ljubljanica. The absolute datation of cave con-
cretions and organic rests in the alluvions of Cerkniško polje, which have represented 
a local erosive base for the waters of Križna jama, can help us a lot. 
In the Križna jama the rich rests of the fluvial sediments are conserved, showing 
the hydrographic conditions in Quaternary. The formation of the channels has been 
closely connected by the transport and accumulation of the sediments in the cave; 
therefore the sediments represent the important fact for the speleogenetical studies 
and morphological, stratigraphical and genetical correlation with the other longer 
caves of Dinaric karst is rendered possible. 
365 
42 
Viri in literatura 
Ar hi v Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. 
Arhi v Jamarske zveze Slovenije, Ljubljana. 
Acta carso!ogica VI, 1974 
B oh in e c, W., 1963. Die Križna jama bei Lož, Slowenien. Dritter Intern. Kong. 
Spel. 2, 211-214, Wien. 
Bog 1 i, A., 1961: Die Hohlenlehme. Memoria. Rassegna Spel. Ital. 5, 1-21, Como. 
B r o dar, M., R. Go spod ari č, 1973. Medvedji rov v Križni jami in tamkajšnji 
ostanki jamskega medveda. Mladinski raziskovalni tabori (1971-1972), 30-46, 
Ljubljana. 
B r oda r, S., 1952. Prispevek k stratigrafiji kraških jam Pivške kotline, posebej 
Parske golobine. Geogr. vestnik 24, 43-76, Ljubljana. 
- 1966. Pleistocenski sedimenti in paleolitska najdišča v Postojnski jami. Acta 
carsologica 4, 55-138, Ljubljana. 
C era r (Z 6 r r er), J., 1838. Beschreibung einer Berghohle bei Heiligen Kreuz 
unweit Laas im Adelsberger Kreise nebst dem Grundrisse und Situation des 
Planes, Beitrage zur Naturgeschichte, Landwirtschaft und Topographie des Her-
zogthums Krain. 1, 76-88, Ljubljana. 
Go spod ari č, R., 1971. O nekaterih jamah ob Cerkniškem jezeru. Mladinski raz-
iskovalni tabori. 1971, 49-64, Ljubljana. 
G o s p oda r i č, R., Z. W oj c i k, 1965. Pripombe o nekaterih jamskih biserih iz 
jugoslovanskih jam. Naše jame 6 (1964), 30-34, Ljubljana. 
Habič, P., 1961. Nekaj oblik akumulacije in značaj sedimentov v kraških jamah. 
Drugi jug. spel. kongres, 101-106, Zagreb. 
H o c h s t e t t e r , F. v., 1881. Die Kreuzberghohle bei Laas in Krain. Denkschriften 
d. mathem.-naturw. Kl. Akad. d. Wissensch. Wien, 43, 1-18, Wien. 
K y r 1 e, G., 1921. Grundriss der Theoretischen Spelaologie. 1, 1-339, Wien. 
Mak sim o vi č, G. A., 1963. Osnovi karstovedenija. l. Perm. 
Mic h 1 er, I., 1934. Križna jama. Proteus 1/V, 97-102, Ljubljana. 
- 1934 a. Nova odkritja v Križni jami. Proteus 1/V, 188-195, Ljubljana. 
O s o 1 e , F., 1967. Zakajeni spodmol, jamska paleolitska postaja. Arheološki vestnik 
18, 25-42, Ljubljana. 
P 1 a ni na, T., 1965. Križna jama, projekt. Turistična zveza Cerknica. 
R e n a u 1 t , Ph., 1968. Contribution a l'etude des actions mecaniques et sedimentolo-
giques dans la speleogenese. Annales de Speleologie 23/III, 529-596, Lons-le-
Saunier. 
R i e d 1 , H., 1961. Grundsatzliche Bemerkungen zu feldmassigen Untersuchungen von 
Hohlensedimenten. Memoria. Rassegna Spel. Ital. 5, 3-9, Como. 
S c hm i d , E., 1958. Hohlenforschung und Sediment-Analyse. Basel. 
S c h mi d I , A., 1854. Die Grotten und Hohlen von Adelsberg, Lueg, Planina und 
Laas. Gedruckt, bei Leop. Sommer, Wien. 
še r k o, A., I. Mic h 1 er, 1948. Postojnska jama in druge zanimivosti krasa. 1-66, 
Postojna - Ljubljana. 
T r i m m e 1 , H., 1968. Hohlenkunde. Braunschweig. 
W ar w i c k, G., 1953. Cave Formations and Deposits. British Caving 62-82, London. 
W oj c i k, Z., 1966. Geneza i wiek klastycznich osad6w jaskin tatrzanskih. Prace 
Muzeum ziemi 9, 1-130, Warszawa. 
White, L. E., W. B. White, 1968. Dynamics of Sediment Transport in Limestone 
Cave. Bull. NSS 30/IV, 115-129, Arlington. 
366