ftt. 8 V Gorici, v četrtek dne #. januvarija 1911 Iiktrja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter slane po pošti prejtmana ali v Oorici na dom pošiljana : vse loto . . 15 K V, ¦ *-¦• :** ****«; „*. Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja »Soča" v vseh tobakarnah. oS0fjAu ima naslednje izredne priloge: Ob novem Jetu nKažipot bo Goriškem in firadtSčanškeiC* in dvakrat v letu „ Vogal red železnic, »anikoT in po&tnih ztexu. Ka naročila brez dopoalane naročnine se ne oziramo. i Tečaj XU. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo i nahaja v Gosposki ulici it 7 Gorici v I. nadstr, na dilBO. Upravnifttvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po-gdMbi. Večje črke po prostoru. Reidmrne in spisi v uredniškem d&u.BO vin. vrsta. — Za obliko inf vsebino oglasov odklanjamo vsaka odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tvlofon it. 93. »Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odSov. J. Fabčie) tiska in zal. Poslanska zbornica. Otvoritvena seja. X° Poslanska zbornica se je sešlu v torek 17. t. in. Zborovanje je otvoril ot> U*/« predsednik Pattav.-Pri šefi so bili vsi ministri. Po prečkanju ulog da Pattay besedo mi-nisteiskemu predsedniku Bienerttiu. Blenerth. - Ko je vstal ter povedal, da mu je cesar poveril vodstvo novega ministerstva, so zagnali češki radikala velik krik in vik. Češki radikalei so storili to, da dajo du'*a ogorčenju, ker vlada trpi take nasilnosti pri sedaj se vršečem ljudskem štetju. " Nemir je bil velik in le s težavo je govoril Bienertli svoj govor, ki je bil programatičrm izjava novega kabineta. Bienertli Je povdarjal, da hoče nova vlada, zvesta starim načelom, postopati skrajno objektivno proti posameznim narodnostim ter narodtio-gospodarskiin in kulturnim težnjam avstrijskih narodov. (Kdo mu to verjame?) Bienertli je povdarjal potrebo n a -rod« o s t ti e g a miru n a Če š k e ni; podal je izjavo tudi o poljskih vodnih cestah na podlagi zakona iz leta 1901. Poskrbeti hoče nov zakonski načrt, po katerem se potem U>ri vse potrebno. Apelira na zbornco, naj ga podpira ter naznani delovni /rogram zbornice. Prva pride na vrsto bančna predlo-g a, potem r e k r ti t n i kontingent in na to p r o r a č u n. Biencrth se je zavzel tudi za rešitev vprašanja laške pravne fakultete, rekoč, da hoče vlada zastaviti vse sile, da se končno reši to vprašanje. (Za slovensko vseučiliško vprašanje nj imel nobene besede!) Bienertli je zatrjeval, da ena glavnih dolžnosti vlade je ta: pospeševati kulturo. Hoče se pobriniti za zakone socialnega zavarovanja, za zakone glede pohiševa-nj:. in glede epidemij. Cilede železnic je povedal, da pasivna bilanca železniške uprave po zadnjih podržavljcnjih predočuje izredno ob-teženje finančno. Naznani potem več načrtov za lokalne železnice, omenja potrebo rešitve načrta glede rečne in morske plovbe itd. Dotaknil se je tudi potrebe sani r n-li j a d e ž e I n i h financ; vlada predloži zbornici tozadevne načrte. Apeliral je končno na samopomoč zbornice. Nekaj poslancev mu je ploskalo, vmes pa je bilo čuti tudi mnogo ne baš laskavih vsklikov. Za otvoritev debate 'o govoru ministerskega predsednika sta se oglasila načelnik češkega kluba F i c-d 1 e r in nemški raJikalcc W o l f, pa je predlog propadel .... Prišlo je potem do prvega čitanja proračuna. Pri prvem čitanju proračuna je izjavil posl. Wolf, da ni niegova stranka videla v Bicncrthovcm kabinetu nikdar kake opore. S preosnovo kabineta sta bila pa Slovanom zato, da so razbili nagodbo, izročena dva najvažnejših resortov. Imenovanjem namestnika grofa Thuna so se sile premaknile Nemcem na Škodo, vsled česar je njegova stranka .prisiljena, da si pridržuje popolnoma svobodno roko nasproti vladi. Posl. B i e I o h l a v e k je rekel, da krščansko-socialna stranka ni vladna stranka, marveč delavna stranka, ki bo brezpogojno zahtevala, da skrbi zbornica s svojim pozitivnim delom za potrebe prebivalstva. Potem je govoril še posl. W i n t e r, nakar je bila razprava prekinjena in je zbornica pričela razpravljati nujni predlog poslanca Fresla glede odprave davka na meso. Posl. Fresl je obširno razložil svoj predlog, nato je bila razprava o predlogu prekinjena. Med došlinri vlogami se nahaja mnogo interpelacij o zlorabah pri ljudskem šfcnja. Dr. Šusteršič je interpeliral radi razpusta slovenskega katoliškega političnega društva n a Koroške m, B- a r t o i i je interpeliral glede jezik o v ne rabe pri s o d n i j ah v p r i m o r s k i h d e ž e-I a h. 1 Druga seja se je vršila včeraj. | V delegacije je namesto Gloinbinske-ga izvoljen StojanosvLski. Nadaljevala se je debata o proračunu. ' Govoril ie F i e d I er, predsednik češ-, kega kluba. Rekel je: Stališče Čehov do Nemcev - iu do vlade ter tudi njih stališče v parla- mentu se more izpremeniti le, če zavla- dajo urejene razmere na Češkem. t Deželni zbor češki je temelj, na katerem mora sloneti delovanje parlamenta. Dokazal je potem, da je bilo vse nemško stremljenje naperjeno proti temu, onemogočiti češko nemško spravo in sanacijo ^|tfflfc|iitarnih razmer. 4HH^nemško stremljenje pa je vlada j eeIPpoiipirala in tudi Biencrth lih je pro-glasil kot merodajen za vlado stari kur/, I in isto krivično postopanje, kakor je bilo postopanje vlade Bienertli U. Proti taki vladi pa mora ostati tudi stališče Čehov prav isto, kakršno je bilo njih stališče proti vladi Biencrth I'. Bodočnost ima izvršiti veliko nalogo, j izvršiti socijalno-politično in gospodarsko sanacijo, za kar pa sedanja vladna večina ni zmožna. Nastopiti mora druga večina, ki z močno roko napravi red v narodnostnem razmerju avstrijskih narodov. Red mora nastati v delovanju parlamenta, sicer izgubi avstrijski parlament še več na svojem ugledu, kakor je izgubil že do sedaj in uveljaviti se bo moral zopet zloglasi § 14. — Med govorom poslanca Fiedlerja so se izvršili večkrat ostri spopadi med Čehi in Nemci, zlasti ko je konstatirah da je rezultat ljudskega štetja velika statistična iaž. St e r n b e r g je govoril za uresničenje federalistične misli v Avstriji. Rimsko.cesarstvo je bilo zanj vedno model za razvitek Avstrije, ki je nova izdaja vsltoduega rimskega cesarstva.------ Metternich je hotel rekonstruirati Avstrijo popolnoma na federalistični podlagi. ----------Glede češkega in nemškega spora je rekel, da naj se izloči iz parlamenta, kar je mogoče le s posebnim stališčem Češke. Sternberg je govoril na dolgo ter ostro prijemal upravo v Avstriji, kjer vse nazaduje ter so med drugim železnice slabše od onih na Kitajskem. Daszvnskise je zavzemal za gradnjo vodnih cest v Galiciji. Zbornica je nadaljevala potem razpravo o nujnem Frcslovem predlogu glede odprave carine na meso. Govorila sta Spaeak in Pick. Prihodnja seja bo v petek. Ljudsko štetje. Pozor pri reviziji!! Vrši se sedaj revizija številih pol od strani magistratuih revizorjev. Oopozarjamo Slovence v Gorici, naj se ravnajo po teh navodilih: 1. Vaša zakonita dolžnost aktivne&j, dejanskega sodelovanja pri ljudskem Štetju je končana, čim ste oddali izpolnjeno in podpisano naznaniluico. 2. Ne podpišite ničesar vec za ljudsko štetje! Kdor Vam prt vi, da je Vaša nazuanilnica neveljavna, kdor Vas sili, da podpišete novo, kdor Vam zaradi tega grozi s kaznijo - t a laže. 3. Magistratovi revizorji imajo prvič pomanjkljive pole d o p o 1 n i t i, drugič VELIKA V A 8. r Monteil. Roman. — Francoski spisal: Edg; Poslovenil: F. K. (Dalje.) Tri mesece*, nadaljuje Monestrel, »nasmanj tri mesece so me pregartjali s tisto pesmijo povsod, kjer sem se prikazal — celo na sejmih v okolici mi niso dali miru. Končno me je tako ujezilo, da sem naje! nekega dne par postopačev, pri Galtierovih so imeli ravno ženitovanje. dal sem vsakemu deset centov, da bi naredili Galtiem podoknico .. .* ¦•To je bilo najbrže nepotrebno«, pripomni Lucija. -Popolnoma nepotrebno je bilo. kajti spletka se je obrnila proti meni. Fantje so se dali ujeti in so priznali, da sem jih najel 'jaz. Klican sem bil pred sodnika in mora? sem plačati deset frankov globe! O, ko bi debil v tistem trenutku Galtiera v roke! Zadavil bi ga! Deset frankov! Toda ni se zadovoljil s tem, da mi je napravil te stroške. Vložil je tožbo zoper me, sedaj pri sodnrji v Saint Mar-cellinu. Raziuu^,i pravdo! Hotel me je popolnoma uničiti.* *• Lf >> Kakšna* JfraVda pa je bu> to?« >'l'b bodeš takoj slišala. .Kakor sem že rekel, takrat še nismo bili bogati, ker še^j^m dobil tiste dedščine,. ki m! je pripadla pozneje. Todn^ati in jaz sva bila varčna in tudi živijenje vVRovboni tfjpat ni bilo tako drago*-kakor je' dandanes, kratko po&a&lo se nama je, da sva si prihrarrtla:'rn«Tj!inci:>sotico, ka^ro sem lahko izposojeval na dobref/.obresti^rišel je.ivekj Pujat iz¦ J^ontiere.. Po- treboval je pet sto frankov. Posodil sem mu jih, seveda na prvo hipoteko na njegovo posestvo, samo da se nisem hotel zadovoljiti s postavnimi obrestmi ...« »Ne?« »Seveda ne. To se pravi, da ne bi prišel v nasprotje /. oblastmi, posodil sem mu denar po pet odstotkov, ker pa je hotel petsto frankov za deset let — kar ie ja*ko dolgo sva napisala zadolžnico, glasečo se na sedemsto frankov. ¦O i...k, je ušlo Luciji, stresla se je jeze nad očetovim j pripovedovanjem. Tako daleč je bila stvar v redu, samo da sem jaz pozabil dobiti nazaj pismo, katero sem enkrat pisal Pu-jatu. Pisal sem mu namreč, ko je prosil več, da mu več ne morem posoditi, kakor obljubljenih pet sto franokv, katere sem s trudom skupaj spravil. In ali veš, kdo mu je svetoval, naj piše to zavratno pismo, na katero sem se jaz potem ujel?« »Ne.« »Galtier je to storil, on, ki je bil Pujatov odvetnik.« vlma li dokaze za to trditev, oče?« »Dokazov nimam, pač pa sem trdno prepričan. In res, kmalu na to sem bil povabljen na sodnijo v Saint Mar-cellin. Pokazali so mi pisme in jaz bi moral priseči, Če sem posodil Pujatu res sedem sto frankov. V pričo pisma nisem mogel tega storiti in bil sem obsojen. Moral sem dati Galtieru Pujatovo zadolžnico in ta je založil za njega pet sto frankov, jaz pa nisem dobil niti vinarja obresti. Moral sem pa plačati globo v znesku dve sto petdeset frankov in -vrlratega še sodne strcSke. Pa to še ni bilo dovolj: k šleodi je pridal Galtier še sramoto. Rekel je, da njegov klijent ne zahteva* da bi m$ zaprli, globa naj za- dostuje, in če bi se radi tega še ne -poboljšal, da bi se ne pečal več z oderuštvom. mi bodi to vsa; v poduk, da v bodoče ne bom več pisal podobnih pisem.« »Tega gotovo nisi nikdar več storil?« vpraša UKja z žalostnim nasmehom. »Lahko si misliš, da nisem pisal več takih pisem, ki bi me ovirali pri prisegi!« »O ... !« pravi Lucija bolestno. »Ne. ne, jaz nisem mkJ :¦ po krivem prisegel. Naš gospod župnik me je popolne. j omiril. ' azložil sem mu seveda Pujatov slučaj, pa mi jt . tel, da prisiljene prisege, ki se jih stori v slučaju sile in potrebe, niso nikdar krive prisege.« »Kaj duhovnik je rekel kaj ta«ena?« »Seveda in naš častiti gospod župnik ima tu popolnoma prav. Bil sem v kreinpljih tega lopova Oa!t:ern, in da bi se oprostil, so bila vsa sredstva dovoljena, bil je pač silotran! O. ko bi ti videla, kako zadoščenje mu je napravila moja obsodba, kar žarel je veselja. Ničvrednež, ki ni posodil potrebnemu niti vinarja!« »Govori se pa vendar, da je bil Jako postrežljiv in da mu je mnogo ljudi dolžno hvalo.« »G, da, kakor se pravi iz roke v roko, brez zapisovanja in obresti. To pa '"delal 'e, da si je dobil prijateljev, tfujatu je pomaga«-samo na ta način iz zagate, seveda le" zato, da je škodoval menf. To se vendar ne imenuje izposoje vanje denarja.« Ah, si misli Lucija, da mora biti ravno jnoj oče tako nizkotnega mišljenja. ' /,:".{ »Da, da, Galtier,« nadaljuje Monestrel, »me je preganjal ves čas svojega življenja.« .. ~ , ; (Dalje prlh.) 72 8237 zgrešene pole popra vi ti, in tretlič i preiskati, alf so navedbe v polah,je^jiične.J Drugih nalog, drugih pravic'razun teh treh nimajo magistratovi revizorji. 5. Pri reviziji Vi nimate druge dolžnosti, nego na vprašanja, katera Vam postavlja magistratov revizor in katera se tičejo Vaših Števnih pol, odgovarjati, nikakor ne ničesar podpisati. ,5. Vi pa imate tudi pravico zahtevati, da 3e magistratov vevrzor legithnuje z izkaznico, podpisano od g. župana, in pravico govoriti z magistratovim revizorjem izključno slovenski.^ 6. Govorite le slovenski, ker bi se znalo zgoditi, da bi kak tale komissr hotel popraviti občevalni jezik*za laški, ako govorite laški. v> Na kako vprašanje o občevalnem jeziku, mora slediti le ta odgovor: naš občevalni jezik je slovenski. Pozor! Revizija glede občevalnega iecika je dovoljena samo v slučaju, ako sta navedena v naznanilnicl dva jezika ali pa nobeden. Pri vseh onih torej, ki so navedli slovenski občevalni Jezik, in ne še kakega, drugega, nima revizor nič spraševati. — ' Torej pozor In previdnost! Ljudsko štetje v okraju goriške okolice so izvršili po večini učitelji, zato je tudi njihovo delo dobro. Glavarstvo je pričelo ta teden z revizijo. Dva shoda. V soboto 21. t. m. bosta dva shoda, in sicer zvečer ob 8. uri: pri Molarju na Senenem trgu in pri Hvalicu na Stolnem trgu. Pridite na shode v obilnem številu! Ob tej priliki omenjamo, da sta bila v ponedeljek dva shoda: pri Moserju na P1 a c u t i (govorila sta dr. Medvešček in D. Feigel) in pod Kostanjevico, (govoril akademik Vrtovec.) Koliko prebivalstva ima Gorica? Laški listi razglašajo, da je naštel goriški magistrat prebivalstva v Gorici 28079 brez garnizije. Od leta 1900. se je povišalo število prebivalstva za 4408, to je za 18^c. Koliko je Slovencev v Gorici? fe laških krogov smo*j^fdel%^)a so našteli na magistratu nad IžljiHI' Slovencev. ....?, Pri mvM 28000 povsem v*r|etno! Ali zaf& pa se vršv^fedai tako ^pa »revizija«,! Si žere Slovence. ""**'-, Vlada je dežna skriti za to, da se izvede revizija res le s tistim namenom, ki je predpisan. Skrbeti ima za to, da se strogo izpolnjujejo točne in jasne določbe — če pa se ne izpolnjujejo, storiti vše potrebno, da ljudsko štetje ne bo velika statistična laž ampak resnica. f\ Resnico zahtevamo, pravo število Slovencev v Gorici se mora dognati! Po Trstu in Istri sleparijo »revizorji« in komisarji, da je pravi škandal. Na nečuven način se krši zakone, sankcionirane od Njegovega Veličanstva. V Trstu lažejo celo, da je namestni-štvu ljubo, ako sta v naznanilnici navedena dva občcvalna jezika! Grozijo ljudem, da bodo kaznovani z globo, ako ne iZpovedo, da je njihov občevalni jezik laški! V Istri sprašujejo ljudi: h kateri stranki pripada, ali k »istrijanski« ali h »hrvatski«. Če odgovori: k istrijanski, pa velja cela družina za laSko!. Kakor goriški, tako je bil tudi magistrat v Rovlnju opozorjen na to, da se ima revizija izvršiti v redu, to je: da bodi revizija res revizija in ne slepa r-jenje! Ali tudi po Istri sleparijo na debelo. Sploh bi bilo prav, da bi po vseh mestih v primorskih deželah, kjer so imeli v rokah Lahi ljudsko štetje, vlada uničila njihov elaborat ter izvedla novo p r a-v i č n o štetje! — Pokazati se ima, koliko je Slovanov v Primorskih deželah, ne pa da bo na tisoče Slovanov štetih med Lahe! Naznanite vse nezakonitosti, vsa nasilstva, grožnje itd., ki jih zagrešajo magistratovi revizorji, nemudoma odboru za ljudsko štetje v Gorici Ivana št. 7. — Slovenci In Sle mestu, to je Vaša narodna doli Vse pa mora biti natančno in resnično povedano! »ma oodo-v ujM^J "ofHPn »IŽIHJSfF — Zrakoplouec Rusjan. SUroenca dr. II, ZupaaiEa pri RBSiaaooem pogreba o Beleaigrada. »Novo Vreme« iz Belegagrada prinaša govor, katerega je govoril Slovenec dr. N. Zupanič ob Rusjanovem pogrebu. Govoril je ta govor, ko so prinesli krsto iz katoliške cerkve tik avstrijskega poslaništva in jo postavili na mrtvaški sprevodni voz. Z&riirli so poslednji akordi žalnice, ki jo je svirala vojaška godba 6. pešpolka, na to je. začel govoriti dr. Niko Zupanič: »Mrtvi rojak, ti si dal življenje v zemlji Srbiji, pustil si dušo med Srbi, ki so po krvi in jeziku skoro isti, kakor narod kateremu pripadaš ti, in lahko bi ti izrekel poslednji pozdrav v jeziku te zemlje, ali naj ti bode izrečen v Tvojem narečju. Tragična je tvoja smrt, mili rojak, in ta zimski dan, ta motni dan odgovarja Čutstvom našega srca, katera Čutimo zaradi tebe. Težko nam je pri srcu za tebe v tej zimski predpodobi smrti, ali še težje bi nam bilo za tebe, da si vmrl v cvetoči pon:ladj kakor si ti, t; sam lep, miacl, cve- toč in poln nad. Res, neizbežen je prirode zakon, da mora vse umreti. In če se teško ločimo od starih znancev in sorodnikov, in nam ločitev britke seka rane, tern huje se nam krči srce, kedar nekdo gre iz tega sveta — ante diem. izgledaš mi, kakor mladi cvet, katerega slana zamori iznena-da na polju. Podoben si mlademu hrastu na gori, -kate-ega je nevihta izrovala in pobila na tla. Kakor Sokol si se vzpel pod oblake, mili roiak, pod nebo v kraljestvo zraka, da zavladaš višinam in daljinam. Ali pal si kakor od bliska zadet mrtev na tla — ti slovenski Ikaros. Sovražni so človeku ! .elementi narave, ker duh njegov stalno " teži za tem, da si jih vpokori, in podvrže, vpreže njihovo moč v korist človeštva. Podjarmiti si hotel sebi cesarstvo Eola, in dobro si napredoval v svoji hrabrosti, ali bil si vendar še prešibak, bil si zahrbtno prijet od sovražnega elementa, in pal si iz višin. V zemlji slovenski, ne daleč od izvira Save, si zagledal dan življenja, a našel si svoj konec na kraju Save, kjer hiti v objem našemu staremu slovanskemu Du-navu. Krasen srebrn pas je dal Bog z reko §avo ?» vez našim Jugoslovanskim dežalam, m katerih ona leče; a tafcnrni piionrtfi in rodoljubi, meci katere si spadal tudi 4, mrtvi roiak, vtrjevali so in množili vezi med »temi zemljami. S svojim izumom in junaškim duhom pokazal si svet«, da se tiidi tvoj mali slovenski narodi ydeležuje i»ri reševanju veMkih svetovnih problemov — ali nisi pozabil svojega pokoljenja in svojih nšjbližnjih rojakov. Tvoje misli privlačivala je trojna privlačna moč, v smeri teka Save, med krvne brate. In poletel si izpod Triglava, kakor orel niz našo Savo v Zagreb in Belgrad. Neprevarljiva je moč krvi in i >-tencialne sile čutstvenih misli ki spe v nji. Prebude se z elementarno silo prejalislej, in privro na dan. In kakor na sodnji dan glas trombe dobre in hudobne, tako združi sorodnost krvi in jezika gotovo enkrat rodove enega plemena, v silni zbor naroda. Slovencem kakor da je sojeno vmira-ti pod obzidjem Belgrada. V petnajstem stoletju posekali so divji Madjari vladarja slovenske zemlje, Ulrika Celjskega, ki je bil zet srbskega gospodarja Jurija Bran-koviča iz Smedereva. Da bi moigli streti turško barbarstvo, borili so se tudi slovenski mladeniči pod zidovi Belgrada. In mnoga hekatomba Slovencev močila je s svojo krvjo tla, kjer si ti, mrtvi rojak, pustil svojo dušo. V živem spominu je .ostal. Belgrad in dogodki okoli njega potomcem izginulih junakov. In ne poje brez vzroka slovenska narodna pesem: »Stoji, stoji tam Beiigrad, »Za gradom teče rdeča kri, Da b'gnala mlinske kamne tri.« Mrtvi rojak, ti nisi prišel v Belgrad borit se oborožen s puško in mečem — ni potrebno. Danes sije nad Bclgradom sobice svobode. Ti si prišel bratom Srbom pokaizat, kako se znajo Slovenci boriti tudi z uma svitlim mečem. In tudi na tem polju imel si ti zgled in primer, v prošlosti Belgrada. Soroden tebi po duhu, proučaval je pod Belgra-dom, sin slovenske kmetice Juri Vega, balistiko. Vporabljal znanje iz matematike in tehnike, ter izumil nove topove za obleganje trdnjave, katero je vzel Lavdon Turkom. Ni ti bila, mrtvi rojrJ:, pot življenja s cvetjem posuta. Imel si mnogo skrbi, mnogo zatajevanja; a malo veselja in vživanja. Kar ;>a je najžaiostnejše: moral si tam končati, kjer bi mogel z novo in večjo eneržijo začeti, da doženeš svoj cilj. Ali po tvoji izpovedi moramo trditi, da se ti je vsaj ena želja izpolnila: »v zemlji domači, da truplo leži,« kakor poje naš Prešeren. To moremo trditi, ker si nekoliko minut, predno se te je dotaknil angelj smrti rekel: »Ako poginem v Srbiji ni mi žal — v svoji sem zemlji pogini!.« Moramo se ločiti, mili rojak! Kratko je živijenje in neskončna je smrt. Nas kliče dolžnost, da ne zamudimo »vseh živih dan,« a tebi želimo sladki mir in pokoj v bratski zemlji. Solze, ki rose oči prisotnih tisočev. tuga za teboj, in sožalje za tvojo rodovino in dom, naj ti bode najlepši venec na tvoj prerani groob, ki ostane dolgo zelen. — Večen ti spomin!« — Domače vesti Promocija. — Na češkem vseučilišču v Pragi je promoviral danes doktorjem prava g. V1 a d i m i r O r e l iz Prvačine. Naše čestitke! Dr. K. Slane, odvetnik v Novemme-stu, je praznoval včeraj svojo 60-Ietnico. Dr. Slane deluje 30 let v slovenski javnosti, v prvi vrsti kot žurnalist; tudi »Soča« ga šteje med svoje sotrudnike. Spisal je %last|,v..»Slov. Nar,« obilo člankov izredne vrednosti. Sploh pa vzbuja pozornost Javnosti, , kar poteče iz njegovega peresa. Dr. Slane je pa tudi jeden najboljših slov. agitatorjev, ki se je izkazal mojstra v mnrjgih volilnih listah. — Ob 60-letnici mu kličemo: Še na mnoga leta! Smrtna kosa* — Včeraj so pokopali v Gorici Antona J e j či Č a, posestnika in podžupana v Šmarjah na Vipavskem. Pokojni, ki je bil star 50 let, je umrl v tukajšnji bolnišnici za unetjem možgan. Jejčič je bil priden kmetovalec in gospodar, več let starašina in podžupan, tih, miren značaj, zvest- pristaš naše stranke, ki je za njo tudi mnogo storil. Sodeloval je tudi pri pevskem društvu, sploh povsodi, kjer je mogel, je pomagal pri delu za napredek našega naroda. Bodi vrlemu možu iz ljudstva časten spomin, žalujoči vdovi in sorodnikom pa naše sožalje! Včeraj zjutraj je umrl po kratki bolezni, zapliučnici, g. Ivan Gabršek, vpokoM c kL poštni oficijal v Gorici; po upokojitvi je 6il .uradnik v Gor. kmetijskem društvu. Naj počiva v miru! Finančnim prokuratorjem v Trstu je imenovan višji svetnik iin. prokurature ur. K. A. Neuscheller. Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce na Dunaju ie prejelo v zadnjem času darov 1483 K. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident j. ž. v p. Dunaj III., Reinerstrasse 27. — Rodoljubi, spominjajte se naše velikošolske mladine! Letošnji predpust v Gorici. — Neki radovednež nam je pisal v imenu večje družbe, da naj blagovolimo povedati, ali se bq vršil kak ples v letošnjem predpu-Stu. Nato odgovarjamo: Dosedaj nam je znano in srno Že objavili, da priredi letos dne 5. svečana »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici« veliko pustno veselico in plesni venček v prostorih pri zlatem jelenu. Po predpripravah sodeč lahko z mirno vestjo trdimo., da bo veselica res nekaj lepega. Mladina in starina bo imela tu priliko, da se na~ pleše do ranega jutra. — Ko izvemo še kaj več, sporočimo. »Poučni tečaj« priredi »Slov. krščanska soc. zveza« v Gorici. Milo vabi može in fante na obilo udeležbo. »Predavali« bodo: dr. Krek, dr. Rakun. Vrtovec (z nožem!), dr. Srebrnič, Abram, Rejec, dr. Brecelj in dr. Ličan, »zadružnik« Premiov in morda še kdo drugi. — Kaj bo vse skupaj? Kloboštranje in hujskanje, če pride res kaj »katoliških« fantov m mož na »poačni tečaj«, se vrnejo domov divji in fanatizirani, da bi najrajši na en dan pobili vse naprednjake. Tak le »poučni tečaj« more roditi le še slabše sadove, kot jih že rode »katoliška izobraževalna društva«. Kdor pošlje sina na tak-Ie »poučni tečaj«, bo škodoval družini in hiši, če gre morda celo gospodar, bo škoda tim večja. Saj vendar vemo, kaj se godi po klerikalnih društvih že s e d a j; kaj še le bo, ako ti ljudje še bolj podivjajo?!...... Ali bo morda predaval kedo tudi o »fridolin-stvu«. čegar bas ne manjka med klerikalci?! V veži bolnišnice usmiljenih braiov v Gorici je umrl 82 letni jetniski paznik v pokoju Ivan Lisjak, ki je stanoval v ulici Matrioli. Nesli so ga v bolnišnico, ali komaj so ga spravili čez>prag. je izdihnil. Prvi februar ne spada med kritične dneve letošnjega leta, kakor smo brali v rajnih . izkazih vremenskih prorokov. In če se. kakor po navadi, motijo vremenski proroki v vseh drugih dnevih, v prvem februarju se ne smejo motiti. In zakaj? Ta dan bo namreč v Gorici taka prireditev, proti kateri bo celo 1001 noč, kar se tiče bajnočara in orijentalske fantazije, meglen, 'esensk dan. Škoda, da ne smem že sedaj povedati, da bo pri tej prireditvi an- ENJAMIN 80 m dalje. Tam je ovinek pa brez za-vornice^ Tri dgkjgta so šla po stelje vjio-sto. Dve sta Šli če« tir pred vlaikoma, Kraljeva je ostala; ko je odšel en vlak, je hotela črez pa jo je prijel in povozil drugi vlak. Na 20 mesecev težke ječe je bil ob- ne"^.vcn'^'..vrQqrifi<.nep(MsobIienih4in sojen pred goriško okrožno sodnijo pre- tpoactfli; ^n*2imc> ^^^^tatofl^^^^^*^'^^^^3^"**8* 25 *e*»t* Anton Strani, doma iz gažovana O« S. M. (moj znaoiec misli, da značijo te začetne Črke »Goc Signo JVlincei* in ne moti še^kajf! v tem znamenji bo zmagat letošnji predpust.) Mi živimo sedaj v dobi, ko nas, Slovence, že-rejo in »jotiljeio naši narodni nasprotniki o priliki ljudskega štetja, toda, Kar osta- ngpoSftlh; »Trgovski dom«. Za danes dovolj! X. Kal le nesreča za mladino v Dorn-bergu? — Donmerški dopisnik *Q6rice« (anti.ne »Fridolin«!) je pogruntal, da. or-kestrijon pri .Kerš*evatrrjir je-nesreča za mladino. Ha! Klerikalci dbrnoerški iščejo nesrečo za mladino v orkestrijonu. Kaj orkestrijon — tam v čukariji je nesreča za mladino. To je dokazano. — Dopisnik potrjuje tudi, da čuki bijejo sovaščane preko ušes. Seveda, surovine in divjaki se ne znajo drugače obnašati. Ali krivi niso toliko sSami — toda, z a p e 1 j i v c i so tu, z a p e I j i v c i, te bo treba prijeti za ušesa! Kip Matere božje poteg »dopjoaov«. — Poročajo nam, kako so se zabavali v bližnjih Brdih čuki m čuklje. Po nekem shodu so se usedli okoli iti okoli mize. Krčmar jim je prinesel »dopjone«. Kmalu se jim je tazgrela kri, pričelo se je me-, šano petje, vedno močnejše. Prisedali so bližje drug k drugi, »sramežljivi« smehi so bili med njimi. Na mizo poleg »dopjo-nov« so bili položili-kip-Matere božje. Smejali so se, peli, pili in potem še,plesali. Pagarvi! Tako vzgajajo klerikalci mladino. »Novi Čas« pa menda vendar poduči svoje čuke in čukrje, kaj smejo in česa ne smejo storiti s kipom Matere božje! Hic Rhodus - ne pa da si izmišljuje o naprednjakih, da se norčujejo iz svetih rečij!« Lovski ples v Ljubljani! — Namen tega plesa je združiti slovenske lovce in njih prijatelje ob laključku lovske sezije \ zabavni družbi. Odbor se bode prizadeval prirediti veselico kolikor mogoče zabavno in nadejati se je, da bode slavno občinstvo prizadevanje slovenskega lovskega društva uvaževalo m se odzvalo /. muogobrojnim posetoin dne 1. svečana 1911. v »Narodnem domu v Ljubljani«. Iz RenČ smo dhili pred kratkim dopis, ki vprašuje, kako to* da ni nič slišati glede" nameravanega vodovoda iz Hublja o Renčali; da bi se tudi renska občina okoristila z vodovodom, če bo sploh res kaj! Dopisnik vpraša: Kje je krivda, ali prj dež. odboru ali pri županstvu. Na vsak način pač treba v načrt vzeti tudi Renče. Oblastno pooblaščeni privatni tehniki in rudarsko-stavbeni inženirji se smejo z najvišjim odlokom odslej pri opravilih, spadftib&Hi v njihov detokiro^, pritoževati pečata s cesarskim orlom. Nevaren tat je stal danes pred okrožno sodnijo v Gorici, Avgust Oliva, star nad 30 let; opetovano je bi! že kaznovan po več mesecev ra