Leto XXL, SL 167
Ljubljana, sobota 20. julija I940
Cena 2 Din
tfpr&rmstve: Ljubljana, Knalljevm * — Telefon Hm. 8122, 3123, »124, 2123, 8123. fneeratni oddelek: Ljubljana, Selea-
tmi goTB uL — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
•t. t. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenovm attca 2.
Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. nt rodili: Ljob-Hana ftt_ 17.749.
razen ponedeljka. Naročnina Bala mesečno 25 da. Za Inozemstvo 40 din.
Uredniitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon
3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7. telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi ae ne vračajo.
Tretja kandidatura Roosevelta
Hitlerjev obračun pred novo fazo vojne
Tri pomembne politične izjave nemškega voditelja ob navzočnosti grofa Ciana: Sodelovanje z Italijo trajno, razmejitev interesnih sfer z Rusijo dokončna, poslednji iioziv
angleškemu narodu pred odločilno borbo
V četrtek je konvencija demokratske stranice Zedinjenih držav Severne Amerike v Chicagu sprejela sklep, ki mu smemo pripisati svetovnopolitičen pomen: dosedanji dvakratni predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je bil soglasno v tretje določen za kandidata stranke pri predsedniških volitvah, ki bodo letcs v novembru. Zgodilo se je to proti dosedanji ameriški tradiciji, ki ne dopušča, da bi eden in isti mož bil trikrat zaporedno predsednik, a z izrazitim sklicevanjem na sedanji mednarodni položaj. V tem je prav za prav tudi ves pomen ponovne Rooseveltove kandidature v času, ko zadobivajo interesna nasprotja med velesilami vedno bolj značaj velike kontinentalne borbe na najdaljše razdalje. Ameriška demokracija je s tretjo zaporedno določitvijo Roosevelta za predsedniškega kandidata storila koncesijo avtoritarnemu načelu, vendar predstavlja ta koncesija prav zanjo najmanjšo žrtev. Ne le zato, ker je Roosevelt že doslej uveljavil načelo največje avtoritete v vodstvu državnih poslov, temveč predvsem zato, ker je ameriška demokracija že s svojo ustavo popravila mnoge izrodke demo-kratično-parlamentarnega sistema s tem, da je državnemu poglavarju dala večjo oblast kakor druge demokracije.
Tako ima Rooseveltovo tretje imenovanje za predsedniškega kandidata poseben pomen tudi v neposredni zvezi z ideološko borbo v ozadju novega oboroženega konflikta. Trije sistemi si namreč v tem pogledu stoje nasproti: fašistični, demokratični in komunistični. Po zlomu Francije, ki je tudi ideološko kot demokratična republika izločena iz novega merjenja sil, sta kot predstavnici demokracije ostali samo Velika Britanija in Amerika. Značilnost ostalih dveh sistemov je razen v Ideologiji v osebnem vodstvu, ki omogoča kar največjo gibčnost, tako na zunaj kakor na znotraj. Nemški narodni socializem je istoveten s Hitlerjem, italijanski fašizem z Mussolinijem, ruski komunizem pa s Stalinom. Dočim francoska demokracija s svojo pretirano strankarsko razcepljenostjo ni zmogla vodilne osebnosti. ki bi jo bila v svoji borbi potrebovala, sta se obe anglosaški demokraciji, angleška in ameriška, mogli vsaj doslej prilagoditi novi borbi s čim večjo povezanostjo naroda pod enotnim vodstvom: Anglija pod vodstvom Win-stona Churchilla, Zedinjene države pod vodstvom Roosevelta. Tudi s tega vidika zasluži Rooseveltovo tretje imenovanje za predsedniškega kandidata največjo pozornost, saj nam odkriva značilne sodobne težnje po iskanju vodilnih mož. Mimogrede lahko tu pripomnimo, da se je te dni tudi Japonska znašla pred istim problemom, ko si postavlja nove cilje v skladu z najnovej-čim svetovnim razvojem. Tudi ona išče sedoi svojo vodilno osebnost.
Glavni pomen Rooseveltovega tretjega imenovanja za predsedniškega kandidata po osmih letih njegovega pred-sednikovanja, ki je bilo zlasti v zadnji dobi značilno obeleženo predvsem z zunanjepolitično delavnostjo, pa je gotovo na zunanjepolitičnem področju. Ko je odpadla negotovost glede tretje Rooseveltove kandidature in je republikanska stranka že določila svojega predsedniškega kandidata v osebi Wen-della Lewisa Willkiea, je sedaj znano, da si bosta v volilni borbi stala nasproti dva moža, katerih notranjepolitična in zunanjepolitična programa nista nobena tajnost. Tu moramo takoj pripomniti, da volilna tekma Roosevelt- Will-kie ne nakazuje nobenih znakov zunanjepolitičnih nasprotij. Borba med obema kandidatoma se bo omejila zgolj na notranjepolitično področje v znamenju gesla: za Rooseveltovo novo gospodarsko politiko (New Deal) ali proti njej. V zunanjepolitičnem pogledu se namreč cba kandidata ujemata. To pa je v sedanjem mednarodnem položaju glavno, kajti tudi v Zedinjenih državah je državno življenje vedno bolj določeno po zunanjepolitičnih potrebah in interesih.
Ob vsem svojem nasprotovanju Roo-seveltovim socialnim in gospodarskim reformam kot nedemokratičnemu poseganju države na področje zasebnega življenja zastopa republikanski kandidat Willkie v zunanjepolitičnem pogledu načela, ki povsem odgovarjajo stališču demokratov. Willkie je trdno prepričan, da je doba ameriškega izolacio-nizma minila. Zedinjene države se sicer ne žele zaplesti v sedanjo vojno, toda tudi Willkie je za čim uspešnejšo materialno podporo Veliki Britaniji. Tn Will-kie ie končno, ki med republikanci zagovarja politiko kar največjega oboroževanja v obrambne namene, pa v kar najbolj pospešenem tempu. To je točno tudi program demokratske stranke, kakor ie obeležen v resoluciji njenega či-kaškega konventa in v RooseveHovem govoru po njegovi izbiri za predsedniškega kandidata.
Kaj smemo torej pričakovati po Roo-seveltovi določitvi za predsedniškega kandidata? Oboroževanje Zedinjenih držav Severne Amerike v doslej še ne-
Berlin, 19. julija, br. (DNB) Docela nenapovedano se je danes sestal nemški državni zbor, pred katerim je imel kancelar Hitler nad poldrugo uro trajajoč govor. Seji je prisostvoval v diplomatski loži tudi italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je posebej za to priliko prispel popoldne z letalom iz Rima v Berlin. Govor kancelar-ja Hitlerja in ves potek seje so prenašale vse nemške radijske postaje, razen tega pa tudi vse italijanske, šest francoskih, vse belgijske, norveške, holandske, slovaške, bolgarske, madžarske, danske, jugosloven-ske, švicarske ter ameriške radijske postaje. Za Ameriko so Hitlerjev govor sproti prevajali v angleščino, nemški radio pa je po končani seji prenašal Hitlerjev govor v vseh jezikih.
Sejo je otvoril ob 18. predsednik državnega zbora maršal Goring s kratkim nagovorom, v katerem je pozval drž., zbor, da naj najprej počasti spomin vseh onih, ki so dali svoje življenje za veličino domovine. Prav tako se je spominjal žrtev zavezniške Italije, zlasti pa smrti italijanskega letalskega maršala Itala Balba.
Takoj nato je spregovoril Adolf Hitler, burno pozdravljen z dolgotrajnimi ovaci-jami. V uvodu svojega govora je naglasil, da je dal sklicati današnjo sejo državnega zbora, da bi dal nemškemu narodu preko njegovih zastopnikov vpogled v razvoj zgodovinskih dogodkov, in da bi naslovil še zadnji apel na človeški razum z željo, da se ustavi brezsmiselno prelivanje krvi, ker ta borba ni v nikakem razmerju z njenim povodom.
Maš program; Revizija versajskega miru
Program narodno-socialstičnega pokreta je bil že od vsega početka, doseči revizijo versajske mirovne pogodbe, če le mogoče na miren način. Revizija je bila neobhodno potrebna, ker je imela nadaljnja ohranitev versajskega diktata za cilj, da uniči nemški narod za vso bodočnost. Statut Društva narodov je imel revizijo sicer v načrtu, toda oni, ki so v Društvu narodov odločali, so se vsaki pametni reviziji protivili in delala na to, da se versajski diktat izvaja čimbolj brezobzirno.
Pregled razvoja
vojnih operacij
Kancelar Hitler je nato podal obširen zgodovinski pregled razvoja dogodkov, ki so naposled dovedli do obračunavanja z orožjem. Pri tem je ostro napadal demokracijo, zlasti pa Francijo in Anglijo, ki nosita glavno odgovornost za sedanjo vojno. Dejal je, da so sedanjo vojno zavestno izzvali židovsko kapitalistični vojni hujskači s Churchillom na čelu, ki so vložili svoj kapital v oboroževalno industrijo in hoteli sedaj doseči svoj dobiček. Ti ljudje bi hoteli imeti čim dolgotrajnejšo vojno, da bi na njej čim več zaslužili. Pozabili pa so, da v Nemčiji ni več nekdanjega vodstva in so se zato v svojih računih temeljito uračunali. Ko so pognali v boj Poljsko, je Nemčija to vojno likvidirala v 18 dneh. Dne 6. oktobra 1939 sem po končani vojni baš s tega mesta apeliral na uvidevnost odgovornih državnikov in na narode ter jih svaril pred posledicami nadaljevanja vojne. Toda moj apel so sprejeli z zasmehovanjem.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je kancelar Hitler obširno opisal nadaljnji razvoj vojne ter se bavil zlasti z operacijami na Norveškem. Med drugim je dejal, da je nemško vrhovno vodstvo zanesljivo izvedelo, da nameravajo Angleži in Francozi zasesti Norveško in tudi Švedsko, da bi preprečili dovoz železne rude v Nemčijo. Norveška vlada ni nastopila v obrambo nevtralnosti. Zaradi tega je Nemčija svoje nasprotnike prehitela in sama prva zasedla Norveško. Kancelar Hitler je poveličeval zasluge nemške vojske, mornarice in letalstva v teh težkih in nenavadnih operacijah, ki pa so kljub vsem težavam sijajno uspele.
Obširno je govoril tudi o nemškem vpadu na Nizozemsko in Belgijo. Navajal je, da je nemško vrhovno vojno vodstvo spočetka bilo trdno odločeno spoštovati
poznanem obsegu ter v vseh vrstah orožja. Krediti za vojsko, mornarico in letalstvo gredo že sedaj v milijarde dolarjev, a pričakovati je, da se bodo višali kar naprej. Roosevelt izvaja v tem pogledu načrte svojih vojaških svetovalcev, ki so trdno prepričani, da utegne nadaljnji mednarodni razvoj pomeniti resno ogražanje Zedinjenih držav. Nevarnost ne preti le od severa, ker je britanski dominion Kanada, ki je z Anglijo zapleten v konflikt v Evropi, temveč tudi od juga, od Panamskega kanala, zaradi prepojenosti nekaterih južnoameriških republik s simpatijami do avtoritarnih držav.
Spričo vsega tega poznavalci ameriških razmer ne dvomijo več, da bi utegnilo v Zedinjenih državah že v kratkem nenadoma stopiti v ospredje vprašanje uvedbe splošne voiške dolžnosti, na katerega je Roosevelt že pred nekaj tedni opozoril in se je z njim pečala tudi že vojaška komisija senata, ki je sprejela
nevtralnost teh držav in zato na njihovih mejah sploh ni zbralo nikakih čet. Namen nemškega vojnega vodstva je bil splošen napad na Maginotovo črto in preboj francoske fronte s te strani. Toda med tem se je izkazalo, da so Francozi in I Angleži koncentrirali vse svoje motorizirane in tankovske divizije na belgijski meji, dočim je Belgija svoje čete premestila s francoske na nemško mejo. Vse to je bil dovolj jasen dokaz, da pripravljajo Angleži in Francozi bliskovit udar preko Belgije in Nizozemske na nezavarovano krilo nemške fronte na severu. Šele tedaj je nemško vrhovno vodstvo svoje načrte spremenilo in se odločilo za udar na desnem krilu, ki je nato tudi sijajno uspel ter dovedel ne samo do poraza, temveč do popolnega zloma zavezniških oboroženih siL
Odlikovanje armadnih voditeljev
Kancelar Hitler je obširno omenjal posamezne poveljnike, ki so se odlikovali v teh borbah, ter izrazil posebno zahvalo posameznim generalom, zlasti pa maršalu Goringu, ki si je kot vrhovni poveljnik letalstva pridobil največje zasluge. Izrazil pa je priznanje tudi vsem onim funkcionarjem stranke in države, ki so v zaledju poskrbeli za to, da je mogla nemška vojska do kraja izpolniti svojo nalogo. V tej zvezi je posebno podčrtal zasluge zunanjega ministra Ribbentropa, ministra Hessa, Gobbelsa, Leya, Himmlerja in drugih. V priznanje zaslug je nato objavil, da je maršal Goring povišan v državnega maršala Velike Nemčije ter odlikovan z velikim križem reda Železnega križa. Mnogo generalov je povišanih v feldmaršale, drugi pa v generaloberste. Med njimi so vsi glavni poveljniki nemških armad z vrhovnima poveljnikoma vojske Keitelom in Brauchitschem na čelu. Kancelar Hitler je naglasil. da naj bodo ta povišanja obenem izraz priznanja vsej nemški oboroženi sili.
Pomen zavezništva z Italijo
V drugem delu svojega govora je kancelar Hitler nadaljeval: Ne bi mogel zaključiti svojih izvajanj, če se s tesa mesta ne bi spomnil zavezniške Italije. Odkar obstoja narodno socialistični režim, sta bila v njegovi zunanji politiki dva glavna cilja: resničen sporazum z Italijo in dosega enakega razmerja z Anglijo. To stališče sem zastopal že pred 20 leti in sem ga zagovarjal tudi že takrat, ko smo bili še v opoziciji. Ko sem postal voditelj nemškega naroda, sem se takoj zavzel za uresničenje teh dveh zunanjepolitičnih ciljev. Tudi še danes globoko obžalujem, da se ml kljub vsemu prizadevanju ni posrečilo doseči z Anglijo enakega prijateljstva, ld bi bilo za oba naroda tako blagodejno. Tembolj pa sem srečen, da ml je uspelo Izvesti vsaj prvi del svojega programa. To se imam zahvaliti predvsem geniju, k! je na čelu italijanskega naroda. (Viharne ovacije Mussoliniju) Kancelar Hitler je nato poveličeval zasluge Benlta Mussolinija ter naglasil, da je nemško-italijansko zavezništvo sedaj zapečateno s krvjo ln določeno, da ustvari v Evropi novo življenje. Ko je Nemčija sprejela vsiljeno jI borbo, sva se
Grof Ciano v Berlinu
Berlin, 19. julija. AA. (DNB) Italijanski zunanji minister grof Ciano je prispel danes dopoldne na vabilo nemške vlade v Berlin. Obisk grofa Ciana bo kratek. Zunanji minister v. Ribbentrop je pozdravil grofa Ciana na anhaltski postaji. Pri sprejemu je bil navzoč tudi italijanski veleposlanik v Berlinu Dbio Alfieri, člani Italijanskega veleposlaništva, predstavniki fašistične stranke, italijanske kolonije in druge vodilne osebnosti rajha, nacionalno socialistične stranke in nemške vojske. Ko sta obšla častno četo, je v. Ribbentrop spremil grofa Ciana v dvorec Bellevue, kjer je grofa Ciana pozdravil šef predsed-stvene pisarne vodje rajha minister dr. Meissner.
I sklep o vpisu v vojaške registre vseh moških od 18. do 65. leta starosti. Prav te razprave pa najbolj značilno obeležujejo trenutna razpoloženja v Zedinjenih državah. Zanimivo bo zasledovati volilno borbo dveh kandidatov, katerih notranjepolitični pogledi gredo sicer narazen, katerih stališče do svetovnih dogodkov pa je skoro povsem enako. To daje slutiti čedaljo večjo strnjenost Zedinjenih držav v pogledu zunanjepolitičnih interesov, ne glede na morebitna notranjepolitična nesoglasja, ki jih bodo predsedniške volitve gotovo nekoliko stopnjevale. Tako nam tudi razvoj v Zedinjenih državah vedno bolj nakazuje nove razvojne smeri svetovne politike, ki se pri vseh glavnih velesilah že skuša prilagotiti verjetnosti velikih borb med kontinenti. V tem ozi-ru je oni svetovnopolitični pomen Rooseveltove tretje izbire za predsedniškega kandidata, ki smo ga v uvodu nakazali
z Mussolinijem o vsem sporazumela. Koristi, ki jih je imela Nemčija od zadržanja Italije, so izredne ne samo na gospodarskem, marveč tudi na vojaškem področju. Italija je od vsega početka vezala močne sovražne sile in ohromila sovražne strate-gične pozicije. Ko pa je Mussolini smatral, da je napočil čas, da tudi Italija z orožjem nastopi v obrambo svojih interesov, je storil to docela po svoji svobodni odločitvi. Tem večja je naša hvaležnost. Vstop Ita-
Položaj
Nemčija močnejša kakor z živežem, surovinami
Ce sedaj govorim o bodočnosti, ne storim tega, da bi se ponašal, ali da bi otepal s frazami. To mirno prepuščam drugim, katerim je to bolj potrebno, kakor n. pr. g. Churchillu. Brez vsakega poveličevanja bi vam rad podal sliko položaja, kakor ga vidim danes.
1.	Preteklih 10 mescev vojne je po mojem mnenju dalo pravo nam, ne pa našim nasprotnikom. Ce angleški državniki zagotavljajo, da je njihova država po vsakem porazu močnejša, potem lahko tudi jaz mirno rečem, da je tudi Nemčijo vsak uspeh okrepil. 2e lani 1. septembra sem izjavil, da lahko pride karkoli, da pa nas ničesar, ne sila, ne čas, ne bo prisilila, da bi klonili. Nemčija je danes vojaško močnejša kakor je bila kdajkoli poprej. Imeli smo sicer bridke, a vendar malenkostne izgube, če pomislite, da gre fronta od severnega rta pa vse do španske meje. V primeri z izgubami v svetovni vojni, so naše sedanje izgube prav malenkostne. To je pripisati ne samo odličnemu vodstvu, marveč tudi odlični taktični izvežbanosti slehernega vojaka ter smotrnemu sodelovanju vseh vrst orožja. Nemško vrhovno vodstvo se je izogibalo vsakemu tako zva-nemu prestižu in je izvajalo samo take operacije, ki so bile potrebne. Kljub temu smo pričakovali mnogo večje izgube. Pri-štedeno moštvo pa nam bo sedaj na razpolago za nadaljevanje vojne. Trenutno se mnoge divizije vračajo iz Francije v domovino. Mnogi bodo šli na dopuste, drugI pa bodo pomagali pri pospravljanju plena ter popravilu in nadomeščanju orožja.
2.	V vojaškem pogledu smo danes močnejši kakor smo bili kdaj poprej. Potrošnja vojnega materijala v borbah na Norveškem, Nizozemskem, v Belgiji in Franciji ni v nobenem razmerju s produkcijo. Vojno letalstvo in letalska produkcija ter produkcija orožja in municije je danes močnejša in večja ter popolnejša kakor pa je bila ob začetku vojne.
3.	Vsa skladišča so prenapolnjena ln so zaloge že tako velike, da je bilo treba celo preusmeriti produkcijo, ker nimamo več na razpolago dovolj skladiščnih prostorov. Uporaba municije je bila malenkostna ter sploh ni v nobenem razmerju z zalogami. Zaloge za vse vrste orožja so danes mnogo večje kakor so bile ob začetku napada.
4.	Kar se tiče surovin, ki so potrebne vojno, je bila Nemčija po zaslugi izvedena štiriletke odlično pripravljena tudi za naj-
Ce sem 6. oktobra lanskega leta zagotovil, da niti najmanj ne dvomim v končno zmago, potem mi je razvoj dogodkov dal prav. Kljub temu, da sem bil prepričan v nemško zmago, povsem takrat ponovno ponudil Franciji in Angliji roko sprave. Kakšen je bil odgovor, je še vsem v spominu. Oni so me zasmehovali in sramotili ter zahtevali nadaljevanje nesmiselne borbe. Že takrat sem reki, da se bojim, da bodo tolmačili mojo spravljivost za strah, da se nočem več boriti, ker se ne morem. To se je tudi zgodilo. Danes seveda Francija že drugače misli, kakor je takrat. Koliko brezmejne bede je prišlo nad ta veliki narod. Koliko milijonov ljudi je bilo pregna-nih s svojih domov samo v želji, da bi s tem nemškemu vojnemu vodstvu povzročili težave. Ta evakuacija je bila naravnost
llje v vojno je pospešil zlom sovražnega odpora. Nemčija budno zasleduje borbe zavezniške Italije ter se z njo veseli njenih zmag in žaluje ob njenih izgubah, kar velja zlasti za tragično preminulim maršalom Balbom. Naše sodelovanje z Italijo na političnem in vojaškem področju je popolno. To sodelovanje bo Izbrisalo vse krivice, ki so bile v stoletjih prizadejane nemškemu ln italijanskemu narodu, kajti na koncu bo prišla naša skupna zmaga.
Nemčije
kdajkoli in preskrbljena in vojnim materialom
težjo obremenitev. Nobena vojska na svetu v tem pogledu ni tako dobro pripravljena kakor nemška. To je predvsem zasluga maršala Goringa, ki je že v mirni dobi poskrbel za to. Predvsem pa imamo v neomejenih količinah najvažnejše surovine, to so premog in železje. Tudi preskrba kurjave je tako bogata in kapaciteta naše produkcije tako narašča, da smo lahko docela neodvisni od vsakega uvoza. Naše kovinske rezerve so tolikšne, da lahko vzdrži mo še tako dolgo vojno. K temu pridejo še nepregledne možnosti izkoriščanja zasedenega ozemlja. Italija in Nemčija imata sedaj pod svojo kontrolo prostor z okrog 200 milijonov ljudi, od katerih se lahko 130 milijonov udejstvuje v vojski, 70 pa izključno v gospodarstvu. Dne 1. septembra je bila razen tega uvedena za sedanjo vojno nova petletka in so bih tudi v tem pogledu izdani vsi ukrepi v pogledu prehrane tako, da je tudi prehrana v vsakem pogledu zagotovljena ne glede na to kako dolgo bi trajala vojna.
5. Zadržanje nemškega naroda je po zaslugi narodno socialistične vzgoje takšno, da ni šel v vojno s površnim »hura-patrio-tizmom«, marveč s fanatično resnostjo, zavedajoč se usode, ki ga ČaKa, če bi bil premagan. Poskusi sovražne propagande, da bi nemški narod demoralizlrala, so prav tako smešni kakor neumni tn brezuspešni. Deset mesecev vojne je ta fanatizem le še povečalo. Nesreča je le v tem, da javnega mišljenja vsega sveta ne oblikujejo ljudje, ki gledajo na stvari takšne, kakršne so, marveč tako, kakor bi želeli. Zadnje dni sem pregledal nešteto dokumentov, ki so bili zaplenjeni v zavezniškem glavnem stanu. Med njimi so tudi poročila o razpoloženju nemškega naroda. Nekatera izmed teh poročil izvirajo iz vrst diplomatov in nifem si na jasnem, ali so tako neumni, tako slepi ali tako zlobni, da poročajo take bedastoče. Priznavam, da tudi v Nemčiji še obstojajo subjekti, ki so nepoboljšljivi reakcionarci in ki žele, da bi se stvari drugače razvijale kakor so se. Toda teh ljudi je tako malo, da so docela brezpomembni. Nasprotniki so računali, da bo Nemčija izstradana in da bo nastala revolucija. Toda izkazalo se je, da je to le njihova tolažba. Stališče nemškega naroda so pokazali njegovi sinovi, ki so se borili na vseh bojiščih in ki so v par tednih premagali najmočnejšega sovražnika. To pa je tudi duh domovine.
zločinska in najhujše so bile prizadete baš te žrtve. Churchill in Reynaud sta s svojimi ukrepi pognala milizone v bedo in pomanjkanje. Vse to ne bi bilo potrebno, še oktobra lanskega leta nisem zahteval nič drugega kakor mir. Toda oboroževalni magnati so hoteli nadaljevanje vojne za vsako ceno. Sedaj so jo dobili. Preveč sem vojak, da ne bi imel razumevanje za nesrečo teh ljudi, toda iz Londona še vedno prihaja samo en krik, toda ne krik množice, marveč politikov, ki hočejo borbo nadaljevati. Ne vem, ali si ti politiki sploh predstavljajo, kaj pomeni nadaljevanje te borbe. Oni izjavljajo, da bodo borbo nadaljevali, četudi bi Anglija propadla, iz
Nadaljevanje na U. str.
Nemčija in Busija
'Nemško -rusko razmerje je končno vel j a vno urejeno sklenjen dogovor glede razdelitve interesnih sfer
6. Zadnje upanje angleških državnikov in politikov ter raznih zavezniških repre-zentantov, vladarjev brez krone, vlad brez držav, generalov brez armad, je možnost odtujitve Nemčije in Rusije. Nemško-rusko razmerje pa je končno-veljavno urejeno. Nasprotniki Nemčije so si res na vse načine prizadevali, da bi spravili Rusijo v Nemčiji nasprotni tabor. Toda Rusija je pravilno gledala in smatral sem za pravilno, da se z Rusijo pametno dogovorimo in da za vedno razčistimo, kaj smatra Nemčija za svoje interesno področje in kaj spada v rusko interesno področje. Po tej jasni razme-
jitvi Interesnih področij, je sledila nova ureditev nemško-ruskega razmerja. Zaman je vsako upanje, da bi lahko prišlo med Nemčijo in Rusijo do kake nove napetosti. Niti Nemčija ni napravila nobenega koraka izven svojega interesnega področja niti ni Rusija posegla v nemško interesno področje. Upanje Anglije, da bi mogla izzvati kako novo evropsko krizo in s tem razbremeniti svoj lastni položaj, je glede Rusije in Nemčije brez-izgledno. Angleški državniki počasi mislijo in zato se bodo šele polagoma prilagodili temu dejstvu.
Zadnji apel na Anglijo
»Apeliram kot zmagovalec na človeški razum in ne vidim vzroka za nadaljevanje vojne44
Rooseveltov program
Dosedanji ameriški prezident je sprejel tretjo kandidaturo in imel pri tej priliki važen govor
Kanade. Ne verjamem, da hI bilo treba to razumeti tako, da bi angleški narod šel v Kanado. Tja se bodo preselili samo vojni interesenti, narod pa bo moral ostati in v Londonu bo vojna drugaCe izgledala kakor pa v Kanadi.
Čutim globok notranji odpor proti takemu brezvestnemu postopanju angleških državnikov in skorai me boli, da me je usoda določila, da a temi ljudmi pomedem. Moj namen nikdar ni bil voditi vojno, nego zgraditi nemško socialno državo. Vsako leto vojne me oropa in zadržuje v tem delu. Toda g. Churchill je pravkar izjavil, da hoče vojno. Pred šestim' tedni je začel vojno na prostoru, kjer ie mislil, da je posebno močan, namreč z letalsko vojno proti civilnemu prebivalstvu, seveda z izgovorom, da gre za napade na vojaške ustanove. V resnici pa so napadali bolnišnice, šole, stanovanjske hiše in podobno. Na to dosedaj nismo odgovorili. Tocta tc ne pomeni, da bo tako tudi ostalo Bodimo si na jasnem, da bo iz tega nastala strahovita katastrofa in beda, seveda ne za g Churchilla, ki bo sedel v Kanadi, nege za milijone drugih ljudi. Naj mi nihče ne zameri, če tudi tokrat kot prorok povem da bo s tem uničen veliki angleški imperij, kar sicer nikdar ni bi! moj namen A jasno i-, da pomeni nadaljevanje borbe samo popolno uničenje enega izmed obeh nasprotnikov. Naj g. Churchill misli o tem kakor hoče, toda jaz vem, da to ne bo Nemčija, marveč Anglija.
V tej uri se čutim dolžnega, da zadostim svoji vesti in da še enkrat naslovim apel na Anglijo. Lahko to storim, ker ne prosim kot premaganec, nego kot zmagovalec. Apeliram na človeški razum. Ne vidim nobenega vzroka za nadaljevanje vojne in obžalujem vse žrtve, ki jih bo zahtevala in ki bi jih tudi svojemu narodu rad prihranil. Vem, da milijoni nemškega naroda hrepene po tem da bi se spopadli baš s tem sovražnikom (Dolgotrajno pritrjevanje), ki nam je brez vsakega vzroka napovedal vojno. Vem, da je pri nas doma mnogo mož, žen in mater, ki bi kljub vsemu bile pripravljene doprinesti tudi najdražjo žrtev, vem pa tudi, da bo g. Churchill to mojo izjavo zavrnil kot izraz moje bojazni. Jaz bom imel potem čisto vest napram vsemu, kar bo sledilo
Po desetih mescih vojne, moram reči, da je božja previdnost naše delo blagoslovila in nas stalno spremljala. Ginjen sem ob zavesti, da mi je bilo usojeno, da prinesem osvobojen je svojemu narodu. Sramota Compiegnea je zavedno izbrisana. Danes sem omenil pred vami one može, ki so mi omogočilo to veliko delo. Ob koncu naj err^nim še one številne brezimence, vse one milijone oficirjev in vojakov, ki so vedno pripravljeni dati za domovino tudi najdražjo žrtev in one. ki leže ob strani grobov, v katerih počivajo že njihovi možje. Vsi oni so se žrtvovali za svobodo, bodoč-
nost in veličino nemškega naroda. Živela
Nemčijal
Zaključitev seje
Maršal Goring je zaključil sejo s kratkim govorom, v katerem je poudaril hvaležnost vsega nemškega naroda kancelarju Hitlerju, ki samo njemu gre zasluga, da se je nemški narod otresel suženjskih verig in je zopet svobodno zadihal. Zahvalil se je kancelarju Hitlerju za priznanje, ki ga je izrazil vodilnim možem Nemčije ter naglasi 1, da so vsi srečni, da smejo biti njegovi sotrudniki. Vsa zasluga in vsa hvaležnost nemškega naroda pa gre samo Hitlerju, kateremu ostane nemški narod brezmejno vdan in neomajno zvest. Seja državnega zbo. ra je bila zaključena s petjem državne in narodno socialistične himne.
Prvi vtis v Angliji
L°ndon, 19. jul. s. (Reuter) Angleški radio je sproti oddajal v prevodu mesta lz govora kancelarja Hitlerja, ki se nanašajo na Anglijo. Napovedovalec je dodal, da je prvi vtis govora v Londonu ta, da je po nedeljskem govoru ministrskega predsednika Churchilla komentar k govoru kancelarja Hitlerja nepotreben.
Posredovanje za kompromis med Italijo, Nemčijo in Anglijo?
Bern, 19. julija, z. švicarski listi posvečajo mnogo pažnje vestem, da je bilo v zadnjem času več poskusov rešiti spor Berlin-Rim-London s kompromisom, preden pride do odločilnega spopada med Nemčijo in Italijo na eni ter Anglijo na drugi strani. Londonske vesti zatrjujejo, da so bile dosedaj stavljene s posredništvom nevtralnih držav Angliji tri ponudbe, ki seveda niso imele službenega značaja, ali bi bile mogle v primeru, da je angleška vlada da vsaj načelno pristala na razgovore o kompromisu, dovesti do službenih pogajanj.
Prva taka ponudba je šla baje preko Madrida, v drugič je poskuSal s posredovanjem Vatikan, najnovejša posredovalna akcija pa da je bila izvršena te dni preko nevtralne države, ki ima v svoji dinastiji tradicionalne zveze z Londonom.
Z angleške strani zatrjujejo, da je angleška vlada prošle dni tudi tretjo ponudbo odklonila, ker je odločena, da vodi borbo do konca.
Koliko je na teh vesteh resnice, se ne da kontrolirati. Vsekakor je točno, da na Angleškem nihče ne verjame v možnost kompromisa in da je angleška javnost danes še proti vsaki politiki popuščanja. Rimske in berlinske vesti zanikajo, da bi Nemčija, ali Italija bili pripravljeni na mir z Anglijo pod pogoji, ki bi ne odgovarjali v glavnih točkah nemškemu, odnosno italijanskemu programu glede vojnih ciljev.
J židovskih listov. Generalno ravnateljstvo rumunskih železnic in več drugih javnih ustanov, med njimi ministrstvo za prosvete, je žc odpustilo vse židovske nameščence.
Pred vstopom Španije v vojno ?
Basel, 19. jul. z. »Basler Nachrichtens piše, da je postalo zelo aktualno vprašanje vstopa Španije v vojno proti Angliji. Zlasti po zadnjih izjavah generala Franca se more ta dogodek pričakovati že v najkrajšem času. Kakor je znano, je general Franco izjavil, da španska nacionalna revolucija ne bo prej končana, dokler ne bo Gibraltar postal zopet španski. Po napovedanem sestanku Mussolinija ln generala Franca v začetku avgusta bodo vsekakor napovedi o vstopu Španije v vojno proti Angliji dobile konkretnejše oblike.
Alandski otoki na vrsti
Rim, 19. jul. p. United Press poroča, iz Stockholma. da je ruska vlada poslala Finski zahtevo, nai se Alandski otoki demobilizirajo. ali pa odstopijo Rusiji. Finska vlada se ie že sestala k seji. na kateri razpravlja o tej zahtevi. Po vseh okoliščinah se more sklepati, da bo Finska pristala na rusko zahtevo.
Angleški pritisk
na Portugalsko
Berlin, 19. jul. p. »Pariš Soir« poroča iz Lizbone, da izvaja Anglija pritisk na Portugalsko za odstop nekaterih letalskih oporišč.
Nemški letalski napadi na Anglijo
London, 19. julija, s. (Reuter) Danes so bila nemška letala opažena nad več deli
Škotske kakor tudi nad Walesom ter nad južnozapadno, južnovzhodne in severnoza-padno Anglijo.
Šest nemških bombnikov je vrg'o na neko mesto južnozapadne Anglije 30 bomb, ki pa niso povzročile velike škode. Nato je bila nad istim mestom opažena skupina angleških bombnikov in lovskih letali, ki so letela v smeri na morje. Kmalu potem je bilo slišati z morja eksplozije bomb in streljanja s strojnicami. Na jugozapadno Škotsko je vrglo neko nemško letalo 8 bomb. Ena hiša je bila porušena in več oseb je bilo ubitih, oziroma ranjenih.
V	zadnjih 24 urah je bilo po dosedanjih podatkih sestreljenih nad Anglijo 6 nemških letal. Dve sta bili sestreljeni včeraj popoldne ob priliki napadov na ribiške ladje vojne mornarice. Eno izmed obeh letal je bilo sestreljeno od protiletalskih topov ribiške ladje »Rinovia« ob južni angleški obali.
V	teku napada na ladjo so b'P trije člani posadke ladje ubiti. Drugo nemiko lovsko letalo tipa Messerschmitt 110 je b Io sestreljeno od nekega izvidniškega letala obalnega poveljstva, ki se je spopadlo s skupino štirih nemških lovskih letal, čeravno je bilo le slabo oboroženo ter je razvijalo manjšo hitrost. Ostala štiri letala so bila sestreljena tekom noči. Lovska letala tipa Hurrican so sestrelila izvidniško letalo nemške kopne vojske Henschel 126. To je prvi primer, da je bilo nad Anglijo opaženo tako letalo.
Po uradnih podatkih je bilo od 18. junija dalje doslej sestreljenih nad Anglijo skupno 133 nemških letal, od izbruha vojne dalje pa skupno 207 letal.
-»--
Naslonitev Japonske na velesili osi
TOkio, 19. jul. s. (Ass. Press) Po informacijah iz diplomatskih krogov je cžji kabinet nove japonske vlade danes pod predsedstvom princa Konoja sprejel smernice nove japonske zunanje politike. Dobro obveščeni krogi zagotavljajo, da je sprejel notranji kabinet sklep o ožjem sodelovanju Japonske z osjo Rim - Berlin.
Danska izstopila iz ©N
Kodanj, 19. julija. AA. (DNB). Danska je izstopila iz Društva narodov. Danski minister za zunanje zadeve je dejal, da so dogodki polagoma pripeljali do tega. da Društvo narodov nima svoje realne eksistence. ter ie zato danska vlada sklenila odpoklicati svoje predstavništvo iz Društva narodov ter prenehati z nadaljnjo finančno podporo.
Izgnani angleški dopisnik dodeljen poslaništvu
Bukarešta, 19. jul. 1. (DNB) Dolgoletni dopisnik angleškega lista »Timesa« v Bukarešti Gibson bi moral biti te dni zaradi svojega očitnega delovanja v okviru angleške obveščevalne službe »Inteligence Service« izgnan iz rumunske prestolnice. Ko pa se ie rumunska policija pojavila v njegovem stanovanju, da mu sporoči odlok oblastev. se ie Gibson rumunskim uradnikom legitimiral z legitimacijo tiskovnega atašeja, dodeljenega angleškemu poslaništvu v Bukarešti. Gibson ie bil na to mesto imenovan ravno dan poprei. V rumunskih vladnih krogih so zelo ogorčeni zaradi ravnanja angleškega poslaništva ter smatrajo imenovanje Gibsona na mesto tiskovnega atašeja za zlorabo diplomatskih privilegijev, ker ie znano, da je bil Gibson imenovan v štab poslaništva zgolj zaradi tega. da se izogne izgonu.
Preureditev Poznanja
poznanj, 19. jul. AA. (DNB) Vodja rajha je dal namestniku za nove vzhodne pokrajine Greiserju temeljna navadila za gradbeno preureditev Poznanja, ki so v skladu s smernicami, po katerih sedaj preurejajo velika mesta v Nemčiji. Prva etapa načrta za preureditev Poznanja določa popravilo poznanjskega dvorca in graditev novih monumentalnih zgradb za posamezne občinske ustanove, tako med drugim tudi za občinsko gledališče. Zgradili bodo tudi novo univerzo in novo palačo za na-mestništvo rajha. Razume se. da vzporedno s tem grade tudi zdrava stanovanja za delovno ljudstvo.
VVashington, 19. julija AA. (Reuter) Predsednik Roosevelt je imel po radiu naslednji govor, ki ga je naslovil na volilni kongres demokratske stranke:
Imam dvojni občutek. Na eni strani veliko željo, da bi se umaknil in odpočil, na drugi strani pa ne morem iti preko pomembne in nevidne stvari, ki se imenuje vest. Pristajam na tretjo kandidaturo le zaradi hitrega toka mednarodnih dogou-kov. Toplo se je zahvaljujem kongresu, da je za podpredsedniškega kandidata demokratske stranke izvolil poljedelskega ministra Walacea. še do pred kratkim sem bil trdno odločen, da se takoj umaknem v privatno življenje, čim mi izteče sedanji predsedniški mandat. Toda resni časi, skozi katere sedaj plovemo, so močnejši kot vse moje osebne želje. Naša država je na enem najvažnejših razpotij svoje zgodovine. Sedanji dogodki na svetu bodo imeli lahko ogromne posledice. Zedinjene države morajo zato še nadalje vsestransko delati za izpopolnitev svoje državne obrambe. Ta naloga pa zahteva splošno narodno slogo. Ko sprejemam kandidaturo, nikakor ne mislim na svojo osebnost, temveč samo na svojo dolžnost, sprejeti nalogo, ki mi jo je dodelila volja naroda. Nikoli ne bi bil sprejel kandidature, če bi zanjo govorili samo trenutni politični interesi demokratske stranke.
Sprejemam kandidaturo samo v interesu in zaradi potreb Zedinjenih dražv. Ta interes kulminira v potrebi, da se napravi vse, da se zavarujejo Zedinjene države pred zunanjimi nevarnostmi in da se ohrani politični in družabni red, kakršen obstoja sedaj v Zedinjenih državah. Sedanja politična in družabna ureditev odgovarja volji vseameriške nacije, ki jo je zaradi tega treba ohraniti. Sedanja vojna ni vojna, kot vse druge, temveč je Istočasno velik proces sprememb v svetu. V takih časih ima vsak državljan Zedinjenih držav dolžnost, da služi svoji domovini po svojem najboljšem znanju, v mejah svojih možnosti ter
na mestu, na katero je postavljen. Samo in edino ameriški narod me lahko pripelje na predsedniški položaj. V primeru, da bi izbira ameriškega naroda ponovno padla na mene, potem že sedaj lahko brez vseh fraz in enostavno povem, da se bom z božjo pomočjo potrudil služiti z vsemi silami in po svojem najboljšem prepričanju interesom svoje države.
Volilna borba, ki sedaj nastaja, se bo znatno razlikovala od prejšnjih ameriških volilnih borb o priliki predsedniških volitev. Mednarodni dogodki se razvijajo s tako hitrostjo, da ni mogoče hoditi po dolgih agitacijskih potovanjih, temveč je skoraj stalno treba sedeti v VVashingtonu, oziroma v krajih, odkoder je mogoče hitro dobiti telefonično zvezo ne samo z Wa-shingtonom, temveč v primerih potrebe tudi z Evropo in Azijo in odkoder se je mogoče v nekoliko urah vrniti v VVashington. V volilni borbi, ki sedaj nastaja, ne bom Imel kot predsednik niti časa niti volje spuščati se v popolnoma politične prepire. Glavno je, da vsi vemo, da na"še javno in vsakodnevno življenje počiva na osnovnih državljanskih in osebnih svoboščinah, ki jih mi Amerikanci uživamo in zvesto varujemo že polnih 150 let.
Henry Walace podpredsedniški kandidat
Ch»cago, 19. julija. AA. (DNB) Poljedelski minister Henry Walace je bil izvoljen pri prvem glasovanju za kandidata demokratske stranke za podpredsednika Zedinjenih držav. Od 1010 delegatov jih je za Walacea glasovalo 665.
Hull odpotoval v Havano
WashingtOn, 19. julija. AA. (DNB) Včeraj je zunanji minister Hull odpotoval iz VVashingtona s 15 sotrudniki na konferenco ameriških zunanjih ministrov v Havano. Pred svojih odhodom je Hull izjavil:
a pri Kreti
Avstralska križarka „Sydney" potopila včeraj zjutraj italijansko križarko »Bartolomeo Colleoni"
London, 19. jul. s. (Reuter) Admiraliteta je objavila danes popoldne naslednji komunike:
Poveljnik vzhodnega angleškega brodovja v Sredozemlju javlja, da se je danes zjutraj avstralska križarka »Sidney« pod poveljstvom kapitana Collinsa v spremstvu več rušilcev zapletla v borbo z dvema italijanskima križarkama severozapad-no od Krete. V teku borbe je bila potopljena italijanska križarka »Bartolomeo Colleoni«. Druga italijanska križarka se je umaknila, zasledovana od angleških vojnih ladij. Neki angleški rušilec je rešil 250 mornarjev s potopljene italijanske kri-žarke.
Italijanska lahka križarka »Bartolomeo Colleoni« je spadala v vrsto 14 lahkih ita-italijanskih križark s skupno tonažo 80.884 ton. Zgrajena je bila leta 1930. Obdana je bila z lahkim oklopom 50 mm debelih jeklenih plošč. Imela je 5069 ton. Njeni stroji so razvijali 105.000 konjskih siL Vozila je lahko z brzino 42 milj na uro (78 km) ter je spadala med najhitrejše vojne ladje na svetu. S seboj je vozila 100 vagonov nafte in je lahko plula skoraj 5000 km brez pristanka.
Oborožena je bila z 8 topovi kalibra 152 mm, 6 topovi kalibra 100 mm, 4 protiletalskimi avtomatskimi topovi kalibra 37 mm in 12 protiletalskimi strojnicami. Oborožena je bila tudi s 4 cevmi za lansiranje torpedov. Na krovu je imela 2 letali. Dolga je bila 168 mm in 15.5 m široka. Štela je 505 mož posadke.
Avstralska križarka »Sydney« je bila zgrajena leta 1934. Njena tonaža znaša 6830 ton. Stroji razvijajo 72.000 konjskih sil in vozi z brzino 32 milj na uro. Na krovu ima 180 vagonov nafte ter lahko vozi brez
pristanka 12.000 milj. Oborožena je kakor njena italsijanska nasprotnica, z 8 topovi kalibra 152 mm, z 8 topovi kalibra 102 mm, s 4 protilelskimi topovi kalibra 47 mm in 12 protiletalkimi strojnicami. Močna je njena oborožitev s cevmi za lansiranje njena italijanska nasprotnica, z 8 topovi vozi tudi 2 letali. Dolga je 169 m in široka 17 m. Posadka šteje 550 mož.
V indijskih vodah potopljene angleške ladje
London, 19 jul. s. (Reuter). Admiraliteta je objavila nocoj naslednji komunike: V zvezi s časopisnimi poročili, da sta bili dve angleški trgovinski ladji. »King John« in »Davisian«. potopljeni v območju Zapadne Indije potrjuje admiraliteta. da sta bili omenjeni ladji res potopljeni od sovražnega napadalca, ki je na delu v Atlantiku. Z ozirom na to svari admiraliteta pred njim vse trgovinske ladje. Obstoji domneva, da je napadalec v voino ladjo spremenjena trgovinska ladja.
Sovjetska mornarica
Moskva, 19. julija. AA. (Tass). List Kras-, naj a flot prinaša članek o delovanju in ' gradnji sovjetske vojne mornarice. V član-i ku se trdi, da se ritem gradnje sovjetske vojne mornarice nadaljuje brez zastoja. V prvi polovici letošnjega leta se je kapaciteta v sovjetskih ladjedelnicah zvišala v primeri s kapaciteto ob isti dobi lani za 41%. Sovjetska gradnja ladij je v minulem letu popolnoma odgovarjala načrtu ter je bila v primeri z gradnjo leta 1938. za čez 40% večja.
Med Rumunijo In Bolgarijo nastala zopet napetost
Bolgari zapuščajo Dobrudžo — Bolgarski protesti v Bukarešti brez uspeha
Moskva, 19. jul. b. (Tass.) Kakor poročajo iz Sofije, je bolgarska vlada včeraj izročila rumunski vladi noto glede vprašanja južne Dobrudže s predlogom za mirno ureditev tega vprašanja. Podrobnosti bolgarskega predloga še niso znane, vendar je bolgarska zahteva postavljena na način, ki omogoča diplomatska pogajanja.
Sofija, 19. jul. o. Ker je rumunska vlada odklonila bolgarski predlog, da bi se vprašanje Dobrudže uredilo v medsebojnem sporazumu, se kaže zopet poslabšanje razmerja med Bolgarijo in Rumunijo. S službene stremi poročajo o zapiranju Bolgarov v Dobrudži ter o zaplembi njihovega imetja. S temi ukrepi ie bil velik del bolgarskega prebivalstva prisiljen, da zapusti Dobrudžo. V Bolgarijo prihajajo neprestano bolgarski begunci iz Dobrudže.
V Ddbrudži se zopet zbirajo rumunske vojaške sile. V službenih bolgarskih krogih izjavljajo, da je bolgarska vlada samo zato pristala na odgoditev ureditve vprašanja Dobrudže. ker ie upala, da se bo uredilo po diplomatskih pogajanjih. To upanje je sedaj izginilo, ker so tudi pro-
testi bolgarskega zastopnika v Bukarešti zaradi dogodkov v Dobrudži ostali brez uspeha.
Ponovna sprememba
v rumunski vladi ?
Bukarešta, 19. jul. o. V diplomatskih krogih napovedujejo, da se more pričakovati nova preosnova rumunske vlade. To sklepajo zlasti po ponovnih konferencah kralja Karola in ministrskega predsednika Gigurta. V novi vladi železna garda ne
bi bila zastopana. Kakor se čuie. izražajo v nekaterih rumunskih krogih željo po ureditvi položaja z Rusijo.
Protižidovski ukrepi
Bukarešta, 19. julija, o. Rumunski zakon proti Židom je že izdelan ter bo objavljen v par dneh. Zidom bo prepovedan prestop v krščanstvo. Črtana je že državna podpora židovske veroizpovedi v znesku enega milijona lejev. V splošnem trdijo, da bo ta zakon ostrejši, kakor madžarski zakon proti Židom. Ustavljenih je bilo že tudi več
Francoski diplomati
zapustili London
ker angleška vlada noče vrniti zaplenfenih oziroma razoroženih francoskih vojnih ladij
London, 19. julija. s. (Reuter). Danes je bilo francosko veleposlaništvo v Londonu zaprto in je uradništvo z odpravnikom poslov na čelu odpotovalo v Francijo. Z uredništvom je odšel tudi Paul Maurin. ki je določen kot agent francoske vlade pri angleški vladi Maurin se bo najbrže v nekaj tednih vrnil na svoje mesto v London.
Ženeva, 19 julija AA (Štefani). Iz Vi-chyja poročajo: Francoski zunanji minister Baudoin je dal včeraj zastopnikom tiska naslednjo izjavo, v kateri se Je bavil z londonskimi vestmi o francoski zahtevi po odškodnini za izgube ki so bile povzročene francoski mornarici o priliki napada pred Oranom ter o možnosti obnove francosko-britanskih odnosov:
Po napadu pri Mers el Kebiro je francoska vlada sklenila prekiniti diplomatske odnose z Veliko Britanijo Tako je bilo našemu odpravniku v Londonu naročeno, naj britanski vladi takoj sporoči našo odločitev in naj se takoj potem z vsemi člani veleposlaništva vrne v Francijo. Ta ukaz smo dali odpravniku prslov / brzojavko z dne 4. julija. Izključeno je da bi to dejstvo ne bilo znino brionski vladi. Toda z ozirom na neredne razmere v brzojavnem prometu je bila nota o prekinitv; diplomatskih stikov izročena v Londonu šele 8. julija. Britansko zunanje ministrstvo samo je izjavilo, da ne vzame te naše odločitve na znanje, in je obenem svetovalo da bi se med obema državama uvedli redni diplomatski odnosi. Nato je francoska vlada odgovorila, da more na splošno vzet; ta britanski predlog v razpravo samo z nekaterimi pogoji. Eden teh pogojev je v naši zahtevi, da nam Velika Britanija takoj vrne vse naše vojne ladje ki so bie delno protizakonito zaplenjene, deloma pa jim je bilo onemogočeno odpluti v frano^ke luke. Razen tega zahtevamo polno odškodnino za družine žrtev britanskega napada, ka-
kor tudi povračilo gmotne škode ki je bila pri tej priliki storjena. O tem francoska vlada ni izdala nobenega sporočila za javnost. Z britanske strani take rezervirano-sti niso pokazali. Poročilo iz Londona govori o nekih pogajanjah. vendar pa ni konkretnejših podatkov o tem.
Pri takem dejanskem stanju je bila francoska vlada prisiljena tudi širši javnosti razložiti svoje stališče. Po poročilih, ki jih dobivamo iz Londona, britanska vlada ni pripravljena izpustiti zadržanih francoskih ladij. Francoska vlada ematra oddajo teh ladij za glavni in bitn; pogoj Očitno je, da v tem pogledu ne more prit: do kompromisa. ker se Francija oh vsak' priliki točno drži obveznosti. Ki jih je prevzela s pogodbo o premirju kakor se je vedno trudila, da bi spoštovala -vse svoje pogodbene obveznosti. Po tem takem je položaj jasen in nedvoumen.
Naj bodo posledice kakršnekoli, zaradi takšnega staiišča Velike Britanije ima Francija pravico povedati, da je šla do skrajnih meja možnosti da bi se izognila posledicam, za katere Francija ne bo odgovorna. Zaradi tega je bilo storjeno vse potrebno, da bi mogel francoski odpravnik poslov v Londonu že jutri zapustiti britansko ozem-Ije.
»Francoska država« in njeno geslo
Dunaj, 19. jul. p. »Neues Wiener Tag-blatt« poroča iz Vichyja. da se bo francoska republika odslei imenovala »L' Etat France« (Francoska država) in da bo zamenjano tudi nieno dosedanje geslo »Ega-lite, liberte. fraternite« (Enakost, svoboda, bratstvo) z novim geslom »Delo. družina, domovina«. V tem smislu bodo zamenjani tudi vsi uradni napisi.
italijansko vojno poročilo
Berlin, 19. jul. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo sporoča:
Nemške podmornice so zabeležile nove uspehe. Neka podmornica je potopila 31.000 ton sovražnega trgovskega brodovja. Neki drugi podmornici se je posrečilo potopiti oboroženo trgovsko ladjo, ki je plula v konvoju. Nemška letala so izvedla uspešne napade na letališča, pristaniške naprave in vojaška taborišča v Angliji, kakor tudi na ladje pred severno škotsko obalo in v Kanalu. Potopljene so bile štiri trgovske ladje s skupno 14.000 tonami, med tem ko je bilo 12 trgovskih ladij ter 2 patrolni ladji težko poškodovanih z bombami. Lahko se reče, da je del tega brodovja izgubljen.
Kakor se izve, je bila 17. julija zadeta z bombami neka sovražna podmornica, ki se je potem potopila. V severozapadni in za-padni Nemčiji se je našemu protiletalskemu topništvu posrečilo preprečiti akcijo sovražnih bombnikov, tako, da je nastala samo neznatna škoda. Protiletalsko topništvo je pri tej priliki zbilo tri sovražna letala Skupno znašajo sovražnikove izgube včeraj 12 letal in 2 baražna balona. Od izgubljenih sovražnih letal jih je bilo 7 zbi-tih v letalskih spopadih, 7 pa jih je Zbilo protiletalsko topništvo. Od naših letal sta izginili dve.
Nekje v Italiji, 19. julija. AA (Štefani) Službeno poročilo št 40 italijanskega glavnega štaba pravi:
Italijanska letala so navzlic težkim vremenskim razmeram letela nad Gibraltarjem in uspešno bombardirala arzenal in druge vojaške objekte. Presenetila so tudi neko britansko ladjo, ki je hotela pluti skozi sicilski kanaL Ladja je bila zadeta od
I bomb in težko poškodovana. Posadka je ladjo zapustila. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča
Na vzhodnem delu Sredozemskega morja je bila potopljena ena sovražna podmornica.
Kairo, 19. jul. s. (Reuter) Današnje kenijsko vojno poročilo javlja, da so italijanski bombniki v sredo štirikrat napadli mesto Buna v Keniji ter vrgli 120 bomb.
Na kopnem so izvedli kenijski oddelki več izvidniških pohodov v smeri Italijanske Somalije.
Veleposestvo Nelsonovih potomcev zaplenjeno
Rim, 19. jul. j. (Štefani) Prefekt province Catania je v skladu z zakonom, ki ureja imovino pripadnikov tujih, Italiji neprija-teljskih držav, odredil zaplembo 6.500 ha velikega posestva, tako zvani Nelsonov gozd, ki je pripadal potomcem slavnega angleškega admirala Nelsona.
Tschamba Fii Vam naredi vneto rudečo kožo rujavo in prožno. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5.
Vremenska napoved
Zemunska: Pretežno vedro v vse i državi. Nekoliko boli oblačno bo v zaoadnih krajih. Možne so krajevne nevihte. Nekoliko se bo tu pa tam ohladilo.
tNSERIRAJTE V,JUTRU"!
Strahote razdejanja v Trbovljah
Glavni krivec katastrofe, ki je zadela dolino, je — nere-
gulirani potok
Trbovlje, 19. julija Včeraj in danes je bilo spet jasno nebo in sonce je sijalo v vsej poletni toploti. Temni oblaki so se razpršili, neurje je odvihralo, trboveljski dolini pa je ostalo hudo razdejanje s škodo, žalostjo in obupom
v	stoterih rodbinah, ki jim je voda uničila še tisto malo. kar so imeli za borno življenje. Deroči hudournik Trboveljščice ie s svojimi pritoki poleg hude plohe, ki je poškodovala vsa polja in vrtove, bil glavni krivec vseh razdejanj po celi dolini. Nešteto obupnih prizorov se je med nevihto in še potem odigravalo povsod, kjer je visoka voda z bliskovito naglico vdirala v domove in lokale.
Mostovi se rušijo
V trgu Trbovlje ]e Trboveijščica pričela svoje uničujoče delo že pri mlinu ob občinski stanovanjski hiši. Most preko potoka so brzo zajezila debela debla, izruvana drevesa, štori in vejevje ter se je voda ob vedno večjem pritisku razlila z divjim tokom preko ceste in dosegla spodnje prostore v mlinu, kjer je odnesla in uničila mnogo moke in pšenice. Prostor pred mlinom je čisto razdejala. V blvSi Orešnikovi žagi je voda že silila v stanovanje, od koder so stanovalci v zadnjem hipu rešili najnujnejše. Z zgornje in spodnje cestne strani so se potem vedno večje množine vode valile do Lipovškove hlSe ter v hipu zalile vse spodnje prostore, popolnoma uničile in odnesle pohištvo in življenjske potrebščine najemnikom. Težki hlodi so se zagnali proti tamošnjemu mostu, ga razrušili in odnesli. Hiša sama je bila v nevarnosti, da ji voda izpodje in poruši temelje. Lastnica gdč. Lipovškova se je do pasu v vodi rešila proti Ličarju. Pri Grenkovi pekarni se je pustošenje nadaljevalo, lastniku je veda odnesla velike množine goriva, moke, vdrla v stanovanje ter ga zelo poškodovala, Lipovškov most in brv pri Orešnikovem jezu. ki jo je seveda tudi odtrgalo, sta se potem zaletela v Grenkov most in ga porušili. Vse to se je s težkimi tramovi in debli zagnalo proti Laporniko-
vi	brvi in jo v trenutku izruvalo z železnimi traverzami vred iz betonskih temeljev. Vsa masa se je potem jela gromaditi na metre pred betonsko ograjo trškega mostu, zamašila most ter betonsko ograjo, debelo preko pol metra, raztrgala nadrobne kose. Voda se je medtsm že razlila meter visoko po vsem trgu in tamkajšnjih vrtovih, kjer je zlasti uničilo Lapornikov in Podlesnikov vrt ter razbilo vse ograje z betonskimi podstavki vred. 2e je voda vdrla v špančevo hišo ter pokončala vinsko klet. Debel hlod je voda z vso silo treščila v mesnico in kot granata razbila ob cesti steno.
Gasilci so medtem že stopili v akcijo ter z drugimi skušali odpreti odtok pri mostu, vendar se je voda razlila že vse više v Podlesnikovo trgovino, zlasti pa v Ku-kenbergovo delavnico, kjer je odnesla vse čevlje in orodje ter prizadejala ogromno škodo. Branjarije ob cesti na trgu so se majale pod udarci valov, lastniki pa so zaprti v hišice, čakali najhujšega. Rešitev ni bila več mogoča in bi bili gotovo vsi utonili, če bi bilo odneslo lesene zgradbe. B: anjarijo pri pokopališču je sicer voda igraje dvignila iz temeljev ter jo kot Noe-tovo barko zanesla tja za pogrebni zavod. Lastnik pa je imel srečo, da se je vozil s hišico vred brez vsake škode. Baje mu je ostala vsa zaloga ter se ni izgubilo niti eno jajce.
V senci Dušanovega gradu
Ne more si ustvariti prave sodbe o Južni Srbiji, kder iz naših krajev ^-vič potuje po njej. Starokopitnost prebivalstva, ki je kakor malokje drugod mešano po veri in plemenih, se ne da premagati v kratkih desetletjih. Treba je obzirnega ravnanja in navajanja k napredku. Zato nekaternikom, ki prihajajo iz naših krajev vedno še z domišljavostjo, ki je nekoč bila lastna dunajskim kulturtregerjem, doslej nI bilo dovolj storjenega v teh krajih. Kdor pa je Južno Srbijo videl pred petnajstimi leti, kdor se je kdaj moral v varstvu orožnikov vozit: po količkaj samotnejših predelih, ki so bili ogroženi od makedonstvujuščih ln od kačakov, kdor se je večer za večerom moral bati stenic in slabe hrane, bo priznal. da se ie v marsikaterem pogledu obrnilo na bolje. In še se dela. Delovno polje je tu neizčrpno. Delo pa je težavno. Treba je na eni strani dovršiti vse, da bo Južna Srbija dostojno predstavljena v krogu civiliziranih dežel Jugoslavije, na drugi strani pa je treba z veščo roko varovati, iskati in obnavljati neštete znamenite prvine, ki Jih hranijo ti zgodovinski kraji in starinski rodovi.
Evo, Skopi je: že sto in stoletja počiva v senci mogočnega Dušanovega gradu. Z zlatom je zapisalo srednjeveško zgodovino Srbije, pod Turki se je potem sprevrglo v bedno orientalsko gnezdo. Po osvobojenju predstavlja Skoplje značilno sožitje dveh svetov: orientalske mistike in zdravega balkanskega realizma. Na levi obali Var-darja je ostalo staro mesto z vsemi svoj-stvi turške mahale, na desni obali pa 96
Od občinskega doma do Vod
Občinskemu domu, ki stoji tik potoka, razdivjana voda tudi ni prizanesla. V desetih minutah se je hudournik razlil preko travnika in vedno višje poganjal umazano vodo proti poslopju, ki je bilo kmalu obdano od širokega jezera. Voda je vdrla preko metra visoko v dom ter nadaljevala pot preko novih nasadov mimo Hauckove vile, preko polj in vrtov ter se z vso silo zaletela v ožino med »Domom in vrtom« in Božičevo delavnico. V hipu je vdrla v ta-mošnje vile ter zlasti pri Mauserju v pritličju napravila pravo razdejanje. Krojaški salon ge. Mauserjeve je z vsemi oblekami, mnogim blagom in šivalnimi stroji čisto uničen ter gre škoda v desettisoče.
Hud vodni naval je vzdržala občinska klavnica, ki je ograjena z betonskim zidom in visoko leseno ograjo. Voda se je razlila okrog in okrog ter v kratkem času dvignila ograjo z betonskim podzidkom vred, razbila močna zaporna vrata in vdrla visoko v klavnico. Mesarji so bili baš pri tem, da odvozijo meso v mesnice. Enemu od njih je voda odnesla cel voziček z mesom. Od tod dalje pa so se vodne mase dobesedno razdivjale v ozkem prostoru med bregom in stanovanjskimi bišapii. Pri Mervarju in v nasprotni rudniški hiši so se odigravale cele tragedije. Voda je vdrla tu do dva metra v pritlična stanovanja. Hlodi so butali skozi okna v sobe. pohištvo je odnašalo, prebivalci, so ponekod do ramen v vodi reševali imetje. Več njih so rešili skozi okna z vrvmi, drugi, v višjih nadstropjih, so zbežali na strehe bližnjih drvarnic preko lestev in desk. čevljar Po-žun, ki ima leseno hišico ob potoku, je izgubil vse svoje borno imetje. Voda mu je uničila vse orodje, odnesla čevlje in vse drugo. Sam je jedva rešil golo življenje. Hišica je sicer še na mestu, vendar vsa polomljena, ko da bi bil udaril vanjo topovski strel. Požuna so z ograje, kamor se je zatekel, rešili z vrvmi. Terbovčeva trafika, ki je stala tu blizu, pa je postala plen deročega valovia. Lastnica je rešila le sebe in del denarja, vso tobačno zalogo in druge stvari pa je požrla voda. Hišico je treščilo ob betonski most ter razbilo, valovi pa so ostanke odnesli bog ve kam.
Cesta — en sam veletok
Glavna cesta od Bergerja pa do Ranzin-gerja je bila veletok, ki je nosil s seboj les, ograje, kamenje debla Itd. Vodenska šola je bila v dolnjih prostorih popolnoma pod vodo ter so plavale klopi in mize. Pri osrednji delavnici se je razdivjano vodovje spravilo na rudniške vozičke ter jih, kljub temu, da so bili naloženi, igraje dvignilo s tračnic ter gnalo proti dolini. Na lesnem skladišču rudnika se je Trboveijščica še posebno razbesnela. Tam je vedno nagromadeno mnogo debel za rudniške potrebe. Vso to ogromno leseno maso je voda strgala, od skladišča ter jo valila proti Sušniku. Vsi mostovi so se tam zagvozdili, debla so se postavila vseprek, voda je dva metra visoko drla po vsej dolini do cementarne, uničevala vse, kar se ji je stavilo po robu. Sušniku. ki gradi novo hišo. je odneslo ves gradbeni les, vsa stanovanja tam okrog so bila pod visoko vedo, Mahkovčeva trgovina vsa pod vodo. Lastnico so jedva rešili, škoda je zelo visoka. Poleg tega je tu doli izruvalo celo vrsto dreves in brzojavne ter telefonske drogove, razbilo transformatorje itd. Iz stanovanjske hiše železničarjev so zbežali vsi v bregove, boječ se hudih posledic po-
razvija moderno evre^ _ko mesto. Koliko je tu zraslo novih hiš in palač, a delo se še vedno nadaljuje! Prosim: v Skoplju ne moreš izstopiti na glavnem kolodvoru. Zakaj ne? Zato, ker ga šele dovršujejo. Izstopimo v predmestnem kolodvoru in se z izvoščkom kotalikamo po kaldrmi predmestnih ulic v središče mesta. Tam doli na koncu glavne ulice vstaja pred nami velikanska palača novega kolodvora, enega največjih in najmodernejših na Balkanu. Morda bo še to leto izročen prometu in bo pomenil za Skoplje kot središče velike vardarske banovine neprecenljivo novo pridobitev.
V hotelu si brez skrbi glede snage, za— stran hrane Imaš tod izbiro kakor malokje drugod. Na terasi pred Metropolom, pred palačo Trgovske tn Industrijske zbornice blizu Dušanovega mostu je večer za večerom zbirališče skopske družbe. Malokje drugod ti lahko postrežejo s takšno kapljo ln s takšnimi poslasticami z ražnja. (Navajam to lz prav posebnega razloga, ker po lastnih izkušnjah dobro vem, da gre tudi ljubezen do katerekoli pokrajine — skozi želodec).
Sflan Vardar mutno teče svako veče... Z venca gora, ki obdajajo skopsko pokrajino, veje na večer prijeten hlad. Polno je gostov pred gostilnicami in kavarnami, v enakomernem topotu hitijo fijakarski konjički čez Dušanov most. Palača Trgovske zbornice, Narodna banka. Oficirski dom, za Vardar jem moderno gledališče pa še vrsta drugih novih palač je že ustvarila Skopi)« učinkovito osrčje, ki zapusti v f»-
plave. Trbovlje n že drt dneva bni telefonske ln brzojavne zveze.	s
Sreča v nesreči, da je neurje prišlo čez dan
Opisali bi lahko še na stotine sličnlh prizorov, ki vsi skupaj kažejo milijonsko škodo neurja, kakršnega nihče tu ne pomni. Edina sreča je bila, da je nevihta divjala po dnevi, kajti v temni noči bi danes gotovo lahko šteli nebroj človeških žrtev. Edina posredna žrtev strašne ujme je, kakor čujemo, stara mati občinskega hišnika Majdiča, ki je zaradi razburjenja v katerem je preživljala povodenj, v občin-
Skoffa Loki, 19 julija
Strokovna sposobnost škofjeloških obrtniških delavnic je znana. Škofja Loka sama je imela doslej lepo vrsto uspelih obrtniških razstav, med katerim' je nedvomno dominirala obrtno-industrijska razstava, ki si jo je bilo ogledalo na tisoče ljudi in med njimi tudi Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vis. knez namestnik Pavle.
Nimamo v mislih le ene obriniške delavnice. ako zapišemo da je izdelal mizarski mojster Pavel Okorn kompletno jedilnico za kraljevsko naselje Andrejevo. Zaupanje škofjeloškemu obrtniku je hkratu priznanje domačim obrtniškim delavnicam z najvišjega mesta. Le prerado se namreč dogaja, da se domače delo podcenjuje, zato pa pretirano hvali vsak od drugod uvožen izdelek, četudi je še tako dvomljive vrednosti.
Kakor je naši javnosti znano, se je zgradilo v Mežald? celo dvorsko naselje, vrsta stavb v paviljonskem sistemu Peti objekt kraljevih stavb bo služil za jedilnico. Velikost sobe, ki jo je opremila škofjeloška delavnica je 3.70 krat 6.40 m. Vsa oprema je izdelana v domačem stavbnem slogu z vsemi tipičnim' momenti Ne govorimo o narodni ornamentik;. marveč o krajevnem slogu, kakršnega naletimo v Gornji Sav-
Vojska ln sokoli pred kostnico na KaJ-makčalaan na k*oša£ praznik
skem domu včeraj umrla od srčne kapi.
Sicer pa bo 16. julij ostal vsem Trbovelj-čanom za vedno zapisan s črnimi črkami nesreče in vremenske pogibell.
Včerajšnja uradna komisija je pregledala glavno škodo ter ugotovila, da presega dva milijona, ne računajoč še mnogih poškodb posameznim privatnikom. Hude posledice vremenske katastrofe silijo seveda k podvojenim popravljalnim delom, podporni akciji vseh oblasti in ne — nazadnje k razmišljanju, kako je mogoče, da je tako majhen potočič, kakršen Je Trboveijščica, mogel povzročiti tako razdejanje! O tem spregovorimo prihodnjič.
ski dolini med Kranjsko goro in Mojstrano. Ta slog je bili upoštevan za načrte, ki jih je izdela! prot. Grebene i? Ljubljane.
Delo je zahtevalo mnogo preciznosti in časa. Po več mesecih dela mnogoterih mizarskih rok in strojev je bila izvršeno celotna oprava, ki šteje 12 stolov, dva fotelja, stoječo uro. buffet. troje vrst miz. vitrino, klop ob peči. tri lestence, lesen strop z vsemi obložki in opaž Za izdelavo sta bila porabljena javor in mecesen Kolikor je bilo potrebno, so posegli tudi po vezanem lesu. da je vsako krivljenje plošč izključeno. Celotni pogled na opravo in sobo nudi dojem absolutne enotnosti in skladnosti. Vsak predmet posebej je opremljen s kraljevo krono. Obilje okrasja, ki očitu-je našo pristno domačo umetnost, pa še krepkeje podčrtava jo barve: modra, bela, rmena in rdeča Pri izdelavi so bila upoštevana vsa izkustva mizarskih zahtev.
Oprava, ki je doslej enake še nismo videli, je sama po sebi najlepša m zasluženo priznanje našim ljudem, ki so tako dokazali, da so v resnici zmožni zmagati tudi največje zahteve Vsi izdelki so bil; re dni odpeljani na svoje mesto in vemo. da bodo sredi gorskega okolja dosezali zasluženo občudovanje.
! stu trajen prikupen vtis. Čar juga pa je j najlepši, ko se nad Vardar in mesto razlije j mesečina, tista mlečna, opojna mesečina, ! ki se pretaka v srce, kakor jo je opeval Bora Stankovič. Strune muzikantov trepe-čejo z melodijami južnosrbskih pesmi, ki jih prepeva vesela družba. Kajpada Slovenci so vmes, dobri znanci iz Ljubljane, letalski oficirji, visoki uradniki, trgovci. Kakih 200 naših zavednih rojakov je zbranih v podružnici CMD, ki jo vodi rudarski glavar inž Ivo Grebenšek, duša slovenskega gibanja v Skoplju, medtem ko prijatelj Žafran, poslovodja tvrdke Peko, venomer skrbi za gmotni napredek podružnice, ki je že dobila svoj skromni lastni dom. Zbirališče Slovencev je v gostilni »Dalmaciji«. Seveda, kadar imajo gosta v svoji sredi, takrat bi mu najrajši v eni sami noči razkazali vse orientalske posebnosti Skoplja in takrat so seveda ure počitka odmerjene kratko, zelo kratko. Ze zgodaj si na jugu sežeta noč in jutro v roko in že je prijatelj Grebenšek spet prvi, ki se ob vsakem večjem obisku Slovencev potrudi, da ne ostane nobena ura neizkoriščena.
Tako smo tudi to pot zgodaj zjutraj zasedli avto in pohiteli najprej k Hramu slave, k spomeniku borcev iz svetovne vojne. Lična spominska kapela stoji sredi pokopališča. Grobarji skrbijo, da je vse vedno v najlepšem redu. Kosti premnogih borcev so zbrane v grobnici, poseben spomin je posvečen svečenikom - mučenikom. ki so padli za vero in narod v letih 1912 — 1918. In v posebni krsti počivajo ostanki majorja Radovana Šaranoviča, ki je leta 1923. padel pri Carevem selu na bolgarski granici. Številni venci in trakovi z napisi v najrazličnejših jezikih krasijo grobnico In cerkev. Pri Izhodu pa te z magično silo
tega pravilnika. Stanovske humanitarne
organizacije se trudijo, dopovedati na pristojnih mestih, da so številne omejitve in matematične rezerve nepotrebne, takisto ni mogoče zahtevati, naj bi dobrodelne ustanove nalagale svoje prihranke v državnih denarnih zavodih, odklanjajo se upravičeno aktuarji itd. Skratka si naše humanitarne stanovske in človekoljubne organizacije ne žele ničesar drugega, kakor možnosti, da se tudi v bodoče posvetijo svojemu plemenitemu socialnemu delu, posvečnemu našemu malemu človeku, čeravno človekoljubnim ustanovam ne bi bil potreben noben pravilnik, saj je znano, da ni imelo državno tožilstvo opravka niti z enim primerom nerednega poslovanja pri stanovskih humanitarnih ustanovah, nadzorstva prizadete organizacije (»Samopomoči«, bolniška podporna in pogrebna društva) ne odklanjajo. So pa mnenja, naj bi opravljalo to nadzorstvo ministrstvo za socialno politiko, a ne ministrstvo za trgovino. Ta opredelitev bi vse bolj ustrezala duhu naših dobrodelnih humanitarnih ustanov.
Boj za uveljavljenje pravilnika se bliža po vseh izgledih svojemu zaključku. Akcijski odbor je izdelal tudi k zadnjemu svoje izpreminjevalne predloge in jih predložil preko banske uprave Beogradu. Akcijski odbor je obveščen, da je ministrstvo trgovine točno poučeno o stališču humanitarnih ustanov in da bo izdelalo nov pravilnik. ki bo objavljen v »Službenih novi-nah«. S strani akcijskega odbora bodo tudi tokrat pokrenjeni vsi koraki, da ne pride do kakih usodnih določb, še preden bo izšel novi pravilnik, želi imeti akcijski odbor vpogled v osnutek pravilnika, ki ga ima namen objaviti ministrstvo kot veljavnega. V splošnem interesu bi bilo, da se sprejme elaborat akcijskega odbora in da se že tako težke razmere, ki v njih živimo, še ne poslabšajo z ukrepi, ki bi imeli na sebi znak nerazumevanja do sosiilno šibkih, malih ljudi.
Resnica o avtotomi nesreči pri Lučah
Celje. 19. julija.
O nesreči poštnega avtobusa, ki se ie v nedeljo zvečer t>rimerila Dri Lučah. so se
—	kakor kažejo nekatera znamenja — po krivdi enega izmed potnikov raznesle nekatere netočne govorice, ki iih ie treba v interesu prometa in v zaščito ugleda prometnih naprav odločno zavrniti. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je v Celje in na kraj nesreče poslala svoje izvedence, ki so po uradnem zaslišanju prič ugotovili. da šoferja za nezgode ne zadene niti najmanjša krivda. Šofer ie bil v resnici popolnoma trezen. Povsem ie izmišljena podrobnost, da bi se bil avtobus na poti že pred nezgodo dvakrat zadel ob kamne ob cesti, ali ob kakšno mostno ograjo. Nesreča se je pripetila zato. ker je neka ženska v zadnjem trenutku skočila čez cesto tik pred vozilom Šoferiu je uspelo, da se ie z naglim zavojem neprevidni ženski izognil, pri tem pa se i e zadnje levo kolo vdrlo čez rob ceste in ga ni bilo mogeče več spraviti nazaj. Pri tem je treba opozoriti na dejstvo, da ie cesta na tem kraju vobče precej nevarna, zlasti ker trava na bregu Savinje do roba cestišča rase tako. da na robu visi oo 50 do 70 cm nazaj v strugo in ustvaria varljivi videz, kakor da ie cesta širša Pri nesreči je bil laže ranien en sam potnik ki si ie obrezal levo dlan. oa tudi avtobus ram
—	razen dveh razbitih šiD — ni utrpel škode.
• Zastopniki centralnega odbora organizacij državnih uslužbencev so v sredo 17. t. m. predložili predsedniku ln podpredsedniku kraljevske vlade, ministru financ, pa tudi ostalim članom vlade predstavko, v kateri je obrazložen položaj, v katerem se državni uslužbenci nahajajo. Med drugim zahtevajo, naj se država ozira predvsem na družino in naj se poročenim državnim uslužbenkam vrne polna doklada. V prvi vrsti naj se pomaga najslabše plačanim državnim uslužbencem. Stalna komisija naj z ozirom na dviganje in padanje cen regulira draginjsko doklado. Za pobijanje dra-ginie in špekulacije naj se omogoči svoboda tiska in naj se v odbor za reguliranje cen povabi tudi zastopnik odbora. Omogoči naj se ustanovitev Zveze državnih in samoupravnih uslužbencev in naj se ugodi ostalim zahtevam, ki so bile izročene 27. februarja predsedniku vlade. V posebni predstavki zahteva odbor nujno podporo državnim uslužbencem in njihovim družinam, ki so prišli zaradi izjemnega stanja in naraščanja draginje v težke razmere. Kakor objavlja odbor v svojem komunikeju, je finančni minister dr. šutej obljubil, da bo skušal problem rešiti v korist državnih uslužbencev.
pritegne marmorna plošča z vzpodbudnimi stihi Vojislava Iliča mL:
0	kaži mi, kaži, neznani junače kako si sobom zadovoljan, veliš, dali ti se, brate, kadikad dešava, da u grobovanju bar štogod zaželiš.
»Jest, ponekad imam želju žarku, što kamen i pokrov ne mogu da skinem pa da opet grabim mač i brzometku
1	da još jedamput za kralja poginem.« Verjeli mi boste, da pričujočih stihov nisem prepisal zgolj zato, da bi bili okras mojemu potopisu, marveč zato, ker izražajo tisto, kar misli danes živa Sumadija in Južna Srbija in kar bi prav gotovo iz-pregovorili vsi oni, ki so legli v zemljo za našo svobodo, če bi jim le še bilo dano vsaj še enkrat izpregovoriti — vsem mlač-nežem in slivarjem v pobudo in sramoto.
Pa z avtom nazaj v mesto. Tu še čaka ogleda velika džamija pod Dušanovim gradom, dalje pod njo znamenita cerkvica Sv. spasa z veličastnim ikonostasom, izrezljanim iz hrastovine. Na cigansko mahalo Top-hano, ki ima ob volitvah vsakokrat neprimerno več prebivalstva kakor sicer, mimo krasno urejenega francoskega pokopališča, skozi staro mesto nazaj k obisku izvrstno urejenega muzeja Južne Srbije v gornjih nadstropjih trgovske zbornice, potem nemara še v Kuršumli-han ogledovat izkopanine, brž še sem in tja pc mestu — vsega je preveč, da bi se moglo gledati v enem samem dnevu. In že se je treba odpraviti dalje — na kolodvoru nas že čaka posebni vlak, da nas po novi progi potegne v Bitolj.
Sedem vagonov posebnega vlaka smo zasedli v sredo 10. julija popoldne na skop-ljanski postaji »Vojvoda Putnik«. Spredaj se je vozilo savezno vodstvo, tam so bili
Humanitarne ustanove v bsju za obstoj
Sedanji načrt pravilnika, ki brez razumevanja omejuje delo dobrodelnih stanovskih organizacij, je nesprejemljiv
Cvetoči vrt dr. Cizelja, uničen pod kamenjem in prodom
Ljubljana, 19. julija.
V naši ožji domovini je preko tisoč dobrodelnih ustanov, med njimi številne stanovske korporacije, ki se bore zadnji dve leti za svoj obstoj.
Nekajkrat že je bilo poudarjeno, da je do temelja zgrešeno, istovetiti zavarovalnice in ustanove, ki poslujejo po trgovskih načelih, s stanovskimi človekoljubnimi organizacijami, ki jih je priklicala v življenje predvsem stanovska solidarnost, duh medsebojne pomoči in vzajemni klic po socialni samopomoči. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdelalo na podlagi uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji več osnutkov pravilnika, ki pa so
bili za človekoljubne ustanove vsi po vrsti nesprejemljivi. Obsegali so določbe tolike trdote, da bi morala dolga vrsta naših socialnih ustanov likvidirati. Ni treba dokazovanja, da bi to pomenilo ogromno škodo za prizadeto članstvo, pa nič manj za državo, ki mora biti zainteresirana, da se ustanove socialnega značaja, ki lajšajo gorje, ne le obdrže, temveč še dalje razvijajo in krepe. Nesprejemljiv je tudi najnovejši pravilnik trgovinskega ministrstva, »Akcijski odbor stanovskih humanitarnih ustanov«, predstavnik prizadetih organizacij, se tega točno zaveda in zato ni zamudil nobene prilike, da pokaže tudi na nesprejemljivost in pogubonosno škodo
Izpod Triglava na Kajmakčalan
Sokolsko romanje na kajmakčalansko krstno slavo
Za reformo delavskega socialnega
zavarovanja
Zanimivo predavanje direktorja dr. Bohinjca v okviru
Obrtnega društva
Ljubljana, 19. juflija
Reforma našega delavskega zavarovanja je brez dvoma eno naših najbolj perečih socialnih in gospodarskih vprašanj. O tem resnem problemu je priredilo Obrtniško društvo v četrtek zvečer pri Štruklu zelo zanimivo predavanje ravnatelja OUZD dr. Jože Bohinjca, ki je eden naših najboljših poznavalcev problemov delavskega zavarovanja, saj je tudi sam izdelal poseben načrt o reformi zavarovanja za vso državo ter ga predložili ministrstvu za socialno politiko.
Predavatelja je pozdravil predsednik Josip Rebek in na kratko ponovil sodb© naših obrtnikov ter gospodarskih krogov o vprašanju delavskega zavarovanja. Nagla-sil je zlasti potrebo samostojne socialne zavarovalne ustanove za področje Slovenije. Za njim je predavatelj ravnatelj dr. Bohinjec v izčrpnih, obširnih izvajanjih podal točno sliko delavskega zavarovanja pri nas z vsemi njegovimi značilnostmi. Zlasti pa se je pomudil pri orisu obeh predlaganih reform delavskega zavarovanja. Pokazal je nekatere slabe strani centralizma.
dokazal pa je na drugi strani s tehtnimi številkami, da Slovenija kljub nepravilni SUZOR-jevi investicijski politiki ni bifla tako prizadeta, kakor se nekaterim zdi. Podrobneje je razložil svoj načrt reforme delavskega zavarovanja, po katerem naj bi opravljal nosilec zavarovanja v Sloveniji okrog 80% sredstev čisto samostojno vseh nanog zavarovanja z začasnimi rentami. Vse drugo poslovanje pa naj bi vodil osrednji urad. a na njegovo poslovanje naj bi imela ingerenco banovina ter delodajalci in delojemalci. Vse. kar je potrebno, da ostane združeno zaradi skupnih interesov delavskega zavarovanja, bi tako ostalo trajno. Tako bi ostalo v Sloveniji rxi 12.5% premije 9%. S primernim zakonom bi seveda morali urediti vse potrebno, da bi pri investicijski politiki upoštevali vsako pokrajino z ozirom na njene prispevke. Tehtno in temeljito razmotrivanje tega važnega problema v načrtu in obrazložitvi pre-davatelja-strokovnjaka je napravilo močan vtis na številne poslušalce ter bile de'cžno nedeljenega odobravanja in priznanja.
Lepo priznanje domačim obrtnikom
škofjeloški mizarski mojster Okorn je izdelal jedilnico za kraljevsko naselje Andrejevo
SOKOL POLJE
v nedeljo 21. t. m. nastop ob 1§. ud
% <6
Nered izpod neba
Sredi tedna smo praznovali sv. Aleša, čigar god je važen mejnik v pratiki našega kmeta.
Do sv. Aleša naši kmetje v rednih letinah pospravijo s polja že navadno vsa žita. Letos pa niso še niti z jeCmenom končali, ki najprej dozori. Ječmen požanjejo in spravijo domov že proti koncu junija, letos pa se je zakasnil domala za tri tedne. Pšenica še tudi ni dozorela. Po zadnjih neurjih, ki so divjala po naših krajih, je tako polegla, da se še precej časa ne bo popravila ali pa se sploh ne bo več dvignila od tal. Poležano žito je seveda precej manj vredno in daje žanjicam mnogo več dela kakor lepo dvignjeno klasje.
O sv. Alešu so bila žitna polja navadno že prazna in kmet je že poprijel za novo delo. Na njive, kjer je rasla pšenica, so medtem že ajdo sejali. Po starem kmet-skem pravilu mora ajdovo seme v zemljo vsaj tri dni pred sv. Alešem ali pa najkasneje tri dni po njem. Letošnje leto pa je prevrglo na glavo vse stare postave. Ječmen se je začel kujati že sredi zime, ko je pritisnil hud mraz in ga je mnogo razredčil sren: nadloga, ki se je spočela pozimi in je negodovala potem ne samo v pomladi, temveč tudi zdaj sredi poletja, ko se stalno oglaša dež. Obeta se nam slaba letina . . .
Tisti očanci, ki drže na napovedi, zapisane v stoletni pratiki, pa obetajo preokret že v najkrajšem času: stoletna pratika napoveduje namreč lepo, dolgo, sončno jesen. Te bo tudi treba, d? popravi, kar sta pokvarila pomlad in poletje.
ščansikih šol bo sprejetih SO slušateljev in slušateljic. med tem 60 s področja banovine Hrvatske. 30 pa iz ostalih banovin. Natečaja se lahko udeleže predvsem učitelji in učiteljice, ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom položili diplomski in državni učiteljski izpit in so delali najmanj 3 leta na osnovnih ali meščanskih šolah z odličnim ali prav dobrim uspehom in niso stari več ko 30 let. v drugi vrsti pa tudi oni, ki nimajo odlične ali prav dobre ocene. če se ne prijavi zadostno število prvih. Kandidatje nai pošlieio prošnie s ootreb-nimi dokumenti do 25. avgusta rektoratu višje pedagoške šole. Zagreb 6. poštni predal 53. V prošnji naj navedejo, katero skupino predmetov so si izbrali, a kandidat-je za drugo skupino tujih jezikov naj navedel o tudi. ali se žele učiti nemščine ali francoščine.
*	Kurz za strokovno izpopolnitev zdravnikov. V šoli narodnega zdravja v Zagrebu se prične 15. oktobra 6 mesečni kurz za strokovno izpopolnitev zdravnikov. Ta kurz je obvezen za sreske. banovinske in občinske zdravnike ter za zdravnike higienskih ustanov, ki še niso dovršili 10 let efektivne službe, ko je uredba o obveznem praktičnem stažu za medicince in zdravnike leta 1927. stopila v veljavo. Zdravniki, ki žele obiskovati ta kurz. naj se preko svojih pristojnih oblastev do 1. septembra javijo Šoli narodnega zdravia v Zagrebu. Mirogojska cesta 4.
*	Prošnje za priznanje dobrovoljskega svojstva. Rok za vlaganje prošenj za priznanje dobrovoljskega svojstva je po-
130 K8L0NJSK1H VOD
— odlično par furniranih — toči PARFUMERIJA »VENI; S«, Tyrševa c. 9
*	škerjančeva »SIovensKa maša« na Golem brdu jutri. Tiskarski šKrat je zme-del včeraj objavo v kulturni rubriki, ki jo popravljamo: Slovenslsa maša« za bariton solo in dvojni godalni kvartet, ki je najnovejše delo prof. L. M. SKerjanca, bodo izvajali baritonist M. Premelč in člani Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske na Golem brdu nad Mednim, v cerkvi Sv. Duha jutri, v nedeljo dne 21. t. m. (ne v sredo 31. jul.) ob 10.
*	Prosvetno društvo »Narodni d<>m« v Zagrebu priredi v nedeljo U. avgusta veliko vrtno veselico v Kustošljl na vrtu gostilne Brili, Aleksandrova c. 86. (avtobusna postaja). Ples, petje, srečolov, šaljiva pošta, amerikanski zapori, izvrstna vina in buffet. Zmerne cene. Začetek ob 4. popoldne. Opozarjamo že danes na to prireditev, kjer bo vsak obiskovalec našel dovolj zabave in razvedrila.
Pri hemoroidih (zlati žili), zapeki, vrtoglavosti, povzročeni po zaprtju, prinese uporaba naravne Franz-Josefove grenčice prijetno olajšanje.
Reg. S. br. 15485/35
*	Družba sv. Cirila in Metoda je sprejela od moške podružnice v Hrastniku od kresovanja din 200. — nadalje je nakazalo Društvo hišnih posestnikov na Jesenicah din 100. — namesto venca blagopokoine-mu Davorinu Tancerju, posestniku in gostilničarju na Jesenicah v hvaležen spomin za dolgoletno neumorno društveno delovanje. — Darovalcem iskrena hvala!
*	Himen. V Rogaški Slatini sta se v sredo poročila gdč. Ela Kurbusova in g. Boris Ferlinc, oba učitelja pri Sv. Križu pri Rog. Slatini. Za priči sta bila nevestin oče g. Tomo Kurbus in trgovec g. Stanko šentjurc. Mlademu paru — oba sta agilna delavca na prosvetnem polju med našim ljudstvom, saj je nevesta že dolgoletna voditeljica gospodinjske nadaljevalne šole v Rog. Slatini, ženin pa znan pevovodja »Sloge« — želimo v skupnem življenju obilo sreče.
*	Rektorat višje pedagoške šole v Zagrebu razpisuje natečaj za sprejem slušateljev in slušateljic v prvi letnik višje pedagoške šole za šolsko leto 1940/41. V prvi c-dsek za pripravljanje učiteljev me-
—Tli I IHI—■ ■ ■[»■■»IIIIMIM —■ ■■■■■! IIH II — ■■ — l—l—— ■—■—
Vsa damska oblačila Vam najmodernejše izgotovi v teku 24 ur t v r d k a Goričar, Sv. Petra cesta. Na zalogi velika izbira modernih tkanin.
daljšan do 30. septembra 1940. »Službene novine« so 1. aprila objavile: »V zvezi s čl. 2 zakona o dobrovoljcih se podaljšuje za 6 mescev rok za vlaganje prošenj za priznanje dobrovoljskega svojstva, računano od 1. aprila 1940. Pravico za vlaganje prošenj po tem podaljšanem roku imajo samo oni dobrovoljci, ki doslej sploh še rušo vložili prošnje pri ministrstvu vojske in mornarice za dobrovoljski odsek zaradi priznanja dobrovoljskega svojstva. Na to imajo pravico tudi one osebe, ki so že vložile prošnje po 30. septembru 1938., pa so jim bile prošnje odbite.« Opozarjamo vojne dobrovoljce, vstaše in njih zakonite dediče, da je njih zakonita pravica do zemlje ali obveznic združena v prvi vrsti s pravočasno vložitvijo prošenj za priznanje dobrovoljskega svojstva. Navodila in vsa druga potrebna obvestila daje pismeno ali ustno glavni odbor Saveza ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije, Beograd, Molerova ulica br. 24, kjer se lahko nabavijo tudi predpisani obrazci za vlaganje prošenj.
*	Hercegovski tobak je letos izredno uspel. V Hercegovini se je začelo obiranje tobaka. Medtem ko so dravsko banovino in nekatere druge predele države zadnii čas obiskovala neurja in katastrofo, ie bilo vreme v Hercegovini tobakovim nasadom zadnje tedne zelo naklonjeno in posamezne rastline so visoke tudi nad 2 metra, a listi dosezajo po 1.10 metra dolžine in nad pol metra širine. Vsi kraji se sicer ne morejo enako pohvaliti, v splošnem pa se obeta rekordna letina. Mostarska postaja za nakup tobaka bo letos odkupila okrog 200 vagonov, medtem ko ffa ie lani samo 54. Če vreme ne bo nagajalo, bo letošnji pridelek tolikšen, kolikor ga ie prej dala Hercegovina v 5 letih.
*	Huda kazen za peke, ki so prodajali prelahek kruh. Po mestih na Jugu države izvajajo zato ustanovljeni odbori uredbo o pobijanju draginje mnogo strožje kakor pri nas. V četrtek so peki v Varvarinu ostali brez kruha, ker jim ga je pobrala policija in meščani so se morali založiti s pecivom namesto pri svojih stalnih dobaviteljih na licitaciji, ki jo je priredila oblast. Policijska komisija je ob 8. zjutraj odšla po mestu, da pregleda, ali imajo hlebci predpisano težo. že v prvi pekarni je ugotovila, da ie kruh prelahek, in to se je potem ponavljalo po vseh pekovskih obratovalnicah. Na licitaciji se je zbrala množica radovednega občinstva, ki je v
pičH uri po zelo nVrfcj ceni razgrabita, 400
velikih lebov. Vsa reč je vzbudila v mestu veliko senzacijo in varvarinski peki se najbrž ne bodo upali več kršiti predpisov.
» 60 tisočakov sta odnesla lz Opuščenega stanovanja. Beograjska policija je aretirala pekovska pomočnika Sagiba Misir-lijo in Stevana Rimca, ker sta vlomila v stanovanje bogate gospe Beje Zumbulovl-čeve v Črnogorski ulici. Misirlija je dobro poznal razmere pri Zumbulovičevih, ker je bila njihova služkinja Pavla Penjinova njegovo dekle. Od nje je izvedel, da hrani gospa v omari v spalnici okrog 60.000 din gotovine. Da ne bi vzbudil suma, je za izvršitev dejanja pridobil svojega prijatelja Rimca, ki je vlomil, ko sta se gospod in gospa odpeljala na letovanje. Razen denarja je odnesel tudi nakit, vreden 20.000 din, vsa škoda pa znaša nad 100.000. Sum je takoj padel na služkinjo in na njenega fanta ln policija je kmalu aretirala oba storilca, ki sta priznala zločin.
| KOPALNA SOL ZA NOGE PROTI POTENJU. UTRUJENOSTI IN BOLEČEMU VNETJU NOG. TPDI KOŽI KURJIM OČESOM IN OZEBLINAM. oin3.-6.-INI2T DROGE R I J A
LJUBLJANA,
MARIBOR'
* Sleparska banda, ki ji je pripadal aretirani Brunner-VVeiss. dela nemoteno dalje. Preiskava, ki jo vodi zagrebška policija proti aretiranim ponarejevalcem potnih listov in vrednostnih papiriev. ie doživela 'kratek zastoj, ker je bil policijski komisar Rudolf Retl. ki ie preiskavo vodil. prestavljen na Sušak in je moral nenadoma nastopiti svoje mesto. Gradivo, ki ga je policija zbrala, priča, da gre za izredno široko razpredeno organizacijo fal-zifikatorjev. v kateri je igrala Brunnerje-va delavnica v Zagrebu samo vlogo skromnega oddelka, in kljub dejstvu, da ie zagrebška policija aretirala lepo število udeležencev. nemoteno dela dalje. Vrhovni šef te mednarodne bande je. kaker pišejo zagrebški listi, neki Goldschleger.

Po daljšem presledku se nudi našim kino-obiskovalcem spet priložnost, da slišijo slavnega ln priljubljenega pevca TINA ROSSIJA v razkošnem filmu o zamotani
PESEM PARIZA
V ostalih glavnih vlogah: Michele Alfa, Raymond Cordy, Conchita Montenegro. Predstave ob 16., 19. in 21. uri.	_KINO UNION — Tel. 22-21
Film njujoršklh gangsterjev, ki se poslužujejo malih otrok za vabo pri svojih
ATOAn Tfcl?d?Tl? ITIIPF zločinskih nakanah ln podvigih.
ULICC Bruce Cabot, Beverly Roberta
PREMIERA DANES!	Ob 16., 19. ln 21. uri.	KINO SLOGA, tel. 27-S0
Kot dopolnilo zanimiv športni film o kajakih ln brzicah in risana zabavna Sala.
di vse drugo, kar se da dandanes spraviti v denar. Nekatere grobnice so sd preuredili v skladišča, v katerih so hranili svoj plen. Policija ie storila vse potrebne ukrepe. da bodo podobne skrunitve ponehale.
•	Na župana je streljal, ker je bil osumljen nerednosti v službi. V četrtek dopoldne je v poslopju mestne občine v Ključu občinski trošarinski paznik Osmo Koljič z revolverjem trikrat ustrelil na župana Adembega Kulenoviča in mu s kroglo, ki mu ie obtičala v pljučih, prizadejal smrtno nevarno rano. Občinski blagajnik je Koljiča osumil nekih nerednosti v vodstvu trošarinskih knjig in ie županu predlagal, nai izvrši preiskavo Koljič je v tej zadevi prišel k županu in po nekaj besedah potegnil revolver. Zupana so prepeljali v bolnišnica nevarnega paznika pa so aretirali.
*	Vlom v trgovino. Iz Železnikov pišejo: Te dni je bilo vlomljeno v trgovino Terezije Kosmove. Tat ie prišel skozi spalnico v trgovino med 10 in 11 uro. ko se ie lastnica zadrževala v prvem nadstropju in z nezaklenjenega predala odnesel 1.200 dinarjev. dočim ostalega denarja, približno 300 din. ni našel. Po isti poti je potem dolgoprstnež neopaženo spet izginil Tatvine so osumili neko domačinko, ki je samovoljno že pozimi enkrat prišla po tei poti v trgovino, in je v zadnjem času kupovala reči. ki jih Kosmova ni imela na zalogi. Kosmova ie bila o krivdi domačinke tako globoko prepričanju da je šla ukradeni denar terjat naravnost k osum-

i XI VSEH SVETOVNIH ZNAMK Al I POCENI V DROdERIjj A KI r t B L J A NA
em@m mkahcmmmm

•	Splavarji Sredi živahne delovne sezone. Savinja je zadnje čase izredno živahna. Krasen je pogled na reko proti večeru, ko prihajajo skozi Celje cele kolone podjetnih savinjskih splavarjev. ki tovori-jo svoj les po Savinji in nato v Savo. Podobna živahnost je tudi na reki. Večino spravljajo po Savi tesan in rezan les. ki ga odvažajo do Beograda Pa tudi še dalje. Kljub stalnemu deževju pa je Sava še precej nizka. V zasavski soteski pri Ren-kah je najvidnejši znak za savske spla-varje tako zvano Ajdovo zrno. Do četrtka dopoldne je gledalo zrno še iz struge, po zadnjem deževju pa se je napolnila struga in je spet zginilo v narasli vodi. Ob narasli vodi se vozni čas splavarjev nekaj skrajša, ker je tok hitrejši, pa tudi ni treba tako oprezno voziti v Renkah in mimo Prusnika ter v Belem jezu. kjer ie savsko korito ozko in ovirajo promet skale. ki štrle iz struge. Večino lesa. ki gre po Savi navzdol, odpravljajo iz Litije ali bližnje okolice. Les. ki gre potem na Hrvatsko ali v Srbijo, spravljajo zasavski splavarji naprej do Radeč. Tam splave združijo v dvojnike ter nadaljujejo vožnjo. Od Litije do Radeč pa igmaio zaradi ožje struge in skalnih ovir le manjše splave. nazvane »samčke«. Od Litije do Radeč vozijo splavarji brez vsakega postanka ob srednji vodi po 4 ure. Kadar pade Sava do Ajdovega zrna. ie treba tudi no 5 dobrih vir. ob zelo narasli Savi pa pridejo tudi v treh in pol ure.
*	Skupina skrunilcev grobov v Zagrebu razkrinkana. Kriminalni oddelek policijske uprave v Zagrebu ie izsledil tolpo tatov in vlomilcev, ki so se bili specializirali na plenitev grobnic na Mirogoju. Aretirana sta bila dva tatova, ki imata po vsej priliki na vesti celo kopo skrunitev poslednjih domovanj uglednih Zagrebčanov. Tatovi so vdrli v grobnice, jemali pokopanim dragocenosti, odnašali pa so tu-
Mladim materam in ženam pripomore po češčih nosečnostih naravna Franz-Josefova grenčica — najpogostejše že v malih količinah do rednega delovanja črevesja.	Reg. S. br. 15485/35
tudi župni prapori, v nadaljnjih vagonih so bila župna odposlanstva, predvsem ona iz daljnih krajev, v poslednjih ona iz skop-ljanske župe. Pridružil sem se le-tem in sem tako imel priliko ne le dobro spoznavati kraje, koder smo se vozili, marveč tudi nenavadno prikupne črte značaja teh ljudi, ki so živahne prirode, dovlipni in tako dobro znani s svojo pokrajino, da na nobeno vprašanje ne ostanejo dolžni odgovora.
Nova proga iz Velesa na Bitolj je bila dograjena šele pred tremi leti in vodi vsekakor skozi zanimive kraje. Peljemo se iz skopske ravnice vseskozi ob Vardarju do Velesa, potem se proga dviga proti planini Babuni in prevrta nič manj kakor osemnajst predorov, izmed katerih je poslednji med Orešjem in Gostiražnjem najdaljši, saj traja vožnja skozenj polnih 12 minut. Samotni so ti kraji, romantični, zgodovinsko pomembni; tod je vznikal najodloč-nejši četniški pokret proti turškim nasil-nikom, tu se je boril legendarni Jovo Ba-bunski, ki so mu letos odkrili spomenik, v Velesu; z njim se je pred balkansko vojno boril za rajo Vasilij Trbič, takisto učitelj po poklicu, po rodu iz Vojvodine, živi pa še zdaj tod, v vasi Teovu. Po teh planinskih samotah prebivajo srbski staroselci, nekateri izmed njih so bili pomusli-manjeni, edino pravo turško naselje pa je Soglje, kjer je pred stoletji naselil turški paša svoje rojake iz Azije. V vasi Bogomili so se za časa Nemanje naselili Bogomili, da bi bili v tej samoti nemoteni od Turkov. Danes so tudi oni pravoslavni, le ime je ostalo, samota pa je prerušena: prav tod se vzpenja železnica v velikih zavojih, da obide vas, se dviga nad njo in potem zavozi v veliki predor pod planino Babu-no.
Počasi sopiha hlapon in v vagonu imamo dovolj prilike za razgovor. Brat Nikola iz Skoplja obuja spomine na mlada leta, ko je bilo tod nevarno ziniti srbsko besedo. Gospodarili so zaptije (orožniki). Šele po letu 1885 so bile vpeljane nekakšne šole. Brezvladje in samosilništvo posameznih turških odmetnikov je izpijalo kri srbskim rodovom po Južni Srbiji in Macedoniji. Herojsko so se izkazali posamezni komitski vojvode, skoraj vsaka pokrajina je rodila svojega junaka, ki mu je ostal v ljudski tradiciji svetel spomin. Še malo, ko se prevržemo v Pelagonijo, bomo v dalji na obronku, visokem 1300 m, uzrli mestece Kruševo, ki se je leta 1903, uprlo in je imelo devet dni svobodno srbsko državico Potem so pritisnili Turki s topovi porušili mesto, in pobili vse, kar jim je prišlo v roke. Vstajo je vodil vojvoda Bitu Kule. — le redki so takrat odnesli živo glavo. Sramotne razmere, o katerih je segel krik tudi daleč v Evropo, so dovedle šele leta 1908. do majhne preosnove. Vsaj za spoznanje se je izboljšala turška državna uprava, nekaj malega več svoboščine so uživale srbske šole. Toda zaptije so dalje gospodarili po svoje in cvet južnosrb-skega rodu, ki mu je bila vojaška obveznost znižana od sedmih na tri leta, je moral še nadalje pod puško v Sirijo in Mezopotamijo.
— Bilo nekad, sad se spominjalo!...
Prešli smo iz mučne zaduši j ivosti črnega predora pod Babuno. Pod nami se daleč v svobodo razteza slavna Pelagonija. Širijo se plodna polja, črede ovac so po pašnikih, a naselja so redka, tako redka, da se čudiš, kdo sploh more obdelati tolikšno pokrajino. Nasadi najboljšega tobaka zelenijo in gredo y svet V daljini se nam po-
kaže Varoš, ki ni varoš, marveč selo: to je Markov grad z ruševinami najslavnejšega srbskega junaka, ki ga je poveličala narodna pesem, ker je modro vladal v srečnih, rodovitnih krajih in znal v dobi najhujšega turškega nasilja po kosovski bitki ohraniti svoji pokrajini kolikor toliko svobode. Ruševine na dveh koničastih vrhovih so vidne daleč naokoli, spodaj pa se belo svetlika samostan Svetega arhan-gela. In ob cesti stoji moderna pridobitev svobodne dobe: zavod za proučevanje tobaka, največji na Balkanu. Lepa cesta teče po ravnini Takoj za Markovim gradom se zvrsti pred nami Prilep, znan po svoji zgodovini, po narodni epopeji in po trgovskih sposobnostih svojih prebivalcev.
—	Vo Prilep majmun ne igrajet!... V Prilepu se ne ustavljajo popotni komedijanti z opicami in medvedi... Brat Nikola mi to razloži takole:
—	Da jih poznaš, brate Prilepčane! Stisnejo vsak dinar, 2idje tu ne morejo živeti!
Je pa Prilep na pogled prijazno mestece, potoček se zvija pod progo, belozeleni topoli senčijo pokrajino, nekaj lepih novih stavb je zrasla Sloveč je tukajšnji tobak, menda najboljši na našem jugu. In Je Prilep častno zapisan tudi v novejšo zgodovino. Onkraj njega se razprostira Bakarao gumno; na oblem griču, na Alinačkem vrhu, stoji piramida, ki jo je pred dvema letoma postavilo prilepsko sokolsko društvo v čast junakom, ki so padli na teh vzbok-lih poljanah in gričih leta 1911
Dolga je vožnja. Mrak in hlad že ležeta s planin, pred nami se razkazuje Perister z nekaterimi belimi lisami, ki so mu letos ostale pozno v poletje.

ljenki na dom. Osumljenka trdi. da jo dol-ži Kosmova krivde iz mržnje. in vsako udeležbo pri tatvini odločno zanika. Tatvino bo toliko težavneiše poiasniti. ker je minilo nekai dni. preden so dobili zadevo v roke orožniki v Železnikih.
Iz Lfaiblj&sie
n_ Odlikovana pevca. K poročilu, ki
smo ga objavili o občnem zboru Ljubljanskega Zvona, še dostavljamo: Z zlatim društvenim znakom sta bila odlikovana za petnajstletno delo v zboru gg. Mirko Dra-šlar in Stane Jerič, čestitamo!
n_ Sokol Ljubljana—Moste vabi članstvo, da se v čim večjem številu udeleži letnega nastopa sosednega društva Sokola Polje, ki bo jutri ob 15. Zbirališče pred kinom Moste. Skupen odhod ob 13.30. Gremo peš ob železnici. Kratek, prijeten sprehod med zelenim poljem bo vsakemu v korist.
GLEDE
HIŠNE GOBE
in najrazličnejših škodljivcev v hiši, skladiščih, na njivah, na vseh rastlinah itd. daje pojasnila in navodila poobl. agronom, inž. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73, Ljubljana
n— Mestno zdravnišKo dežurno službo
bo opravljal v soboto od 20. ure do ponedeljka do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. žitko Jožica, Plete ršnikova 13/1, telefon 47-64.
Predno odidete na Vaš letni oddih, izlet ali gorsko turo
se oglasite pri
Foto Touristu Lojze šntneu
Aleksandrova cesta 8 — Ljubljana — kjer dobite podrobna navodila, kateri filmi so najboljši, da prinesete res ostre čiste slike domov. Konkurenčno ceno imamo zložljivemu Balda Foto aparatu z optiko 1.6.3 z lepo usnjeno torbico ln 2 filma za Din 350. Naše fotoamaterske Izdelave, posebno pa povečane slike so poznane ne samo v Sloveniji, temveč celi Jugoslaviji po prvovrstni
ln hitri postrežbi. Na posebno željo že v treh urah razvijemo film hi napravimo slike. Fotoamaterjem
Izven Ljubljane pa poštnoobratno. Se najvljudneje priporoča:
Foto Tourist — Lojze &muc
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 8.
u— Tatvine In vlomi. V stanovanje zdravnika dr. Drobniča na Erjavčevi cesti se je vtihotapil drzen tat ln odnesel črn Hubertusov plašč, par visokih rjavih moških čevljev, par moških nizkih lakastih čevljev, sive hlače in nekaj gotovine. Zdravnik je oškodovan za okrog 1.500 — Mariji Mirtičevi je nekdo s kolesa, ki ga Je imela prislonjeno ob gozdiču na Vodo-, vodni cesti, odnesel rjavo ročno torbico, ▼ kateri je bilo našega denarja, čeških kron tn nemških mark za nekaj čez 500 din. — V spalnico Antona Ahlina na šmartinski cesti se je v času njegove odsotnosti splazil skozi odprto pritlično okno tat in mu odnesel z nočne omarice žepno uro znamke Omega ter denarnico s 600 din gotovine, tako da trpi Ahlin okrog 1.200 din škode.
u— Tvrdka Goričar na Sv. Petra cesti ima novo teL št. 47-89 (doslej 48-89). (—) a— Otroci desete ulice Je pretresljiva filmska zgodba iz življenja zle glasnih gangsterjev njujorškega podzemlja, ki se poslužujejo malih otrok za vabo pri svojih zločinskih naklepih ln podvigih. V borbi proti tem izvržkom človeštva je pod vzela njujorška policija vsa razpoložljiva sredstva ter Je poslala v boj svoje elitne G-me-ne. Pil nekem razbojniškem TTf^i se je
posrečilo zajeti enega teh dečakov, potem ko je njegov zločinski oče bil ubit. Eden izmed detektivov je dečka posinovil, da bi z njegovo pomočjo prišel na sled celotni zločinski bandi. Sčasoma pa Je dečka tako vzljubil, da mu je postal pravi oče in mu nudil najboljšo vzgojo. Film je izredno zanimiv ter nam odkriva na eni strani socialno zapuščenost in propalost dece teh zločincev. ki so izpostavljeni vsem mogočim zločinskim nagibom, na drugI strani pa dobimo upogled v odličen policijski aparat, kateremu je poverjena dolžnost neusmiljene borbe, čeprav za ceno lastnega življenja. Film, ki je na sporedu kina Sloge, bo predvajan samo nekaj dni. (—)
Vse za fstografifo po zmernih cessah
v edini specijalni fototrgovinl
olANKO POGAČNIK
Ljubljana, Tyrševa cesta 20.
n— Samomor v Mostah. Letošnje poletje je samomorilna kronika nenavadno številna. Včeraj zjutraj je bil javljen policiji samomor z zastrupitvijo z ogljikovim plinom. Leta 1882. v št. Vidu pri Vipavi rojeni Ivan Fabčič se je za silo preživljal z branjari,jo, ki jo je imel nekje v Medvedovi ulici v šiški. Bil je vdovec in je stanoval pri svojem poročenem bratu v Vodmat-ski ulici, že od nekdaj bolj črnoglede, vase zaprte narave, si je Ivan pred leti že nekoč poizkušal vzeti življenje, pa so ga k sreči pravočasno rešili. Včeraj zjutraj je stopila njegova svakinja v njegovo sobo, a že na pragu jo je vrgel nazaj oster vonj ogljikovega plina. Na postelji je zagledala Ivana, nepremično ležečega. Nesrečnež je bil že davno mrtev, zadušen od ogljikovega monoksida. Zvečer si je namreč prinesel v sobo posodo z ogljem, ki ga je zažgal in nastavil pod posteljo. Soba se je v kratkem času napolnila s smrtonosnim plinom, ki je samomorilca kmalu zadušil. Pokojni je že delj časa tožil, da mu ni več živeti zaradi bednih razmer.
Letovanje jeseniške mladine v Dolenjskih Toplicah
Dol. Toplice. 19. julija Letos je jeseniška občina poslala 75 otrok na letovanje v Dol. Toplice. So to otroci razne starosti, tako Iz otroškega vrtca kakor iz osnovne in tudi meščanske šole. V Dol. Toplice so prišli 1. t. m. pod vodstvom učiteljic ter so bili prvotno vsi nastanjeni v osnovni šoli. Ker pa je osnovna šola za toliko število otrok premajhna, saj ima le tri šolske sobe na razpolago, je uprava Sokola rade volje ugodila prošnji spremljajočega učiteljstva in odstopila prostore v sokolskem domu za že bolj odrasle dečke.
Mladina se v Dol. Toplicah prav dobro počuti, se pridno koplje v termalni vodi, dela izprehode in se seznanja s prelepo to-pliško okolico. Obiskali so že vse zname-nitejše kraje in si ogledali grad v Soteski, ki ima zanimivo zgodovinsko preteklost. Mladina oživlja zdraviliški kraj, ko si s petjem in igrami krajša čas. Hitro jim poteka čas v otroškem veselju ln razigranosti. Po domu se jim nič kaj ne toži, saj prejemajo redno od doma sporočila, pa tudi sami pišejo domov svojcem in se hvalijo, kako lepo in prijetno jim je na lepem Dolenjskem.
Vsi imajo skupno prehrano v lastni kuhinji, ki jim jo je tudi oskrbela jeseniška občina. Kuhinjo imajo v pripravnem poslopju ge. Pelkove, restavraterke v Toplicah, ki je rade volje odstopila svoje prostore mladini. Na lepem travnatem vrtu v senci dreves so jim postavili mize, kjer obedujejo tik poleg kuhinje. Hrana je prav izdatna in dobra, tako mladina ne pogreša ničesar. Le prehitro se bliža čas, ko se bodo morali spet vrniti nazaj na Jesenice. Iz prijaznih Dol. Toplic bo odnesla mladina gotovo prav lepe spomine.
Kakšno škodo je napravila toča v Bobrnieu
Dobrni če. 19. juKja.
Dne 13. t. m. okoli 3. ure zjutraj je padala. kakor ie »Jutro« že poročalo, debela toča v občini Dobrničah in napravila veliko škodo. Škodo so že ocenili in znaša na: 100 ha njiv, posejanih s koruzo, 352.000; na 110 ha. posejanih s pšenico. 330.000; na 40 ha. posejanih z ržjo. 80.000; na 50 ha. posejanih z ovsom. 85.000; na 90 ha. posejanih s soržico. 200.000; na 100 ha. posajenih s krompirjem. 210.000; na 40 ha, posejanih s korenjem 20.000: na 40 ha. posejanih z razno zelenjavo, 30.000; na 100 ha. opsejanih z deteljo in travo. 110.000; na 61 ha vinogradov in sadovnjakov pa 690.000 din. Skupaj ie poškodovano 731 ha površine. Vsa zaradi teče storjena Tkoda je torej cenjena na 2.107.000 din.
Toča ie že 29. maja in 30. junija le^os v tukajšnji občini na površini 203 ha povzročila škode za 484.000 din Lani maja pa je dobrniško dolino poplavila veda in na pollju naredila škode za 364.700 din. Občina Dobrniče ima 2500 prebivalcev s površino 4253 ha. Prebivalstvo se preživlja pretežno s kmetijstvom, zato je zaradi navedene elementarne nezgede občutno prizadeto in potrebno pomoči.
Iz Kranja
*— Pr°tltuberkulozni dispanzer v Kranju. Ordinacije v dispanzerju se zaradi počitnic ne bodo vršile od vštetega 21. julija do vštetega 10. avgusta. Nujni primeri in bolniki, ki prejemajo pnevmotoraks, naj se ▼ tem času oglase na Golniku, ln sicer vsako sredo ali soboto dopoldne.
Postani in ostani čtan Vodnikove družbeS

C h Io rodont-zo b na p a št a
►	i p&nečti ati /*<? penečq se .
Ospe^f^
Iz Maribora
a— šahovske novice. Predsnočnjim se je odigralo v prvenstvenem šahovskem tekmovanju ŠK »Vidmarja« 12. kolo, ki je prineslo naslednje rezultate: Gerželj : Kuko-vec 1:0, Marvin : Peče 1:0, Ketiš : Reins-berger 1:0, Sonan : Lukeš jim. 1:0, Sene-kovič : Hvalič 1:0, Kuster : čertalič 1:0, Skralovnik : Lukeš sen. 1:0. Od prejšnjih kol sta bili odigrani dve partiji in sicer je Hvalič premagal Kuster ja, Gerželj pa Hvaliča. Stanje po 12. kolu je sledeče: Gerželj 10 (1), Kukovec 10, Kuster 9, Ketiš 7, Lukeš sen 6 in pol (1), čertalič 6 in pol, Marvin in Sonan 6, Peče in Reinsberger 5 in pol, Skralovnik 3 in pol. Senekovič 3, Lukeš jun. 2 in pol, Hvalič 1 točko.
a— Aljažev klub obvešča priiatelie gora, da bo v nedelio 21. t. m. sv. maša na sledečih postojankah: pri Pohorskem domu ob 9.. pri Sv. Arehu ob 10.. na Smol-niku ob 9.. na Pungartu (Koča Dod Kopo) ob 11., na Urši j i gori ob 9.. v frančiškanski cerkvi ob 4.15 (pred odhodom vlakov).
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svoicem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedelio 21. iuliia 2. dr. Rudolf Lovrec. Maribor. Strossmajer-jeva ulica 8.
a— Podlegel. Poročali smo v včeraišnii številki o razburljivem dogodku, ki se ie predsnočniim odigral na državnem mostu, ko je 54-letni bančni uradnik Viktor Per-tot v trenutku duševne zmedenosti skočil z državnega mostu v Dravo, kier ie obležal na plitvini s težkimi nctraniimi poškodbami. Pertota so nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer pa ie nekai ur zatem podlegel poškodbam
a— Podivjana krava ie navalila na 55-letno viničarko Otiliio Krainčevo iz Vare-je ter io nabodla na rogova. Kranjčeva ie obležala z hudimi poškodbami na prsih, razen tega ima polomljenih več reber. Nezavestno so io pripeljali v bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi ji rešili življenje.
a— Ugotovljena identiteta. Kakor smo že včeraj poročali, so obmejni organi pri Ceršaku zalctili skupino treh moških, ki so se hoteli vtihotapiti preko meje. Ker na klice, naj obstanejo, niso reagirali, so graničarji uporabili orožje in je bil ubit neki moški, ki so ga zdaj identificirali, Gre za 40 letnega mehanika Ivana šo-š terja iz Maribora, ki se je v zadnjem času bavil z nedovoljenim prevažanjem ljudi preko meje.
a— Smrtna nesreča na Pohorju. Hlapca posestnika Ignacija Vltužnika iz Ribnice na Pohorju sta bila zaposlena pri spravljanju hlodov. Vsak je vozil voz, ki je bil naložen s hlcdi, v dolino. Pri takozvanem Robnikovem jarku pa se je dvovprežni težko naloženi voz, ki ga je vodil 59 letni lila-pec Alojz Kotnik, prevrnil v jarek ter treščil v globino. Nesrečno naključje je hotelo, da je voz potegnil s seboj tudi Kotnika, ki je obležal pod hlodi z razoito lobanjo in poškodovanimi udi. Bil je pri priči mrtev. Pri nesreči je bil ubit tudi konj, vreden 5000 dir.. Drugi hlapec, ki je takisto peljal h'ocle v dolino, je takoj tekel v dolino in gospodarju sporočil, kaj se je zgodilo, nakar so z veliko težavo potegnili mrtvega Kotnika izpod hlodov.
a— Hitro izsleden. Posestniku Juriju Namestniku v šobru pri Sv. Križu nad Mariborom je tat ukradel iz omare v spal-r;ci 5400 din gotovine. Tatvine je bil osumljen njegov nečak 201etni Franc Namestnik. ki ga je mariborska policija izsledila v neki gostilni in ga aretirala. Imel je le še okoli 2500 din, dočim je ostali ukradeni denar medtem že zapravil. Mladi tat je izročen v zapore tukajšnje jetnišnice.
a— Tatvine v kurilnici. V kurilnici državnih železnic na koroškem kolodvoru je doslej še neznani zlikovec s pomočio ponarejenega kliuča vlomil v omare, kjer hranijo delavci svoie obleke. Odnesel ie trem ključavničarjem vse obleke in druge predmete, ki so iih imeli shrani ene v omaricah. Tatinskim zlikovcem so že na sledu.
Iz Celja
e— Prijavite škodo po toči! Mestno poglavarstvo v Celju poziva posestnike iz območja mestne občine celjske, da do 23. t m. prijavijo škodo po toči in prinesejo s seboj posestni list, iz katerega bo mogoče dobii podatke o posameznih parcelah in vrsti kulture. Prijave se sprejemajo na mestnem poglavarstvu v sobi št. 47.
e — Novo planinsko pot je zgradila Savinjska podružnica SPD s Škrbine do vrha Ojstrice. Traso je določil g. Andrino Ko-pinšek iz Celja, zato se bo pot imenovala po njem. Pol ure nad Klemenškovo planino se pot odcepi od stare planinske poti, ki drži iz Logarske doline na Škarje. Nova pot je dobro zavarovana z železnimi klini in stopnicami in je za vsakogar lahko prehodna. Te dni je bila markirana in s tem izročena prometu. Nova pot odkriva planincem prekrasen, doslej malo znan planinski svet in omogoča dostop iz Logarske doline do vrha Ojstrice v treh urah vzpona. Sredi avgusta bo slavnostna otvoritev in blagoslovitev te nove, edinstvene planinske poti.
e — V poročilu o bolničarskem tečaju Rdečega križa v Celju je včeraj po pomoti izostalo nekaj besed, ki kvarijo smisel. Pravilno se mora glasiti, da se je predsednik zahvalil zlasti upravniku celjske bolnišnice, primariju dr. Raišpu, upravniku Zdravstvenega doma dr. Re-berniku in direktorju gimnazije Mrav-ljaku.
e— Popravila na dveh državnih cestah.
V pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju bo 3. avgusta ob 11. dopoldne licitacija za oddajo vzdrževalnih del in zgradb na državni cesti Celje - Zidani most - Radeče in na državni cesti št 50 v celjskem okrožju od km 38 do 110. Proračun za vsa ta dela znaša din 126.835.50.
f— Sreski odbor društva Rdečega križa
v Celju sporoča, da se bo pričel bolničar-ski. tečaj v ponedeljek 22. t. m. ob 19. v Zdravstvenem domu v Celju.
e— Divjega kozla so ujeli v Žalcu. Dne 11. t. m. dopoldne je pritekel z Zgornje Ložnice v 2alec lep divji kozel, ki ga je kovač g. Završan s pomočjo dveh delavcev kmalu ujel. Divjega kozla so spravili
pri g. Senkoviču, kamor so kmalu začeli prihajati ljudje, da si ogledajo redkega gosta. Dne 13. t. m. popoldne so divjega kozla zvezali, naložili na avto ter ga odpeljali skozi Petrovče in Kasaze v Liboje do potoka Bistrice in ga ob vznožju Kotečnika spustili na prosto.
e— Huda nesreča pri sestavljanju spia-vOv. Ko je 281etni dninar Martin Kolar iz Homca pri Rečici ob Savinji sestavljal v sredo pri Rečici splave, ga je les stisnil in mu zlomil levo nogo pod kolenom. Ko-larja so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Pod vozom. Ko je vozil 461etni hlapec Florijan Gobec iz Nezbiš pri Pristavi v torek koruzo v Poljčane, ,Je padel pod voz. Kolo je šlo čezenj in mu zlomilo levo nogo pod kolenom.
e— Nabava plemenskih petelinov hi jarčic. Mestno pogavarstvo v Celju razglaša: Kr. banska uprava bo tudi letos v jeseni oddajala plemenske peteline in jarči-ce štajerske pasme po znižani ceni. Vsak naročnik lahko naroči največ po enega petelina in dve jarčici. Naročniki prispevajo za plemenskega petelina po 20 din, za jarčico pa po 25 din. Naročila za območje mestne občine sprejema mestno poglavarstvo, soba 47, kjer se dobe tudi potrebna pojasnila. Naročila se sprejemajo do vštetega 20. avgusta.
e— 2rtve nesreč. Na Lačni gori pri Oplotnici je v četrtek žaga udarila 48 letnega Žagarja Antona Capla v trebuh in mu prizadejala hude notranje poškodbe. V
torek je 57-letni, pri cestnem odboru zaposleni delavec Franc Majer z Vrha nad Laškim padel pri delu tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v gležnju. V Sp. Gorčah pri Braslovčah je padla 19 letna dninarica Štefka Germova v sredo z voza in si zlomila levo roko. Ko se je peljala 44 letna posestnica Terezija Ocvirkova iz Latkovi vasi pri Št Pavlu pri Preboldu v četrtek popoldne z vozom domov, je padla z voza in si zlomila desno nogo pod kolenom. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Divjaški napadalec iz Zabukovce pod ključem. 31 letni poročeni rudar Jože Vidic iz Zabukovce pri Grižah, ki je v sredo v gozdu pri Zabukovci napadel 18-letno hčerko nekega posestnika, ji prizadejal z nožem težke poškodbe na vratu in rokah in ji nato storil silo, se je pojavil v četrtek okrog 20.30 v Prešernovi ulici v Celju. Hotel se je prostovoljno javiti policiji. Še preden pa je prišel do policijske stražnice, so ga policijski organi spoznali in aretirali. Vidic je priznal zločin in Je izjavil, da so ga do tega privedle družinske razmere.
e— Razglas o preprečevanju tihotapstva drv je nabit na uradnih deskah mestnega
poglavarstva.
e— Policijska racija je bila spet v četrtek zvečer v Celju in okolici. Varnostni organi so ob tej priliki zasačili in prijeli še nekaj postopačev in delomržnežev.

Prisij&evki za socialno zavarovanje
v Sloveniji
Lani so dosegli 173 milijonov din
Sedaj, ko so vse štiri ustanove delavskega in nameščenskega socialnega zavarovanja — Okrožni urad za zavarovanje delavcev (OUZD), bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva (TBPD), Glavna bratovska skladnica v Ljubljani in Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani — objavile svoja letna poročila, lahko podamo pregled o višini
! prispevkov, ki so bili lani predpisani za ! posamezne panoge socialnega zavarovanja i v dravski banovini. Pri Imenovanih štirih 1 ustanovah socialnega zavarovanja so bili j lani za bolniško, nezgodno, starostno (po-j kojninsko) in brezposelno zavarovanje (borzo dela) in za Delavsko zbornico pred-j pisani naslednji prispevki (v milijonih • din):
Prispevki:	OUZD	TBPD	Br. skl.	Pok. zav.	skupaj
za boln. zavar.	53.6	7.0	11.6	—	72.2
za nezg. zavar.	16.0	1.0	3.5	—	20.5
za star., pok. zav.	21.4	0.9	16.9	25.1	64.3
za brezposl. zav.	10.6	1.4	1.3	—	18.8
za Del. zbornico	2.2	0.3	0.5	—	3.0
skupaj	103.8	10.6	33.8	25.1	173.8
Prispevki za bolniško zavarovanje so
znašali lani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, pri bolniški blagajni TBPD in pri bratovskih skladnicah skupaj 72.2 milijona din, prispevki za nezgodno zavarovanje pa 20.5 milijona din.
Za starostno odn. pokojninsko zavarovanje so gornje tri ustanove skupaj s Pokojninskim zavodom predpisale 64.3 milijona din (pri Pokojninskem zavodu je upoštevan le predpis, ki odpade na dravsko banovino in le v obveznem zavarovanju). Končno so lani znašali prispevki za brezposelno zavarovanje (borzo dela) 13.3 milijona din in prispevki za Delavsko zbornico 3 milijone din.
Skupna vsota vseh prispevkov za delavsko in nameščensko socialno zavarovanje je lani znašala v Sloveniji preko 173 milijonov dinarjev. Pri tem niso še všteti pri-
j spevki za pokojninsko zavarovanje želez-
i ničarjev, državnih in javnih uradnikov, prispevki zavarovancev pri zagrebškem Merkurju (teh zavarovancev je okrog 940) in prispevki raznim drugim manjšim pokojninskim fondom, kakor tudi ne prispevki v neobveznem oddelku Pokojninskega zavoda.
Od celotnega zneska 173 milijonov, kolikor je bilo predpisano prispevkov odpade na OUZD v Ljubljani 103.8 milijona din, na bolniško blagajno TBPD 10.6 milijona din, na bratovske skladnice S3.8 milijona din in na Pokojninski zavod 25.1 milijona din.
če gornjo vsoto prispevkov primerjamo z ustrezajočimi prispevki v prejšnjih letih, tedaj dobimo naslednjo sliko (v milijonih
din):
prispevki	1935	1936	1937	1938	1939
za boln. zavar.	52.1	56.3	63.4	69.2	72.2
za nezg. zavar.	12.4	14.3	18.1	20.0	20.5
za star., pok. zav.	33.0	34.1	43.2	62.1	64.3
za brezp. zav.	4.4	4.7	7.5	12.3	13.3
za Del. zbornico	2.1	2.4	2.7	2.9	3.0
skupaj	104.0	111.8	135.1	166.5	173.8
Predpisani prispevki so v zadnjih letih občutno narasli, in sicer od leta 1935 od 104 na preko 173 milijonov din ali za 66.5%. Prispevki za delavsko in nameščensko socialno zavarovanje so danes več nego trikrat večji, nego znaša državni usluž-benski davek (v Sloveniji smo leta 1938 plačali 51 milijonov tega davka).
V delavskem zavarovanju znaša danes prispevek za bolniško zavarovanje 7% zavarovanega zaslužka, za starostno zavarovanje 3%, za nezgodno zavarovanje povprečno 2%, za borzo dela (brezposelnost) 1.4% in za Delavsko zbornico 0.3%, skupaj torej 13.7% zavarovanega zaslužka. Pri rudarskem in topilniškem delavstvu, ki je zavarovano pri bratovskih skladnicah, pa je odstotek prispevkov še večji, saj znaša za rudarsko in topilniško delavstvo samo prispevek za starostno zavarovanje 14% zavarovanega kategorijskega zaslužka.
Skupna vsota prispevkov v višini preko 173 milijonov din je bila lani predpisana
na zavarovani zaslužek delavcev in nameščencev v višini približno 1080 milijonov dinarjev (zavarovani zaslužek zavarovancev pri OUZD je lani znašal 170 milijonov din, zavarovani zaslužek rudarskega in to-pilniškega delavstva okrog 130 milijonov in zavarovani zaslužek zavarovancev pri bolniški blagajni TBPD okrog 120 milijonov din).
Naglo naraščanje prispevka za bolniško zavarovanje ni samo posledica povečanega števila zavarovancev, temveč v znatni meri tudi posledica povišanja prispevne tarife. Isto velja za nezgodno zavarovanje, kjer je bila povišana prispevna tarifa in tudi spremenjena nevarnostna tabela. V zvezi s predpisom prispevka za starostno in pokojninsko zavarovanje je treba pripomniti, da se od 1. septembra 1937 izvaja delavsko starostno zavarovanje. Sorazmerno najobčutnejše povečanje prispevkov za brezposelno zavarovanje, pa je predvsem v zvezi z okolnostio, da je bil leta 1937 prispevek povišan za 133%.
(doslej 16), v peti na 26 din (doslej 20), v šesti na 32 din (doslej 20), v sedmi na 38 din (doslej 23 odn. 25).
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t. m. zaznamu,je zmanjšanje obtoka bankovcev za 109 milijonov din na 12.090 milijonov din (lani 7077), medtem ko je prejšnji teden obtok nazadoval za. 11.4 milijona din. Obveznosti na pokaz so se povečale za 57.3 na 2044.5 milijona din (lani 1822.4).
Zlati zaklad se je v drugi četrtini julija dvignil za 13.2 na 2281.6 milijona stabilizacijskih din (lani 1920.4) v stvarni vrednosti 3650.5 milijona din; devize, ki se ne vštejejo v podlago, pa so se zmanjšale za 34.8 na 414.5 milijona din (lani 522.7).
Menična in lombardna posojila, ki so prejšnji teden narasla za 14.0 milijona din so se zopet zmanjšala za 9.4 na 1905.3 milijona din (lani 1819.2), postavka eskon-tiranih bonov za narodno obrambo pa se je povečala le za 17 na 3969 milijonov din.
Glede na stvarno vrednost zlate podlage v višini 3650.5 milijona din Je znašalo 15. t. m. zlato kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.82«/o (prejšnji teden 25.58%).
Gospodarske vesti
= Pred določitvijo odkupne cene za novo pšenico, v smislu konference, ki je bila prejšnji teden v kmetijskem ministrstvu, se je v sredo sestala v ministrstvu konferenca strokovnjakov, da bi ugotovila proizvajalne stroške za pšenico v letošnjem letu. Ta konferenca, ki je trajala v sredo in četrtek, je pokazala velike razlike v pogledu kalkulacije proizvajalnih stroškov. Vrhu tega so te kalkulacije izpadle izredno visoko. Najnižja cenitev proizvajalnih stroškov znaša 300 din za metrski stot, najvišja pa 420 din. Konferenca ni stavila nobenega formalnega predloga glede odkupne cene, sestavljena pa Je bila spomenica, ki bo predložena merodajnim činite-Ijem. V tej spomenici se podrobno tolmačijo proizvajalni stroški pSenice v sufi-citnih pokrajinah. Beograjski »Jugoslovenski kurir« poroča v zvezi s to anketo, da so posamezni delegati zahtevali, naj se določi odkupna cena 300 in celo 350 odnosno 390 din za metrski stot. Po Informacijah »Jugoslovenskega kurirja« zastopa kmetijski minister tezo umerjenih cen in je pričakovati, da se bo odkupna cena za novo pšenico, ki bo določena prihodnji teden, gibala med 230 in 250 din. V obširni razpravi dokazuje »Jugoslovenski kurir«, da se glede na velike razlike v donosu pšenice celo v posameznih srezih suficitnih pokrajin sploh ne dajo določiti enotni proizvajalni troški.
= Maksimiranje cen ln banovina Hrvatska. V četrtkovi številki smo objavili besedilo naredbe trgovinskega ministra, ki pooblašča urad za kontrolo cen, da določi maksimalne cene za v<k> drtavo za 23 raznih predmetov. Odlok je bil objavljen v »Službenih novinah« od 16. t. m. Kakor o priliki objave uredbe o štednji z živili (o brezmesnih dnevih) izjavlja banska ®blast banovine Hrvatske, da ta uredba nO veljt za področje banovine Hrvatske.
= Dobava mesa vojski bi bolnišnicam v brezmesnih dnevih. Trgovinski minister objavlja v »Službenih novinah« pojasnilo k uredbi o štednji z živili, ki pravi, da se
prepoved prodaje svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa v brezmesnih dnevih (v sredo, četrtek in petek) ne nanaša na dobavo mesa za prehrano vojske in mornarice in za dobavo mesa bolnišnicam in sanatorijem, kadar se te dobave vršijo neposredno vojski in mornarici odnosno bolnišnicam in sanatorijem.
Borze
19. julija
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone ie bilo povpraševanje v Zagrebu oo 36.50. v Beogradu pa po 36. Bolgarski klirinški čeki notiraio v Beogradu 91 — 92. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda notirala pri čvrsti tendenci 437
—	442 (v Beogradu je bil promet po 442
—	445). Zaključki so bili zabeleženi v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 70 (v Beogradu po 71.50 — 72) in v delnicah Trboveljske oo 300 — 305.
OtCVI^fe.
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 168.13
—	171.33. New York 4425 — 4485. Curih
1005.39	— 1015.39 Tečaji na svobodnem trgu: London 207.95 — 211.15. New York
1242.40	— 1252.40.
Curih. Beograd 10. London 16.60 (bankovci 12.75) New York 440 75 (bankovci 451). Milan 22.30. Madrid 40 Berlin 176 25 (reg. marke 51). Stockhcam 104.90. Atene 3.00. Carigrad 3.50. Bukarešta 2.30. EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 437 — 442. 4°/o agrarne 49.87 den.. 4% severne agrarne 50 den.. 6% begiuške 77.50 den.. 6°/o dalm. agrarne 70 — 70.25 (70). 6% Šumske 70 den.. 7% invest. 96.50 den., 7®/o Seligman 101 den.. 7% Blair 91.50 den. 8% Blair 97 den.: delnice: PAB 192 bi.. Trboveljska 300 — 305 (300 — 305). Gut-mann 60 bi.. Sečerana Vel. Bečkerek 550 den.. Oceania 553 den.. Jadranska 403 den.
Beograd. Vojna* škoda 442.50 — 445 (442 — 445). 4% severne agrarne 51.50 — 52.50 (52.50). 6% begluške 78 — 79 (78 50),
6% dalm. agrarne 71.75
72.50 (71.50 —
72). 6n'o šumske 70 den.. 70,n invest 98 — 99 (98 — 98.50). 7% Blair 93.51 den.. Nar. banka 7880 — 8000. PAB 194 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 19. julija. Začetni tečaii: pšenica: za julij 73.3750. za seot. 73 8750. za dec. 75.25: koruza: za julij 62 6250.
-I- NovoSadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšeniea: baška, baranjska in banaška 78 kg, 2%, 242; srem?ka in slavonska 78 kg, 2«/0, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marža 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. X, m.) Rž: baška in banatska 220 — 222.50. Ječmen: baški in sremski 212 — 215. Oves: baški, sremski in slavonski 238
—	240. Koruza; bela 192, rumena 182 (z ntičunano maržo 12 din v smislu uredbe). I39ka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 365 — 375; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50
—	332.50; »6« 302.50 — 312.50; »7« 272.50
—	282.50; »8« 175 — 180. Otrobi: baški i« sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli bre« vreč 435 — 440.
Sovjetski glas o španski politiki
Povišanje telefonske tarife
Ministrstvo pošte in telegrafa je s svojim odlokom z dne 9. julija ■ zvišalo nekatere telefonske pristojbine z veljavnostjo »d 1. avgusta t. L dalje. Telefonska tarifa se bo na ta način v posameznih točkah znatno izpremenila.
Predvsem se poviša instalacijska pristojbina, ki znaša odslej v krajih z več kakor 100 do 1000 naročniških linij 1050 (doslej 750 din) v krajih z več kakor 1000 naročniških linij pa 1350 (doslej 900 odn. 1050 din). Instalacijska pristojbina v krajih, ki imajo do 100 naročniških linij ostane nespremenjena.
Po spremenjenem čl. 2 tarife plačajo ipožtno - telegrafsko - telefonski uslužbenci po novem 25 odstotkov celotne instalacijske pristojbine samo za glavni telefon, za stranski aparat, za sobne kontakte, za nočni prekinjevalec itd. pa plačajo polno predpisano pristojbino. Naročniki 5.b grupe (državni, banov., občinski uslužbenci) uživajo 20 odstotkov popusta v plačevanju instalacijske pristojbine za glavni telefon.
Letna telefonska naročnina se poviša v toliko, dia velja sedaj najdražja tarifa (D že za vse kraje, ki imajo več kakor 1000 telefonsldh naročnikov (doslej 2000), tari-
fa U. pa velja za kraje, ki imajo od 5fl0 do 1000 naročnikov (doslej od 500 do 2000).
Znatno se poveča pristojbina za navadni telefOnSKi poiiv, ki je znašal prej 5 din, od 1. avgusta da'je pa bo znašala 8 din. Pristojbina za nujen telefonski poziv se poviša od 10 na 16 din, minimalna pristojbina za telefonsko obvestitev pa od 5 do
8 din.
Prav tako se povečajo pristojbine za medkrajevne razgovore. Za čas močnega prometa se poveča pristojbina za eno govorilno enoto.
v prvi coni (do 25 km) na lin 8 (doslej 6), v drugi coni (od 25 do 50 km) na 12 din (10), v tretji (od 50 do 100 km) na 18 din (15), v četrti (od 100 do 200 km) na 24 din (20), v peti (od 200 do 300 km) na 30 din (doslej 25), v šesti (od 300 do 400 km) na 36 din (doslej 25), v sedmi coni (preko 400 km) na 42 din (doslej 30 odn. 35),
Prav talko se bodo v času slabega prometa povišale takse za medkrajevne razgovore: v prvi coni na 6 din (doslej 5). v drugi coni na 10 din (doslej S), v tretji na 15 din (doslej 12), v četrti na 21 din
Glavni sovjetski sindikalni organ »Trud« objavlja članek Janovskega o zunanji politiki Francove Španije. V njem čitamo med drugim:
»V zadnjem času je postala Francova Španija zelo gibčna. Potem ko je odigrala vlogo posrednika med Francijo in Španijo, je pohitela s svojimi zahtevami glede francoskega Maroka, španska vojska je med tem že zasedla tangersko mednarodno cono, ki si jo je zaman skušala prisvojiti že v zadnji svetovni vojni. Današnja Španija pa ima glede na dolgo državljansko vojno le malo pogojev za »močno« zunanjo politiko. Nesoglasja v samem vladnem taboru tudi ne morejo okrepiti te politike. Razgovori o francoskem Maroku pa vsekakor niso nikaka improvizacija. Vzpostavitev španskega imperija spada med glavne točke »španske tradicionalistične falange«, kakor se imenuje glavna stranka Francovega režima, španski pas Maroka je izhodišče za takšne težnje. Pro-pagatorji teh načrtov poudarjajo, da ima Španija pravico do ozemlja na severni afriški obali, ker so ta ozemlja pripadala španski državi še za časa Ferdinanda Katoliškega, Karla V. in Filipa n. Z isto utemeljitvijo pa bi potem Španci smeli zahtevati tudi Tripolis, Južno Italijo, Sicilijo itd. Ugotoviti je treba, da se fran-kisti ne omejujejo le na načrte, temveč da se tudi oborožujejo in pripravljajo. Tako
so na primer še pred francoskim zlomom zgradili utrdbe na Pirenejih. Sedanji šef francoske vlade maršal P6tain je imel kot francoski poslanik v Madridu priliko, da te utrdbe spozna.
Ob koncu državljanske vojne je ostalo generalu Francu na razpolago še okoli 1300 tujih letal. Letalski minister pa je napovedal izvežbanje 2000 letalcev v tem letu ter nadaljnjih 3000 v prihodnjem. V Španiji so tudi ostale tuje vojaške misije. Nejasno pa je stanje prometnih naprav, pristanišč itd. španske baze pa bi v primeru pomorske • borbe lahko odlično služile komurkoli. Končno stališče Francove Španije bo gotovo odvisno od pomorske vojne in njenega razvoja. Angleško brodovje, pomnoženo s francoskim, ima trenutno premoč v Sredozemlju, toda Angleži bodo morali računati z možnostjo ograža-nja s strani Španije. Današnja Španija pa ne misli le na vzpostavitev imperija, temveč tudi na zaščito španskega sveta v Ameriki po geslu: španski svet za Špance, kar je seveda v nasprotju z ameriško Monroeovo doktrino. List zaključuje svoja izvajanja takole: »Španija predstavlja med evropskimi državami veličino, ki ni velika. Toda glede na svoj zemljepisni položaj, strateške možnosti ter diplomatske zveze lahko ustvari zapletljaje, ki bi mogli daleč presegati okvir njenega lastnega mednarodnega pomena.«
Novi bolgarski pogledi na državo
V zvezi s splošnim razvojem v Evropi objavljajo tudi bolgarski lisu svoje misli k vprašanju nove ureditve Evrope, pri čemer se dotikajo zlasti problema novih državnih nalog, vodilnih osebnosti in novih načel človeške družbe. Tako Čitamo v sofijskem »Slovu« članek o državi iz peresa Aleksijeva, ki piše med drugim:
»Na dlani je, da ne morejo danes narodi, pa naj bedo veliki ali mali, imeti večje in svetejše naloge kakor Je obramba in ojačenje njih nacionalne države. Ta naloga je višja od vseh socialnih ali razrednih razlik, višja od vseh ideoloških pokretov in večjega pomena od samih najvažnejših gospodarskih in političnih problemov. To velja zlasti glede malih narodov in držav. Bolgarska država je najvišja dobrina bolgarskega naroča. Zato doprinesimo vse žrtve in storimo vsa potrebna dela v imenu te večne bolgarske države.«
Isti list je objavil uvodnik o vprašanju osebnosti, iz katerega posnemamo naslednje misli: »Vlada vsake države predstavlja zapleten organizem, katerega glavne vzmeti so osebnosti. Zaradi tega se umetnost vladanja v veliki meri izraža v umetnosti ocenjevanja ljudi in v obdajan ju s sposobnimi sodelavci. Ena izmed nalog naše stvarnosti je, da otvorimo vse možnosti državnega oblikovanja sposobnih in vred-
nih ljudi. To nam je danes še posebej potrebno, kajti pripraviti se moramo na novi svet, ki prihaja, pa se usposobiti za sodelovanje v ustvarjalnem delu, ki se mu bodo narodi posvetili v miiu m medsebojnem sodelovanju. Ni dvoma, da bomo morali najprej likvidirati z vsemi nasprotji v našem državnem življenju, kakor s pomanjkanjem javnih načel, z nepoštenostjo servilnostjo in interesirano prilagodljivostjo. Ni brez razloga, ako govorimo o teh napakah, žal je pri nas preveč »zvitih trgovcev«, ki imajo v vsaki roki po en katekizem različnih ver. V imenu višjih narodnih interesov mora biti tem špekulantom enkrat za vselej prekrižana pot . . .c V sofijskem »Dnesu« pa smo čitali te dni med drugim: »Dinamični narodi so ob pravem času zalotili senilnost načel francoske revolucije ter so se rešili strankarskega duha in delitve države na sfere vpliva in izkoriščanja. Oni, ki tega niso še sprevideli, ječe pod jarmom strank. Bolgarijo je dolgo let hipnotizirala zapeljiva trilogija Robbespierra in Marata: enakost, svoboda in bratstvo. Toda ljudska potrpežljivost je dosegla svoje meje. Danes je tudi Bolgarija pripravljena, da se reorganizira po načelu: delo, družina, domovina .. .«

Zračite pošasti letQo




•"»-vi

Eskadrila nemških bombnikov na poti nad sovražno ozemlje
inzoni v pragozdu
Nabiralci gume iz L 19&5? daleč od civilizacije
Perujski letalci so na izvidniskem poletu nad gostim pragozdom ob roki Madre de Dios odkrili naselbino kakšnih 80 evropskih družin, ki že od 1. 1915 niso imele nobenega stika s civiliziranim svetom. Ti ljudje niso niti vedeli, kako se je končala svetovna vojna, da o novi vojni niti ne govorimo.
Bili so nabiralci gume, ki so po polomu industrije gume 1. 1915 ostali v pragozdu, ker niso imeli niti orožja niti druge opreme za potovanje skozi džunglo in za borbo z divjimi indijanskimi rodovi, ki tukaj živijo. Sprijaznili so se z bivanjem v pragozdu in s tem, da se bodo preživljali z
lovom in ribolovom. Naseljenci nikakor niso kazali znakov podivjanosti, ko so jih letalci odkrili. Mnogo jih je znalo brati, nekateri so znali tudi pisati. Nosili so ob-bleke, ki so jih ženske izdelovale iz drevesne skorje in vlaken. Imeli so številne otroke in so živeli v enoženstvu. Ker duhovnika med njimi ni bilo, je bilo njih versko življenje seveda popolnoma zastalo.
Perujski letalci so ob pristanku odkrili najprvo ostanke nekega taborišča in primitivno orodje, kar so spočetka vse pripisovali Indijancem. Kmalu pa so naleteli na belega moža, ki je govoril špansko in jih je povedel do izgubljene naselbine.
Katastrofalna suša na Japonskem
Med ugodnostmi, ki jih nud- japonska železniška uprava potnikom v spalnih vozovih, spada poleg ostalega posteljnega perila tudi nočna STajca jukata To je širok, udoben kimono iz lahke bombaževine, ki je prav tako prijeten v zimskem hladu kakor zlasti v poletni vročin; V žalost vseh nočnih potnikov na Japonskem pa je železniška uprava sedaj z obžalovanjem sporočila, da jim do nadaljnjega nočnih srajc ne more več dajati na razpolago, ker primanjkuje vode, da bi jih prali.
Tokio že deset mesecev ni imel pravega dežja in ta suša se kaže čedalje bolj neprijetno v vsakdanjem življenju. Glavna pralnica japonske železnice je v prestolni-
GotiSried Keller
ci, Vsak dan prihaja tja tisoče in tisoče rjuh, prevlek za blazine, jukat, namiznih prtov in prtičev in vse to je treba oprati. Sedaj pa je vode tako malo, da je morala železniška pralnica svoj obrat ustaviti. Najbolj neobhodno potrebne stvari perejo drugod, jukate pa v teh razmerah ne morejo več smatrati za neobhodno potrebne in tako si morajo potniki odslej streči z lastnimi pidžamami, jukatami ali kar sploh ponoči na sebi imajo.
Ob tej priliki naj pripomnimo, da nudijo tudi japonski hoteli svojim gostom nočne srajce. Japonci na svoja potovanja ne vlačijo radi mnogo prtljage s seboj. Marsikateri potnik nima dobesedno ničesar pri sebi razen denarnice. Čemu tudi? V hotelih mu ne postrežejo samo z jukato, temveč tudi milo in zobna ščetka sta tam pripravljena zanj.
Vas z mnogimi otroki
V Zgornji šleziji je vas po imenu Schon-vvald, ki se ponaša z mnogimi otroki. Med njenimi 1200 materami jih Je nič manj nego 800, ki imajo številen zarod. Samo 331 mater je spravilo na svet nič manj nego 3117 otrok, če bi bilo povsod v Nemčiji tako, bi ta štela dva- ali trikrat toliko otrok kakor danes.
Pomanjkanje vojašnic
na Angleškem
Nastanitev velikega števila mož. ki so jih poklicali pod orožje, povzroča angleškim uradnim krogom mnogo skrbi Anglija ima vojašnic samo za 250.000 mož in pol milijona drugih mož lahko sprav5 v zasilne vojašnice, ki so jih bili zgradili že v začetku vojne. Ostanek moštva pa mora bivati ta čas v šotorih.
V Londonu priznavajo, da so pri izdelavi načrtov za rekrutiranje računali s tem, da bo velik del vojakov po prv' izobrazbi na Angleškem odhajal na Francosko, tako da bi vojašnice doma za silo zadostovale. Po novih vpoklicih v jeseni in v zimskem času bo treba dva in tri četri milijona mož spraviti začasno v šole, kinematografe, zbo-rovalne lokale, hotele in javna poslopja, ker vojaki tedaj ne bodo mogh taboriti na prostem.
Umor vaditelja sirskih nacionalistov
List »La Syrie« v Beirutu priobčuje podrobnosti o umoru vodie sirskih nacionalistov, dr. Alija Šehbenderja, ki se je odigral pred dnevi.
Predpoldne so prišli trije neznani možje v arabskih oblekah, med katerimi je bil eden baje bolan, v ordinacijo k dr. Šeh-benderju, ki je bil zdravnik Sluga jih je odvedel v čakalnico in so tam ostali, dokler ni prišla vrsta nanje. Skupaj so stopili v zdravnikovo sobo in so mu najprvo izročili košarico oranž kot darilo. Ko je začel zdravnik pregledoval dozdevnega bolnika, sta ostala dva nenadno izvlekla pištole. Eden je z orožjem drža1 služabnika v šahu, drugi je sirskega voditelja ustrelil. Krogla mu je šla skozi glavo in obtičala v stropu. Dr. Šehoender je bil na mestu mrtev. Še preden je moge1 služiibnik zavpiti na pomoč, so neznanci izginili in policija doslej ni mogla najti sledu za njimi.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Potovalec je pripovedoval v neki družbi: »Bilo je med mojim zidnjim poiovanjem v Afriko. Nekoč sredi noči sem stopil iz svojega šotora in v pidžami ustrelil leva«. Nekdo ga je prek nil: »A povejte nam vendar, kako je prišel lev do pidžame?«
Rooseveltov protikandidat
za ameriške prezidentske volitve, Wendell L. VVilkie

Bil je devetkrat ločen od svojih žen
V Švici so te dni obhajali 50-letnico smrti svojega velikega pripovednika, rojaka Gottfrieda Kellerja
V Detroitu je umrl Kid Mc Cov, ki je svoječasno imel veliko vlogo med boksači in je veljal za eno izmed veličin v tej stroki Ko je Mc Coy pričel svojo boksaško kariero, je tehtal 65 kg in svo' prvi uspeh je dosegel proti svetovnemu prvaku v tej teži Tommyju Ryanu. Pozneje je \lc Coy presedlal med težko težo, vec nego stokrat je nastopil na matchih in sa.no petkrat je bil premagan.
Njegovo življenje je bilo tudi drugače zelo razgibano in pisano Dal se je ločiti nič manj nego devetkrat in njegovi zadev-
ni procesi so nudili tisku dovolj snovi za senzacionalna poročila. Sodne dvorane in zidovi ječ temu boksaču niso bil' neznani. Njegovi poklicni uspehi so st menjavali s kriminalnimi zadevami, med katerimi so takšne, ki jih niso nikol pojasnili.
Po dalj"em bivanju v ječi na Angleškem, kamor so ga bili zaprli, ker jvi orinceso Thurn-Taxisovo oropal draguljev se je vrnil v Ameriko, ker si je z bor/nimi špekulacijami v kratkem pridobil celo imetje. Prav tako hitro pa je denai tudi pognal Sedaj je umrl v starosti 66 let obubožan in pozabljen.
na francoski obali prott Angliji
Okna pod državno zaščito
Zavoljo zračnega pritiska ob zračnih napadih
Nemške oblasti so vsaj ponekod odredile. da je v tistih poslopjih, ki imajo dvojna okna, odstraniti bodisi notranja ali pa zunanja okna in jih spraviti na varno. Ta ukrep naj bi preprečil, da bi ob zračnih napadih zavoljo zračnega pritiska, drobcev bomb in grmenja obrambnih topov ne šla kar oboja okna v kose, ena naj bi bila vedno za rezervo, če bi se šipe prvih zdrobile.
Oblasti priporočajo ljudem, naj snemajo okna z vso previdnostjo, da bd ne nastala že pri tem kakšna škoda. Odstranjena okna se ne smejo hraniti v podstrešjih, temveč v kakšnih bolj varnih prostorih, a če takšnih prostorov v hišah ni, tedaj oken ni treba snemati, temveč jih je de na široko odpreti m pritrditi, da bi ne trpela zaradi zračnega pritiska in prepiha
Obnova Finske
Naseljevanje karelskih kmetov — Stavbe in posojila
Finska skupščina je za obnovo v finsko-ruski vojni uničenih kemičnih laboratorijev tehnične visoke šole v Helsinkih določila 3.6 milijona finskih mark Neprimerno višje izdatke pa zahteva skrb za prebivalstvo, ki se je iz zasedenih krajev in iz krajev v bivših vojnih pasih preselilo drugam. Ti izdatki so preračunani na 800 milijonov finskih mark.
Naselitev karelskih kmetov na novo zemljo se ne more izvršiti tako hitro, kakor so
prvotno mislili. Vlada je izdelala predlog, po katerem bi še letos pričeli graditi 9000 stavb za te begunce, in sicer 6000 večjih ter 3000 manjših hiš Večje stavbe bodo imele hleve za 3 do 5 krav, 1 do 2 konja, za prašiče in male živali, dalje bo vsaka takšna hiša imela svoja sauno kopalno hišico. Manjša bivališča bodo imela skedenj in sauno. Kct evakuirani naseljenci nimajo nobene gotovine bodo prejeli po 30.000 do 60.000 finskih mark posojila
Če še ne veš, zdaj izveš?
da je bila te dni otvorjena železniška proga Bagdad-Istambull, ki so jo začeli graditi pred 40 leti;
da gre vsak teden iz Danske v Nemčijo 45.000 sodov svežega masla;
da se bančni posili mod Londonom in Parizom ne izvršujejo;
da gradi grška vlada v severnih obmejnih krajih 30 novih vojašnic;
da je v Italiji umrl nemSki slikar Fried-rich Stahl, eden najbolj znanih slikarjev sodobne Nemčije m velik občudovalec italijanske klasične umetnosti;
da je kancdlar Hitler odlikoval generala Franca z velikim križem nemškega Orla;
da bodo na vseh javnih zgradbah v Fran-ciei nadomestili geslo francoske revolucije »Libertč, egalite, fraternite« z geslom sedanje francoske vlade »Delo, družina, domovina«;
da je bil te dni obnovljen ladijski promet na progi Constanza-Istambul;
da izhajajo v Parizu zdaj naslednji dnevniki: Matin, Victorre, Pariš Soir in Les Dernieres Nouvelles;
da se dobi v Parizu med živili najtežje mleko;
da nemška mornarica že uporablja svoje baze za napad na Anglijo med Brestom in Dunkerqueom, odkoder je mogoče v 45 minutah doseči angleško kopnino;
da maršal Petain sili k preselitvi francoske vlade v Pariz, kjer se pojavlja konkurenčna Doriotova skupina, ki bi hotela prevzeti oblast v svoje roke;
da obhaja stavba anffle^ega parlamenta te dni stoletnico svojega obstoja;
da so v Genovi otvorili razstavo Pagani-nija, velikega čarovnika gosli;
da se je v zadniem času vrnilo tz balkanskih držav v Turčijo 3900 Turkov, ki so takoj po prihodu v Turčijo dobili turško državljanstvo;
da znašajo grške izgube na morju samo v juniju 14 ladij z nad 61.000 tonami;
da bo naslednja tri leta dobavljal Krup-pov koncem ves železniški material Norveški;
da bo Windsorski vojvoda, ki je bil imenovan za guvernerja Bahamskih otokov, odpotoval v Ameriko z letalom iz Lizbone;
da je bil prošle dni obnovljen železniški promet na progi Pariz-Clermont Ferrand in Pariz—Lvon;
da so pred 75 leti prvič preplezali Mat-terhorn;
da imajo od 16. julija dalje med Reva-lom in Leningradom redno zračno zvezo.
Pes, ki razume
tri jezike
Z zelo inteligentnim terierjem se ponaša neki rejec v Veitsbergu. Ta pes opravlja vsa običajna pasja dela, toda s to razliko, da razume povelja v nemškem, češkem in angleškem jeziku. Te dni so napravili pred povabljenimi osebami poskus, ki je dokazal jezikovne sposobnosti bistrega psa. Brez vsakega oklevanja je izvršil vse. kar so mu zapovedali v omenjenih treh jezikih. Ko je pa nekdo ponovil povelja v španskem jeziku, je kuža samo brez umevanja migal z repom.
ANE
T A
V Yorku so vzdrževali nekoč na občinske stroške moža, ki ie moral z divjimi izrazi bolečine skrbeti za to. da bi se pri kakšnem pogrebu ne pojavile, mučno pomanjkanje zunanje žalosti. Imenovali so ga mestnega jokača.
Nekega dne je župan na poti do velikega pogreba v svoje presenečenje zagledal tega jokača, kako postaja z rokami v žepih pred vrati svoje hiše in gleda brezbrižno v nebo.
»Zakaj ne greš opravljat svojo službo?« ga je vprašal župan ogorčeno.
»Danes moram jokanje opus+iti gospod,« je odgovorili jokač. »Umrla je moja žena.«
VSAK DAN ENA
»Ko bi se le ta moj fant navadil v redu pisati ljubavna pisma! . . . Ne morem, pa ne morem razčleniti, če mi pošilja sto ali pa tisoč poljubov . . .<
(»Eagiec)
MiCHEL ZfcVACO:
168
liOMAN.
»Da,« je vsa potolažena rekla Medarda. »Pomagala vam bom iz vsega srca, pa najsi me stane življenje.«
»Medarda, kraljevsko te poplačam.«
»Ne zaradi tega, visoki gospod.«
Oči so se ji spet zasvetile.
»Medarda, vsota, ki sem ti jo obljubil. .. «
»Prevelika je, vaša svetlost!«
»Premajhna. Podvojim jo!«
To je bilo za Medardo udarec s kijem. Načrti za prihodnost so ji kakor čebele rojili po glavi, ko se je tiho in jadrno vrnila v hišo, kjer je ni bil še nihče pogrešil.
Loraydan je zapustil svoje skrivališče, smuknil za živo mejo in se ob tej splazil do vrzeli, skezi katero je prišel spet v Varvarsko ulico in v svoj dvorec. Brisard ja bil doma.
»Si kupil stremeni ce?« je vprašal Loraydan.
Brisard je stopil v hlev ter prinesel pokazat gospodarju par čvrstih novih stremenic.
»Prav,« je rekel grof de Loraydan. »Zdaj pa dobro poslušaj, grdoba. Vsak večer ob sedmih bom tu. Jutri, najpozneje pojutrišnjem, pride v dvorec neka ženska in ti poreče: ,Čas je.' Te besede mi ponoviš^. kakor hitro me zagledaš. Si jih boš zapomnil?«
»Čas je,« je ponovil Brisard.
»Izvrstno. Poslušaj. Če teh besed ne pcz~biš in mi jih ponoviš za časa, dobiš zlatnik Ako jih po nesreči pozabiš, te golega privežem za konjski obroč in ti s temi novimi stremnicami košček za koščkom oderem kožo s hrbta.«
Brisard je obstal kakor omamljen, grof d? Lo-raydan pa je planil iz dvorca. Potolažen in zadovoljen z opravljenim poslom ze vzkliknil v vzkipu mrzkega sovraštva:
»Tako! Zdaj pa v Sekirno ulico!«
XXV.
ZAROČENKA KLOTARJA POITHUŠKEGA
»Kaj meniš, boter?« je vprašal Grobar.
»Pha!« je dejal Lepoglavec. »Menim, da vkljub vsem ukrepom ne bodo dobili Ponthusa živega v roke. Kaj pa ti praviš?«
»Pravim, da se obeta tri sto zlatnikov zaslužka.«
»Da, da, tovariš.«
»In še to pravim, da nama žlahtni grof de Lo-raydan ne bo dal samo obljuljenih sto pištol: tisoč jih bo dal — vsaj tisoč!« je ponovil Grcbar ter vzneseno izbuljil oči.
»Tudi jaz sem tako mislil,« je porogljivo dejal Lepoglavec. »Stopiva torej k Alcind.ri, povabiva gospoda de Ponthusa na polič začinjenega vina in poprosiva ga vljudno naj gre z nama...«
Tako sta se ujedala ob šestih zjutraj, po čertem naskoku. Ognji, ki so jih bili zakurili stražniki, da bi se med oddihom pogreli, so zlivali svoj rdeči svit z bledim svitom novega dne in tvorili zlovest-no zarjo, v kateri se je lesketalo orožje vojakov,
razpostavljenih na obeh koncih Sekirne ulice. V kiatkem, praznem prostoru med tema dvema oddelkoma si videl krčmo pri »Ježu«, njena razklana vrata, njen izbiti izvesek in razdejana pritlična okna. Na tlaku pred vhodom je ležal kup razvalin, kosov lesa, polomljenih miz. zvitega železja in zdrobljenih šip. Vme s si razločil nekaj bodal, dve ali tri helebarde in mnogo temnih Ust. ki so utegnile biti strjena kri.
Enajst stražnikov mrtvih, štirje ranjeni: tak je bil uspeh nočnih naskokov.
Izgube oblegsncev niso bile znane.
Aii je bil gospod Ponthuški še živ? Nihče ni vedel.
Veliki profos ni mel niti najmanjše praske. Bil je cel in zdrav, čeprav je pri vseh napadih korakal na čelu in vsakikrat prvi vdrl v trdnjavo, s strahotno mirni mglasom poveljujoč vojakom, ne da bi sam potegnil meč iz nožnice.
Vohuna sta prisostvovala vsem spopadom — od daleč, kakonak, da bi se ognila nevaurnosti, vendar ra dovolj cd blizu, da sta mogla zasledovati dogodke.
Ko so se morali po četrtem metežu v razdejani izbi stražniki znova umakniti na ulico, kar so storili z neznanskim preklinjanjem in vpitjem, je Grobar potegnil Lepoglavca v stran in potočirne-kaj solzic, kar je bilo pri njem vselej znamenje globoke notranje radosti.
»Plemeniti grof de Loraydan je silno presunjen,« je vzdihnil. »Čudna reč: duh po krvi mu razveže jezik, kakor meni duh po vinu. Pijan je, na mojo dušo...«
»In?« mu je Lepoglavec suho in nezaupljivo segel v besedo.
»Kaj ni? Nič. Samo to še: pijanost dela človeka klepetavega. Po koščkih in kapljicah je to noč pripovedoval svojim trem žlahtnim prijateljem reči___
reči, ki sem jih slišal. Razen tega sem zalotil nekaj besed, ki so ušle našemu gospodarjb, prevzviše-nemu gospodu de Croixmartu, Bog mu daj dolgo življenje!«
Odkril se je in se pokrižal. Nato je mahoma s tihim glasom dodal:
»Zdaj poznam to zadevščino kakor peklenšček svoj kotel. Kaj pa ti?«
»Jaz nikoli nie vlečem na uho,« je z vzvišeno nesramnostjo odvrnil Lepoglavec, čeprav je bil bled od zavisti.
»Jaz tudi ne,« je dejal Grobar. »A časih kaj ponevedoma slišim, tolikanj sem neumen.«
»Zalezovati skrivnosti plemenite gospode, fej, kakšno grdo početje! Toda kaj si prav za prav slišal?«
»Tisoč pištol. Tri sto zlatnikov. Ko bi bil mogel opraviti brez tebe, bodi prepričan, da bi jih bil sam pobasal.«
»Verjamem. A kaj si slišal?«
»Na žalost je tako, da morava biti dva... Kdo ve? Nemara celo trije ...«
»Nikdar!« je ogorčeno vzkliknil Lepoglavec. »Ze dva sva preveč. Prijatelj, kaj si slišal?«
»Od skupne vsote hočem še pet tisoč liber povrhu svojega deleža.«
»Da bi te kuga, oderuh, krvoses, samogolt!«
BELEŽKE
Priprave za polnoletnost kralja Petra II«
Beograjski listi poročajo, da bo v zvezi • pripravami za oklicanje polnoletnosti kralja Petra II., ki se bo vršilo prihodnje leto 6 septembra, temeljito prezidana in povečana med drugimi poslopji v Beogradu tudi beograjska opera.
Dvodnevna proslava dr. Mačkovega rojstnega dne
Danes se bodo pričele v Zagrebu in v ostalih krajih Hrvatske svečanosti ob priliki proslave rojstnega dne predsednika HSS dr. Mačka. Svečanosti bodo trajale tudi v nedeljo. Akcijski odbor za prireditev svečanosti je izdal poseben proglas na Zagrebčane, v katerem jim sporoča, da je rojstni dan predsednika dr. Mačka hrvatski narodni praznik. Zagrebčani na,j okrase za proslavo rojstnega dne hrvatskega narodnega voditelja svoje hiSe z zastavami in okna z zelenjem. Uvod v svečanosti bo velika baklada zagrebških organizacij HSS in vseh zagrebških hrvatskih društev. Baklada bo nocoj.
V	nedeljo bodo igrale vse zagrebške godbe budnico. Po budnici bodo pokali mož-narji in topovi. Velika ljudsKa akademija v proslavo dr. Mačka bo v nedeljo zvečer na igrišču »Concordije«. Nastopili bodo razni pevski zbori in godbe. Višek proslave pa bo ognjemet, pri katerem bodo eksplodirale bombe s 4 m dolgimi hrvatskimi zastavami in baloni v hrvatskih barvah. Zaključna slika ognjemeta bo lik predsednika dr. Mačka na konju s 5000 raketami.«
Gla\ni organ HSS »Seljački dom« posveča proslavi dr. Mačkovega rojstnega dne uvodnik V njem so iznešene med drugimi sledeče misli: »Dela predsednika dr. Mačka ne odobravajo med Srbi in Hrvati gotovi brezvestni kritiki, ki se ne bi bali pahniti tudi državo v vojne viharje, samo da bi ostali na oblasti in da ne bi prišlo do srbsko-hrvatskega sporazuma. Hrvatski narod pa se zaveda, da bo dr. Mačka še hudo potreboval. In ne samo Hrvatska, nego vsa ta država, ves balkanski polotok in cela Evropa. Pri ustvarjanju bodoče nove Evrope in posebno pri reševanju socialnih reform bodo mnogi potrebovali dr. Mačkovih nasvetov.«
Danes ob 10. dopoldne bo povodom rojstnega dne dr. Mačka v zagrebški cerkvi sv. Marka svečani Te Deum.
Hrvatski ban dr. Subašič je odredil, da se v vsakem srezu banovine Hrvatske na rojstni dan dr. Mačka na novo obleče po en siromašen, priden učenec osnovne šole ter v vsakem mestu in vsakem srezu obda-ruje po ena siromašna, poštena rodbina. Ban je v to svrho odredil kredit 112.000 dinarjev.
Za revizijo mišljenj in pogledov
V	splitskem »Narodnem listu« je napisa! bivši minister dr. Ljudevit Auer uvodnik »Novi časi zahtevajo svoje«. Dr. Auer pravi med drugim: »Vse, kar se dogaja oko-'i nas tira k spoznanju, da je nastopil
nufek, ko bomo morali tudi mi popra-iti mnoga naša mišljenja in poglede, ki ne odgovarjajo več duhu časa. Pod besedico »mi« ne mislimo samo na nas jugosloven-ske nacionaliste, nego na vso našo narodno skupnost. Časi so danes taki, da ravno jugoslovenskim nacionalistom ne bo treba korigirati svojih pogledov in mišljenj. Med nami so taki, ki stoje v tem pogledu daleč pred nami Toda doba je tako resna, da ni več časa razpravljati o grehih in pogre-kah enih in drugih. Te račune bomo poravnali takrat, ko se bodo prilike zopet n; rmalizirale. Danes se nalaga kot najbolj n .jna potreba nam vsem, iskati za naše življenje tako formo gospodarskega in socialnega reda. ki bo osigurala socialni mir in omogočila socialno harmonijo Pri iskanju te forme mora sodelovati ves naš narod in ne samo nekateri izvoljenci ali celo samozvanci. Od tega opravila se ne sme nikogar izključiti, ki je v stanju, da nekaj stvarnega pove in predloži Pri reševanju te velike naloge ni prostora za pokrajinska in plemenska gledanja. Ni mogoče sprejemati eno rešitev te naloge za Hrvate in drugo zopet za Srbe in tretjo za Slovence. Napovedane reforme morajo obsegati vso Jugoslavijo.«
Pravilna ocena
Zagrebški tednik »Nova srbska riječ«, ki zastopa v banovini Hrvatski politiko Jugoslovenske radikalne zajed niče. objavlja uvodnik »Jugoslavija v Novi Evropa«, v katerem pravi med drugim: »Naši najbolj dalekovidni. naj inteligentnejši in najboljši možje so postavili že pred sto leti jugosiovensko nacionalno načelo, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, živeč na edinstvenem etničnem področju in da imajo zato pravico, osnovati na tem ozemlju skupno edinstveno državo. Ta cilj ie bil postopoma dosežen za ceno največjih žrtev. V tej borbi smo postavili Jugoslo-veni geslo: Tujega ne maramo, svojega ne damo. Usoda ie hotela, da smo ravno Ju-gcsloveni morali plačati svoje osvoboje-nje in zedinjenje za ceno največjih in najtežjih krvavih žrtev, ki so postale moralno osnova naše zahteve po Jugoslaviji kot skupni državi nas vseh. Proti tej moralni osnovi naše države ne more dvigniti svojega glasu tudi danes nihče, ko se rušijo okoli nas stare in močne države s stoletnimi tradicijami.«
Organizacija administrativne avtonomije Dalmacije
Poročali smo. da pripravljajo v Zagrebu banovinsko uredbo o organizaciji Ekspoziture banske oblasti v Splitu. Ekspozitura bi imela po napovedih zagrebških listov administrativno avtonomijo. To novost je komentirala beograjska revija »Narodna odbrana« in pristavila, da se i e izkazala ukinitev primorske banovine kot nedobra zadeva in da so z njo bivši režimi vendarle nekaj dobrega storili. Obenem je tudi pripomnila, da ie bil zagrebški centralizem za Dalmaciio prav tako neprijeten, kakor je bil svoje dni beograjski,
»Narodni odbrani« odgovarja sedaj zagrebški »Obzor«. ki svečano zatrjuje, da nihče ni mislil v Zagrebu na ukinitev Ekspoziture banske oblasti v Splitu in na uvajanje nekega zagrebškega centralizma. »Nasprotno so si bili merodajni činitelii v Zagrebu od vsega početka na jasnem, da
je treba dati dalmatinski Hrvatski široko administrativno gospodarsko samoupravo. Ukinitev primorske banovine so pozdravili vsi Hrvati v Dalmaciji, kar ni odgovarjala njihovim željam in potrebam.«
Povsem razumljivo je. da zagovarja »Obzor« zagrebške merodajne činitelje, vendar pa je nepobitno de jstvo, da so se po ukinitvi banske uprave v Splitu pojavile v Zagrebu zelo močno centralistične tendence. ki niso v svojih končnih ciljih prav nič zaostajale za svoječasnim beograjskim centralizmom Svetujemo »Obzoru«. naj pošlje v Split in Dalmaciio kakega svojega urednika k najbolj zvestim pristašem HSS. pa bo zvedel marsikaj o »zagrebškem centralizmu«. Zvedel bo tudi. da ie bil rezultat zadnjih občinskih volitev v Dalmaciji ravno posledica reakcije na ta »zagreb-' ški centralizem.«
Po ukinitvi primorske banovine le ostala v Splitu banska uprava kot ekspozitura zagrebške banske oblasti. Toda tej ekspozituri so vzeli skoraj vse kompeten-ce in ji pustili delokrog, ki ni mnogo obsežnejši nego ie delokrog sreskesa načefl,-stva...
Trije trgovinski atašeji
»Slovenec« poroča, da so bili postavljeni naslednji novi trgovinski atašeji: Manfred Sternberg; bivši industrijalec v Zagrebu za trgovinskega atašeja našega poslaništva v Zedinjenih državah s sedežem New Yorku, dr. Jakob Bruckner, bivši trgovec z avtomobili s sedežem v Chicagu in dr. Lujo Weismann kot pravni svetnik pri poslaništvu v Moskvi.
Odgovornost za to poročilo prepuščamo »Slovencu«.
Skomine glasila
omladine JRZ
»Slovenski jug«, glasilo omladine organizirane v Jugoslovenski radikalna zajed-nici. goji že izza časov dr. Milana Stoja-dinoviča velike simpatije za rumunsko Železno gardo. V zadnji številki ugotavlja namreč »Slovenski jug«, »da ie moral poginiti Kornelij Codreanu. stotine njegovih prijateljev, dva predsednika vlade, šef ene stranke in da ie morala izgubiti Rumunija Besarabijo in Bukovino. preden ie lahko vstopila Železna garda v vlado. To je bila velika cena za tako majhno uslugo. Primer Rumunije ie poleg Francije najboljši dokaz, kako drago se morajo plačevati zablode odgovornih upraviteljev države. Ko je Železna garda zahtevala zase reforme in oblast, so i o demokratski elementi s puškami razganjali. Ko pa je nastopila nevarnost, da bo Rumunija propadla, so klicali prav to Železno gardo, naj reši. kar se rešiti da. In se je tudi pozivu rodoljubno odzvala.
Če Codreanu ne bi bil ubit in če bi bila Železna garda preje pozvana v vlado, bi ostal Rumuniji prihranjen dan narodne žalosti brez ozira, da li so Besarabci Rusi ali ne. To danes priznavajo vsi rumunski politiki. Je pač tako. da je potreba izvesti gotove mere v pravem času. sicer se lahko zgodi nesreča___«
Naše delavstvo m ideje g. Bičanica
»Nova pravda«, glasilo našega narodnega delavstva, odločno odklanja misli direktorja Direkcije za pospeševanje zunanje trgovine g. Bičanica o potrebi, da se Jugoslavija reorganizira v tako zvano »se-ljačko državo«, v kateri bi morali vsi drugi stanovi služiti interesom kmetskega stanu. »Nova pravda« pravi, »da se vsi zavedamo, da je Jugoslavija kmečka država, v kateri pripada 80 odstotkov prebivalstva kmetom. Zato je v redu, če država vodi kmečko politiko in v prvi vrsti ščiti večino svojega prebivalstva. Najbolj resno pa moramo svariti pred razrednimi borbami in pred diktaturo in nadvlado enega stanu nad drugimi. Ta diktatura je do sedaj ugonab-ljala gospodarsko blagostanje širokih vrst V njenem imenu je izrabljal kapital delovne moči in ljudske gospodarske dobrine. Država mora sloneti na harmonični skladnosti vseh slojev in stanov, v enaki zaščiti pravic vsakega človeka, ki vzdržuje sebe in svojo družino s svojim trudom in delom. Priznamo, da je bil do sedaj kmetski stan zanemarjen in gospodarsko izkoriščan. Velik del državne politike je bil protikmetskL Zato pa še ne moremo proglašati danes potrebe uvedbe neke kmetske diktature, v katere imenu bi nastopali razni izkoriščevalci, od njih bi največ trpeli zopet kmetje sami in z njimi vse delovno ljudstvo. Ako smemo pristati na kako diktaturo, potem sme biti to samo diktatura delovnega človeka nad vsemi onimi, ki ne delajo in ki zavedno in brez čuta odgovornosti zanašajo med narod nesoglasja in trenja.«
Prvič v zgodovini
V	nedeljski prilogi »Zagrebačkega lista« čitamo sledeče mnogo obetajoče besede: »Prvič v zgodovini bomo volili v banovini Hrvatski »Hrvatsko kralijco lepote'. Prvič v zgodovini bodo volili Hrvati najlepšo ženo Hrvatske. Prvič v zgodovini bodo fotografirane najlepše žene in dekleta Hrvatske na filmskem traku. Naše glavno in svobodno kraljevsko mesto Zagreb in z njim vsa nam draga slavna hrvatska mesta in pokrajine bodo volili kraljico lepote vseh Hrvatov. Organizacijo te grandiozne prireditve je prevzel v svoje roke »Zagrebški list«, ki bo poskrbel z vso strokovno sposobnostjo za to, da se ne bo treba sramovati niti enemu Hrvatu rezultata volitev. Skrbel pa bo tudi za to, da bo izvoljena lepotica dostojno predstavljala vse hrvatske rasne odlike in vrline na filmskih platnih vsega sveta. Izgledi za filmsko kariero bodoče najlepše Hrvatice so tem večji, ker mislita Italija in Nemčija pričeti skoraj s snemanjem cele vrste nacionalnih filmov jugovzhodne Evrope. Med njimi tudi hrvatske filme.«
Razburjenje pri
»Hrvatski Straži"
V	»Jutru« smo zabeležili, da se vršijo v Zagrebu priprave za ustanovitev »Društva prijateljev Rusije«, da je dr. Maček že dal pristanek in da ustanovitelji, katerim je častni predsednik kipar Avgustinčič, pričakujejo skorajšnjo odobritev društva. »Hrvatska Straža« se sedaj j«zi na nas, kakor da »Jutro« ustanavlja zagrebško
društvo prijateljev Rusije! Med drugim pravi: »Ako »Jutro« smatra, da je društvo prijateljev SSSR nekaj posebno dobrega in potrebnega, naj tako akcijo izvede v Ljubljani, nas pa naj pusti pri miru.«
Po mnenju zagrebškega *	li-
sta »no torej mi, ki smo zabeležili nekaj, kar se v Zagrebu godi, sokrivi tega dogodka! Zapisali smo tudi, da ustanovitelji pričakujejo skorajšnjo odobritev društva, »Hrvatska Straža« pa pravi, da naše informacije o stališču predstavnikov oblasti na Hrvatskem niso točne. Medtem pa v »Jutru« ni nobene besedice o tem, kako bodo oblasti na Hrvatskem odločile. Posebej si je »Hrvatska Straža« privoščila še kiparja Avgustinčiča, ki mu svetuje, da naj rajše izdeluje spomenike hrvatskih velikanov S tarče viča, Kvaternika ln drugih, mesto da se meša v politiko ali pa špekulira, da bo tudi za SSSR izdelal kak spomenik . . .
Nemška sq£ba
o ruski politiki
Navadno zelo dobro informirani moskovski poročevalec nemškega lista »Frankfurter Zeitung« podaja naslednjo sliko ruskega stališča v vprašanjih Bližnjega vzhoda:
»Potem ko sta pred dvema tednoma oba moskovska glavna organa, »Pravda« ln Izvestja«, z vso odločnostjo pojasnila odkritja šeste nemške »Bele knjige«, kaže sedaj sovjetsko-ruska javnost glede Turčije ln Irana značilno rezerviranost. Odgovor na vprašanje, kako bi mogla biti v bodoče zajamčena varnost Sovjetske unije na jugu, je pridržan krmarjem sovjetske zunanje politike, ki očividno nimajo nikakega razloga za pretirano naglico. Njih pozornost se za sedaj osredotočuje predvsem na prevrate v baltiških državah. Dejanski specialist za vprašanja Bližnjega vzhoda Dekanosov, namestnik komisarja za zunanje zadeve, se je pretekli teden mudil v Kovnu. Edini politični ukrep, ki je bil v zvezi z osvetlitvijo turške dvojne igre, je bil odpoklic sovjetskega poslanika v Ankari, ki je, kako je bilo sporočeno, prišel na poročanje v Moskvo. Tu nimajo vtisa, da se bo Terentjev kmalu spet vrnil v Ankaro.«
V četrtek zvečer je plavalna ekipa ljubljanske Ilirije nastopila v prvi letošnji ligaški tekmi proti Viktoriji na Sušaku. Za prireditev je vladalo tamkaj veliko zanimanje in se je zbralo v mestnem kopališču okoli 2.000 gledalcev, ki so burno spremljali potek tekmovanja in z veseljem sprejeli zmago domačinov, čeprav je znašala razlika v točkah samo eno v njihovo korist (55 : 45). Iz podrobnih rezultatov se vidi, da bi bila Ilirija to točko lahko dobila n. pr. v disciplini 200 m prsno za dame, kjer je Martinova zaradi napake na cilju in prepočasnega zadnjega zamaha izgubila prvo mesto proti Boršičevi. V vaterpolu sedmorica Ilirije seveda ni bila kos mnogo boljšim Viktorijašem in jim je morala prepustiti zmago z dvoštevilčnim rezultatom.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
040 m prosto gospodje: 1. Curtini (V) 5:07.5, 2. Defilipis (V) 5:14.7, 3. Mihalek (I) 5:16.2, 4. Loser (I) 5:43.2. Točke: Ilirija 3, Viktorija 8.
100 m prosto dame: 1. Fine (I) 1:16.1, 2. Keržan (I) 1:19.2, 3. Dunič (V) 1:21.2, 4. Krmpotič (V) 1:21.8. Točke: I 11, V 11.
200 m prsno gospodje: 1. Cerer (I) 2:50.6, 2 Grkinič (V) 2:55, 3. Kohn (V) 2:58.1, 4. Herzog (I) 3:05.5. — Točke: I 17, V 16.
100 m hrbtno dame: 1. Fine D. (I) 1:30.6, 2. Wimmer (V) 1:30.6, 3. Krmpotič (V) 1:36.7, 4. Bradač (I) 1:37. — Točke: I 23, V 21.
100 m hrbtno gospodje: 1. Pelhan (I) 1:13.9, 2. Vidmar (V) 1:15.5, 3. Pestevšek
Danes in jutri bo zopet velika športna manifestacija na Jesenicah v okviru športnega dneva SK Bratstva. Spored, ki so si ga sestavili agilni načelniki posameznih odsekov je velik, po dosedanjih prijavah sodeč pa bo to eden največjih športnih praznikov tega kluba.
Drevi ob 21. bo velika boksarska prireditev, na kateri bodo Jeseničani prvič imeli priliko videti borbo dveh boksačev težkih kategorij. To sta dva stara rivala: prvak Male Antante Ipavec iz Maribora ln prvak Jugoslavije Baloh — novo pečeni »Jeseničan«. Razen tega para, za katerega vlada največje zanimanje, bodo še nastopi Her-mežanov Marušiča, Volčiča in Keitnerja, ki bodo brez dvoma enakovredni nasprotniki Majnika, Mitroviča in Ažmana. Prireditev bo na igrišču, ob slabem vremenu pa v Sokolskem domu. Ker je vstopnina propagandno nizka, bo lahko vsakdo obiskal to prireditev.
V table-tenisu prihajajo še zmerom nove prijave kljub temu, da se je naša slovenska table-teniška zveza pokazala pri tej priliki v precej slabi luči, o čemer bomo morali še razpravljati. Domačini so trenutno v odlični formi ln lahko upamo, da bodo enakovredni partnerji vsakemu nasprotniku.
Pri atletskem mitingu se nam obetajo
Otvoritev teniškega turnirja v Planici
Novi udeleženci — Ogromno zanimanje Prve tekme že danes dopoldne
Za vdliki teniški turnir SK Ilirije v Planici vlada po vsej državi, zlasti pa v Beogradu in naših krajih veliko zanimanje. V Planico prihaja vsak dan večje število prijav gostov in letoviščarjev iz bližnjih in daljnih krajev, ki nameravajo prisostvovati turnirju. Posebno velika obeta biti udeležba občinstva iz Beograda. Maribora rn Ljubljane, največ pa bo seveda obiskovalcev iz okolice Če bo tudi vreme naklonjeno turnirju, bodo prireditelji tudi s
Med Bolgarijo in Romunijo
Bolgarski rezervni general Solarov piše v sofijski »Zori« o vprašanju bolgarsko-rumunskih odnošajev ter navaja:
Vprašanje bodočih odnošajev med Bolgari ln Rumuni se postavlja takole: Izven dvoma je, da bo pravica trlumflrala, kar se tiče Bolgarije, in to ne glede na način, datum in obseg, v katerih se bo to zgodilo. Kar se tiče Rumunije, pa bodo sledile Se nekatere amputacije, ki bodo nedvomno bridke, ki pa jI bodo končno prinesle ono mirnost, ki jo je pogrešala, ln jI bodo spet dale možnost, da se veseli svoje veličine. Vendar pa ni gotovo, ali bodo med obema narodoma oživela tradicionalna čustva, kajti to kočljivo vprašanje bo odvisno samo od tega, kako bo rešen spor med njima. Nasilje, četudi se Izvrši iz najboljših razlogov, zapusti vselej neprijetne sledove ter povzroči grožnje z revanšo. Nasprotno pa je prostovoljni sporazum korak naprej k sodelovanju in začetek večje odkritosti ln prisrčnosti v medsebojnih odnošajih.«
+
Dva rekvijema
Na članek »Dva rekvijema«, ki smo ga objavili v četrtek, nas g Rado Jerin, svečenik starokatoliške cerkve utrehtske unije v Ljubljani, naproša za naslednjo ugotovitev: Resnica je, da je br. A. Donkovič izvoljeni in od utrehtske unije potrjeni škof in stalni član škofovske konference te unije za našo državo. G Donkovič nikakor ni trdil, da pokojni br J. Predavec ni bil vernik starokatoliške cerkve, kateri načeluje g. Marko Kalogjera. ker ie pokojni br. Predavec pripadal Hrvatski sta rok a tod i šk; cerkvi utrehtske unije kateri ie g Marko Kalogjera načeloval do I 1933 , ko je bil izključen. Škof br. Donkovič tudi ne vodi nikake skupine pod imenom Slovenski sta-rokatofliški utrehtske unije, temveč načeluje v naši državi narodni starokatoliški cerkvi utrehtske unije, kateri pripadamo tako Slovenci, kakor Hrvati in Srbi.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
(I) 1:19.7, 4. Polič (V) 1:24.6. Točke: I 30, V 25.
200 m prsno dame: 1. Boršič (V) 3:30, 2. Martin (I) 3:30.7, 3. Werner (I) 3:47.5, 4. ; Čulič (V) 3:52.8. Točke I 35, V 31.
100 m prosto moški: 1. Curtini (V) 1:01.6, : 2. Defilipis (V) 1:02.7, 3. Pelhan (I) 1:04.2, | 4. Skarpa (I) 1:04.3. Točke: I 38, V 39.
4 X 100 prosto dame: 1. Ilirija (Fine I., Keržan, Martin, Fine II.) 5:24.5, 2. Viktorija (Kalpič, Boršič, Krmpotič, Dunič) 5:24.8. — Točke: I 48, V 45.
4 X 200 m prosto gospodje: 1. Viktorija (Strucelj, Grkinič,. Defilipis, Curtini) 9:35.2, 2. Ilirija (Mihalek, Skarpa, Pelhan, Cerer) 9:48.2.
. SKUPNO STANJE TOČK: VIKTORIJA j 55. ILIRIJA 54.
Tekma v uaterpolu: Viktorija : Ilirija 10 : 0.
| Tekmovanje v plavalni ligi se bo nada-ljevalo drevi s srečanjem med Jugom in Jadranom v Dubrovniku, in sicer namesto onega v nedeljo, ki je bilo zaradi proslav rojstnega dne podpredsednika vlade dr. VI. Mačka preloženo, naslednji plavalni dvoboj v tej konkurenci pa bo potem v Ljub-] Ijani in sicer v sredo 24. t. m. zvečer med novincem v plavalni ligi Zagrebškim pla-: valnim klubom in ljubljansko Ilirijo. 1 Nekatere podrobnosti o napetem poteku j sušaškega tekmovanja med Viktorijo in j Ilirijo bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili še v nedeljski številki. Op. ur.)
odlične borbe v vseh disciplinah, ki so na sporedu. Tudi atleti se bodo borili za ličen pokal, ki ga bo dobil oni atlet, ki bo dosegel najboljši rezultat v oceni po finskih tablicah. Iz Ljubljane se je prijavila cela vrsta odličnih državnih reprezentantov. Vsakdo bi rad odnesel pokal, vendar na Jesenicah upajo, da bo ostal doma. Ali bo to uspelo Kvasu ali Zupanu ali Pribošku — to bomo videli v nedeljo!
Nogometni spored
Za zagrebškega Gradjanskega pa vlada največje zanimanje. To bo prvi nastop sedanjega državnega prvaka na Jesenicah. Da bo dosegel čim boljši rezultat ter pri publiki zapustil čim boljši vtis, bodo iz Zagreba poslali moštvo, v katerem bo nastopilo kar 7 Igralcev, ki stalno Igrajo v ligi. šuprina, Brozovič, Jutt, Djanič, Dju-kič, Pleše bodo v družbi z nekaterimi mlajšimi močmi zastopali barve Gradjanskega proti domačemu moštvu, ki bo tokrat nastopilo z vsemi novimi močmi, ki jih je klub dobil v mrtvi sezoni.
Danes in v nedeljo bo na Igrišču Bratstva vse živo. Kadarkoli boste prišli na Igrišče, zmerom bodo v teku napete borbe športnih vitezov, pa naj si bo to v ringu ali za belo-zeleno mizo ali na črnem tekallšču ali na zelenem polju.
te strani dosegli popoln uspeh. Toda ne samo prijave gledalcev, temveč tudi naknadne prijave nekaterih tekmovalcev so prireditelje presenetile. Udeležba tekmovalcev je bila že v naprej omejena, toda glede na velik propagandni značaj prvega teniškega turnirja v Planici se je vodstvo odločilo pripustiti tudi še te nove prijavijence v konkurenca Poimenski seznam udeležencev je zdaj naaflednji:
Za kategorijo gospodov poedincev: Branovič, Smerdu in Bogdanovič (Laszlo!) (vsi BTK, Beograd), Bojovič in Markovič (»Bob« Klub, Beograd); Albaneže (ISSK Maribor). Blanke (SK Rapid. Maribor), Šivic, dr. Smerdu, Luckman, Milavec, Perles (vsi SK Ilirija);
za kategorijo dam — poetBnk: Dra&* Mitič (BTK, Beograd), Voglarjeva (ISSK Maribor) in inž. Eza Sernec-Ma«re;
za kategorijo gospodov v dvoje: Branovič, Smerdu, Bogdanovič. Bojovič, Markovič, Albaneže, Blanke. Šivi«, Luckman, dr. Smerdu in
za kategorijo gospodov in dam v dvoje: Mitičeva-Branovič. Sernec-Maire-Smerdu in Voglarjeva-Albaneze.
Zaradi naknadnih prijav se bo pričel turnir že v soboto dopoldne m bo trajal oba dneva do mraka. Fina'ne partije se bodo pričefle v nedeljo ob 10 m nadaljevale popoldne, zvečer pa bo v domu Ilirije svečana razdelitev nagrad.
Na Jezerskem bodo brneli motorji
Jutri dopoldne motorne in kolesarske dirke I.GMK iz Kranja
Priprave za veliko motociklistično gorsko dirko na Jezerski vrh so v glavnem končane. Ker je izvedba mednarodne ljubeljske dirke letos nemogoča, bo prišla zato jutrišnja dirka še bolj do veljave, in to zlasti, ker bodo to pot domačim konkurirali zagrebški vozači. Poleg Šiške, Cihlara, Bara, Pengova, Puharja, Kavčiča, Pogačnika, Vidmarja in drugih priznanih ljubljanskih in gorenjskih vozačev se bodo spustili v borbo tudi Mariborčani. Tako bodo zbrani na startu vsi, ki kai pomenijo in skoro gotovo bo morali v tako hudi konkurenci »pasti« novi rekord. Kdo bo zmagovalec letošnje dirke, je težko reči v naprej. Lanskoletni zmagovalec Cihlar bo imel prehude konkurente in je težko verjetno, da se ne bi med tolikimi elitnimi vozači naše' kdo, ki bi mu ne bil kos.
Tako bo jutrišnja tekma na Jezerskem nudila svojevrsten športni užitek. Prireditelj dirk I. GMK je ukrenil vse potrebno. da bo prireditev zadovoljila tekmovalce in gledalce. Za gledalce, ki bodo prišli na Jezersko ne samo zaradi dirk. temveč bolj zaradi izleta, je pa že narava sama pripravila svoje.
V	svežem gorskem zraku se bodo oddahnili ter se naužili krasot, kakršnih drugod ne bodo našli zlepa.
Dirke se bodo pričele ob 10. in bo zaradi tega dirkalna proga eno uro pred pričetkom za ves promet zapria. Občinstvo se naproša, da se pokorava rediteljem, da ne bi bilo nesreče. Vsi tekmovalci bodo startali po dvakrat, v presledku pa bodo na isti progi še kolesarske dirke, za katere je prijavljeno lepo število vozačev. Proga zahteva od kolesarjev velikih naporov, zato bo ta del prireditve tudi prav zanimiv. Lanski zmagovalec Ciril J&mc od jeseniške Zarje je dosegel najboljši čas dneva točno 15 minut.
Občinstvo, ki se namerava udeležiti jutrišnjih tekem, se opozarja, da bo vozil v nedeljo poleg rednega še poseben avtobus na Jezersko po prvem jutrajem vlaku iz Kranja.
Hrvatska—Madžarska v tenisu 1 : 1
Zagreb, 19. jul. o. Popoldne se je na igrišču na šalati pričela prijateljska teniška tekma med reprezentancama Hrvatske ln Madžarske, ki ji je prisostvovalo okoli
500 gledalcev.
V	prvem singlu je naš državni prvak Punčec sigurno premagal Madžara Szige-tija 6:0, 6:3, 6:3. To je bila prva in vodilna točka za Hrvatsko.
V	drugem singlu je nastopil Madžar Asboth nrotl našemu Mitiča, ki je igro izgubil. Madžar je zmagal v štirih setih, in sicer 4:6, 6:4, 6:3, «:2.
Tako je po današnjih rezultatih stanje točk med Hrvatsko in Madžarsko 1:1. Jutri bodo tekme v doublu.
Ženski JahkoatleteM miting v Mariboru
Jutri v nedeljo bo na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti s pričetkom ob 9. zanimiv lahkoatletski miting, ki ga je po nalogu Jugoslovanske ženske športne zveze organiziral SK železničar. Na mitingu bodo startale zagrebške in mariborske atletinje, ki se bodo borile za prvenstvo zagrebške lahkoatletske zveze in za prvenstvo Maribora. Spored mitinga obsega naslednje točke: tek na 60 m, krogla, skok v višino, disk, tek na 800 m, skok v daljino, kopje in štafeta 4X100 m. Tekmovanje bo zelo zanimivo, ker se nam bodo predstavile najvidnejše predstavnice jugoslovanske lahke atletike.
Beograjski in zagrebški teniški igralci v Mariboru. V torek 23. in v sredo 24. julija bo v Mariboru gostoval Beograjski teniški klub, ki bo nastopil v prijateljskem dvoboju proti ISSK Mariboru. V moštvu BTK bosta med drugim njegova prvaka Branovič in Boris Smerdu. — V nedeljo 28. julija pa bo v Mariboru finalna tekma za državno prvenstvo moštev v tenisu med ATK iz Zagreba ter ISSK Mariborom. Zagrebčani se bodo predstavili s svojo najboljšo ekipo in igralcema v Davisovem pokalu Pallado in Mitičem na čelu.
SK Ljubljana, Za pokalno tekmo v Kranju je razvidna postava in vse ostalo v omarici pri Sport-Kmetu.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Jutri ob 9.30 morajo biti na našem igrišču vsi igralci I. in juniorskega moštva. Igramo na dva gola. Tehtna opravičila do najdalj danes opoldne osebno pri podpisanem. Komisar.
SK Jadran. Jutri naj bodo najkasneje ob 8.30 v garderobi brezpogojno vsi igralci I. moštva. Ob 9. istotam vsi igralci ju-nlorske skupine. Prosimo točnosti!
Razpis tekmovanja v plavanju, skokih in waterpolu za prvenstvo Slovenije v letu 1940 bo upravni odbor Slovenske plavalne zveze razposlal vsem v zvezi včlanjenim klubom do 20. t. m. — Klubi, ki bi razpisa ne prejeli, naj ga urgirajo na naslov dr. Bronislav Skaberne, Ljubljana, Igriška ul. 4.
Izpiti za plavalne sodnike. (Službeno iz sekcije Zbora plavalnih sodnikov.) Na območju SPZ bodo izpiti za plavalne sodnike letos v mescu avgustu in sicer v Mariboru na tekmovanju za prvenstvo Slovenije 10. in 11. avgusta, za Ljubljano pa se bo datum določil kasneje. Vsi kandidati morajo predložiti predpisano prijavo in »Izjavo« do vključno 27. t. m. na naslov: Božo Kramaršič, Ljubljana, kopališče Ilirija. Prijavi mora biti brezpogojno priložena Izpitna taksa din 50.— (petdeset). Pozneje došle prijave se v nobenem primeru ne bodo upoštevale.
ŠPORT
Plavalna Uga 1940
Ilirija za točk© prekratka
Prvo tekmo na Sušaku je izgubila s 54:55 točkam V waterpolu je prejela deset golov
Danes se začne fesestlški športni dan
Bogat spored v boksa, table-tenisu, atletiki in nogometu
Ll OGLAS
CENE MALIM OGLASOM
Po 30 par ca besedo, Din 3.— davka a vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld Iščejo služb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se earačunajo po Din ž.— ca vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— sa Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek o enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— ca besedo, Din 3.— davka es vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov Vajnmnjg) metek an enkratno objav« oglasa Din 17.—■
Beseda l din, davek } dia,
za šifro ali daianje naslova J din. Najmanjši znesek 17 din.
Pri Putrichu
Danes in jutri Dles. Val vabljeni! 18193-18
Beseda 1 din, davek t din;
ta Šifro ali daianje	naslova
% din Naimaniši	znesek 17 din.
Krznarske
pomočnike
sprejmem takoj v stalno službo. Semko, Maribor, Aleksandrova 13.
17941-1
Rudarski paznik
z rudarsko šolo ln najmanj petimi leti prakse se takoj sprejme. Ponudbe z zahtevkom plače na ogl. odd.. Jutra pod »Izkušen«. 18043-1
Strojnik
ki je vešč strugar (Dreher) in se razume tudi na električne naprave, dobi mesto na veliki parni žagi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna moč«.	18146-1
Dojiljo - sestro
za dete 10 mesecev nujno iščem*. Mesto stal no. Plača dobra. Potne stroške plačam. Pismene ponudbe s fotografijo in kopijami spričeval prejšnjih nami pcslati na En-gleska drogerija za g. A. Jovanovlča, Beograd. Kneza MLhaila 33.
18115-1
Brivskega
pomočnika
rabim takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra,
18168-1
Manufakturist m manufakturistinja
se sprejmeta v večjo manufakturno trgovino v Ljubljani. Ponudniki morajo biti inteligentni, zmožni prodajalci v občevanju z mestnimi strankami. Podeželski ponudniki ne pridejo v poštev. Ponudbe je poslati do 25. t. m. pod šifro »Zmožnemu dobro mesto« na ogl. odd. Jutra.	18179-1
Gospodinja
kuharica
se sprejme k 4-članskl trgovski družini. Poleg gospodinjstva bi oskrbovala tudi 5-letnega pridnega fanta. V poštev pridejo samo inteligentne, vseskozi poštene, čiste in reda vajene osebe z večletnimi spričevali. Tuje jezike govoreče imajo prednost. Začetna p'ača din 500. Res zmožne, čiste ln varčne osebe naj pošljejo svojo ponudbo do 25. t. m. pod šifro »Sposobna gospodinja« na ogl. odd. Jutra.
18178-1
Stare omare
postelje, madrace, obleke — kupuje Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana.
18191-7
S®
rteseda 50 Dar, davek 3 din. ?ei * din t» Wro »li daia ije naslova — Naimaniii znesek dni 15.
Šofer
mlad, samski, želi premeni ti mesto k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »šofer«.__18133-2
Mizarski pomočnik
z daljšo prakso, zmožen kavcije, Išče stalno službo, z lastnim orodjem ali brez- Gre tudi v tovarno ali slično. Poizve se Za Gradom 3.
18161-2 500 din nagrade
dam tistemu, ki ml preskrbi mesto trg. pomočnika. Ponudbe pod šifro »Takoj plačam« na ogl. odd. Jutra.
18189-2
Kmečki fant
23 let star, pošten, vojaščine prost, zdrav, zmožen vsakega dela, želi službo kot čuvaj t>ri kakem velepodjetju. ponudbe Je poslati na ogL odd. »Jutra« pod šifro: »2375«.
18177-2
Pošteno dekle
oridno, vajeno samostojnega gospodinjstva, nekaj kuhe ln gostilniške postrežbe, se sprejme s 1. avgustom. Ar-nuš Pranj o, gostilničar, Sv. Lenart v Slov. goa;.
18114-1
Vajenci (ke)
SaSKRKZBKMfMni
Vajenca
poštenih staršev, ki bi imel veselje do pekarije, sprejmem z vso ali brez oskrbe takoj. Prednost imajo oni, ki so se že učili. Naslov v vseh poslov. Jutra. 18138-44
		
L A	rUpiii	«ia
Beseda za šifro 5 din.	1 din., davek ali daianje Najmanjši 17 din.	3 din; naslova znesek
Automobilske
zračnice
stare, nerabne, kupuje vsako količino Auto-montaža d. d., LJubljana, Kamniška 25, telef. 30-14 ln 30-47.
18113-7
Škodov motor
1 P. H. z najmanjšimi obrati kupimo. Janko Novak, Radovljica.
18093-7
Kolesu
Beseda 1 din, davek i din. za lifro ali dajanje oaslova 1 din. Naimaniši znesek 17 din.
Moško kolo
skoraj novo naprodaj. Kalčič Franc, Ljubljana. Tyrševa c. 12 (dvorišče).	18167-11
Dve damski in
dve moški kolesi
popolnoma novi, najboljša svetovna znamka, za Izredno nizko ceno naprodaj. Palača »Du-nav«, Beethovnova ul. 14, vrata 21. 18197-11
Avto, moto
Beseda \ din davek i din. ti {ifro ali daianie oaslova 5 din. NaimaniJ' znesek 17 dia
Avto
znamka Ford, tovorni, nosilnost 1000 kg, z bencinsko karto 40 Itr. tedensko, dobro ohranjen. prodam, Ignac Andlrašič, Kranj.
18151-10
50
dvoA&Beb
SI LAHKO BREZOfiVEZNO 061EMJE PRI
IGH.VOK
LJUBLJANA. TAVČARJEVA J
DKW avto
dvo6edežni, športni, zelo dober, aa 9000 din naprodaj. Ljubljana, palača »Dunav«, Beethovnova 14, vrata 21.
18196-10
Sachs motor
popolnoma tovarniško nov, za 3800 naprodaj. Poizve se: Palača »Dunav«, Beethovnova 14, vrata 21.	18195-10
Kapitoti
Beseda 1 din, davek ^ din :
za šifro ali dajanje	aaslova
5 din. Naimaniši	znesek 17 din.
Hranilne vloge
Ljubljanske kred. banke Zadružne gospod, banke Prve hrvatske štedionlce Kmetske posojilnice Kmečkega hranilnaga to
pceojilnega doma Zadružne zveze Zveze slovenskih zadrug in raznih podeželskih hranilnic — ugodno prodaja
Bančno kom. zavod
Maribor.
18086-16
Beseda i din, davek i din. za !ifrc ali daiant« aaslova 5 din. Naimaniš' znesek 17 din.
Lep lokal
pripraven za vsako obrt, se takoj odda. Flori-janska ul. 31.
18153-19
rteseda 1 din, davek * din, za šifre ali daianie aaslova 5 din Naimaniši znesek
17 din.
Posestvo v Banja Luki
se proda. Sestoji lz 33.000 kv. m prvorazredne zemlje, nove zgradbe s stanovanjem z vsemi pritiklinaml ln s čelom na glavno cesto pri mestni mitnici. Posestvo je zelo primerno za zgradbo tvornice in. sličnih podjetij. Je v bližini železniške postaje in električne centrale. Vsa podrobna pojasnila pošlje Fehim Dumi-šič, Sarajevo, St. Sinde-liča 3/H.
19129-20
LIPSKI JESENSKI SEJEM 194®
od 25. do 29* avgusta
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih
državah.
Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada L s.
za Ljubljano: Ing. G. TONNIES, Tyrševa 33, tel. 27-62; za Maribor: JOS. BEZJAK, Gosposka ul. 25, tel. 20-97.
Stavbeni svet
imam naprodaj t Kranju ob večjem industrijskem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika«. _18215 20
Mestna hiša
trgovska, v centru, s posestvom, v Kočevju naprodaj. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Sajovic, Kočevje. _18137-20
flJ.JiJ.iiM,M
rnrramn r rrr n f r tii i
Beseda 1 din, davek J din: za šifre ali daianje naslova ? din. Najmanjši znesek 17 din.
Enosobno
stanovanje
v pritličju, parketirano. s pritiklinaml. oddam s 1. avgustom. Istotam se odda opremljeno sobo, zračnp to sončno. Cesta na Rožnik 47.
18192-21
Beseda 1 dm davek 3 din: za šifre ali daianje naslova 5 dia Naimaniši znesek 17 din
Stanovanje v
Celju-okolici
trisobno ali hišo v najem iščem. Posredovalec dobi din 200 nagrade. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Nujno avgust«.
18128-21a
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifre, ali daianie aaslova i din Naimaniši znesek 17 din.
Opremljeno sobo
mirno ln zračno oddam takoj v centru. Naslov v vseh posl. Jutra.
18109-23
J) opis i
Vsaki seseda 2 din; davek 3 din Za dajanje naslova j din. Najmanjši 20 dia
Inteligent
na deželi, samski, si teli trajno prijateljstvo vesele, mlade dame. Ponudbe po možnosti ( sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trajno«.
18190-24
Beseda 1 din, davek i din: za šifro ali dajanje naslova J din. Najmanjši znesek 17 din.
žične posteljne mreže
in
železno pohištvo
Vam nudi najceneje STRGULEC PAVEL, Gosposvetska 13, Ljubljana
i ZA VSAKO PRILIKO
najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri
Preskerju,
Sv. PETRA C. 14
Javljamo tužno vest, da nam Je naš blagi tovariš in zvesti prijatelj, gospod
JdSIP BANTAN
URADNIK OSREDNJEGA URADA ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU
dne IT. t. m. umrl.
Dragega pokojnika položimo k večnemu počitku dne 20. t. m. ob 16. uri na pokopališču ▼ Zagreba.
Počivaj v minri
URADNIŠTVO OSREDNJEGA URADA ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU
i
Vsem prijateljem in znancem sporočamo v najinem in v imenu ostalih sorodnikov žalostno vest, da nama je
umrl brat
Josip Bantan
URADNIK SUZORJA
dne 17. t_ m. v starosti 46 let.
Pogreb dragega pokojnika bo dne 20. t. m. ob 1<J. uri na pokopališče v Zagrebu.
Maše zadušnice bodo dne 22. t. m. ob 8. uri T cerkvi sv. Petra v Zagrebu in 25. t. m. ob 7. uri ▼ cerkvi sv. Jakoba na Dolu.
Hrastnik—Berlin, dne 18. julija 1940.
BERTA por. ŠTRAUS, sestra; Ing. BRUNO BANTAN, brat in ostalo sorodstvo.
Livarna železa nujno potrebuje
5 prvovrstnih modelnih mizarjev
ki znajo samostojno po risbah izdelati modele. — Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in plačilnimi zahtevami poslati pod šifro »Model stolar« na Publicitas d. d. — Zagreb — niča 9.
Iz življenja na deželi
r_ Prostovoljna g^ilsKa četa v Str3-
žišču pri kranju priredi v nedeljo 21. julija (če bo ta dan slabo vreme, pa 28. t. m.) ob 15. uri veliko javno tombolo in veselico. Tablice za tombolo se prodajajo po 3 dinarje. Glavni dobitki so: kompletna spalna uprava, štiri moška kolesa, dve ženski kolesi, zaboj sladkorja, vreča moke, porcelanast pribor za juho in 300 drugih lepih dobitkov. (—)
Iz Ljutomera
lj— Bencina ni. Ljutomerski avtomobi-listi so v hudi zagati. Dobili so lepe karte za bencin in se veselili, da bodo lahko opravliali potrebne vožnie z avtomobili, kolikor bodo to pač dovoljevale prida1 jene količine bencina. Zdai pa po vsem Ljutomeru nihče ne razpečava bencina, to se pravi, ena tvrdka ga prodaja, toda po višji ceni. ker i i sa dobavlja nekartelirana firma Motoroil Comp. Shell in Standard pa nimata v Ljutomeru svojega razpeee-valca. Tako so zdaj ljutomerski avtomobi-listi prisiljeni, da se vozilo Po bencin v
ZASTOPNIK
za PRODAJO TEHNIČNEGA MATOIJVVtA za
industrijska in radarska podjetja SE SPREJME. — Prednost imajo oni, ki se že bavijo s sličnimi posli. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Grega«.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ▼ bolezni in ob smrti naSe ljube nepozabne mame, gospe
PLEHAN PAVLE roj. Lesar
VDOVE PO NAD SPREVODNIKU DRŽ. ŽELEZNICE
staH ob strani, z nami sočustvovali, poklonili toliko krasnega cvetja in jih spremili na njihovi poti, vsem, prav vsem, naj Bog plača.
Sv. maša zadušnica za našo blagopokojno mamo bo v ponedeljek 22. t. m. ob 7. uri ▼ farni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dne 20. Julija 1940.
Globoko žalujoča rodbina PLEHAN
Naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak, stric, gospod
Viktor Pertot
NAMEŠCENEC LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
nenadno umri.
Pogreb blagega pokojnika bo 20. julija 1940 ob IT. uri iz mrtvašnice na Pobrežju na magdalensko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 23. julija 1940 ob 7. uri v magdalenski cerkvi.
MARIBOR, dne 19. julija 1940.
Žalujoči: VALERIJA, soproga; VOJTEH, sin; NADA. hči — in ostalo sorodstvo.
Plavalci IHr3]e so startal!
CERER, Draguša FIN CEV A ln PELHAN, trije stebri illrijanske pjavalne ekipe, ki je v četrtek prvič nastopila v ligi — proti Viktoriji na Sušaku (Glej tudi poročilo ▼ športni rubriki.)
Mursko Soboto. Ormož aH Gornjo Radgono ali pa si sa morajo naročevati v sodih iz Maribora. Ali bi ne bilo mogoče, da bd se tudi v Ljutomeru dobil bencin? Tujci, ki prihajajo k nam z avtomobili, se zelo čudijo, da ne morejo kupiti bencina, ako jim ga zmanjka.
Iz Škofje Loke
§1— Dvojno odlikovanje škofjeloškega orožniškega komandirja. Ime Jožefa Krai-nerja. koroškega rojaka, je znano daleč naokoli, saj mora komandir le prečesto-krat reševati najbolj zapletene zadeve, ki spadajo v kriminal. Našo javnost ie zato s tem večjim odobravanjem sprejela na znanje vest. da je bil g. Krainer deležen dvojnega cdlikovania hkratu. G komandir je prejel zlato kolajno za vestno izvrševanje službe, obenem Da je bil odlikovan s spomenico kot borec za osvobojenie severnih delov Jugoslavije G. Krainer ima tako pet odlikovani Čestitamo!
Iz Ptuja
j— Smrtna kosa, V Sestržab pri Maj-šperku je preminil g. Jožko Sturm železniški upokojenec in paznik v tvomici Vuna-teksu. Rajnki je bil priljubljen mož. Blag mu spomin!
j— žrtev divjaških fantov, v bližini Sv. Kungote so fantje napadli 201etnega po-sestnikovega sina Sitarja Antona in ga tako pretepali, da so mu zlomili roko in mu prizadejali druge hude poškodbe. Zdravi se v bolnišnici.
j— Avto ga je podrl. Ko se je Reber-njak Maks. posestnik od Sv. Urbana, vozil na motornem kolesu proti domu, je zadel vanj neki avto, da je odletel s kolesa in si zlomil roko. Pripeljali so ga v ptujsko bolnišnico.
j— Zvočni kino bo predvajal danes ob pol 21. in jutri ob pol 19 in pol 21. film »Baskervilski pes« po znanem detektivskem romanu Conana Doyieja.
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri ob pol 9. velefilm »Afera Nataše Rogin«, v nedeljo ob 3. pa ob slabem vremenu velefilm »Sestra Marija« (Njegov model). Med dodatki zvočni tednik in domač kulturni film. Sledi velefilm »Osvoje-valci vsemirja«. (—)
!z Krškega
kr— Kino Narodni dom prikazuje samo še danes senzacionalni velefilm »Na robiji«. Jutri in v nedeljo je na sporedu pretresljiva drama iz špijonskega življenja »Tajiia služba«. (—)
R
D
0
Sobota, 20. jolija
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Vesela muzika s plošč. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura (vodi Manca Komanova). — 17.30: Vesel drobiž (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Harmonika za delopust (g. Edvard Kovač). — 18.40: Brežice (dr. Vilko Tilier).
—	19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Predavanje inšpekcije narodne obrambe. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A Kuhar). — 20.30: J. Vombergar: Turistevski večer. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra Cimermanov kvartet.
Beograd 19.40: Bosanski večer. — 22: Pester spored. — Zagreb 17.45: Godba na pihala, — 20.30: Koncert pevskega društva »Sljeme«. — Sofija 19: Orkester in pevci. — 20: Pester glasbeni spored. — 22: Bolgarske pesmi in plesi. — Praga 19.20: Vesela muzika. — 19.50: Zvočna igra. — 20.30: Koncert orkestra in otroškega pevskega zbora. — 21.30: Skladbe za klavir in orkester. — 23: Vesela glasba. — Berlin 19.15: Poskočne melodije. — 21.15: Mešan glasbeni program. — 23.10: Nočni koncert.
—	Rim 20.30: Večer operne glasbe. — 21: Orkestralni koncert. — 22.20: Komorne skladbe. — 24: Italijansko-španski kvartet.

Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača Zedi-njena zavarovalnica v Ljubljani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika
i
Sokol / K°čevju priredi redni letni telovadni nastop 4. avgusta ob 14. na telova^-dišču pred sokolskim domom. V primeru slabega vremena bo vsa prireditev v domu, ki je dovolj velik, da sprejme veliko množieo telovadcev in gostov, članstvo, naraščaj in deca se vneto pripravljajo za nastop. Bratje in sestre ln prijatelji od blizu in daleč so vabljeni, da obiščejo na ta dan naš kraj in nas podpro.
Mestni pogrebni &avod Občina LJubljana
Presunjenl javljamo, da je nenadoma umrla gospa
Nevenka Steindl
Pogreb preminule bo ▼ soboto, dne 20» t. m. ob pol 4. uri popu, iz Zal, kapela sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, dne 19. juBja 1940.
Žalujoči ostali
V globoki boO sporočamo vsem, da je umrl v 84. letu starosti naš dobri, ljubljeni soprog, skrbni oče, stric, stari oče ln tast, gospod
Albert Sežun
MAG. PIS. RAVNATELJ V POKOJU
Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. julija ob %16. uri iz žal, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 19, Julija 1940.
MARIJA SEŽUN, soproga; MICA POČIVALNIK, PAVLA, VIDA DEJAK, hčerke; BOGDAN, sin; TATJANA in FRANCI, vnukinja in vnuk; LOJZE POČIVALNIK, FRANC DEJAK, zeta.
Urejuje Davorin Ravljen.
— Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Viraat. — Za Narodno tiskarno d. Iwt tiskarnarja Fran Jeran
— Za inaeratni del je odgovoren Alojc Novak.
— Vsi v Ljubljani.