OVENSKI GOSPODA Izhaja vsako sredo. Cene; Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurbnn 113. Cena imeratomi cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500-, '/« strani Din 250-, Vi« str. Din 125-, Mali ogla. si vsaka beseda Din 1.20. UT5EBB& «ga i stolni proil dr. Martin Platen. Bela žena je zamahnila s svojo koso po visokem cerkvenem dostojanstveniku lavantinske škofije ter je v pondeljek, 23. junija ob pol 5. uri popoldne pokosila g. stolnega prošta dr. Martina Mateka. Mož, ki je padel kot njena žrtev, je bil vzgleden duhovnik, ki mu je ideja njegovega visokega poklica pronicala v globino njegove duše in ki je vse bogate darove svojega duha in srca posvečeval izvrševanju svojih stanovskih dolžnosti. Božja previdnost mu je v Gospodovem vinogradu odredila velevaž-na mesta. Kot profesor bogoslovja in kot podravnatelj in ravnatelj bogoslovja je izobraževal in vzgojeval mladino, pripravljajočo se za du-hovski poklic. Na teh težavnih mestih je vedno skladno družil potrebno strogost z očetovsko ljubeznivostjo in dobrotljivostjo. Kjer je bilo treba, je grajal in kaznoval, ni pa imel navade, da bi stvari, ki so bile popravljene, pozneje očital. Popravljeno — pozabljeno: to je bilo njegovo geslo. Glavno oznameni-lo njegovega značaja je bila stroga pravičnost, ki se nikdar ni dala voditi od kakšnega čustva naklonjenosti ali mrzosti, marveč vedno le od stvarnih razlogov. Po svoji stroki pravnik, se Je dal vselej in povsod voditi samo od vrhovnega načela pravičnosti: Vsakemu svoje! Tega načela se je strogo držal zlasti na svojem visokem mestu — prvem za škofom v škofiji — na mestu stolnega prošta, s katerim je bilo združeno dela in truda polno mesto ravnatelja škofijske pisarne. Več ko leto dni je po smrti rajnega knezo-škofa dr. Napotnika — od 15. maja 1922 do 17. julija 1923 — sam upravljal lavantinsko škofijo. Rajni dr. Matek pa se ni zadovoljil s tem, da bi izvrševal samo takšne posle, ki spadajo v ozki okvir stanovskih dolžnosti. On je krščanstvo pojmoval kot silo, ki jo je treba uveljaviti na širokem področju javnega življenja. In zato je rad, vestno in požrtvovalnno deloval tudi izven mej učne sobe, pisarne in cerkve. Po njegovem mišljenju je krščanstvo glavna sila, brez katere se socialno vprašanje rešiti ne da. Socialni nazori velikega papeža Leona XIII. so globoko vplivali na d ušo dr. Mateka — takrat bogoslovnega profesorja —, da je začel v Mariboru orati ledino na polju krščansko-socialnega gibanja med delavci. Ustanovil je katoliško delavsko društvo ter to društvo vodil skozi vse velike težave in zapreke, ki so mu jih delali ha eni strani socialni demokratje,' na drugi pa nemški nacionalci. Ti dve stranki sta sicer druga drugi nasprotovali, proti katoliški stranki pa sta nastopali roko v roki. V zgodovini krščanske stranke v Mariboru je ime f stolnega prošta dr. Mateka zapisano s častnimi pis-menkami. Iz istega social. osredja, ki je v njem rajni dr. Matek bil med glavnimi osebnostmi, je vzrastla Spodnještajerska ljudska posojilnica. Nič manj nasprotnikov ni imela, ko je stopila v življenje, kakor katoliško delavsko društvo, celo še več: poleg socialnih demokratov in nemških nacionalistov so se proti njej postavili tudi tisti slovenski činitelji, ki so bili na liberalno-kapitali-stičnem »tališču. Dr. Matek pa je v zvezi z isto mislečimi gospodi šel mirno preko vseh teh ovir na delo za gospodarsko osvoboditev in utrditev slovenskega delavca, obrtnika in kmeta. Od ustanovitve tega velevažnega slovenskega denarnega zavoda mesca marca 1908 pa do svoje smrti je -ta zavod kot načelnik vodil ter privedel do tiste višine, ki je na njej danes. »Slovenski Gospodar« se ne bi oddolžil spominu velikega rajnika, ako ne bi še posebno omenjal njegovega delovanja v tistem društvu, ki je dolga leta izdajalo glasilo slovenskega katoliškega ljudstva na Spodnjem Štajerskem: Kat. tiskov, društva. i, .'.m :. IfciSifcčŽBn IftfMIIM P1MEM IN MilillŠMI TIS Njegovo ime je tesno združeno z napredkom društva, Cirilov« tiskarne in samega našega lista. Na 12. občnem zboru tega društva 28. julija 1891 je bil prvič Izvoljen v odbor bogoslovni profesor dr. Matek, ki je bil potem več let saporedoma društveni tajnik. Z novim letom 1SD2 je Tiskarna sv. Cirila po-ftala popolnoma last Katoliškega ti3- iovnega društva. Na občnem zboru 6. julija 1901 je bil dr Matek izvoljen ga predsednika Katoliškega tiskovnega društva in od takrat pa do svoje fcmrti je načeloval društvu, odnosno iftdrugi Tiskarne sv. Cirila. Tako je Š^ajnl g. stolni prošt soudeležen velikih laslug, ki jih. je tiskovno društvo pridobilo za narodno probudo, za dviganje katoliške zavesti in za razširjenje kržčanske ter narodne kulture med slovenskim ljudstvom na slovenskem Štajerskem. »Slovenski Gospodar« se | globoko hvaležnostjo spominja svo- iega velikodušnega prijatelja in zavet-tlka, f gospoda stolnega prošta, koje-ga ime naj ostane zapisano v zgodovini naSe škofije in kojega spomin, bo-4i blagoslovljen med hvaležnim slovenskim ljudstvom l Blagopokojni prošt se Je rodil 15. novembra 1860 v Gornjemgradu, v maš-nika je bil posvečen 20. Julija 1883. Kaplan Je bil v Slov. Bistrici, nakar je študiral cerkveno pravo v Rimu od decembra 1884 do 10. Julija 1886. Kot doktor cerkvenega prava je prišel za kaplana v Žalec, nato je bil nemški pridigar v Celju, odkoder Je bil poklican na mariborsko bogoslovnico kot profesor cerkvenega prava od leta 1889 do 1902. Podravnatelj bogoslovja je bil od leta 1890 do 1909; ravnatelj bogoslovja od leta 1909 do 1916. Stolni kanonik je postal 21. aprila 1902, infu-lirani prošt pa 1. avgusta 1917. Po smrti rajnega škofa dr. Napotnika je opravljal škofijo kot kapiteljski vikar od 15. maja 1922 do 17. julija 1923. Ob 700-letnici lavantinske škofija je bil odlikovan od kralja z redom sv. Save III. razreda. Pogreb se Je vršil v sredo popoldne ob dveh. Blagemu, plemenitemu, delavnemu in za slovenski narod tolikanj požrtvovalnemu proštu ostani ohranjen med sobrati in sploh med. Slovenci trajen in hvaležen spomin! OTIKL V NAŠI DRŽAVI. Trgovinska pogajanja naše države z Avstrijo. Pogajanja za spremembo trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo, ki so bila nekaj časa prekinjena radi pretiranih zahtev avstrijskih agrarcev, so se nedavno obnovila Ca Dunaju in bodo v kratkem zaključena. Časopisje povdarja, da bo ta nova pogodba za nas ugodnejša od pogodbe, ki je bila te dni sklenjena med Avstrijo ter madžarsko in radi katere je podal avstrijski trgovinski minister dr. Hainisch ostavko. Tiskarna Narodne banke v Beogradu bo začela redno obratovati s 1. Julijem. S tem dnem bodo začeli redno tiskati nove bankovce In zamenjevati fitare in raztrgane, ki so sedaj v prometu. Ker se imenuje naša država sedaj Jugoslavija, se bodo s časom že Slede na ta državni naziv Izdali novi ankovci. Poskusno tiskanje bankovcev je uspelo sijajno. Posvetovanja Male antante bodo pričela 25. junija v Strbskem Plesu. V D3U8IH DRŽAVAH. Iz Romunije. Romunska liberalna •tranka pod dolgoletnim vodstvom znanih Bratianov je bila nasprotna Karlovi vrnitvi in že dalje časa v opoziciji. Ker se je pa izvršila proglasitev vrnulega Karla II. za kralja brez tež-koč, z večinskim privoljenjem parlamenta in odobravanjem naroda, je krenila stranka čisto na drugo Dot. Voditelj stranke je postal Jurij Brati-ano, ki Je prečital v zbornici izjavo, v kateri naglaša, da priznava liberalna stranka pod njegovim vodstvom kralja Karla II. in da bo vršila svoje dolžnosti poleg kralja. Parlamentu je predložen načrt zakona, ki predvideva za kralja letno 40 milijonov lejev, za kraljico-vdovo 20, za kraljico Heleno 7 in za prestolonaslednika Mihaela tudi 7 milijonov lejev. Nemški finančni minister odstopil. Državni finančni minister dr. Molden-hauer je podal ostavko, ker so zastopniki dežel skoro soglasno odklonili njegov načrt za kritje izdatkov za brezposelne. Avstrijski kancler dr. Schober je na predlog notranjega ministra pristal na izgon nemškega majorja Pabsta, ki Je bil organizator avstrijske oborožene organizacije Helmwehr. Pojasnilo Schobra pred parlamentom glede izgona Je želo odobravanje. — Avstrijski trgovinski minister dr. Hainisch je podal ostavko ln do imenovanja novega trgovinskega ministra je vodil trgovinsko ministrstvo kancler dr. Schober. Za novega trgovinskega ministra je imenovan predsednik trgovske in obrtne zbornice v Gradcu dr. Schuster. Anglija vztraja na sklepih mirovnih pogodb. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen se je mudil zadnje dni v Londonu. Hotel je zvedeti od merodajnih angleških političnih osebnosti, kaj bi rekla Anglija, ako bi dvignili Madžari na prestol sina umorjenega avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda. Angleška vlada vztraja odločno na sklepih mirovnih pogodb in bi ne mogla dati svojega privoljenja za ustoličenje Habsburžanov v Budimpešti. Potjuboiios::! ameriški manevri a zaščitno eariao. Predsednik Hoover jo podpisal novi ameriški carinski zakon. Radi novih ameriških zaščitnih" carin je došlo do odpora evropskih držav ln ameriških gospodarskih krogov. Uveljavljenje povišanih carin je vplivalo porazno na njujorško borzo, kjer je bilo v enem dnevu izgubljenih 280 milijard Din. Sovjetski mogočnjald med seboj. Ni dolgo tega, kar so je doigrala v Moskvi nad vse burna seja političnega urada, ki predstavlja vodstvo ruske komunistične stranke. Na tej seji so se vneli ogorčeni prepiri med generalnim tajnikom stranke in komisarjem za notranje zadeve, Stalinom in komisarjem za vojsko VoroŠilovom. Komisar Vorošilov je namreč napadal Stalina zaradi njegove gospodarske politike in, opiraje se na poročila poveljnikov raznih vojnih okrožij, očital Stalinu, da tira boljševiško Rusijo v propast. Zaradi nasilnega združenja ruskega se-ljaškega gospodarstva je nastalo med ruskimi kmeti veliko nerazpoloženje napram boljševiškemu vodstvu, ki je seglo že celo v vrste rdeče vojske. Tako so se dogodili primeri, da so rdeči vojaki zapustili brez dovoljenja svoje čete in odhajali v rodna sela, kjer so pomagali ubijati seljakom vladne agente, ki so hoteli nasilno Izvajati kolektivizacijo. Med drugim je dejal Vorošilov, da bo, če se ne izpremenl sedanja smer politike, prišel kmalu dan, ko bodo zaradi te politike morali boljševiški voditelji odgovarjati s svojimi glavami. Stalin je odločno branil svojo politiko ter zelo ostro napadal Vorošilova in mu očital, da je pristaš desničarske opozicije. Na koncu svojega govora je Stalin poskušal dokazati, da so Vorošilovi podatki netočni in da je pri tem, ko jih je uporabljal, zavestno lagal in obrekoval politiko stranke. V tistem hipu je Vorošilov razjarjen radi očitka, vrgel Stalinu v lice poročila posameznih poveljnikov vojnih okrožij in mu zaklical: »Beri sam, svinja!« Na to psovko je Stalin potegnil revolver in streljal na Vorošilova, ki ga pa ni zadel. Krogla, namenjena Vorošilovu, je zadela drugega člana političnega urada, Avaneso-va, ki je zadet v pljuča, čez nekaj ur Izdihnil. Njegovo truplo so pokopali začasno v Kremlju. Izdano je bilo tudi uradno poročilo o njegovi smrti, v katerem pa veli Stalin, da je Avanesov podlegel Jetiki. Avanesov Je bil eden najodličnejših članov ruske komunistične stranke ter je bil znan kot iz-boren delavec v strankinih odborih. Pri glavobola, omotici, šumenja v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraže-nostl sezite takoj po staropreizkušeni »Frana Josefovl« grenčlci! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Joseiova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Jaselova« grančica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Lathrovega življenja. Martin Luther se je rodil 10. novembra 1483 v Eisleben v Nemčiji kot sin rudarja (poprej kmeta). — Preživel je mladost v Mansfeldu, kamor so se preselili njegovi starši, v bedi ter pomanjkanju. Oče mu je odločil življenjski poklic pravnika in je obiskoval latinske šole v Magdeburgu in Eisena-chu. Bil je tako reven študent, da se je preživljal s petjem. Po končanih latinskih šolah je študiral modroslovje in postal 1505 »magister« (učitelj). Prestrašen vsled smrti prijatelja, ki je bil zaboden v dvoboju in v smrtnem strahu pred grozno nevihto je napravil obljubo. Julija 1505 je stopil v avguštinski samostan kljub odgovarjanju staršev in prijateljev. Leta 1508 je bil poklican za prolesorja na mlado vseučilišče v Wittenberg, a je bil kmalu prestavljen v samostan Erfurt, da bi se pripravil za doktorja svetega pisma. Bil je zelo priljubljen pridigar in tri leta okrožni predstojnik 12 samostanov svojega reda.. V začetku je bil vnet redovnik, začel je pa primeroma kmalu zanemarjati molitve, redovne vaje in se je tudi izražal prezirljivo o dobrih delih. Z neugnano silo je plamtelo v njem prepričanje, da je poklican za nekaj velikega. Ker je cenil samega sebe preveč visoko, je zabredel v krive nauke. Začel je učiti, da je poželjivost izvirni greh, ki ostane v človeku do »mrli. človek ne more biti resnično opravičen v življenju. Opravičilo obstoji v tem, da se priznamo za grešnike in trdno verujemo, da je Kristus dovolj za nas zadostil. Da se človek opraviči ter zveliča zadostuje, da veruje. V te nove nauke, ki so v odločnem nasprotju z naukom Cerkve, se je Luther vedno bolj uživljal in jih imenoval »novi evangelij«, ki je tičal tako dolgo pod klopjo in katerega je zgubila Cerkev kmalu po prvih krščanskih časih.. Luther je bil tako prepričan o svojem evangeliju, da ie zabele- žil 7. aprila 1516 v nekem pismu bese-de: »Proklet, kdor tega ne veruje!« Že nekaj let pred izbruhom prepira glede odpustkov je bil Luther s svojimi nazori o milosti, človeški prosti volji ter odpuščanju grehov izven Cerkve. Leta 1515 je veljal javno za krivoverca. Prepir radi odpustka. Že papež Julij II. se je oklenil načrta, mesto prvotne skromne Petrove cerkve pozidati mogočno stavbo, ki bi naj bila nekaka stolna cerkev vsega krščanstva. K njeni zgradbi bi naj prispevali vsi kristjani. P.adi tega je razpisal leta 1506 odpustek, katerega so oznanjali frančiškani. Leon X. je isti odpustek obnovil leta 1514 in zahteval za njegovo dosego: spoved ter sveto obhajilo, post pred spovedjo, obisk sedem cerkva ali sedem oltarjev z molitvijo sedem očenašev in sedem zdravih Marij ter psalma »miserere« in se-ve tudi dar za pozidavo Petrove cerkve v Rimu. Od prijateljev nahujskan, je nastopil Luther proti oznanjanju tega odpustka in je nabil na vrata graščinske cerkve Vseh svetnikov S5 svojih naukov o odpustkih s povabilom, naj bi se razpravljalo o tem pismeno ter ust-meno. V neverjetno kratkem času se je razširil Luthrov »evangelij« po Nemčiji. Lutber je žel pohvalo ter priznanje in to predvsem od strani mlajših. Ker so pravi katoliški bogoslovci Luthrovc nauke v javnih razgovorih pobili, ni hotel priznati ter preklicati zablode, ampak je zmagovalce zmerjal, akoravno je poprej izjavljal, da se bo pokoril njihovi sodbi. V užaljenem ponosu je šel tako daleč, da je začel odrekati papežu dostojanstvo prvaka sv. Cerkve in tajiti nezmotljivost občih cerkvenih zborov. Nastop proti papežu je odprl marsikomu oči, da je spoznal cilj Luthrovih zmot. Luther izobčen. Dne 31. oktobra 1517 je predal Luther novi nauk nadškofu v Maincu, ki je poslal ta spis v Rim s prošnjo, naj ukrene ta nekaj proti krivovercu. Papež je dal Luthrovemu vrhovnemu predstojniku Gabrijelu iz Benetk na- log, Luthra, ki misli na novotarij8 la nove nauke, pomiriti in pogasiti plamen, ki bi lahko povzročil požar. Ker je bil Luthrov predstojnik na strani krivoverca, se papežev pomirjevalni korak ni obnesel. Luther sam je poslal svoj nauk o odpustkih 30. maja 1518 papežu in j® v spisu tudi opsoval svoje nasprotnik«. Papež je sklical komisijo za presojo Luthrovih trditev, ki se je izrekla proti. Ker pa Luther kljub dolgotrajnim opominom in povabilom od strani sve-te Stolice krivih naukov ni maral preklicati, je izrekel papež Leon 3. januarja 1521 izobčitev Luthra iz Cerkve in zapovedal, da se morajo njegovi spisi sežgati. Ker se je pridružil papeževemu nastopu proti Luthru tudi cesar, so krivoverca njegovi posvetni prijatelji nalašč ugrabili in ga prepeljali n» grad Wartburg, kjer je živel eno leto pod izmišljenim imenom in občeval s zunanjim svetom le pismeno. Luthrovo s/eto pismo. Da bi razširil svoj nauk, je rabil Luther luteranske prestave svetega pisma. Kmalu zatem, ko je zapustil Wartburg, je izdal novi zakon. Temu je sledil v presledkih stari zakon in leta 1534 je izšla celotna izdaja svetega pisma. Ta prestava, še bolj njene opombe in uvodi k posameznim knjigam so odločno v službi Luthrovih krivih naukov. Iz novega zakona je zavrgel Pavlovo pismo Hebrejcem, Skrivno razodetje sv. Janeza in pismo sv. Jakoba, katerega je imenoval slamnato pismo^ ker nasprotuje njegovemu evangeliju, Prva praktična uvedba LuihrovU» nankev. Ko se je še mudil Luther na Wart-burgu, so začeli njegovi prijatelji i praktičnim izvajanjem njegovih naukov. Njegovi privrženci iz duhovskega stanu so se pooženili in prejeli radi tega Luthrovo pohvalo. V jeseni 1521 je" zapustilo veliko redovnikov samostane, odpravili so sveto mašo ter začeli deliti obhajilo pod obema podobama in sicer onim, ki niso bili tešči ia niso opravili poprej svete spovedi. Začela se je gonja proti pravoverni duhovščini, ki je bila spremljana z ual-čevaniem oltarjev ter podob IBInovice Zasluženo imenovanja. Papež Pij XI. Je imenoval ljubljanskega kneza in tkofa dr. Ant. Bonaventuro Jegliča za naslovnega nadškofa. Zaslužnemu slovenskemu vladiki naše iskrene čestitke! Duhovniške izpremembe. Jože Bez-Jak, kaplan v Skalah, je dobil župnijo ▼ Žrečah! Jože Klemene, novomašnik, pride za kaplana v Škale; Albert Pravst, provizor v Zrečah, za kaplana ta Muto; Rudolf HanželiČ, novomašnik, za drugega prefekta v dijaškem »emenišču; Peter Pribožič za tretjega kaplana pri Magdaleni v Mariboru; Jožef Meško za drugega kaplana pri Magdaleni; Jožef Krajnc, kaplan v Že-talab, k Sv. Trojici v Halozah; Jožef ŽolrJr za kaplana v Žetale; Maks Le-dinek, novomašnik, za kaplana k Sv. Juriju ob južni železnici; Kari Lesjak, novomašnik, k Sv. Marjeti niže Ptuja; Ivan Vodeb, novomašnik, k Sv. Juriju ▼ Slov. goricah. Samomor pod drvečim vlakom. V četrtek, na Telovo zvečer se je vrgla pod irveei vlak na postajališču Limbuš pri Mariboru 44 letna zasebna uradnica Dcra Selinšek. Prispela je te dni iz Eubotice v Maribor k sestri na obisk. Dognano je, da gre za samomor in je bila Dora pod kolesi drvečega vlaka takoj mrtva. Ustrelil se je Mariboru v sredo 18. ¡Junija v svojem stanovanju 23 letni easebni uradnik Albert Saksida. Vzrok eamomora je neznan. Se zgodil redkokdaj. V Mariboru je prišel na Aleksandrovi k stražniku 19 letni fant, ki se je predstavil za Aleksandra Horvata iz Vanče vasi pri Mur-eki Soboti. Prosil je stražnika, naj ga odpelje nazaj v zapore okrožnega sodišča, češ, da je kot kaznjenec pobegnil od dela pri Woegererju v Krčevini, kier js s šestimi drugimi kaznjenci su-fil seno. Stražnik ga je odpeljal na policijsko stražnico, od koder so ga od-premili na pristojno mesto. Žalesten pojav. Posestnica Marija Kramer iz Vrhovega dola je našla v Limbuškem gozdu pri Mariboru obešenega komaj 12 letnega Antona Bo-rovnik. Vzrok samomora je zanemarjanje šole. Samomor. V svojem gozdu v Šmart-iiem pri Slovenjgradcu je našla 13. junija ga. Marija Kac obešenega neznanega moškega, ki je moral biti mrtev že dva do tri dni. Pri preiskavi samomorilca so dognali po delavski knjižici, da gre za 67 letnega Antona Šti-mek iz Krope pri Radovljici. Sprejem v kn. šk. dijaško semenišče ▼ Maribora. V dijaško semenišče v Mariboru se sprejemajo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi vzglednih katoliških staršev, ki so doma v lavan?in<-ščino Prosvetne zveze na Brezjah T dneh od 6. do 8. julija, moramo skupščino na Brezjah, kakor je bilo razglašeno v »Slovenskem Gospodarju«, odpovedati. Prosimo, da se o tem Obvestijo vsi? ki so se priglasili. — Prosvetna sveža v Mariboru. Veliki kmečki praznik priredi kmetijska podružnica v Slovenjgradcu dne 6. julija tega leta z naslednjim sporedom: Ob 8. uri »prejem gostov. Ob 9. uri služba božja Na Homcu; po maši kmetijska predavanja in govori. Od 1. do 2. ure govori za mladino. Od fc. do 5. ure velika tombola. Od 5. do 6. ure konjska dirka in jahalna tekma. Ob 6. uri tekma koscev; potem prosta zabava. — Je to prva kmečno-gospo-darska prireditev, ki ima namej» zajeti In vzpodbuditi celo Mislinjsko dolino *n sapadni del Pohorja. Kot predavatelji so priglašeni: strokovni odposlanec Kmetijske družbe v Ljubljani, zadružni referent kr. banske uprave v Ljubljani, g. Miha Levstik iz Celja in drugi. — Praznik in zborovanje bo najzanimivejša kmetijsko-gospodarska prireditev, ki jo je kedaj videla Mislinj-|ka dolina; radi tega vabimo prisrcao ¡rse gospodarje in gospodinje, fante ln dekleta iz našega okraja in tudi Iz firugih delov Štajerske in Koroške, da se udeleže v čim večjem številu ijnaše Prireditve! — V sluiaju zelo slabega Vremena se bo prireditev vršila 18. julija tega leta. — Kmetijska podružnica V Slovenjgradcu. Rogaški okra]. Kmetska zveza v Mariboru Je zadnjo sredo, dne 18. Junija po posebni de-futaciji posredovala pri g. banu, da banska jfcprava čimprej nudi pcmoč posestnikom, ki film je, kakor smo že poročali, dne 2. junija pčrahovita toča uničila vinograde in polja v Občinah Kostrivnica, Slatina okolica, Sv. Florjan, Donačka gora in Sv. Rok. Poškodo-jftai bi predvsem potrebovali semensko pro-£q fh ajdo, da si zamorejo posejati uničene ?ive, ki merijo približno 87 oralov. Gospod n je objjubil, da bo zadevo kot zelo nujno «¡tnudoma obravnaval. Mmciiisfe® zborovante m - V torek, dne 16. junija s« je ob 8. uri vr-tlla v restavraciji Komauer v Dravogradu Plenarna seja sreskega kmetijskega odbora v tevaljali. Navzoči so bili skoro vsi člani kmetijskega frdbora, sreski kmetijski referent, okrajni gozdar ter zastopnika kmetijskih podružnic in gospodarskih zadrug. Razgovor se je vršil o raznih panogah gospodarstva. Živinorejo je smatrati za najvažnejšo gospodarsko panogo v srezu. G. Beno Kotnik je izrazil mnenje, da je treba napraviti na bansko upravo vlogo, da bo uprava upoštevala pri določitvi govejih pasem v pr-** vrsti mnenje praktičnih, izkušenih gospo-4irjpv, tsr da se ne bodo pasme od zgoraj --%kszale. Predlog se soglasno sprejme. G. -učnik iz Mežice povdarja, da je itak v vsem •■•ezu razširjena marijadvorska pasma, da pa • ar ¡^dvorsko pleme v Mežiški dolini očivid-^o propada; ni pravega smotrnega dela za Tiovzdigo živinoreje v okraju in so se vsi uspehi nekdanje koroške vlade, sijajni uspehi z osveženjem krvi s pomočjo frankovskega j»\»mi'Tra več ali manj porazgubili. Kmetijski «■oferent Wernig, ki se hvalevredno trudi za ¡povzdigo našega kmetijstva, bi so moral po- i svetiti prt 'vsem le organizaciji naše živino-' reje. Referent Wernitj odgovarja, da mu je bisnska uprava mrotil^ pospeševanje v£eh kmetijskih panog in vso ogromuo pisarniško delo v dveh razsežnih planinskih srezih. G Kotnik poroča, da je v Kotuljski občini že okoli 50 let upeljano pinegavsko pleme ter obstoja v Kotljah tudi zadruga pinegavske pasme. Ljudje redijo obe pasmi pinegavsko in marijadvorsko strogo ločeno ter so s pinegav-ci zelo zadovoljni. Pri pasmi ne smemo gledati samo na uporabnost za meso, za uprego in za mlečnost, ampak tudi na možnost prodaje v plemenske svrhe. Naši kraji so kakor nalašč ustvarjeni za rejo plemenske živine, vendar z marijaJvorci ne moremo nikamor. Izpodrejamo bikce, a ko dorastejo — ni kupcev. Za mlado pinegavsko plemensko živino pa se oglašajo stalno kupci z juga in so nedavno prodali v Središču bikce po 15 do 18 Din za 1 kg. G. Kotnik predlaga, da se naj bansko upravo naprosi, da le-ta poskrbi za kupce mlade marijadvorsko plemenske živine, če že moramo res ostati pri t3j pasmi. Odbor soglasno sklene, da načelno osvaja splošno uporabo enobarvnega planinskega govejega plemena v srezu, vendar naj se zadrugam dovoli, da redijo ločeno tudi druge p.asme. Na predlog sreskega kmetijskega referenta se Bklene, da se izvrši v srezu izven-zadružni izbor živine v smislu fin. zakona, oziroma odbira plemenske živine po gorenjskem načinu. Gnojnične jame: G. Zapečnik iz Ribnice Je mnteija, naj ee ne dovoljuje toliko tostvarnih podpor, ampak naj se ljudstvo s poukom spodbuja k potrebi gnojničnih jam. Ručnik pa predlaga, da naj sreski kmetijski odbor poskrbi občinam samo načrte, podpore pa naj dovoljuje občinski kmetijski odbor po svoji uvidevnosti. Prašičjereja: Kmetijski referent poroča o 'skrbi gorenjskih živinorejskih odborov za vse prašičje plemenske postaje. Predsednik je mnenja, da prešičjereja za tukajšnji okraj ni tolikega pomena; moral bi se najti samo naiin, kako onemogočiti nakup sicer cenenih, vendar pogostoma okuženih plemenskih prašičev v Mariboru in Ptuju. Ovčjereja: G. Kotnik predlaga, da naj odbor poskrbi za regeneracijo ovčjereje, ki je vsled hitre rasti fcivali v posameznih legah posebno dobičkanosna. Skrbeti bo predvsem za dobre ovne. Gozdarstvo: Predsednik naglasi, da je poleg živinoreje v srezu najvažnejše gozdarstvo. — Veliko je goljav v okraju in potrebna bi bila gozdna drevesnica, katera bi oskrbovala, okraj s cenenimi gozdnimi sadikami. Okrajni gozdar že ve za primerno zemljišče in bo gotovo šel na roko pri napravi drevesnice. G. Prah poda obširno poročilo o gospodarskem položaju v okraju, povdari delno gospodarsko krizo in tostvarno revščino v planinskih legah, ugotavlja silno razredčenje gozdov v Mežiški dolini in omenja še nazadnjaški način oskrbovanja gozdov. Klestenje! Naloga sreskega kmetijskega odbora bi bila predvsem s posebno podporo skrbeti za izčiščenje nasadov in za ustanovitev gozdne drevesnice. Ljudem bi se moralo deloma oddajati gozdne sadike brezplačno, ker so mali kmetje tako revni, da posameznik ne more kupiti niti tisoč sadik. Sadjarstvo: Predsednik povdarja važnost sadja za okraj ter naglasi potrebo mladih drevesc za naše sadovnjake. G. Kotnik je mnenja, da sreski kmetijski odbor ne more ustanavljati sadnih drevesnic, ker je to stvar sadjarskih podružnic in privatnikov; pač pa lahko kmetijski odbor podeljuje podpore sadjarskim podružnicam iadi potrebnega škropljenja. Davki: Predsednik tudi povdarja, da se pri iztirjavanju davkov ne postopa dovolj milostno in da naj bi oblast vplivala, da bi izterjevanje davkov bilo nekoliko bolj humano. Tu- rti so obrtniki tako zelo obremenjeni z dav* ki, da vsled tega trpe tudi drugi doji. Proračun: Izdela se proračun sreskega kme-tijskega odbora v visočini 44.500 Din. Pri tem se sklene, da se 50% iz občinskih kmetijskih skladov vzame v sreski kmetijski sklad. H koncu še okr. gozdar g. Prah navaja, da' so v smislu novega zakona ploskve, ki nis« za nobeno drugo kulturo uporabne kakor za gozd in se te ploskve pogozdijo 20 do 40 let davka proste. G. Ručnik navaja, da bi po nemškem vzorcu zelo kazalo radi prodaje in na« kupa kmetijskih pridelkov uvesti v vseh ob* činah inseratne table. G. Kotnik poroča, da se je s tem v Kotljah že poskušato, vendar j« občina prišla navzkriž s financo. Sreski knjSi tijski odbor bi moral tostvarno posredovati pri finančni oblasti. Predlaga se tudi, naj banska uprava izposluje članom sreskega kmetijskega odbora polovično vožnjo po ža« leznici. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 21. junija so pripeljali špeharji ur, 23 vozeh 42 zaklanih svinj. Svinjsko mesj ec prodajali po 15 do 28 Din, slanino pa po 1? do 20 Din. Krompir je bil po 0.50 do 1, novi po 2.50 do 3, italjanski 5 Din. Čebula 2 do 2.50, ena zeljna glava 1 do 5 Din. Pšenica 2 do 2.50, rž 1.5 do 2, ječmen 1.75, ove3 1.25 do 1.50, koruza 2, ajda 1.50 do 2, proso 1.75 do 2, fižol 2 do 3, grah 1 Din. Kokoš 30 do 55, piščanci 25 do 90, raca 20 do 30, gos 40 do 75, puran 50 do 70 Din. Crešnje 8 do 12 Din. — Seno 50 do 75, slama 40 do 50, škop 1.50 do 2 Din. Česen 16 Din. Suhe slive 10 do 12 Din. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14, surova maslo 36 do 40, jajca 0.75 do 1, med 14 da 16 Sin. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 20. junija tega leta je bilo pripeljanih 114 svinj in 1 ovca; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad od 175 do 190 Din; 7 do 9 tednov stari od 280 do 320 Din; 3 do 4 mesece stari od 400 do 500 Din; 5 do 7 mesecev stari od C00 do 720 Din; 8 do 10 mesecev stari od 800 do 950 Din; eno leto etari od 980 do 1100 Din,— 1 kg žive teža so prodajali po Din 11 do 13; 1 kg mrtve teže pa po Din 16 do 18.50. Prodanih je bilo 101 komadov. Pacijent: Kam naj grem, gospod doktor, da ozdravim želodec in uredim prebavo? Zdravnik: V Rogaško Slatino! Zahtevajte prospekte! 495 liiilllllllllillllliilllilll nn MflVEUi spisill 0 SLOVEffilllEM F H E S 0 B!J Dcscdaj so Izšli tile zvezki: L knjiga: EHIŽES PO 3UTKS 1. zvezek: Jezero smrti Moj roman ob Nilu 2. zvezek : Kako sem v Mekko roma! 3. zvezek: Pri Šommarili 4.zvezek: Med Jezidi H.»:P0BIV3£M)llSTaiiU 1. zvezek: AmadiJ» 2. zvezek: Bsg 1* |ei« 3. zvezek: Krvna osveta 4. zvezek : Med dvema c^njema (leide v kratkem) Vsak zvezek zase povest Cena zvezka Din 13-—. Štirje zvezki (knjiga z približno 640 stranmi) T polpiatnu Din 65' — , v platnu Din 70'—. Vsakih i? tednov izide nov zvezek. Avtoriziran prevod vseh KARL MAYEViH ZBRANIH SPISOV izdaja: TiSiiURIia 39. mM 0 fiMHinORfl Krščanska ženska sveža ponovno opozarja Ko one, ki bi se udeležili romanja v Petrov-to pri Celju, da naj se prijavijo čim prej, da lahko zveza ukrene vse potrebno ob pravem času. Prijave se sprejemajo pri vseh od-bomicah in v pisarni Krščanske ženske zveze, Aleksandrova cesta 6/1, ki posluje vsako sredo In soboto od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. — Ddbor. Jozemna. V nedeljo, dne 28. junija se vrši •a slavnosten način otvoritev doma, v katerem uprizarja Katoliško prosvetno društvo svoje igrokaze. Kot prva točka je blagoslovljeni« doma, ki ga izvrši preč. g. kanonik in dekan Jos. Čižek; za tem bo govor o velikem pomenu posojilničnega delovanja, ker je ravno ob tem času tridesetletnica plodonosnega delovanja posojilnice v Jarenini in ker je leta zgradila prosvetni dom; govoril bo bivši Barodni poslanec g. Vladimir Pušenjak. Kot sadnja točka je ponovitev izvrstne burke »Trojčki«, ki se je vršila zadnjo nedeljo z velikim vsestranskim zadovoljstvom in užitkom. Sodelujeta domači pevski zbor in »Mari-bor«, ki priredi ob tej priliki izlet. Ker je to ian velikega kulturnega pomena za Jarenino ki za vse severne Slovenske gorice, vljudno ^¿tmo vse okoličane, da se odzovejo klicu In pridejo na ta redek slavnosten dan v Jarenino! Sv. Rupert v Slov. goricah. V nedeljo, dne 19. junija se vrši v prostorih nove šole znamenito predavanje o preganjanju krščanstva V Rusiji. Predavanje spremlja 32 krasnih ski-bptičnih slik, katere kažejo razdrte ruske cerkve in samostane ter razne Marijine pqdobe. IVsled malega prostora se vrši predavanje dvakrat, in sicer, prvo takoj po večernicah, drugo pa ob 8. uri zvečer. Za kritje stroškov se pobira prosita vstopnina Pridite v obilnem Itevilu! Gornja Radgona. V živem spominu je Sa »sem našim gostom iz bližnje in daljne oko-Hee veselo vrvenje, ki se Je bilo razvilo lani aa Petrovo na dvorišču naše Posojilnice. — Bojeval se je neizprosen boj za prelepe dobitke tombole našega prosvetnega društva 1500 Din je dobil neki fanlt i« Kapele, lepo močno kolo je šlo v občino Police, krasna ura se je pa podala nekam v negovsko župnijo. Tudi letos bomo imeli na Petrovo, na istem prostoru, v slučaju slabega vremena pa v notra- njih prostorih Posojilnice tombolo Prosvetnega društva s sledečimi glavnimi dobitki: 1. 1500 Din v gotovini; 2. bala platna v vrednosti nad 500 Din; 3. srebrna ura ter nad 200 drugih lepih dobitkov. Tombolske karte so po 3 Din. Po tomboli prosta zabava Sodeluje domača godba »Mura«. Cisti dobiček je namenjen v prosveitne svrhe, zlasti za nabavo lepih knjig. Znano je vsem, ki bo obiskovali v pretečenem letu naše prireditve, koliko lepega jim je nudil naš prvovrstni skioptikon s svojimi krasnimi slikami. Med odmori se je oglasil naš Radio s poučnimi, zabavnimi in veselimi komadi. Ob nedeljah in praznikih ae zbira v naši knjižnici ukaželjna mladež. Naš zbor mladih tamburašev napreduje vztrajno. Da se bo delo našega Katoliškega prosvetnega društva vsestransko še močneje razvilo, k temu pripomoremo z združenimi močmi vsi, ki se udeležujemo njegovih prireditev, poučnih in zabavnih. Zato na Petrovo na svidenje in v boj za lepe dobitke naše tombole! Sv. Barbara v Halozah. Barbarčani v Halozah smo postali nekam molčeči. Le redkokdaj prinese »Slovenski Gospodar« kako novico iz Haloz. Zato pa še ne sme nihče misliti, da ne delamo in da se ne probujamo. Kar nas je tu ob hrvaški meji, se držimo pač načela, da se vsako dobro delo samo hvali, zato ne obešamo vsega na veliki zvon! Evo dokaza, da tudi mi napredujemo! V mesecu maj-niku smo imeli dvakrat skioptično predavanje »Potovanje v Lurd«, in sicer kar sami brez tuje pomoči! Naša nova dvorana je za to zelo primerna. Kazanje slik s pomočjo ski-optika je bilo obakrat zelo dobro obiskano, kar priča, da imajo ljudje veliko smisla za taka predavanja V mesecu juniju bomo imeli zopet skioptično predavanje, kjer bomo videli krasoto mesta Rima in okolice. Vabimo že sedaj! Na binkoštno nedeljo smo imeli gledališko predstavo, prvikrat na novem odru, v dvorani pri Sv. Katarini. Prireditev je v vsakem oziru zelo dobro uspela Obisk je bil naravnost presenetljiv. Saj smo videli v dvorani goste še celo iz Ljubljane, Maribora, Ptuja in iz Zavrča, ki so prišli sem na izlet Igralci so uprizorili dve igri in sicer »Gospa Kordula« in »Dva gluha«. Pevske točke pa je v splošno zadovoljnost izvajal tukajšnji cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. organista. Bračko. Čast igralcem, ki so tako dobro rešili svoje uloge in se toliko žrtvovali v času, ko je zunaj polno težkega dela! Haložani pa smo tudi radi veseli. Kako ne, saj smo pod trto doma! Poprej je bila po vsaki igri tudi veselica v gostilni, sedaj je to odpadlo, ker to krati našemu društvu ugled. Nekaterim to seveda ni bilo prav; zakaj bi tudi »luštno« ne bilo, tako meuijo! Zato taki le bolj od daleč opazujejo naše nove razmere. Toda proč s predsodki! Pridite blizu in videli boste, da tu nismo mračnjaki! Nazarje. Tukajšnje prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 29. junija ob treh popoldne v Društvenem domu igro »Živa pokopana«. Igra Je lepa. Vsi prijatelji prosvete vljudno vabljeni! Kdor 8% i&U c#ns m dobre obleke nag m oglasi v konfekcijski m s modm trgovini g €etje- Hamtarn. Dovoli nam, predragi na5 »Gospodar«, mal prostorček v svojih predalih. Sporočamo ti žalostno novico. Umrl je na binkoStno nedeljo Frane Suster, star 51 let, doma lx Jelovca pri Mariboru. Bil je v resnici krščanski mož, vzglede® oče in zaveden Slovenec ter je več let vršil nalogo zaupnika pri društvu Sv. Barbare. Umrl je na osiab-ljenju krvi. Zapušča ženo, tri sine in dva hčerki. Zelo ganljiv in lep je bil njegov po-greb. Osem zastav ga je spremilo na mir»? dvor. Prav lepo in vsega posnemanja vredna pa je bilo to: pri sveti maši, ki se je za nje-' ga darovala pred pogrebom je pristopila vsa družina k svetemu obhajilu. Kako spodbud^ no je gledati mlada dekleta in fante, ki se zm| sramujejo pokazati svojih krščanskih čustev! in svoje vere. Da bi le bilo veliko posnemal-cev! Tobi, dragi France, naj bo rahla nemška zemlja! Žalujoči družini pa bodi v tolažbo? kmalu se spet vidimo nad zvezdami! Radvanje pri Mariboru. V našem gasilnega društvu je nastopila lansko leto kriza ia mislili smo, da bo društvo, ki je žs toliko let delovalo, razpadlo. Vendar se imamo novemu odboru zahvaliti, ki je s svojo a.gil-i no3tjo in delavnostjo obvaroval društvo pred razsulom. Mnogo je bila truda in mnogo zno-j ja je stalo, predno so se nastali spori poravnali in rodil se je uspeh, kateremu so vsi ča-j dimo in smo ga ve3eli. Izpolnila se je dolgom letna vroča želja, namreč ta, da si društvo na-j DR. G. ILAUNIG: TATENBAH 27 ZGODOVINSKA POVEST. Odpotovali bomo na vse zgodaj, da ostane vse to taijno; iz Dunaja, pa dobite nadaljna navo-iiîla, katera imate kot predsednik v zboru deželnih stanov razglasiti.« S temi besedami Je zaključil kancler Hocher aborovanje tajne komisije in zaupni člani so se razšli na različne strani. Grof Tatenbah je jezdil nazaj v mesto. Ko je prišel ▼ Rauberhof, je že nastopila noč. XV. Plemenita gospa. Mislim, da nié ja Cas Poti slabe opustiti. Levstik. Pred velikimi vrati starodavne hiše Frei-feaus ▼ Mariboru se je ustavil nekega večera za- četkom leta 1670 lep jezdec v opravi pristnega Ogra. Iz prostorne veže je prišel ravnokar grof Tatenbah. Ko zagleda jezdeca, vzklikne: »Rudolfi, odkod si prišel?« »Naravnost iz Čakovca, milostljivi gospod,« odvrne Rudolfi, »važne novice sem vam prinesel.« »Pojdi z menoj,« reče grof hlastno, »ali te je kdo v hiši videl?« »Še nikdo,« odvrne Rudolfi, »mojega konja sem pustil v gostilni »Pri sukancu« izven mesta in tam hočem tudi prenočiti.« »Dobro si pogodil,« pravi grof zadovoljen »hitro pojdi z menoj!« Oba sta vstopila skoz stranska vrata v gro-fovo pisarno. »Kakšne novice prinašaš,« vpraša grof ter sede v naslonjač. »Svarilo, milostljivi gospod, grofica Zrinjska vas roti, da ste previdni in ne storite ničesar, dokler ne govori z vami.« »Zakaj,« vpraša grof vznemirjen, »grofica Zrinjsfta :t-šila s sveto mašo g. Bonača s pevskim zb«*! rom, popoldan s primerno igro in petjem. -f» Natančen spored še objavimo. lafttlffa reklama za trgovce, obrtnike in zasebnike SO iepB tislisiijnB, kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, le» taki, lepaki, barvo-tiski, večbarvno razglednice in pri-poročilnica ki jih izvršufe v najmodernejši i», peljavi, hitro in po najnižjih cenah Tislma si\ Cirila iJMofb, Honota.5 ! težkih dnevih pa, ko so vas nezadovoljneži dobili v svoje mreže ter hočejo tudi vas pogubiti, v teh dnevih je sveta dolžnost žene, če tudi je njeno srce še tako ranjeno, da vztraja trdno in zvesto pri svojem soprogu ter mu stoji ob strani, dokler niso pregnani hudobni duhovi, ki vas hočejo spraviti v nesrečo. Zato, grof Tatenbah, hoče vaša soproga pozabiti, kar se je zgodilo, ter ne zapustiti vaše hiše, marveč bo vztrajala ob vaši strani ter ostane vaš dobri angel, dokler ne stojite zopet na trdnih tleh pravice in zvestobe.« Grofica je izgovorila te besede z dostojanstvom, ob enem pa tudi z globoko prisrčnostjo. Stala je pred grešnim soprogom kakor maščevalna boginja, ki pa mu je dala roko v spravo, da se ji pridruži ter najde ob njeni strani blagi mir. Prevzet od duševne plemenitosti, je padel grof Tatenbah na kolena pred svojo soprogo. »Moja Ana, moj dobri angel, duša moje duše,« je jecljal ter poljuboval njeno roko, »kaj moram storiti, da sem tebe vreden in da zopet dobim tvoje zaupanje?« »Dati zaupanje, kjer zahtevate zaupanje, moj soprog,« odvrne Ana Tatenbahova, »toda zaupanje more le takrat nastopiti, kadar se grof Ta- tenbah prepriča, da ni nobenega na svetu, ki bi mu hotel tako dobro, kakor mati njegovega sina.« Spomin na ljubezen sina }e ganil grofov« srce še bolj. Ves prevzet vzklikne: »O, ali je Se kaka druga ženska na zemlji* ki bi bila tako blaga kakor ta? Govori, o govori Ana, kaj imam najprej storiti, da zaslužim zopet tvoje zaupanje?« »Ivan,« odvrne grofica, se pripogne ter rahl«, dvigne skesanega kviSku, »5a hočeš poslušati nasvet svoje žene, so odtegni vplivu onih brezsrčnih in sebičnih, ki te hočejo vjeti y svoje mreže ter te upropastitL Odstrani iz svoje bližine vsa hinavske prijatelje in če si kot služabnik svojega cesarja krenil 2e predaleč s pravega pota, idi pred cesarja, padi pred njim na kolena ter priznaj, da bi bil lahko že do polovice izdajalec, da pa hočeš ostati zvest državni služabnik.« Grof Tatenbah J« gledal otožno pred se hi bilo mu je, kakor bi videl ▼ tem trenutku celo svoje preteklo življenje. Bil je eden tistih trenutkov, ko stopi dobri duh pred človeka ter ga resno svari. Ako človek upošteva to svarilo ali ga na upošteva, tako se tudi odloči cela nieaova usoda* m istem mm m d¥€li Nemški zdravnik dr. G. Zenker iz Leipziga navaja te-le vzglede, ko je bil eden in isti človek v istih trenutkih navzoč na dveh mestih: Navzočnost na dveh mestih obenem navadno opazujejo na umirajočih. — Zgoraj omenjena zdravnik je sam doživel tak slučaj z bolnikom, kateremu ije nekoč svareče rekel, on bo še mislil na njegove besede ravno v smrtnih trenutkih. Res v smrtni uri se mu je prikazala njegova postava na odprti cesti, da bi vzela slovo. Naenkrat ponesrečeni, nasilnim potom umorjeni utisne nekako svojo zadnjo voljo v željo, da nekdo zve o njegovi smrti. Ta goreča želja se zgosti v prikazen dotičnika na dveh krajih. Na ta način se dajo razložiti marsikatere strašilne prikazni. Veliki zdravnik Paracelzus trdi, da hodijo po smrti okrog največ osebe, ki so končale življenje pod močnimi duševni pretresljaji kakor: strah sovraštvo in maščevanje. Tak slučaj je znan iz Francije, ki je celo sodnijslco potrjen. Predsedniku parlamenta de Se-gurju iz mesta .Toulouse se je prikazala v noči na vožnji v Pariz s krvjo oškropljena postava starčka, ki rnu je sporočil, da ga je umoril lastni sin ter zakopal na polju. Predsednik naj ovadi morilca, da bo prejel zasluženo kazen. Te navedbe so se izkazale resnične in morilec je bil cbsojen. Ladijski krmar je zagledal v lcapl-tanovi kabini čisto tujega človeka, ki je pisal s kredo na tablo: »Obrnite lad, jo proti severovzdohu!« Prikazen je nato izginila. Ladja je sledila zgoraj-nim besedam in zadela po urah vožnje na čisto onemogle ponesrečence razbite ladje. Eden od ponesrečenih je bil čisto podoben onemu, ki je napisal rešilne besede na tablo v kapitanovi kabini. Ko so pozvali tega, naj še enkrat napiše besede: »Obrnite ladjo proti severovzhodu,« sta se krili za las obe pisavi. Rešeni je še nato povedal, da je on sanjal celi opisani prizor tako, kakor ga je krmar resnično doživel. Gospodična Emilija Sagee v zavodu Neuwelke na Livlanskem je obležala kakor mrtva. 42 mladih njenih tova-rišic jo je gledalo, kako je hodila okrog, dasi je resnično ležala, kakor bi bila mrtva. Protestantovski škof iz Upsale je pripovedoval pruskemu kralju Frideriku Viljemu IV. ta-le slučaj: Na škofovo željo se je uspaval z udihavanjem dima od dišečih rastlin kot čarovnik razvpiti Laplandec, ki se je pisal Landal. Ko je bil v trdnem spanju, se je prikazal na škofov ukaz v škofovem stanovanju, ki je bilo nekaj milj proč in je tamkaj skril v navzočnosti škofove soproge poročni prstan. Gospa je res spogrešila domenjenega dne prstan. Pripovedovala je, da jej je najbrž ukradel prstan Laplandec, ki se je naenkrat prikazal, pa zopet takoj izginil. Ta prstan so našli pozneje na mestu, katerega je natačno označil Landal. V očlgled zgoraj navedenim vzgledom dostavlja dr. Zenker besede sv, Avguština, ki pravi: »Čudeži niso proti naravi, ampak le proti nam znani naravi.« Velika sreča. Prvi prijatelj: »Pomisli, kaka sreča me je zadela!« — Drugi prijatelj: »No, naj slišim!« — »Na ulici me je srečal neki tujec in me j® vprašal, koliko je ura. Pogledal sem, na uro. Bilo je ravno ob enih. Povedali sem mu to, na kar mi ie prisolil ei zaušnico in odšel.« — »No, to je ta* sreča?« — »Kako ne! Le pomisli, kž bi bilo iz mene, ako bi me bil ob dva^ najstih vprašal, koliko je ura*« Sosedova krava. Mica: »Jaka, sos0 Upravništvo odgovarja i S§ na razna vprašanj a samo ; „g takrat, oko je priložena j Mali oglasi se objavljajo samo š znamka za 2 Din za od- j ako se PLAČAJO NA-PBEJt % govor. Upravništvo. j Dobro, zdravo in po ceni domačo pijačo si sami napravite z esenco Mostin. Istotako dober rum z rumovim cvetjem. Oboje dobite le v drogeriji Wolfram, Maribor, Sloven ska ulica. 523 Sa knjige išče zastopnike povsod Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega ulica 17. Za odgovor pošljite 2 Din v znamkah. 779 Razprodaja vseh vrst pletenin, oblek, kril, jopic, plete, ruderleibehen, nogavic svilenih in bombažnih po najnižjih cenah. — Robič, Sv. Lovrenc na Pohorju. 785 V prodaji leži Vaša bodočnost! Ako se čutite sposobnega, doseči visok promet naših prvovrstnih predmetov, Vam nudimo tem potoni naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor. Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 788 Trgovski učenec iz dobre hiše, z dvema razredoma meščanske šole se sprejme v trgovini z mešanim blagom Franc Kolleritsch, Apače. 787 Priden in trezen konjski hlapec srednjih let, s dobrimi spričevali se sprejme takoj proti dobri plači in hrani pri Ivanu Rezjak, tovarna olja, Fram. 778 Slepca, kravarja, ki zna dobro dojiti, sprejme takoj grad Fala. Mesečna plača 300 Din. 783 Bprejiaa se fant, star 16 let, kmetskih staršev, ki ima veselje, da se izuči v mesarski obrti. Naslov pove uredništvo »Slov. Gospodarja«. Preda se posestvo v Selcih na solnčni legi pri okrajni cesti; njive, sadonosnik, vinograd in poslopje v dobrem stanu. Vsega skupaj je 3 orale. Zglastti se je pri Konradu Rojko, Nove Krčevine, pošta Vurberg. 781 DobTo ohranjen štedilnik z dvema cilindroma se proda. Maribor, Meljska cesta 74. 789 Izjava. Podpisani izjavljam, da mi g. Matej Prelog, posestnik na Dobravi, ni prerezal Jermenja pri mlatilnici. Sebastijan Nedok. Bosestnik na Dobravi. 799 Vabilo na izvanredni občni zbor Gospodarske nabavne in prodajne zadruge v Mozirju, ki se .vrši v nedeljo, dne 6. julija 1930 ob pol 8. uri zjutraj v posojilnični sobi s sledečim dnevnim redom: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki veljavno sklepa ob vsakem številu navzočih članov. 800 Kuiiarica, 40 let stara, ki bi opravljala vsa hišna dela, se sprejme k mali trgovski družini na deželi blizu kolodvora. Vodovod v hiši. Ponudbe je poslati na upravo lista. Zobozdravnik dr. Stane Vrhovec ne ordinira od 25. junija do 5. julija. — Celje, Vrazov trg 6/1. laska m&a in nadležni lasje pod pazduho, na rokah in nogah se odstrani hitr; s CITO-kuro. Posebno na obrazu in na nogah, ki jih pokrije e tanka svilena nogavica, vzbujajo ti nadležni lasje neprijetno pozornost ter Vas mnogokrat spravljajo v zadrego. CITO odstrani rast neželjenih las v par sekundah, garantirano brez bolečin in brez nevarnosti radikalno in za vedno. Gospa T. piše: „Počutim se srečna, odkar mi je CITO — sovražnik las uničil korenine za rast nadležnih las". — Uporabljivo je tudi sa gospode. Razira brez mila, brez vode in brez aparata. Cena Din 12—, 3 steklenico Din 25'—. Dr. Nic. Kemč-ny, Kožice D, Postfach 12/D, 5 Cechoslovakei. 761 Čudno opravičilo. Gospa: »Kako to, da j'e vaše mleko tako vodeno?« — Mlekarica: »Vidite, gospa, to je takole: Poleti počrepajo krave grozno dosti vode, potem pa jim tudi mleko ne more biti drugačno.« Na sred! enega najlepših trgov sveta, na trgu Sloge v Parizu, stoji obelisk, ki ga je postavil Ramzes II. v 14. stoletju pred Kristusom v Luksorju, nekdanjih Tebah in ga ie Mohamed Ali. egiptovski paša, podaril leta 1831 Lu-doviku Filipu. Pred tem obeliskom se ustavi slovenska družba in nekdo vpraša: »Koliko je neki ta obelisk star?« — »Več tisočletij,« odvrne vodnik, »že Izraelci so ga videli takrat, ko jih je Mojzes peljal iz Egipta.« — To je pa res čudno,« pravi nato bistroumen dečko Feri iz Ljubljane, »da so Izraelci na poti iz Egipta v Palestino zavili skozi Pariz!« Rudolf Habsburški je imel, kakor znano, zelo velik nos. Necega dne jezdi proti Stuttgartu in sreča kmeta, ki pelje velik in težak voz drv. Kraljev sluga zdirja naprej in zapove kmetu, naj se ogne z vozom. Kmet pa je ravno slabe volje. Ko ugleda Rudolfov velik nos, odreže se nevoljen: »Takemu nosu se je težko ogniti, ker je prevelik!« — Kraljevi spremljevalci strme pogledajo drug druzega in se čudijo kmetovi predrznosti; Rudolf pa se sme-joč prime za nos in ga obrne v stran ter pravi kmetu: »No, sedaj pa ti bod« vendar prostora dovolj!« Graščinski postreSček. Kmetski deček je prišel v graščino služit. Nekega večera ga pokliče gospod v dvorano, kjer je bilo zbranih več gospodov, da vtrne svečo. Deček se je začel smejati Ko so ga drugi vprašali, zakaj se smeje, je odgovoril: »Ali ni to smešno, d» sedi toliko gospode pri mizi, pa nobeden ne zna vtrniti sveče, ampak st« morali mene poklicati!« V misijonski cerkvi v Afriki stoji poleg spovednice velik kip sv. Antona. Mali zamorčki so šli k sveti spovedL Ko je nek deček, ki je nedavno vstopil v šolo, zagledal ta kip, je rekel tovarišu: »Veš, k tej spovednici jaz ne grem k spovedi, kajti ta velik mož, ki zraven stoji, lahko kajpada vse sliši!« Kako čas hitro mine. Mati prepoveduje sinčku o Kristusovem trpljenju. »Kako dolgo pa je že od tega, odkar je Jezus Kristus umrl na križu za nas?« vpraša štiriletni deček. »1929 let,« odvrne mati. Deček nekoliko pomišlja, potem pa reče: »Oh, kako le hitro čas mine!« Konjarja, vestnega in poštenega ter veščega vseh kmetijskih del, sprejme Vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Nastop službe takoj 804 MSfačftffrf ; 'Sa&Jfcj ^«jgfefejSO¿s-fS ZAHVALA. Povodom prebridke izgube našega nadvse ljubljenega, v cvetu najlepše dobe 28 let tako zgodaj primenulega sina, brata, svaka itd. lerotiSa Krotili posestniškega sina se tem potom najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v pomoč v težkih dneh, za mnoge izraze sočutja in tolažbe ter tudi vsem, ki so ga prišli kropit. Zlasti smo dolžni srčno zahvalo proč. duhovščini za spremstvo in g. J. Gajšeku za njegov pretresljiv govor pri hiši žalosti. Najlepša hvala fantom nositeljem in vsem darovalcem vencev in cvetja. Prav iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter splošno vsem, ki so našega nepozabnega Nejčka spremili v tako obilnem številu do pre-ranega groba. Bog plačaj 1 Priporočamo ga v molitev in blag spomini Sv. Lovrenc pod Prežinom, 15. junija 1930. Žalujoči bratje in sestre. 784 Rodbina KrelUč - Stante. ustanovljena ieta issi Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najuBodnejo, asdi popolno varnost in izplačuje točna. Izvršuje vsa denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. t lasi«! RIS! Nsr©sn2 dom Za varaesf feranfinlli vlog faiMi peleg lastnega eMlinega prcifieieaja p® Sla £§9.800*— — šc lastna glavaica ia rezert/e, Hi znašajo sttopaj bimI Bis 2f,550.039-—. Pod^ua^silc;! s T Aleksandrova c. št. it (v lastni hiii) 223 ill!!!llllliil!li!ll!!!llli!l!UI!lll!illl!U!!!i!lil!!i!l!l!l!lliil!liilll!l!lilili!!iU!!im Pl 30 ?rg zz a HS o- 3 n< a s- a-V ' p S B _ i O s -j » H o a 2 CE. Li P Vara plačam ako Vaio bradavice, kurje oči, trdo kožo, izrastke ne odstranite sigurno v tek« treh dneh z „KIA balzamom" brez eoli, brci vnetja in brez noža. Gospod logarski svetnik L, piše: 18 let sem trpel na kurjih očeh vsak čevelj in vsak korak mi je napravil bolečina, Slicno pišejo vladni zdravnik dr. Bodens+ein in grofica Zeppefia. Cena x garancijskim pismom Din 8 —, 3 lončki Din 15'— 761 Dr. Stte. Ke£n<žny, Košice, poštni predal 12/E 14, Čehoslovaško. TRI PREDNOSTI I. Bponrca izbira. II. Izfeorna Hpslltefa. HI. flizta csns in plačilne DiaiŠCVB. 668 Blago za moUce oblek* in spomladanske plašče. • Blaga za domske kostime, plašče in olleke. • Ccfiri, oks/ordi in poplini za moške srajce. -Crepe-de- chine, crepe-saten, crepe-georgeite, crepe-marocTiine. - Bem-berg- in umetna svila v modernih barvah in desenih. Vsakovrstno platno za perilo stalno v veliki izbiri. KOROŠKA CESTA STEV. 0 pr@(ina boiecia f u©§ieis ^ ia išiasa EAHVALA. Povodom prebridke izgube naše nadvse ljubljene matere in žene Borovci, dne 17. junija 1930. &rez nevarnosti? Žalujoča rodbina. Reumn je strašna in zelo razširjena bolezen, ki se ne izogne uiti bogatšu niti siromaku in išče žrtev, kakor v palačah tako tudi v kočah. Prerazlične so oblike v katerih bolezen nastopa, največ bolezni je pa takih, ki se nazivajo z najrazličnejšimi imeni, medtem pa niso nič drugega kakor Enkrat bolijo kosti in členki, drugič členki otečejo, pohabljene roke in noge, trganje, zbadanje v raznih delih telesa, celo oslabljenie vida, vse to so posledice reume in bolečin v kosteh. Kakor so različne oblike s katerimi se bolezen pojavlja, ravno tako številna so mogoča in nemogoča zdravila, medicina miks-ture, mazila itd., ki se trpečemu človeštvu ponujajo. Na več teh sredstev ne more popolnoma ozdraviti, kvečjemu bolečine samo Ublažiti. To, kar Vam pa mi priporočamo je popolnoma neškodljiva zdravilna pijača, katera je že mnogim bolnikom pomagala I Naša kura je izborna in deluje hitro pri zastarelih, kroničnih slučajih. Da bridobimo čim več pristašev, smo sklenili, vsakomur, ki nam piše poslati popolnoma brezplačno našo interesantno in poučno razpravo. Kogar torej mučijo bolečine in kdor se želi teh bolečin hitro, temeljito in brez nevarnosti iznebiti, naj še danes piše na: AUGUST MARZKE, Berlin—Wilmersdoil, Bruchsalerstrasse Nr. 5-, Abt. 24. bivže posestnica (prsvžitkarice) v Borovcih, ki je sprevidena z zakramenti sv. vere dne 15. junija mirno v Gosporlu zaspala. Tem potom se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v pomoč v nesreči, za mnoge izraze sočutja in tolažbe ter tudi vsem, ki so jo prišli kropit. Prisrčna hvala č. g. župniku za spremstvo in cenj. pevcem za v srce segajočo žalostinko, kakor tudi za govor ob odprtem grobu. Najlepša hvala ženam nosi tel jicam in darovalcem vencev. Prav iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sploh vsem, ki so nepozabljeno mater spremili na njeni zadnji poti. § reHinafizem r fi CCSli iti V lasins, novoz^rsisial psluCl Prea frasBiBiíanslío cerkvijo ISSSiSi^Sif¡IE1SIHKlUHKIltliMiliESftllítlfltÉfttllriHtf!irilIttIréfHttHáiSÍHIlítttírUiiinJIiriiíÍ5KÍHin&Ui^ tä^fiEiSÄi^MKiMinTIIiniItí'^lIttHtílSflIStttiniiniíitrRníiniiiíI ríBSSTíl IzvrSíife m b&ši&s« posle mfKilitiifiscle. - Majftšje ©fcres&miHjc na lnfižlce in y Seligem rsCuisa. -- w Pooblaščeni prodajalec sreih držs¥H£ razraste loterije. a tissKSsassiaasreHaaEssBžsasEaaaaiasasESEiiiaBsaa a BHE9E9HDE9 Prečno s! nabavite pslefuo Ulago ©is!š£iie | s ga m mm a s M mjr W L M a m m B Največja modna trgovina v Sloveniji, meri 98 V» mtr z 36 ve- | H likimi Izložbami. Velikanska Izbira vsakovrstnega blaga nudi ^ s čudovito nizke cene. V kontekclp plašči od 300 Din ^ J naprej kakor tudi vse ceneje kot drisgrosf. g H M | Modne knjige zastonj. rss Modne knjige zastonj. | EaiUio i i € (Bruchb&nder), trebušne in želodčne pasove, umetne noga i. t. d. dobite dobrega last-Bega izdelka pri mu m tem® I ¿T» a» ozir. zasluL-nike iSčem 1C SMStiffl po • seh štajtrskik kra-kjer se" nahaja to leto dosti sadja sposobnega za izvoz, polnila oziroma čista dodatke samo od posestnikov ali itdov i»tili ijte glede reševanja prosim točno tvraki, veletrgovina sadja in kželnih pridelkov Ivan Göttlich, Maribor, Kor. Sk& e. 126a-128. TH Politi Mskg in torbe v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kovčeki za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu 790 L KRAVOS fin**, B!eksM#FG¥a II OrgrniM in cerkovnik, samec, se sprejme. Več uprava lista. 796 sprejme takoj za mesarsko obrt SENEKOVIÖ V. pri Sv. Aai v Slov. gor. 79& fe praizap? s sme zoiianlost, a najvažnejše je vendarle stroj, za katerega pri nakupu ne morete vedeti, ali je dober ali slab. O Sut-tner-urah iz lastne renomirane švicarske tovarne ur se ve že čez 32 let, da so prvorazredne, ter da gredo točno do sekunde. Prava Suttner-ura dobito po vseh cenah. Že za 4 a Din dobite pravo Švicarsko Anker-^S Remontoir-uro št. 120 najtočnejše regulirano, a samo 58 Din stane prava švicarska • Remontoir-Roskopf ura 6t. 121 8 Ia strojem, svetlečimi se radium številkami in kazalci. A samo Din stane zapestna ura št. 3720 ■ kožnatim jerrrenom, dobrim strojem, dobra kakovosti. Dalje plačama samo Din za pravo Anker-budilko 8t. 125, poniklano, 19 cm visoko. Žepne in zapestna ure, okrasne predmete in darove vseh vrst iz zlata, srebra itd. v najmodernejši izdelavi, ure nihalke, kuhinjske ura itd. v ogromni izbiri najdete v veliki novi ilustrirani domači knjigi, katero tudi Vi brezplačno dobite, ako jo zahtevate šs danes od strokovne urarske tvrdke UM H. SUTTNEE, LJUBLJANA ST. S32. t in porcelanasto po« sodo, okvirje za slik®, razne kipe !. t. d. kupite najboljše pri stari steklarni Prešernova Celjsk K lincu, Celje, sarir* Brušena in navadna ogledala po tovarniških cenah. Prevzema steklarska dela pri novih stavbah. 594 ¿dUb». JÉk ^fe». ^ÜL ^Ük ¿dílk .^áÜk. t I i i < najboljše in najvarnejše pri a ^ V njeitalBPski ljudski posojilnici v Iñoriboru rr*" ¡£522Ih9 r.tio.1 Ulica 10. oktobra Gosposka ulica Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. fi^"- Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. «io^d^obrcisi nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i v ^w^w^w w w ^ w w w W ► > ► EKO tovarna Carl Velika izbira! je otvorila t Maribora no Aleksandrovi cesti M. 9 (Harflnz-igof) svofo novo podružnico Poletne novosti! Prvorazredno blago! Centi znamke „PEKO", nafveCte tovarne t JugoslavUl so splošno priliiiMjenl rodi svojtti modernlli vzorcev, komodnostl, izbranega materi-Jala, prvovrstne izdelave in nizke cenet reo Sandalete t Ure, Zlatarna, očal?. ¡udžlhe poDin Zajamčeno prvovrstne izdelke kupite samo pri urarfu M. Ilger-jevem Sittu Maribor. Gosposka ulica 15 1444 Popravila hitro, dobro in pocenil Hfpner 86 8Preime 6J1«1jH1j1> v umetnem mlinu M. Korošec, Sv. Lenart t Si. gor. 768 Prodam lepo posestvo blizu glavne ceste in 16 minut od postaje. 5 do 6 oralor zemlje, obstoječe iz sadonosnika, vinograda in njive. Klinar Franc, Slivnica pri Mariboru. 768 Najcenejše in najboljše kupite barve, lake, firneže, terpentin, karbolineum, maže za kolesa, olje za stroje in mast, bencin 791 i. t. d. pri i. t. d. BRANKO SUCEVIČ, Maribor Telefon fit. 2153 Slovenska ulica 8 Telefon St. 2165 Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v Celju ■■umi™m.nirmtrnrii n.■■« reglstrovani zadrugi z neomejeno zavezo 11 ■ » v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice MHltlWllillHHllHlliiitllllll!>!!l!HUHi)Hlilll!l!IIIIIIKIk anje hranilnih vlog zna» a nad Din 85,000.000*-. Posojila na vkn]i£bo, po* roftivo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. 'HiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiir Za hranilne vlog« jamži poleg rezerv in hiS nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. 192 ^UIUUUIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllliuiiiiMk Rentni davek plačuje posojilnica iz svo-iega in ga ne odteguje vlagateljem. ffUk&r; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru, tmt Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik; JanuA Goleč v Mariboru.