glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
IZ VSEBINE
str. Odpraviti pomanjkanje stanovanj str. Prednost čistilni napravi str. Vpis v velenjske srednje šole str. 8—9 Razpis štipendij
titovo velenje, 2. marca 1989 številka 8 (964), cena 2.000 dinarjev
/kcJUr
V pričakovanju simboličnega praznika, ki bi naj pomensko obeležil delo in življenje vseh žena, se nam vsiljuje priokus grenkega. V velikih mukah zasledujemo delovne cilje, ki bi naj pomenili golo preživetje, v vse večjih naporih, ki jih morajo dajati zaposleni, še zlasti preobremenjene ženske, povsem zbledi pričakovanje nekakšnega praznika. Posamezni poizkusi enodnevnih privilegijev, da bi v družbi z moškimi vsaj en dan dostojneje preživele, ženske, matere, kmetice, aktivistke, delavke dan žena, ne uspevajo več. Simbolični nagelj je izgubil še poslednji nasmeh v temni senci političnega dogajanja, gospodarskega kraha, nacionalističnih maltreti-ranj. Še tako optimistični, potrpežljivi in vzdržljivi člani te samoupravne, socialistične in demokratične skupnosti ne vidijo več prave bodočnosti, izhoda iz zagat.
Pa vendarle, še imamo moči, da se dvignemo nad sivino, da postopoma popravimo ruševine medsebojnih odnosov, kajti moramo preskrbeti potomcem osnove za življenje. Nemalo spodbud in zgledov lahko povzemamo tudi po njih, od mladih in ker lahko računamo z močjo matere, žene in tovari-šice, so pričakovanja za lepši jutri še vedno realna.
Ob prazniku pa se lahko le pridružimo tihim, pritajenim željam vseh žensk naše socialistične domovine, da najdejo politični nasprotniki skupni jezik in združeni premaknemo voz obstoja in napredka iz globokega močvirja. Z žrtvami, ki so potrebne, vendar brez krvi, brez nadaljnjega maltretiranja osebnosti in čutnosti. Saj smo ljudje?!
-avc-
Velenjčani pretreseni in ogorčeni
Velenjčani podprli Bulca in Drnovška
»Ne«, za splošno glasovanje
Velenjska občinska kandidacijska konferenca, bila je pred tednom dni, je skorajda povsem potrdila rezultate temeljnih kandidacijskih konferenc. Podporo so delegati, glasovalo jih je 98, d;ali Marku Bulcu (83 glasov) in Janezu Drnovšku (37 glasov). I Dušan Šinigoj, kije bil od drugih kandidatov najbližji tret-jinskii podpori je dobil 32 glasov, Stanič 24, Vasle 13 in Kalin 8 glasorv.
Dnugače pa je velenjska občinska kandidacijska konferenca pokazala na vso nedorečenost postopka, s katerim volimo novega slovenskega člana jugoslovanskega predsedstva. Republiški konferenci socialistične zveze, ki ji velenjski delegati izrekajo priiznanje za poskus uveljavljanja neposrednega odločanja delovmih ljudi in občanov istočasno zamerijo sprejetje postopka, ki stroikovno ni dorečen in usklajen. Oimenjali so tudi, da to ni bilo dov/olj uspešno pri pridobivanju šiiršega kroga evidentiranih za nadialjnji kadrovski postopek.
Od 73! predlaganih je na kandidaturo) pristalo le šest kandidatov. Kiritični so bili tudi do tega, da republiška konferenca ni zagotovilih primerne in ne pravočasne prredstavitve možnih kandidatov [preko televizije, kar je bilo
posebej zahtevano že v fazi evidentiranja.
Večina temeljnih kandidacijskih konferenc je že v predhodnih postopkih podprla neposredne volitve, ne pa tudi tako imenovanega splošnega glasovanja. Tudi delegati občinske kandidacijske konference so bili proti izvedbi splošnega glasovanja. Menili so celo, da je za takšno glasovanje, ki naj bi bilo le vmesna rešitev med dosedanjim postopkom in neposrednim glasovanjem, škoda denarja. Če pa bo do splošnih volitev v Sloveniji prišlo, so odločili, potem bomo iahko tudi Velenjčani tako glasovali. Bolje pa bi bilo, so menili, če bi do pravih neposrednih volitev, volili še po sedanjem volilnem zakoniku.
M. Krstič-Planine
Pa da bi znal, bi vam zapel o enem, o enem dekletu: tako rad ga imam in ga ne dam
za vse, za vse na tem svetu (S. Kosovel)
Vabimo vas, da ob 8. marcu poklonite najlepši šopek za dan žena in povabite na kulturno prireditev
SLOVENSKE NARODNE PESMI ZA TROBENTO
Promocijska turneja Franca Korbarja Sodelovali bodo: Franc Korbar, trobenta Magda Koren, glas Srečo Mihelčič, klaviature in
Janez Škof, dramski igralec ki bo ob prazniku povedal tudi kakšno lepo za nežni spol
Prireditev bo v domu kulture Titovo Velenje v sredo, 8. marca, ob 18.00
Vstopnice prodajajo pri blagajni doma kulture vsak dan do ' 14.00. Sindikati imajo popust.
V	petek, ko starotrški rudarji na Kosovu že peti dan niso prišli iz jame, ko so še naprej odklanjali hrano in vztrajali pri svojih zahtevah, so velenjski rudarji Milanu Kučanu, predsedniku slovenskih komunistov poslali telegram, iz katerega veje globoka zaskrbljenost za usodo njihovih stanovanjskih kolegov in želja, da se razmere na Kosovu čimprej uredijo.
Med drugim so v telegram zapisali: »Tovariš Kučan, prosimo vas, da s svojim ugledom in politično pronicljivostjo storite vse, da preprečite nadaljnjo uporabo skrajnih sredstev za katere so se, najbrž ne brez utemeljenih vzrokov, odločili rudarji v tem rudniku. Povedati vam moramo, so zapisali velenjski rudarji, »da smo iskreno pretreseni nad izbiro poti, po kateri so naši kosovski stanovski tovariši krenili v bitko za dosego svojih ciljev, in da odločno nasprotujemo ustvarjanju vsakršnih razmer, ki človeka, vajenega sicer vsega hudega, silijo v samou-ničenje na tak način.«
V	soboto, so velenjski rudarji poslali pismo tudi Stipetu Šuvar-ju; v ponedeljek pa so rudarji nakazali na žiro račun za pomoč Kosovu 10 milijonov dinarjev, sindikalno organizacijo rudnika Trepča pa pozvali, da jim sporoči, kakšno pomoč najbolj potrebuje. Pripravljeni so jo nuditi, pravijo rudarji, ki ponujajo kri, hrano, zdravila, oblačila in stro-
kovno pomoč. Že dopoldan so začeli rudarji in vsi zaposleni z zbiranjem podpisov k izjavi proti uvedbi izrednega stanja na Kosovu, za mir in sožitje vseh narodov in narodnosti, s podpisovanjem izjave so nadaljevali še v torek.
Jože Kožar, predsednik konference osnovnih organizacij rudniškega sindikata pa je v ponedeljek popoldan na zborovanju v Čankarjevem domu spregovoril v imenu vseh slovenskih rudarjev. Izrekel je ogorčenje nad političnimi in državnimi telesi, ki nikakor ne najdejo načina kako rešiti probleme. V imenu rudarjev je obsodil politiko, ki podžiga nacionalno nestrpnost, ki ogroža temelje avnojski Jugoslaviji.
Vsi pa si želimo, da bi se razmere na Kosovu umirile, želimo si, da bi znali prisluhniti drug drugemu in da bi z dobro voljo in politično treznostjo našli ustrezno trajno rešitev. Ta pa je možna samo v strpnem, spoštljivem in umnem urejanju razmer. Ne na silo in s silo. V to smo prepričani in to smo številni Velenjčani, tudi potrdili v ponedeljek in torek s podpisom izjave proti uvedbi izrednega stanja na Kosovu, za mir in sožitje. Tako smo pokazali vso človeškost tudi v vseh drugih velenjskih kolektivih, v vseh velenjskih krajevnih skupnostih. Tako smo ponovno potrdili, da si ne želimo izrednih ukrepov, ampak zmago razuma, miru, sodelovanja.
(mkp)
Protest
Izvršni odbor Predsedstva OK SZDL je na svoji redni seji obravnaval več pobud za oceno obiska predsednika Ali Ham-neia v Jugoslaviji. Ob tem je IO zavzel stališče, da se pošlje Predsedstvu SFRJ sledeče protestno pismo: PREDSEDSTVU SFRJ!
Izvršni odbor Predsedstva OK SZDL protestira, ker ob obisku predsednika Islamske republike Irana Ali Hamneia niste obsodili javnega naročila umora, s katerim je iranski voditelj Ho-meini obsodil na smrt pisatelja Salmana Rushdieja in založnike njegove knjige Satanski stihi.
Protestiramo, ker je to v nasprotju z vrednotami civilne družbe in humanizma, ker je to državni terorizem, ki smo ga v naši družbi vsaj deklarativno že zdavnaj obsodili. Pozivamo vas, da naročilo umora vsaj naknadno javno obsodite, svoje ravnanje pa javno pojasnite.
Varstvo človekovih pravic
Mi smo za mode! „
3. marca ustanovitev pododbora
V teh dneh dogodki, ki se zgrinjajo nad našo deželo mejijo na politično brezumje, moralni razkroj vsega človeškega in nas za-grinjajo v temo, ki ji ni videti konca. Le brezmočno lahko opazujemo umiranje rudarjev, divja-
nje strasti in teptanje človeškega dostojanstva in njegovih naravnih pravic, zato je vsaka iskra človečnosti in odločenosti za drugačno podobo naše družbe, kot se nam kaže danes, še kako pomembna.
REŠIVI0, KAR SE REŠITI DA/
rrnn.
Ženska
Clara Zetkin, nemška revolu-cionarka, ki je od leta 1890 vodila žensko delavsko gibanje v Nemčiji in leta 1910 v Koben-havnu na mednarodni konferenci žensk predlagala 8. marec za dan žena — delavk, gotovo ni slutila, kako se bo ta dan ponekod sprevrgel v vse kaj drugega kot naj bi bil. Ponekod bi ga lahko kar preimenovali, recimo v dan cvetličarjev in dan polnih gostiln. Čeprav je do tega znamenitega dne še nekaj dni, prav nič ne dvomim, da bo kaj drugačen kot so bili prejšnji. Če se motim, mi je zmota tokrat v veselje.
Seveda bi bilo ženska gibanja, ženska vprašanja danes enačiti s tistimi iz časa, ko je razvoj industrije potegnil žensko tudi na delo v tovarno, ven iz družine, nesmiselno. Neenakopraven položaj žensk je bil pogojen s strukturo razredne
družbe in edina pot ženske za dosego enakopravnosti je bila vključitev v revolucionarno delavsko gibanje. Ne pa morda v kakšne feministično nastrojene organizacije, ki so zahtevale boj vseh žensk proti moškim, ki naj bi nosili glavno krivdo za neenakopravnost ženske ne glede na razredno pripadnost.
Ženska v naši družbi? Enakopravna, vsaj deklarativno.
Naša tema
Pa drugače? Kje se pojavlja? Kako se pojavlja in kdaj se pojavlja? Takrat, ko doma po osemurnem delavniku — zaposlena skoraj mora biti, če hoče, da bo družina dostojno živela — doma opravi še vsa »ženska« opravila? Pojavlja se, največkrat, v organih in organizacijah, ki imajo »socialni« pri-dah, v poklicih, ki niso absolutno rezervirani za moške. Sicer
pa največkrat za kakšno veliko uveljavljanje niti nima časa, marsikdaj pa tudi moči ne.
Če to žensko ob dnevu žena, pa samo na ta dan, poneumljajo še z velikimi besedami, ji prinesejo največji šopek najdražjih rož in ji ob tem podarijo še kak drag parfum in s tem opravijo za vse?
Marsikatera ženska, ki je še lani nemočno opazovala, kaj vse se na ta dan dogaja, je letos lahko vsaj malo vesela. Pobud, da denar namenjen puhlim darilom, namenimo za nakup inkubatorjev, za zdravljene otrok obolelih za rakom in za veliko drugih humanitarnih akcij, je vesela. Ta denar bo naložen tako, kot si marsikatera ženska v naši družbi želi. Tja, kjer ji bo nekoč, če bo morala deliti usodo tistih, ki jo doživljajo že danes, vsaj malo lažje zato, ker je ženska.
8. marec pa je lahko morda prav tako lep in svečan ob šopku teloha.
. (mpk )
Varstvo človekovih pravic je prav zato v tej družbi središčna točka od katere se lahko začenjajo vse druge gospodarske in politične reforme, ki so že postale geslo in program prav vseh, tudi tistih, ki so nam v zadnjem času pokazali pravi obraz »najnaprednejše in najhumanejše vseh družb«. Vendar je jasno, in morda so prav dnevi v jami Stari trg to dejstvo najbolj grozljivo dokazali, da ostajajo gesla o prenovi v marsičem le prazne besede in dokazujejo nemoč ali ignoranco vladajočih struktur pri nas.
Ostaja nam tako le izbira med nemočnim opazovanjem in sprejemanjem dogajanja ali pa samo-organiziranje, ki vendarle daje upanje, da bo mogoče v tej deželi živeti tudi drugače. Tisti, ki mislite da je mogoče kaj storiti in tisti ki ste v burnih mesecih leta 1988 že podprli Odbor za varstvo človekovih pravic pridite v petek 3. marca ob 19. uri v domu kulture v Titovem Velenju, kjer bomo ustanovili Pododbor za varstvo človekovih pravic v Titovem Velenju. Iniciativni odbor, razen varovanja in zavzemanja za varstvo človekovih pravic v našem lastnem okolju in povsod kjer je to potrebno, nima formuliranega programa delovanja. Če boste sodili da je to potrebno bomo program demokratično sprejeli na ustanovnem sestanku. Podpiramo pa program in akcije Odbora za varstvo človekovih pravic v Ljubljani.
Za iniciativni odbor Jože Hudales
2. stran naš čas
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
2. marca 1989
Celjsko območje
Pomanjkljivosti onesnažujejo zrak
V Celju so dolgo nekateri kot izgovore sprejemali poročila o tem, da razen industrije tudi mnoga druga kurišča po stano"-vanjskih hišah in poslovnih prostorih močno onesnažujejo ozračje. Natančnejše meritve so to še bolj potrdile. Zato so v Celju že tudi izdali knjižico o pravilnem kurjenju v pečeh, saj je od tega v veliki meri odvisno, koliko škodljivih snovi bo šlo skozi
dimnike v ozračje. To je tembolj potrebno, saj zaradi spremenjenih razmer v Celju ne morejo dosledno spoštovati sklepa o tem, na katerih delih mesta je dovoljeno kuriti s premogom, kjer pa le z lahkimi olji ali plinom.
To tudi meritve na napravah, kjer so uporabljali plin ali olje, ki so jih opravili delavci celjskega Dimnikarstva, so pokazale, da imajo mnogi tudi te naprave sla-
bo urejene. Zaradi slabo nastavljenih naprav je veliko večja poraba goriva, seveda pa tudi večje onesnaževanje ozračja. Zazdaj so pregledali le vse večje družbene kotlovnice, radi pa bi tudi zasebna kurišča. Meritve so pokazale, da tudi v večjih družbenih kotlovnicah le slabo pazijo na pravilno kurjenje, pa tako preseneča ugotovitev, da prihaja veliko nesnage prav iz kurišča celjske občine, pa »rdeče hiše« -sedeža celjskih družbenopolitičnih organizacij in bolnišnice.
Kurjenje v tej zdravstveni ustanovi je še posebno problematično, saj tu pokurijo dnevno tudi okoli dve toni plastike in drugih odpadnih snovi iz bolnišnice. Za sežiganje tega bi potrebovali peč z veliko večjo močjo, saj bi tako prihajalo iz dimnika manj škod-
ljivih snovi. Mnogi opozarjajo, da je to, kar zdaj izhaja skupaj z dimom, za okolico zelo nevarno.
Zato jim tudi ni dovolj sklep, da bodo to pomanjkljivost poskušali čimprej odpraviti; ampak jo je treba odpraviti takoj.
Ob tem ko so delavci Dimnikarstva organizacijam, kjer so ugotovili pomanjkljivosti, postavili rok, da napake odpravijo, je pa tudi res, da so tudi organizacije, ki take meritve odklanjajo.
Za to gotovo ne bi smel biti glavni vzrok tisti, zaradi katerega se za meritve zazdaj še ne odločajo zasebniki plačilo ,84 tisočakov. Z odpravo napake namreč ne prispevajo le k čistejšemu zraku, ampak je precejšen tudi prihranek goriva.
(-/k)
Emona ekspres-
•Sa vinjsko-Šaleška na veza -
Vi — za, mi — proti!
Pravijo, da je vrag dokončno vzel šalo. Pa mislile, da je lo res, da niso ludi nekatere resne napovedi spet le neke vrste šala. V velenjskem ožjem okolju bi kdo pomislil na resne napovedi, »da vremena bodo Velenjčanom se zjasnila«, v malo širšem, da bomo res prilezli na zeleno vejo . . . Vsi skupaj pa ne vemo. kako je z vragom in šalo glede uvajanja viz. Nam je že laiiko reči: vi kar bodite za. ampak mi smo lahko proti. Pa pri tem pomislimo na neuspešno uvajanje nekaterih 'naših lakoimenovanih viz.
Saj. se še spomnile, še ni daleč čas. ko so nekateri terjali domala vize za prehod ljudi iz enega območja v drugo, iz ene občine v drugo. Razlika je v tem, da je šlo v teh primerih res bolj ali manj za »kader«. Celjani so črno in še kako huje gledali, če je njihov »kader« želel v Ljubljano.
No potem ob razvoju velenjske občine in pa konjiške. Ljubljana ni bila več edino območje, kjer bi bilo treba uvesti zapore. Seveda pa je v teh primerih šlo za prav obratno akcijo: »vize« so želeli
listi, kjer so se bali takega odliva. ne pa listi, kamor je bil usmerjen.
Pa so bili — in ponekod so tudi še — primeri tudi takih zahtev. V enem razvijajočih krajih na Celjskem so ostro okrcali delovno organizacijo, ki je želela gradili stanovanjski blok, v katerega bi naselila delavce »od drugod«. V enem drugem občinskem središču so glasno postavili vprašanje, kdo se bo vselil v blok. ki ga nameravajo zgraditi: domačini ali tisti »od zunaj«. V
neki delovni organizaciji so ob razširitvi proizvodnje terjali jasne odgovore na vprašanje, od kod bodo dobili delavce: iz lastnega okolja, ali iz »tujine«. Podobnih primerov je še več.
Res je sicer, da v teh primerih ne gre za uvajanje pravih vizumov, nekaj v tej smeri pa vseeno smrdi. Niti dejstvo, da vse to sodi le k varovanju našega okolja, ne vzdrži. Saj se na enako zgo-varjajo tudi tam. kjer nam zdaj »ponujajo« to sodobno civilizacijsko zaporo. Kot mejnik: tukaj je Evropa, vse ostalo je za kot pravo nasprotje »v/J' za v/s> nas«.
(frk)
Delavke Gorenja za cardiograf
Zdravstveni center Velenje, tozd Splošno zdravstvo Velenje, je s pomočjo žena Gorenja, katere so se pred dvema letoma odpovedale na-geljčku ob dnevu žena in so tovrstna sredstva odstopile Zdravstvenemu centru, ki je nabavil sodobni aparat Cardiograf v vrednosti 38.729.000 din.
S pomočjo aparata lahko z natančnostjo že v zgodnji nosečnosti grafično registriramo vsako najmanjšo napetost, krč — popadek materničnega mišičja. Tako lahko pri ženi, ki pride na pregled z raznimi bole-
činami v trebuhu, v zgodnji nosečnosti ugotovimo, ali gre za grozeči splav, prezgodnji porod, ali kako drugo obolenje. S preiskavo že po polurni meritvi v dispanzerju za žene lahko dgotovimo, ali ženi oziroma plodu grozi kakšna nevarnost ali ne.	t
Zdravstveni cener Velenje, tozd Splošno zdravstvo Velenje, se naji-skreneje in najtopleje zahvaljuje vsem ženam, ki združujejo svoje delo v Gorenju za pomoč, ki so jo izkazale s finančno podporo pri nakupu Cardiografa.
Vsem delavkam Gorenja ob dnevu žena iskreno čestitamo in jim želimo še veliko delovnih uspehov.
Odprto pismo izvršnemu svetu
SR Slovenije
S skrbjo spremljamo aktivnosti o iskanju lokacije za jedrsko odlagališče. Iz materiala za sejo družbenega sveta smo razbrali, da je še vedno aktualnih pet lokacij, katere so napovedovala in o njih ugibala sredstva javnega obveščanja. Med njimi so po njihovi napovedi kar štiri v naši bli-
Zato vse odgovorne organe in strokovna telesa še enkrat opozarjamo, da ne bomo dopustili te lokacije v sami občini ali njeni bližini!
UTEMELJITEV
Na naših tleh že imamo izvor sevanja zaradi radioaktivnega pepela, kar potrjujejo tudi strokovnjaki NEK v svojem gradivu Radioaktivni odpadki. Prah skozi dimnike TEŠ je onesnažil širše območje, ne samo okolje deponije pepela. Naša pitna voda je bolj radioaktivna kot jezerska voda, kamor odlagajo pepel. Večina novejših stavb je iz EFE opeke, kar povzroča dodatna sevanja. Posledice teh sevanj se ka-
žejo v strahotnem porastu rizi-čnih nosečnosti, prekinitev nosečnosti, telesni in duševni prizadetosti otrok, umiranju za rakom. Niti mesto samo ni izvzeto, čeprav koncentracije SO2 nad njim niso tako Visoke. Zato ne bomo dovolili virov dodatnih sevanj: ne zaradi odlagališča in ne zaradi prevoza odpadkov skozi naša naselja.
Naša območja so tudi gosto naseljena. Sredi gozdov se nahajajo hribovske kmetije. Na njihovih tleh pa je tudi veliko delavskih domov, ki niso več našli prostora v degradirani dolini, kjer nastajajo jezera in ugreznine zaradi izkopavanja premoga . ..
Dovolj izgnancev je povzročil rudnik, zaradi katerega se potapljajo cele vasi. Ne bomo bežali še zaradi jedrskega odlagališča, ne bomo pristali na okolje, katerega se bo vsak izogibal. Naši otroci so se rodili v tej dolini, zato jim želimo ustvariti pogoje, da bodo tu tudi ostali, da ne bodo okušali grenkega kruha prise-
ljencev v kateremkoli drugem kraju.
Proti lokaciji na naših tleh imamo še druge argumente, ki jih tudi navaja Zvezni zakon o sevanjih: Skozi našo občino poteka prelomnica, kar potrjuje topel izvir Topolšica. Se toplejšo vodo pa so našli v Lajšah, kar potrjuje aktivnost preloma. Naša občina je bogata z izviri pitne vode. V njej ni pobočja kjer ne bi izvirali studenci. Tako smo preko njih povezani s skoraj polovico Jugoslavije, po kateri teče reka Sava, kamor se iztekajo naše vode.
Naša dolina je najbolj degradirana v Sloveniji. Čutimo se žrtvovane za naš razvoj. Ostali predeli Slovenije dobivajo od nas čisto energijo, mi pa uničujemo svoje zdravje in sredstva za pre-
živetje v skrajno prizadetem okolju. Sedaj, ko smo začeli z njegovo sanacijo, pa bi nam bil vsiljen nov vir onesnaženja, ki bi prizadel okolje za stoletja in tisočletja.
Še enkrat spominjamo na opredelitev občanov na shodu do jedrskega odlagališča na naših tleh. Zato obnavljamo njegovo sporočilo: če bo potrebno, bomo poiskali vsako pot, ki nas bo obvarovala pred tako zahtevo dodatne žrtve za našo širšo družbo.
Edino sprejemljivo rešitev tega problema smo že nekajkrat posredovali različnim organom, tudi skupščini SRS.
Predsednica društva: Marija Šavor
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965: od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 2.000 izvodov. Mesečna naročnina 7.150 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 21.450 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 36.450 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.	'
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Kako je
policija
rešila ohcet?
Zadnjič mi je zmanjkalo prostora, da bi vam povedal, kako so v Ljubljani ustanavljali socialdemokratsko stranko (oprostite — zvezo), ki je krasen zgled svobode političnega združevanja pri nas. Znameniti lider slovenskih socialdemokratov France Tomšič pa zagotovo žrtev velike Smoletove frontovske marele, kamor se — hočeš, nočeš — zatekajo vsi, ki jih enopartijski sistem hudo dolgočasi. Saj je tudi res dolgočasen, pa še neučinkovit!
Najprej so socialdemokrati zelo glasno povedali, da marele ne potfebujejo, pa četudi bi zaradi tega bili mokri. Baje je Tomšič rekel dobesedno (ali pa so to le grda natolcevanja): »Mi nimamo nič proti SZDL in je tudi ne nameravamo nikoli prepovedati!« S tem je zagotovo hotel reči, da je naša široka fronta lahko tudi stranka, ali kar pač hoče biti, ampak naj bo toliko demokratična in tudi drugim pusti svobodo. Na fronti niso bili takšnega mnenja in so to tudi povedali, potem, ko se socialdemokrati niso odzvali na snubljenja in so rekli, da iz te poroke ne bo ohceti. So rekli na vrhu fronte, da poroka bo — s slavjem ali pa brez njega, ker tako pravi zakon, ali z drugimi besedami: socialdemokrati lahko delujejo samo »skozi« SZDL, mimo pa le kot gasilsko društvo.
Pa se naši novi demokrati niso dali: natisnili so lepa vabila na poroko brez neveste in celo na plakate zapisali, da bodo svobodni. Stvar je postala dramatična, ko so ob svitu ustanovnega zbora socialdemokratov, izginili plakati z lepo vrtnico kot zaščitnim znakom nove politične zveze in zvezde. Oblast je tako ukazala, ker je na lepakih pisalo, da bo zveza delovala izven SZDL. To pa je po zakonu iz leta 1973 prepovedano, čeprav je v istem tednu naš zvezni mladinski predsednik Branko Greganovič javno razglašal, da smo celo v časih po vojni imeli bolj demokratično zakonodajo, ki je zagotavljala svobodo političnega združevanja. Zakon je sicer kmalu mrknil. a na hrvaškem je neka majhna stranka obstojala celo do leta 1966, ker je oblast preprosto nanjo pozabila, spregledala pa je tudi, da ta zadnja stranka pri nas izdaja celo svoj časopis. Stranka ni bila ukinjena, ampak se je sa-morazpustila, ker je baje bankrotirala.
Tudi brez plakatov bo šlo, so si rekli nastajajoči socialdemokrati, pa so se ušteli, ker pri nas v takšnih primerih politiko še vedno kroji policija. In so Franceta Tomšiča organi poklicali na po-
Piše: VINKO VASLE
govor »na zapisnik«, kjer so mui jasno povedali, da zagreti potencialni kandidati nove zveze ne bodo mogli v Cankarjev dom, če pa bi to kljub vsemu poskušali, so tudi drugačna sredstva. Katera niso na glas povedali, a se ve, da bi jih policija po potrebi našla. Potem so naši socialdemokrati nekaj ur pred ustanovitvijo pod težo »argumentov« klonili in na policijo sporočili, da so se poboljšali in da bodo za silo oženili SZDL. Potem so se ustanovili, še nevesta jih je prišla pozdravit, čeprav bo to slab zakon in se bosta zakonca po sili zagotovo grdo gledala. Jaz ob tem ne razumem le nečesa: ve se, da smo vsi državljani člani SZDL že takrat, ko se rodimo, ve se tudi, da so zlobneži pred časom ugotovili, da ne fronta in ne partija nista uradno registrirani (Matevž Krivic je že pred leti hudobno razglasil, da sta torej ilegalni organizaciji), za članstvo v sindikatih nas ni nikoli nihče vprašal ... A bo tudi v teh primerih policija kaj rekla, ali pa bo še naprej tiho? Če mene kaj vprašate, bo tiho.
Smo pa novinarji in delegati prejšnji teden v slovenski skupščini slišali hude vojaške tajne in smo morali podpisati, da bomo molčali. Gre za štiri besedice iz tajnega vojaškega dokumenta, zaradi katerega so pred vojaškim sodiščem obsodili znamenito četverico. Ampak, nisem hotel pisati o tem, povedal bi vam le rad, da se je slovenska vlada nekaterim delegatom hudo zamerila, ker je dva dni pred razpravo o poročilu posebne delegatske skupine (ki raziskuje ozadje in politične posledice ljubljanskega procesa) sprejela svoja stališča, v katerih dokazuje, da so podzakonski akti več vredni kot zakon in ustava. Najhuje, kar se je naši vladi ob tem primerilo pa je, da je bila hudo nerodna in je v svoje stališče (ki je bilo javno!) zapisala tiste štiri nesrečne besede in zraven še en člen iz zaupnega vojaškega dokumenta. Upajmo, da bo vojaško sodišče usmiljeno in prizadnesljivo, ker mi vlado potrebujemo in bi le težko vladala, če bi jo spravili v Dob, kamor naj bi prvega marca odšel Janez Janša. Tam je namreč zapor.
Da pa bi se naš teden burno končal, smo v četrtek dobili nekakšno ustavno koalicijo, ki nam bo pisala novo slovensko ustavo. Saj je že Cankar rekel, da si bo narod pisal ustavo sam in so vse naše zveze, pa pisatelji, mladinci in Bavčarjev odbor sklenili, da bo tako in nič drugače — pa četudi bi potem imeli dve ustavi. Kaj bo na to rekla republiška ustavna komisija (ki jo je pred časom protestno zapustil pesnik Tone Pavček) še ne vemo. Bo tudi ona poklicala na pomoč policijo, ali pa bo vse elegantno rešil frontovski predsednik Jože in še enkrat obljubil, da se bo lastnoročno obesil? Nekateri pravijo, da mu nič kaj ne zaupajo, ker je Slovencem baje še od zveznih ustavnih sprememb dolžan eno obešanje, proti čemur odločno protestiram, ker sem zagovornik odprave smrtne kazni. Navsezadnje je že zdajšnja republiška ustavna komisija iz predloga nove slovenske ustave smrtno kazen črtala . ..
Šli som o po n/a s/
pori V
PZ.IHODNO$r, PA ČEPRAV P06tNET£ OD LACOTE!
%
N
S
V)
o
H
-C
až
radio velenje
društvo gradbenih inženirjev in tehnikov velenje
C) s man HASANPAŠIC
petek, 10. marca 1989
javna radijska oddaja
od 16.30 do 17.OO ure
kulturni dom
predavanje in demonstracija ob IX.OO uri
predprodaja kart eno uro pred prireditvijo
Občinski svet ZSS Mozirje	Medobčinska organizacija slušno prizadetih
Morajo najboljši res oditi? Po knjige v društvo
Po sklenjenih temel jnih kandidacijskih konferencah so se občinski svet in osnovne organizacije zveze sindikatov občine Mozirje delovno vključili v obravnavo zakl jučnih računov. Akcija bo zaključena ta teden, občinski svet zveze sindikatov pa je osnovne organizacije pozval, naj se pri obravnavi posvetijo nekaterim ključnim vprašanjem sedanjega in bodočega dela. Tako veliko pozornosti namenjajo uresničevanju prodornih programov in razbremenjevanju dohodka z zmanjševanjem tistih obveznosti, ki so odvisne tudi od notranjih ukrepov. Pomembno je tudi vprašanje zagotavljanja socialne varnosti delavcev. Razpravo o predlogu nove sindikalne liste naj bi v republiki sicer sklenili do konca maja, v mozirski občini pa so se teh aktivnosti lotili že sedaj, saj želijo, da bi se s predlogom liste seznanili prav vsi delavci, obenem pa želijo preveriti
Združeno delo mozirske občine za letos načrtuje za 2,3 odstotka več zaposlenih. Na skupnosti za zaposlovanje menijo, da je to prevelik odstotek, ker pomeni ekstenzivno zaposlovanje. Najbolj sprejemljiva bi bila ničelna rast kar pomeni, da naj bi se zaposlilo toliko novih delavcev, kolikor bo izpraznjenih delovnih mest. Trenutno so v mozirski občini sto trije nezaposleni.
Brezplačno preverjanje znanja
Svet za preventivo in vzgojo v cestfflem prometu in združenje šoferrjev in avtomehanikov Mozirje bosta v marcu pripravila preverjanje znanja cestno-pro-metni/h predpisov za vse voznike
tudi mnenja delavcev o novem zakonu o podjetjih in o drugih zakonskih spremembah in novostih.
Ključna naloga sindikalne organizacije v tem obdobju je seveda njena celovita prenova. Javna razprava o tezah te prenove bo sklenjena junija, ne glede na ta rok pa so v mozirski občini že pripravili predloge za prenovo v svojem lastnem okolju. Aktivnosti že potekajo, največ dela pa naj bi imela komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja pri občinskem svetu. Zagotoviti mora večjo učinkovitost sindikata, delovanje občinskega sveta dejansko približati osnovnim organizacijam, predvsem prisluhniti delavcem in uveljaviti manj političen, pa bolj delavski sindikat. Prav zaradi tega so preverili delovanje občinskega sveta in njegovih organov ter pri tem ugotovili, da bodo morali nekatere sveta in komisije ukiniti ter
vozil na motorni pogon. V učilnici avto — šole v mozirskem gasilskem domu bodo anonimna in brezplačna preverjanja vsak četrtek od 15. do 19. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure. Tudi to preverjanje sodi v akcijo za 10 odstotkov manj nesreč, katerega geslo je tudi »Več znanja — manj nesreč«. Ob tem velja seveda reči, da je vsak strah pred »neznanjem« seveda povsem odveč, predvsem zase je treba preveriti poznavanje predpisov in ga še dopolniti.
Iščejo rejniške družine
V mozirski občini v zadnjem obdobju namenjajo vse več pozornosti rejništvu. Precej potrebnih nalog so že pripravili, med drugim tudi prvo srečanje rejnic
njihove naloge prenesti v redno delo predsedstva, če želijo zagotoviti večjo učinkovitost, nekatere pa kadrovsko okrepiti. Tudi kadrovske zamenjave in spremembe bodo nujne, saj so prav kadri prvi pogoj za uspešno prenovo sindikalne organizacije. V mozirski občini so prepričani, da so statutarna določila nepravična in neživljenjska. Zakaj namreč morajo zaradi teh določil in formalnosti menjavati najboljše sindikalne aktiviste po preteku mandata? S tem, ko zaradi formalnosti izgubljajo ljudi, ki so si pridobili zaupanje delavcev, delajo medvedjo uslugo kadrovski krepitvi sindikalne organizacije in njeni prenovi. Komur delavci zaupajo naj dela naprej, ne glede na statut, odklanjanja funkcij in nalog je že tako preveč. K prenovi mora torej soditi tudi sprememba statutarnih določil.
j- P-
in rejnikov, ki je navrglo kup izkušenj, sedaj pa center za socialno delo občine Mozirje vabi k sodelovanju nove družine. Družine seveda, ki bi bile pripravljene sprejeti v svoje okrilje otroka, ki je zaradi kakršnihkoli razlogov prikrajšan za topel dom in normalno družinsko življenje.
V Novi Štifti prenovili trgovino
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga se je v minulih letih temeljito lotila obnavljanja in posodabljanja svoje trgovske mreže po vsej dolini. Tako sedaj nima več nobene klasične in s tem zastarele trgovine, saj so pred nedavnim v samopostrežno trgovino preuredili še zadnjo klasično v Novi Štifti. Za krajane je to lepa pridobitev, zadovoljni so z urejenostjo in založenostjo, saj poleg hrane lahko v njej kupijo tudi tekstil, male gospodinjske aparate, gnojila, krmila in do-dobno.	J■ P
izboljšanje razmer v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu.
Ponujene rešitve ne prinašajo nič novega in nobenih sprememb. Vse skupaj me spominja na pokvarjeno ploščo ki se vrti že nekaj let.
Bil bi sicer vesel, da se motim.
In še en argument ponujam. Program ni nastal na osnovi pristnega interesa vseh, ki v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu tako ali drugače sodelujejo, ampak na osnovi sklepa skupščin izpred leta dni, ko je sprejemala ukrep družbenega varstva v DSSS SIS gospodarskih dejavnosti.
Objektivno je tudi dejstvo, da večini obstoječe stanje ustreza. Zakaj bi ga torej spreminjali, ko lepotni popravki niso boleča operacija.
Da ne bom samo kritičen, bom tudi konstruktiven.
Če iščemo rešitve za izboljšanje razmer v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu, jih moramo iskati v radikalno spremenjenem družbenoekonomskem odnosu. To pomeni, da moramo proračunski sistem odnosov zamenjati z odnosi, ki jim pravimo trg in tržne zakonitosti. Sprememba tega osnovnega produkcijskega odnosa bo spremenila tudi organiziranost in večina obstoječih slabosti bo odpadla.
Z ustavnimi spremembami in opredelitvijo za gospodarsko reformo, smo se odločili za tržno gospodarstvo in to v vseh njegovih^ segmentih. Res je, da vrsta veljavne zakonodaje onemogoča korenite zasuke. Res pa je tudi,
Delo medobčinske organizacije slušno prizadetih občin Mozirje in Velenje je v glavnem usmerjeno v skrb slušno prizadetih in pomoč pri njihovem vključevanju v delovno okolje in družbeno življenje. Delo je organizirano na različnih področjih, socialnem, izobraževalnem, telesno-kulturnem in kulturnem. Vseh naštetih in široko zastavljenih ciljev in programov pa v nobenem primeru ne bi mogli uresničiti brez prepotrebne pomoči. Še posebej jih veseli, da jim doslej, in prepričani so da bo tako tudi naprej, ni nihče odrekel sodelovanja ali pomoči pri organizaciji predavanj, kulturnih in športnih prireditev in podobnega.
Letos so se pri medobčinski organizaciji slušno prizadetih odločili še za eno novost. O tej je tajnica Darinka Meh povedala:
Loke pri Mozirju
Gradnja kolektorskega sistema od Nazarij do Mozirja in naprej do Lok bo kmalu sklenjena. V Lokah namreč pospešeno gradijo čistilno napravo. Sama na-
da bi v okviru obstoječe zakonodaje v tem trenutku lahko ponudili vrsto rešitev in korakov v smeri tržnega ravnanja v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu.
Kaj prinaša trg v stanovanjskem gospodarstvu?
Predvsem to, da stanovanje kot osnovna dobrina postane ekonomska kategorija in ne več socialna.
To pa pomeni:
1)	vsakdo je predvsem sam dolžan razreševati svoje stanovanjsko vprašanje,
2)	uporaba stanovanja^ ima svojo oceno, ki jo oblikuje predvsem trg. Ekonomska stanarina ni več tema samoupravnega dogovarjanja in tudi ne sindikalna zadeva,
3)	družbena stanovanjska gradnja se zreducira na solidarnostna stanovanja in kadrovska stanovanja v okviru investicij. Podjetja ne bodo več izločala sredstva iz čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo,
4)	s stanovanji upravljajo in gospodarijo lastniki. To pomeni, da ni več potrebe po interesnem organiziranju v SIS in skupnostih stanovalcev. Hišni sveti se ukvarjajo le z odnosi v hiši, ne pa z gospodarjenjem,
5)	strokovno upravljanje in vzdrževanje stanovanjskega fonda opravljajo lastniki ali pa ga dajejo na trgu najugodnejšemu ponudniku.
S tem odpade potreba po javnem podjetju za vzdrževanje stanovanjskega fonda in posebni delovni skupnosti, (cca 10% stanarine v obstoječem sistemu se porabi za stroške upravljanja),
6)	interes podjetij bo, da stanovanja prodajo stanovalcem in to po takih pogojih, da bo zanimivo tudi za stanovalce,
7)	naloge socionalnega varstva (subvencioniranje in solidarnostna stanovanja) preidejo iz SIS v center za socialno delo oz. samoupravni sklad.
Podobno kot na stanovanjskem področju se z uvajanjem tr-
»V letošnjem letu želimo večjo skrb posvetiti izpopolnjevanju
branja med našimi člani, saj je ravno pisana beseda tista, ki je za invalide sluha in govora dostopna brez omejitev. Z branjem si bogatimo besedni zaklad, ki je ravno pri slušno prizadetih žal pogosto zelo skromen. Z delavci velenjske
prava je že postavljena, sedaj gradijo še zadrževalni bazen, ki je potreben zaradi mešanega sistema kanalizacije, saj se bodo vanj stekale odpadne in meteor-
ga spreminjajo tudi odnosi v komunalnem gospodarstvu.
Pa o videnju spreminjanja odnosov na tem področju kdaj drugič.
Morda se z mojim pisanjem marsikdo ne bo strinjal. Prav je tako. Le različnost pogledov lahko prispeva h kakovostni sintezi in rešitvi problemov. S pisanjem se oglašam predvsem zato ker na osnovi lastnih izkušenj ugotavljam, da je javen dialog učinko-
knjižnice smo se dogovorili za skupno akcijo, s katero bomo našim članom omogočili, da" si bodo lahko knjige izposojali kar v društvu. Knjižničarke nam bodo pomagale tudi pri izboru primerne literature za naše člane.«
Med pomembnejše dejavnosti slušno prizadetih sodi tudi šport. Zlasti zato, ker je to področje na katerem lahko slušno prizadeti dosegajo enako dobre rezultate kot drugi. Ti športniki so se tudi letos odlično izkazali. Na republiškem prvenstvu v veleslalomu slušno prizadetih, ki je bilo II. februarja v Mariboru, je Martin Vršnik zasedel odlično prvo mesto, Igor Mežnar je bil tretji, Peter Vršnik peti in Damjan Bukovec sedmi.
Zapišimo še, da bo v Titovem Velenju 18. marca republiško prvenstvo v šahu za slušno prizadete. Organizator omenjenega prvenstva bo medobčinska organizacija slušno prizadetih občin Mozirje in Velenje, pomagali pa jim bodo člani Šaleškega šahovskega društva in ZTKO občine Velenje.
B. Mugerle
ne vode. Čistilna naprava bo dokončno zgrajena v mesecu dni, temelji pa na »bio — disk« sistemu. V tem obdobju bodo postavili dve enoti tega sistema, njegova prednost pa je v tem, da ga lahko po potrebi dograjujejo.
Sistem naj bi namenu izročili septembra ob prazniku občine Mozirje, do takrat pa dela seveda ne bo zmanjkalo. Najprej bodo na kolektor priključili odpadne vode iz gospodarstva, ki se sedaj še stekajo v Savinjo, nato pa bodo na vrsti še priključitve ostale kanalizacije. Glavna naloga bo poslej zagotovo nadaljnji razvoj sekundarne kanalizacije. In-vestitorske posle vodi Komunala Mozirje, investitorji pa so Območna vodna skupnost, referendumski program in v manjši meri krajevni skupnosti Nazarje in Mozirje.
J. P.
vitejši od kupa sestankov kadar želimo spreminjati razmere.
Pa še to. Morda bo kdo rekel, da ne živim v tem času, ko se zavzemam za ekonomske stanarine in odkup družbenih stanovanj. Večina ljudi namreč nima denarja niti za preživetje. Vendar rešitve so. Tudi delo mora dobiti v tržnem gospodarstvu svojo ceno. Pa tudi o tem v naslednjem pisanju.
Silvester Koprivnikar
• v
Program za uresničevanje smernic za izboljšanje razmer v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu
Zapleten naslov? Povzel sem ga iz gradiva skupščine občine Velenje za zasedanje dne 23. 2. 1989.
IKaj prinaša program? Verjetno je cilj dokumenta, stališč, mnenj in opierativnih nalog, ki so v njem zapisane, izboljšati razmere v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu. Pričakovati je tudi da bo skupščina ob tem sprejela:......... program je dobra osnova
za.
ve .
se dopolni
Je pričakovati izboljšanje razmer?
Ošabno ocenjujem da ne. Svojo trditev bom argumentiral.
Striinjam se z oceno, da je na stanovanjskem in komunalnem področju v občini Velenje, tako kot povsod, vrsta slabosti in konfliiktov, ter da je treba obstoječe oidnose korenito spremeniti. Cilj sprememb mora biti učinkovito gospodarjenje v tem delu družbiene reprodukcije in zajezitev piropadanja stanovanjskega in komunalnega fonda.
Slalbosti izvirajo iz dveh osnovnih vzirokov. Slabosti ne bom našteval, ker se z njimi srečujemo vsak clian.
Prvii in osnovni vzrok so obstoječi d ružbenoekonomski odnosi v staniovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Na tem mestu jih ne borm razčlenjeval. Njihova osnovna! značilnost je ta, da so po svoji v/sebini proračunski. To pomeni, da zagotavljajo vsem, ki v tem pirocesu reprodukcije sodelujejo,, dohodek oz. podcenjene dobrime, ne glede na dejanske vložke: ali rezultate dela. Vsi nastali sltroški se proračunsko pokrivajo. Ob tem pa nam na drugi strani fond propada.
Drujgi razlog, ki je pogojen s prvim,, je obstoječa organiziranost. Neučinkovita in neustrezna organiziranost se kaže v tem, da so nakoge, pristojnosti in formal-
pripombami iz razpra-
no tudi odgovornosti, razdeljene na ogromno število subjektov (Vekos, SIS, organi SIS, uporabniki, druge izvajalske DO, upravni organi, skupnosti stanovalcev, lastniki stanovanj, podizva-jalci, skupnost stanovalcev, krajevne skupnosti, skupščina občine, IS .....)
Tako široka in razvejana organiziranost, ob nejasni delitvi dela in pristojnosti, vodi nujno k neučinkovitosti in visokim stroškom upravljanja stanovanjskega in komunalnega sklada. Teorija in praksa sta si enotni v tem, da so učinkoviti enostavni sistemi.
Če sta osnovna vzroka ta dva, ki sem jih opisal, in so vse ostale slabosti in pojavi njuna posledica je tudi jasno, da slabosti lahko odpravljamo le z odpravljanjem vzrokov.
Tu pa je argument mojeAtrdi-tve.
Predloženi program namreč ne posega v obstoječo organizacijo in družbenoekonomske odnose. Ukrepi so naravnani na odpravljanje posledic ne pa vzrokov. Bolnika zdravimo tako, da mu dajemo sredstva za znižanje temperature, ne zdravimo pa bolezen, ki je vzrok za temperaturo. Pri taki terapiji bolnik, ki ima težjo bolezen, umre.
Škoda je časa, ki se v zadnjih dnevih zapravlja na vrsti sestankov ob razpravi o programu za
Komunalna skupnost občine Velenje
Prednost čistilni napravi
Plan Komunalne skupnosti za letošnje leto je sprejet. Na področju individualne komunalne rabe (vodovod in kanalizacija) je prednost dana izgradnji 1. etape centralne čistilne naprave Šaleške doline. Za uresničitev te naloge bo potrebno zbrati dodatni prispevek in sicer 400 dinarjev za kubični meter odplak. Uvedba tega prispevka je posledica ukinjenega vira sredstev iz čistega dohodka organizacij združenega dela po zaključnem računu. Do uveljavitve prispevka pa bomo za uresničitev naloge koristili premostitvena sredstva iz programa naložb toplovoda.
Na področju vodovoda in kanalizacije individualne komunalne rabe bomo v letošnjem letu več kot 3 milijarde dinarjev namenili za vodovod Strmina. Z zajetjem tega potoka in prelivnih količin Mazejevega izvira se bo oskrba velenjskega vodovodnega sistema povečala za 20 litrov vode na sekundo — v suši, oziroma v normalnih pogojih poprečno za 40 litrov v sekundi. Na področju toplovoda pa bomo največ sredstev namenili nadaljevanju izgradnje vročevoda TEŠ— CEP in gradnji primarnega vročevoda za industrijsko cono REK —Stari jašek.
Program kolektivne komunalne rabe pa letos ne zagotavlja skorajda nobenih večjih obnovitev in rekonstrukcij, v njem so zajeta le najnujnejša dela — redna vzdrževanja cest, ulic, pločnikov, ploščadi, zelenih površin in vzdrževanje požarnega omrežja.
Tudi nadaljnji širitvi pokopališča in sanaciji odlagališča odpadkov je zagotovljeno nekaj sredstev, minimalno sicer, a toliko, da bomo začeta dela lahko nadaljevali. Tako okrnjen program je tudi posledica sprejete odločitve o razbremenitvi gospodarstva, gre za 15-odstotno znižanje prispevkov (iz 1,4-odstotne osnove bruto osebnih dohodkov na 1,19 odstotkov osnove BOD, ki je sprejeto za celo plansko leto).
Da pa je potreb in želja več kot jih je bilo mogoče uvrstiti v plan Komunalne skupnosti občine Velenje za letošnje leto dokazuje razprava na seji skupščine Komunalne skupnosti in pri-pembe delegatov: konferenca delegacij ERE se je recimo zavzela za ustrezno rešitev vodo-oskrbe Loma, KS Bele vode za sofinanciranje lokacijske dokumentacije za vodovod, delegacija VIZ-a in CSŠ za ureditev razsvetljave na Vodnikovi cesti, KS Šoštanj za toplifikacijo Koroške ceste, KS Plešice za vodovod, KS Konovo za ureditev kanalizacije, KS Pesje za sanacijo plazu v Podgorju, KS Škale za sofinanciranje kolektorja, gotovo pa vsega še nismo našteli. Na seji skupščine so sklenili, da bodo vse te predloge še pregledali na odboru za planiranje in ekonomsko politiko in jih, če se bo izkazalo za potrebno, in če bodo na voljo sredstva, med letom upoštevali. Nekateri od predlogov delegacij pa so v planu Komunalne skupnosti za letošnje leto že našli svoje mesto in finančni delež.
M. Krstič-Planinc
Po Zgornji Savinjski dolini
Sto trije nezaposleni
Čistilna naprava kmalu nared
4. stran naš čas
IZ DELOVNIH OKOLIJ
2. marca 1989
S četrtkovega zasedanja zborov občinske skupščine
Do konca tisočletja odpraviti pomanjkanje stanovanj
Predsedstvi OK SZDL in OS ZSS Velenje o stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu
Do višjega standarda po tržni poti ?
Precej burno razpravo je na nedavni skupni seji predsedstev Občinske konference socialistične zveze in Občinskega sindikalnega sveta sprožila obravnava operativnega programa za izboljšanje razmer v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu. Višja cena ne more biti cilj, je poudaril DRAGO SULEK, ciljje lahko samo ohranjanje in izboljšanje standarda na stanovanjskem in komunalnem področju. To pa lahko dosežemo z uveljavljanjem tržnih zakonitosti, z realno ceno.
Pod kakšnimi pogoji in s kakšnimi metodami? Nekaj jih je predsednik skupščine občine tudi naštel: z ureditvijo lastninskih odnosov v tem gospodarstvu, z diferenciacijo cen (ločiti normalno od prekomerne porabe), s pravočasnim urbanističnim načrtovanje, racionalizacijo delegatskega sistema, projektom nove socialne politike
brez katere tržnih zakonitosti ne bo mogoče uveljaviti in tudi s pripravo ljudi na večje spremembe na tem področju, katerih pozitivni učinki bodo vidni šele čez čas.
V razpravi je Ciril Grebenšek poudaril, daje edina racionalizacija v diferenciranih cenah, o čemer pa so v sindikatu govorili že pred dvema letoma; Alojz Saje je menil, da lahko kot sindikalist
» Razbremenitev« solidarnosti
Mozirska občina sodi med tiste, ki za delovanje družbenih dejavnosti prejema solidarnostna sredstva. Kako je z njimi vemo. Bolj razviti se hudujejo in menijo, da sami niso nič bolj razviti in bi radi ta sistem porušili, manj razviti pa tudi s temi sredstvi komajda spravljajo skupaj konec s koncem, ali pa še to ne. Za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo je tako občina Mozirje lani prejela 270 starih milijard.
K temu dodajmo še en podatek. Prav tako v lanskem letu je gospodarstvo občine Mozirje za nerazvite republike in avtonomno pokrajino Kosovo prispevalo — 270 milijard starih dinarjev. Račun se je torej izšel, gospodarstvenikom bi bila bolj všeč enačba povezana z razbremenitvijo, nemara pa še bolj tista, po kateri bi jih nehali razbremenjevati in jim omogočili normalno delo in poslovanje.
j.p.
Radmirje
Gasilci rešili nekdanjo šolo
Gasilstvo je bilo v svoji stoletni zgodovini vedno steber slovenstva in narodne zavesti, v številnih krajih so bili gasilci duša družabnega življenja, v številnih so še danes.
Zagotovo to velja za Radmirje in njihove gasilce. Od S50 krajanov jih je kar 210 včlanjenih v gasilsko društvo. Ob vseh uspehih, ki jih dosegajo pri strokovnem usposabljanju, pri krepitvi opremljenosti, na tekmovanjih in drugod, se lotevajo tudi drugih akcij. Eno med njimi velja posebej omeniti. Pred leti so se namreč lotili zelo zahtevne naloge — obnove poslopja nekdanje šole, ki je samevalo in žalostno propadalo. Pridno so delali in samo lani opravili 2.300 prostovoljnih delovnih ur, dosežek naporov pa je nov večnamenski objekt na katerega so lahko ponosni vsi krajani.
Res je, da morajo poskrbeti še za zunanjo ureditev in opremo, kar bodo zagotovo storili v najkrajšem času, pomembno je, da so rešili stavbo in kraju zagotovili prostore za kulturno, družabno in družbe-no-politično dejavnost.
J. P.
program podpre šele takrat, ko bo delavec zaslužil dovolj in se vprašal, po čem bomo računali porabo — po tem koliko kdo res porabi ali po tem, koliko izvajalec zaračuna; Vane Gošnik je izpostavil problem — češ, revalorizirana vrednost stanovanj in cena stanarine je odvisna od gradbene cene stanovanja, ta pa je zelo visoka. Jože Čas je prepričan, daje lahko stanarina ekonomska šele takrat, ko bo ekonomska tudi plača. Miran Ahtik je poudaril, da je lastništvo stanovanj pravzaprav zelo abstrakten pojem, da skupnosti stanovalcev nimajo prave možnosti gospodariti z njimi, ker so lastniki še vedno organizacije združenega dela. Janko Lukner vidi težavo v tem, da to, da so stanovanja družbena, pogosto pomeni, da niso od nikogar. Stanovanje zgradimo, potem pa nanje pozabimo, je dejal. Mira Videčnik je povedala, da so se direktorji sicer zavzeli za ekonomske stanarine, istočasno pa povedali, da bo težko zagotavljati sindikalno listo. Tone Hladin je opozoril na to, da je sedanja politika na področju stanovanjskega gospodarstva takšna, da pelje stanovanjski fond v propad, in da je danes v občini Velenje kar 350 stanovanj, ki niso več primerna za bivanje. Drago Blagus je menil, da bi bilo treba program razdeliti na dva dela srednjeročnega in dolgoročnega, pri čemer pa mora biti prisotna stroka. Franc Trebše je menil, da so v ekonomski stanarini zajete tudi postavke, ki so celo protiustavne. Kako naj trideset odstotkov uporabnikov stanovanj zbere še za solidarnost, se je vprašal. Aleksander Kneževič je prepričan, da mora priti najprej do spremembe vodenja, šele potem lahko pričakujemo rezultate. Martin Budna pa se je zavzel za dopolnitev programa z delovanjem hišne samouprave.
Predsedstvo sindikata je iz razprave potegnilo zaključek, da so cilji sicer dobri, z njimi popolnoma soglašajo, ne pa tudi s pristopom.
M. KRSTIČ - PLAN INC
Po občinski kandidacijski konferenci, v četrtek, je delegate čakal še zelo dolg dnevni red. Samo pred zborom združenega dela je bilo sedemnajst točk. Čas do nadaljevanja zasedanja po kandidacijski konferenci so izkoristili za seznanitev o usodi predlaganih amandmajev k spremembam dolgoročnega plana SR Slovenije (predlagali smo jih sedem, pet uveljavili, enega umaknili, z enim pa nismo uspeli), za seznanitev z uresničevanjem odloka od varstvu zraka in z delom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zlasti pa o ponovno oživljeni pobudi za uvedbo izvajanja tehničnih pregledov motornih vozil v Titovem Velenju
V rednem delu so delegati največ pozornosti namenili dvema vsebinsko bogatima točkama dnevnega reda — uresničevanju smernic za izboljšanje razmer v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu ter programu in aktivnostim pri izvajanju družbenega plana občine Velenje v letošnjem letu.
Glede prvega: v občini Velenje želimo in hočemo zaustaviti propadanje stanovanjskega sklada in obnoviti dotrajana stanovanja, do konca tisočletja pa postopoma odpraviti veliko pomanjkanje stanovanj in s tem odpreti tudi življenjsko perspektivo mladi generaciji. To je cilj, ki pa ga je moč doseči samo z uveljavitvijo realne cene stanarin in komunalne oskrbe. Ob tem pa pripraviti tudi projekt nove socialne politike, brez katere ekonomskih zakonitosti in tržnega ravnanja ni možno uveljaviti. Takšnemu uvodu je sledila razprava, v kateri so delegati zlasti spraševali, kaj pomeni 1,5 do 2 odstotna vrednost revaloriziranega stanovanjskega sklada do konca leta v stanarini, koliko to pravzaprav je, če jo primerjamo s poprečnim osebnim dohodkom, menili, da manjkajo v programu socialni kriteriji in izzvali sindikat, kaj on o tem meni. Predstavnik jim je pojasnil, da je sindikat cilje
podprl, ne pa tudi operativnega programa. Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor sta cilje in strategijo tega programa sprejela, enako je potem ravnal tudi zbor združenega dela s pripombo, da je treba upoštevati v njem ravnovesje ekonomskega in socialnega dela.
Rekli so:
Drago Šulek: predsednik velenjske občinske skupščine na zboru združenega dela ob obravnavi usmeritev na stanovanjskem in komunalnem področju: »Jaz lahko plačam več. Imam 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje za katerega plačujem 12 starih milijonov in vodo in ogravanje v neomejenih količinah, kar plačujem prav toliko. Lahko pa plačam več. Pa nimam najvišjega osebnega dohodka v občini.«
Za pestrost pri seznanjanj n programom nalog in aktivnosti pri izvajanju družbenega plana občine Velenje pa je poskrbela delegacija Zdravstvenega centra, ki je zahtevala, da se vsa sredst va za negospodarske investicije letos usmerijo v dokončanje prizidka zdravstvenega doma in lekarne. Vendar pa to, po razlagi predsednika izvršnega sveta ne bo šlo, kajti prioriteta je jasno zapisana v plan, kjer imata obe negospodarski naložbi zdravstveni dom in VIL osnovna šola enako prioriteto. Lahko pa se seveda pogovarjamo, je bilo rečeno, o spremembi priliva sredstev, ki pa niso stvar delegatov zbora združenega dela. ampak stvar uskladitve med samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Program nalog in aktivnosti za izvajanje družbenega plana bo izvršni svet spremljal in o tem tudi poročal ter še dopolnil posamezne naloge. Skupščina je pri tem še zlasti priporočila: odpiranje novih kvalitetnih delovnih mest, prestrukturiranje, dokončanje naložb, zagotovitev pogojev za delovanje krajevnih skupnosti, vključevanje v ekološke sanacijske programe tudi druge subjekte in pospešeno investiranje v turizem.
Med drugimi točkami pa naj omenimo še to, da je skupščina sprejela tudi dva zazidalna načrta — Mlin Titovo Velenje in Selo — I. faza.
M. Krslič-Planinc
Enotno praznovanje otrok
Tudi ob novem letu, do katerega je sicer še daleč, bo občinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravila prireditve in obdarila otroke, lani je bilo obdarjenih 6874 otrok, dedek Mraz je zanje opravil 65 obiskov, vsem otrokom v občini pa so zagotovili tudi možnost ogleda katere od številnih kulturnih prireditev, pripravljenih zanje.
Na skupni seji predsedstev sindikata in socialistične zveze Velenje so podprli pobudo občinske zveze prijateljev mladine, naj bi letos prispevek na zaposlenega za novoletno praznovanje otrok znašal 15 tisoč dinarjev.
Denar bi radi zbrali do konca marca, saj lahko le s takojšnjo nabavo knjig in igrač prehitijo podražitve.
(MKP)
Vpis na Center srednjih šol v šolskem letu 1989/90
Letos tudi splošno izobraževalna smer
Bodo sneli tablice z vozil
Že se dogaja tisto na kar so gasilci opozarjali zadnja leta in tudi na lanskem kongresu slovenskih gasilcev v Celju. Upravičeno so se namreč bali, da bodo morali večino razpoložljivih sredstev porabiti za zavarovanje svojih vozil in domov.
Ob tem gasilci ne morejo razumeti, da so njihova vozila izenačena z gospodarskimi, ki vozijo vsak dan in torej opavljajo gospodarsko dejavnost. Njihovi že kar klici na pomoč niso rodili nobenih sadov. Tako so gasilci mozirske občine v letošnjem letu za zavarovanje načrtovali 20 milijonov dinarjev, plačati pa jih bodo morali 70. Prvi račun v znesku 48 milijonov so že prejeli in ga je seveda treba plačati takoj, za enako zavarovanje pa so lani plačali le 4 milijone dinarjev.
Kaj ukreniti? Najbolj enostavno bi bilo, če bi gasilci sneli tablice s svojih vozil in njihovo nadaljnjo usodo prepustili (ne)srečnemu naključju. Je to res rešitev? Vsaj gasilci kaj takšnega niso vajeni.
j. p.
Popravek in opravičilo
S pogovorom z vodjo velenjske enote Temeljnega sodišča Celje, Mileno Bukvič-Dežman z naslovom 'Zakaj so lahko kazni za podobna kazniva dejanja tako različne?', seje tiskarski škrat precej poigral. Spustil je stavke in iz dveh delov njenih izjav naredil popoln nesmisel.
Spuščeni deli so označeni z mastnim tiskom. Prva izjava bi se morala pravilno glasiti: »Število kazenskih zadev, to je vloženih obtožnic, obtožnih predlogov in zasebnih tožb je na naši enoti od leta 1979 (404 nove zadeve) naraščalo do leta 1984 (710 zadev). Od takrat pa spet pada, recimo leta 1985 — 558 zadev, leta '86 — 524 zadev ...«
Druga izjava pri kateri je tiskarski škrat spustil del stavka, pa se da razumeti kot da stranke same rešujejo stare zadeve. To seveda ni res. Res pa je tole: »Razlogov je običajno veliko: zapletenost zadeve, ki zahteva postavitev enega več izvedencev, neaktivnost samih strank, nedisciplina prič, ki se ne odzovejo vabilom, težave z vračanjem sodnih pošiljk, nedosegljivost strank, ki so v tujini. V prejšnjih letih pa tudi preobremenjenost sodnikov, ki morajo poleg starih zadev reševati še vse tiste, ki so prednostne in v katerih mora že po zakonu biti postopek hiter.«
Tako bralcem kot Mileni Bukvič Dežman se za neljubi napaki opravičujemo mi, čeprav so nastale drugje.
Uredništvo
Meseca marca se bodo osnovnošolci vpisali v srednje izobraževanje. Na Centru srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve bodo v šolskem letu 1989/90 sprejeli 690 novincev v različne programe srednjega izobraževanja.
Učenci, ki končujejo osnovnošolsko izobraževanje se bodo morali do konca marca vpisati v srednjo šolo. Seveda jim njihovega položaja (vsaj večini) nikakor ne moremo zavidati, saj je odločitev vseprej kot lahka. Tudi nekajletne želje ali sanje mladih lahko v trenutku razbije prvo srečanje s pogoji za vpis, štipendiranjem ali s predmetnikom.
Ob upoštevanju dejstva, da imamo v Titovem Velenju Center srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve, ter da se v tej izobraževalni organizaciji šola okoli 60 odstotkov velenjske osmošolske generacije, postane stvar malce lažja. Mladi lahko tako v Titovem Velenju izbirajo med več usmeritvami srednjega izobraževanja. Morda je večina velenjskih usmeritev usmerjena k izobraževanju moškega dela populacije, kar potrjuje podatek, da je na velenjskih srednjih šolah od 2000 učencev le 473 deklet.
Seveda pa bližina srednje šole nikakor ne sme biti glavni faktor pri izbiri srednješolskega izobraževanja, saj je potrebno poleg lastnih interesov, nagnjenj in sposobnosti upoštevati tudi sistem izobraževanja v naši občini, možnost zaposlitve in štipendiranja. Slednje, štipendije, pa bodo počasi izpadle iz tega spiska dejavnikov za vpis, saj jih je iz leta v leto manj.
In kakšne so potrebe velenjskega združenega dela? V občini Velenje so potrebe po profilih, ki prihajajo iz določenih programov in usmeritev precej večje.
kot pa je zanimanje mladih za te poklice. To so predvsem poklici elektrikarja energetika in elektrotehnika energetika, za katere se učenci izobražujejo na elektrotehniški usmeritvi.
Zanimanje velenjskih osmo-šolcev pa upada tudi za rudarske poklice, pa čeprav so potrebe velenjskega rudnika po teh poklicih večje od interesa mladih. Zaradi upadanja vpisa na rudarski usmeritvi v zadnjih letih, so na RLV sprejeli posebne ukrepe, ki naj bi zopet napolnili to usmeritev. Odločili so se, da bodo imeli vsi učenci, ki se bodo v šolskem letu 1989/90 vpisali v rudarsko usmeritev, brezplačne učbenike, zagotovljeno štipendijo z dodatkom za deficitarnost, zagotovljeno zaposlitev: vsak mesec pa še kot stimulacijo nagrado v višini ene štipendije. Tako bodo vsi, ki se bodo izobraževali za rudarske poklice, vsak mesec prejemali dve štipendiji.
Da želje učencev in potrebe združenega dela niso usklajene pa dokazuje tudi obratni primer, ko je zanimanje za nekatere poklice večje od možnosti zaposlitve in potreb. To se dogaja predvsem za poklic avtomehanik in pri izobraževanju za elektrikarja elektronika in elektrotehnika elektronika.
In kakšno je stanje na ostalih usmeritvah? Tam so stvari dokaj urejene, potrebe združenega dela pa se delno ujemajo z željami in interesi mladih.
Že nekaj let se programi srednjega izobraževanja spreminjajo. Veliko sprememb je doživelo družboslovje, letos pa tudi naravoslovje. Izobraževalna skupnost Slovenije je v začetku februarja sprejela sklep o uvedbi nove smeri v programu naravoslovno matematična dejavnost. Ta se bo imenovala splošnoizobraževalna smer. Zanjo ste verjetno že slišali, zato naj povem o njej nekaj več. Naravoslovno-matematična dejavnost se bo tako v šolskem letu 1989/90 razdelila v dve smeri; smer A — naravoslovno matematični tehnik, ki je še naprej
primerna za učence, ki želijo poglobiti znanje v naravoslovnih predmetih, in smer B — splošnoizobraževalna, ki predvsem zelo široko odpira možnosti na-daljnega študija na vseh višjih in visokih šolah. Predmetnik za splošnoizobraževalno smer je namreč sestavljen tako, da vključuje preko vseh štirih let šolanja tako humanistične kot naravoslovne predmete. Tudi na Centru srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve v Titovem Velenju se bodo lahko v šolskem letu 1989/90 osmošolci vpisali v obe smeri naravoslovja. O dokončnem številu oddelkov v naravoslovju in družboslovju pa se bodo na Centru srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve odločili glede na kriterije Izobraževalne skupnosti Slovenije in število prijavljenih novincev za posamezno usmeritev.
Za šolsko leto 1989/90 so na CSŠ v Titovem Velenju za vpis v šest različnih usmeritev in s tem v devet različnih programov, razpisali 690 prostih mest. Ob koncu šolskega leta bo velenjsko srednješolsko izobraževalno organizacijo zapustilo 534 maturantov in na CSŠ tako pričakujejo nove učence, srednješolce, ki bodo jeseni sedli v srednješolske
klopi. Vsi osnovnošolci bodo morali prijave oddati do 28. marca. Vmesni postanek pred oddajo prijav in možnost dodatnega in popolnega informiranja pa je tudi informativni dan, ki bo v petek 10. in soboto II. marca 1989. Na tem srečanju s predstavniki srednjih šol bodo lahko osnovnošolci izvedeli vse o usmeritvah, programih, učnih načrtih, možnostih nadaljevanja študija, pa tudi o interesnih dejavnostih na CSŠ, katerih pa tudi ni malo.
Odločitev morda res ni lahka, vendar na Centru srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve v Titovem Velenju upajo in želijo, da bi v novem šolskem letu mladi z veseljem sedli v njihove šolske klopi. Z novinci želijo pridobiti novo generacijo bodočih raziskovalcev, delavcev in znanstvenikov. Seveda se bodo na vseh srednjih šolah potrudili, da bi mladim omogočili čim boljše pogoje dela in izvenšolske dejavnosti. Zato mladi ne obupujte, v kolikor ne veste katero usmeritev bi izbrali, ampak se odločite za tisto smer, ki vas veseli, saj dober delavec ali izobraženec kljub težavam na področju zaposlovanja še vedno lahko najde delo. Dobre delavce bodo v naši družbi vedno potrebovali.
Matjaž Černovšek
TABELA O ŠTEVILU PROSTIH MEST ZA MLADE PO POSAMEZNIH USMERITVAH
Usmeritev	Program	Št. prostih mest
Rudarska	rudarstvo (SKR)	/
	rudarstvo (SR)	120
Strojna	pridel., pred. in obdel.	
	kovin (SKR)	30
	strojništvo (SR)	180
Elektrotehniška	monter el. inst.	
	in omrežij (SKR)	30
	elektrotehnika (SR)	150
Računalniška	računalništvo (SR)	60
Družboslovna in	družb, in kult. (SR)	60
kulturna		
Naravoslovno —	naravoslovno — mate-	60
matematična	matična dej. (SR)	
2. marca 1989
OBJAVE
naš Čas stran 5
DVIGNJENI ZASTOR 117 >
Onesnaženost zraka
V času od 30. januarja do 20. februarja so bile povprečne dnevne koncentracije žveplovega dioksida na meriini postaji v Zavodnjah nekajkrat presežene. To je razvidno iz priloženega diagrama. Naj spomnimo, da je maksimalna dovoljena koncentracija 0.3 mg na kubični meter zraka.
Polurne koncentracije žveplovega dioksida (maksimalno je dovoljenih 0,75 mg na kubični meter zraka) pa so bile prekoračene: l. 2. od 8.00 (1,19); 8.30 (1,13); 11.00 (1,18); 11.30 (1,34); 3. 2. ob 13.00(0,85); 13.30(1,52); 14.00 (1,05); 14.30 (0,85); 8. 2. ob 0.30 (1.12); 6.30 (1.1); 7.00 (1,8); 7.30 (2,36); 8.00 (1,72); 8.30 (1.48); 9.00 (0.84): 12. 2. oh 13.30
(1.07); 14.00 (1,1); 14.30 (1,03); 15.00 (1,09); 17. 2. ob 10.30 (0,87); I 1.00 (1,39); 19. februarja ob 8.00(0,86); 10.00 (0,80); 10.30 (0.78); I 1.30 (0,77)
V sredo 8. februarja je bila na osnovi podatkov hidrometeorološkega zavoda Slovenije o prekoračitvi kritične točke koncentracij S02 v zraku in prognoze, ki je napovedovala možnost povišanja koncentracij S02 v zraku tudi v noči na 9. februar, posredovana zahteva TEŠ za znižanje obtežbe za 30 odstotkov. TEŠ je v skladu z odredbo proizvodnjo znižala.
Komite za planiranje.
gospodarstvo in varstvo okolja
REK Termoelektrarne Šoštanj n. sol. o.
'Šoštanj
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE
Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE (objavlja prosta dela in naloge
TREH KV TESARJEV
ipod naslednjimi pogoji:
1.	končana poklicna šola tesarske smeri (IV. stopnja)
2.	1 leto delovnih izkušenj.
IPisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 115 dni od dneva objave na naslov:
IDO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ IIvo Lole Ribarja 18 663325 ŠOŠTANJ.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu Komisije za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE.
gorenje
p>. o.. 63320 Titovo Velenje, Partizanska cesta 12
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
oglaša prosta dela in naloge:
KOMERCIALIST TUJEGA TRGA
v sektorju oskrbe
P'oleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandi-dlati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
visokošolska izobrazba ekonomske, pravne ali druge tehnične smeri (dipl. ekonomist, dipl. pravnik ali dipl. inž.) aktivno znanje enega tujega jezika ZT registracija — vozniški izpit B kategorije
najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju zunanje trgovine
Z'a navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pra-viilniku o delovnih razmerjih DO Gorenje Commerce, p. o., T itovo Velenje.
KCandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju p»ogojev 8 dneh po objavi oglasa na naslov:
GjORENJE COMMERCE, Oddelek kadrovskih in socialnih ztadev. Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje.
O) izbiri bodo kandidati obveščeni do 30. 4. 1989.
GALERI.IA
PRODAJA OUNIH SLIK. GRAFIK IN SKULPTUR
Bohunek. Beithold. Boljko Borčič. Čeme. Dragulj. Jagodič. Lackovič Croato. ivrenčič. Mihehč. Milič iz Močve, Pečko, Rotor Slano. Slavec. Stojanovič. Tisnikar.
Tutta. Vehčkovič. Zec Odprto
Torek petek 9.00 12 30/ 1530-1900 Sobota 9 00-12 30 Ponedel/ek zaprto
GALERIJA KOLA!?. ŠOLSKA ULICA 5. 62380 SlOVf N.I GPADLC. JUGOSLAVIJA. 11.1.1 FON (3862) U62 844 044
nama
VELEBLAGOVNICA V TITOVEM VELENJU
Se želite razvedriti, proslaviti Dan žena ali le preživeti prijeten večer?
Vaše želje se lahko izpolnijo že v torek, 7. marca, na gala prireditvi z Vinkom Šimekom in Don Jua-nom v restavraciji NAME s pričetkom ob 19. uri
Ob poslušanju lepih melodij dobre jedi teknejo še bolj!
7. marec bo v NAMI ves dan — veseli dan, ko ABC Pomur-ka pride k nam. Presenečenja za kupce...
Veleblagovnica NAMA iskreno čestita vsem dekletom in ženam ob njihovem prazniku, se zahvaljuje za zaupanje in se priporoča za obisk.
^fcZ&T/l f	TITOVO VELENJE
Restavracija JEZERO
organizira:
v počastitev DNEVA ŽENA
v soboto, 4. 3. ob 16. uri v restavraciji Jezero pomenek s
STEVOM KARAPANDŽO
o mojstrstvu kuhanja
Zvečer vam bo kuharski mojster Karapandža predstavil tudi za to slovesnost posebej pripravljeno jed, uživali pa boste tudi ob dobri glasbi.
l\a dan praznika 8. marca lahko v restavracijah Jezero in Delavski klub ponovno zaplešete. Ta večer bo vsem slavi jen kam namenjena posebna pozornost kot se za tako lep praznik tudi spodobi.
VABLJENI!
Na
hrbtu
siromakov
Piše: Peter Rezman
In kaj boš na redu če se bo zaštekou semafor in bo zate ve? čas rdeča in bo na drugi strani ceste stau policaj? I Andrej Rozman)
Prišli smo do samega dna moralne krize naše državne oblasti. To je milo povedano! Dogodki zadnjega tedna nemo pričajo, da se stvari skoraj ne morejo še poslabšati, ampak se lahko prično le »razpletati«. Ob drami rudarjev v Trepči je kar hitro ušla iz spomina sramota, da smo bili kurirji potrditve smrtne obsodbe za pisatelja, ki so jo izrekli iranski fanatiki, med drugim tudi na prijateljskem in uradnem obisku v Jugoslaviji. Sramota, ki jo je na našo državo nakopala »modra zunanja politika« je neizmerljiva. Ta madež bo ostal kot velika črna pika v naši zgodovini. Poleg tega je ta teden obšla svet novica, da v Socialistični Federativni Republiki Jugoslaviji več kot tisoč rudarjev že teden dni gladovno štrajka petsto metrov globoko pod zemljo. Kamen bi se zjokal, naših voditeljev pa ni zganilo. Ves svet je videl podobo, kako se mora ljudski voditelj skrivati pred ljudmi.
Vsi poudarjajo, da je Kosovo stara jugoslovanska rana. Prave resnice pa ni, ker ni samo ena in ker so skrite pet klafter pod zemljo. Tu pa tam se kaj le iztakne in počasi, počasi se mozaik, ki se imenuje Kosovo napolnjuje s kamenčki. Tako je lani v Časopisu za kritiko znanosti izšel zapis izpod peresa Hivzija Islamija z naslovom: Albanci: razporeditev, migracije in demografska rast. Iz njega sem izbral nekaj odstavkov, ki nazorno slikajo, če že nič drugega, vsaj tisti pregovor, ki pravi, da je politika kurba. Tudi naša. Jugoslovanska! V teh odlomkih vam bom predstavil dr, Vaso Čubriloviča, politika in zgodovinarja iz Srbije. Pred vojno je bil član organizacije Mlada Bosna, po vojni pa je nadaljeval s svojim znanstvenim delom. Poudarjam, da ga nikakor nočem predstaviti kot predstavnika srbskega ljudstva, ampak tiste detalje v njegovem delu, ki pospešujejo mednacionalno nestrpnost.
7. marca 1937 je tako dr. Vasa Čubrilovič napisal elaborat: Izseljevanje Arnautov. V njem zapiše: »Da bi se Arnauti izseljevali, je treba med njimi pridobiti najprej njihovo duhovništvo in vplivne ljudi, pa naj bo z denarjem ali grožnjami . . . Drugo sredstvo bi bil pritisk državnega aparata, ki mora do zadnjega izkoristiti zakone, da bi Arnautom čimbolj zagrenili obstoj pri nas: globe, zapiranja, neusmiljene uporabe vseh policijskih predpisov, kaznovanje tihotapljenja, sekanje gozdov, puščanje psov, gonjenje na kulak in vsa mogoča sredstva, ki si jih lahko izmisli praktična policija .. . Mnogo lahko stori tudi privatna iniciativa. Našim kolonistom je treba razdeliti orožje, če ga potrebujejo. Treba je vzpodbuditi četniške akcije in jim pomagati. Treba je dopustiti, da val Črnogorcev s hribov izzove množični spopad z Arnauti v Metohiji.«
Po tem elaboratu naj bi staro-jugoslovanska vlada poskrbela, da bi se iz Jugoslavije izselilo 40000 Albancev. Zaradi vojne se to ni zgodilo. Dr. Vasa Čubrilovič pa je 3. novembra 1944 napisal nov elaborat z naslovom: Manjšinski problemi v novi Jugoslaviji. V njem pravi: »Demokratična Federativna Republika Jugoslavija lahko živi v miru in ji bo zagotovljen razvoj samo, če
bo etnično čista in če bo z rešitvijo manjšinskega vprašanja enkrat za vselej odstranila razloge za trenja s sosednjimi državami. Ko bomo prišli do stališča, da je edina pravilna rešitev manjšinskega vprašanja izseljevanje, bo treba izpolniti vrsto nalog ... S tega stališča se je zelo pomembno'iznebiti Nemcev, Madžarov iz Vojvodine in Arnautov iz stare Srbije in Makedonije . . .«
Hvalabogu, da takšna fašisto-idna politika ni dobila večine glasov v politični garnituri, ki jo je vodil Josip Broz Tito. Takšna politika se namreč ne ustavi prej, dokler en »narod« ne požre vseh drugih. Žal je danes, v letu 1989, postalo grozljivo, kajti duh je ušel iz steklenice.
Kdo je kriv za to? Zgodovina bo zagotovo razkrila resnico, jaz pa si upam trditi, da za hudo moralno in mednacionalno krizo, ki jo preživljamo ni kriv noben narod. Ne srbski, ne albanski, ne hrvaški, ne slovenski, ne črnogorski, ne makedonski, ne muslimanski, ne katerakoli od manjšin, ki živijo na tlu Jugoslavije. Krivi so politični šarlatani in fa-šistoidno nastrojeni oblastniki, ki se postavljajo na čelo obubožanega ljudstva in se krepijo na račun človeške bede. Tudi znanstveniki, kot je dr. Vasa Čubrilovič. O njem je Miroslav Krleža leta 1980 rekel: »Intelektualno-moralno mrtev je bil že pred petindvajsetimi leti. Njegov prostor kot bivšega člana kmečke stranke velikosrba, je v starem železu. Ne vem, zakaj mu dajemo publi-citeto. Ni govoril v lastnem imenu in jemljem ga kot primer, kajti tako misli velik del naše inteligence, srbijanske bom rekel, da ne rečem srbske in to niso male stvari. Čubrilovič je politično prazen — živi in umira v tej deželi, toda pojma nima, kaj se tu dogaja.« Tako ga je na smetišče zgodovine pospremil Miroslav Krleža, toda predsedstvo SFRJ gaje ob njegovi devetdesetletnici 12. januarja 1987 z ukazom št. 2 odlikovalo »za izjemne zasluge na področju zgodovinskih ved, za razvoj in krepitev zavesti državljanov, za svobodo in neodvisnost države in za pomemben prispevek h krepitvi prijateljskih vezi in sodelovanje med SFRJ in drugimi državami z Redom jugoslovanske zvezde.«
In ko danes (ko to pišem), sedmi dan žalostnega upora rudarjev iz Trepče prebiram tako srhljive resnice, se v meni krepi prepričanje, da noben narod res ni ničesar kriv. Zaradi bede, v kateri se je delavstvo skozi štirideset let izčrpavanja znašlo, je »narodno« preraslo razredno«. Delo ni bilo nikoli tako nagrajeno, da bi delavci lahko živeli človeka vredno življenje. Videti je, da je »avantgarda delavskega razreda« izgubila bitko za oblast ravno v teh dneh, ko je umrla parola: delavci vse dežel, združite se. Menim, da so ocene štrajka rudarjev napačne. Ne gre za čisto politično izsiljevanje. Gre za reševanje njihove socialne agonije. Saj smo slišali knapa, ki je povedal, da ima doma deset otrok in niti dveh kilogramov moke. Tudi zato je ostal v jami.
V samem bistvu pa ne gre za »narodno«, niti za »razredno«. Gre za ljudi, ki jih je ta oblast izčrpala do zadnjega in na koncu še sprla med sabo. Zdaj pa kaže, da se hoče napiti še naše krvi.
POPRAVEK:
V prejšnjem prispevku te rubrike je tiskarski škrat po svoje obrnil stavek. Resnici na ljubo pa le povejmo, da v Gaberkah zemlje niso »razglasili«, ampak so jo razlastili.
Dvajseti zbor mučenikov
Velenjski humoristi se tudi letos niso izneverili tradiciji. Dvajseti, jubilejni občni zbor 40. mučenikov, bo 11. marca v restavraciji Name v Titovem Velenju, pričel pa se bo ob 20. uri.
Humoristi se že resno pripravljajo na ta zbor, še zlasti zato, ker je bilo preteklo leto zelo rodovitno in obrodilo veliko neumnosti, ki pa so za seboj pustile tudi precej neprijetnih posledic, tudi v našem ugledu v svetu.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo, vstopnice zanjo lahko že rezervirate, je prevzelo Turistično društvo Velenje.
(lo,
Krajevna skupnost Paka
Vse manj otrok
Redko naseljenemu kraju gro zi zmanjšanje prebivalstva
V krajevni skupnosti Paka so si vedno prizadevali, da bi se tja priselilo kar največ novih družin. Zato so v zadnjih letih posvetili veliko pozornosti komunalni ureditvi kraja, kar naj bi bil pogoj za dokaj normalno življenje v tem hribovitem predelu naše doline. S posodobitvijo cest in drugih za kraj pomembnih objektov naj bi tudi preprečili, da mladi ne bi odhajali iz kraja. Žal se je razvoj obrnil v drugo, nasprotno smer. Namesto, da bi se število prebivalcev večalo, seje zaradi odhoda mladih družin zmanjšalo. Delni vzrok za to je v tem, da se v kraju v zadnjih letih ni smelo graditi. Tako tudi
osnovna šola v Paki, ki so jo pred leti posodobili in pove-caii, postaja vse bolj prazna, poleg tega pa se veliko staršev raje odloča za šolanje otrok v Titovem Velenju, kar pa je nesprejemljivo. Primer, ki najbolj nazorno kaže, kako se vidno zmanjšuje število otrok v Paki je, da beležijo leta 1983 dve rojstvi, leta 1984 osem in leta 1985 šest rojstev otrok. Še slabše je v zadnjih letih. To pomeni, da kraju grozi ukinitev osnovne šole, ki so si jo tako želeli in jo s trudom pridobili. V tej stiski sedaj razmišljajo zakaj ne bi vozili otrok iz drugih krajev, kjer se srečujejo s pomanjkanjem prostorov, v šo-
lo Paka. Pri nas to ni nekaj nemogočega menijo, saj se vsak dan iz oddaljenih krajev pripelje precejšnje število otrok v mesto. Osnovna šola pa je v tem kraju tudi ečlino kulturno središče in shajališče družbenopolitičnega življenja. V hiši učenosti so ta-
korekoč našli svoj prostor vsi krajevni dejavniki, ki se prej enostavno niso imeli kje shajati. In še bi lahko naštevali dejstva, zakaj je tak objekt kraju potreben. Zato bi krajani Pake težko privolili da se jim osnovna šola ukine.
B. M.
Občina Mozirje
Za manj razvita področja 80 milijard
Z republiškim zakonom danih možnosti za naložbe in hitrejši razvoj manj razvitih področij v tnozirski občini niso izkoristili. Izvršni svet skupščine občine Mozirje in njegova posebna komisija za ta področja ob ugotavljanju izkoristka možnosti hitrejšega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti Solčava in Luče ugotavljata, da domače zdru-
ženo delo ni dovolj izkoristilo možnosti in da tudi nekateri že izdelani programi praktično niso rodili učinkov. Lokacijske možnosti, sestava prebivalstva, polna zaposlenost in podobno so objektivni razlogi za to, pa vendarle.
Člani izvršnega sveta so v minulih tednih obiskali organizacije združenega dela v občini in nekatere izven nje
in na podlagi tega izoblikovali pregled možnih in nameravanih naložb v krajevnih skupnosti Luče, Solčava in Ljubno. Obseg možnih vlaganj je finačno velik, saj naj bi na področju Luč in Solčave dosegel 43, na področju Ljubnega pa 37 milijard dinarjev. Na izvršnem svetu menijo, da so programsko vse te naložbe realno možne seveda pod nekaterimi pogoji. To pa so izdelani investicijski dokumenti posameznih organizacij združenega dela, s strani občine zagotovljene prostorske in lokacijske možnosti in nespremenjena sedaj veljavna zakonodaja.
Precej je predvidenih naložb, najpomembnejše pa se
nanašajo na odpiranje Logarske doline, žičničarski sistem Podvolovljek—Velika planina, razvoj kmetijstva na tem področju in mini sirarna v Matkovem kotu, turizem, kmečki turizem in podobno. Spisek nameravanih vlaganj so že poslali republiškemu izvršnemu svetu, gospodarski zbornici, bankam in drugim ustanovam, delovne organizacije pa morajo občinskemu izvršnemu svetu do 15. maja pripraviti operativne programe izdelave investicijske dokumentacije in nosilce. Tako morda le ne bo zamujen zadnji vlak za hitrejši razvoj teh področij in občine v celoti.
j- P-
Občinski oddelek za ljudsko obrambo
Predavanje o nevarnih snoveh
Po programu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite mora biti v letu 88/89 opravljeno usposabljanje delovnih ljudi in občanov o ogroženosti zaradi nesreč z nevarnimi snovmi in zaščiti le-teh. Namen tega usposabljanja, ki bo potekalo v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, je seznaniti udeležence s shranjevanjem in skladiščenjem ter varnim ravnanjem najpogosteje uporabljanih nevarnih snovi. Naslednji namen je izboljšati varstvo ljudi in okolja pred posledicami nestrokovne uporabe nevanlin snovi ali ob nesreči z njimi, vplivati na boljše preventivno in samozaščitno ravnanje, povečati skrb pri vzdrževanju naprav za varno shranjevanje in skladiščenje nevarnih snovi ter predstaviti vlogo centrov za obveščanje (tel.
985) pri zaščiti in reševanju ob teh nesrečah. Prav tako se je potrebno vključiti v program republiške akcije »10 odstotkov manj
nesreč« za izboljšanje varnosti v cestnem prometu pri prevozu nevarnih snovi.
Tudi v gospodinjstvu uporabljamo nekatere snovi, ki lahko zaradi nepazljivosti povzročijo
nesrečo, požare, eksplozije, ali vplivajo na zdravje ljudi in živali. Marsikateremu tragičnemu dogodku botruje ne le naključje, pač pa zlasti neznanje, neupoštevanje navodil, opozoril in predpisov. Ko pa že pride do nesreče, največkrat ne vemo kaj bi storili, da bi vsaj zmanjšali posledice.
Zapisana dejstva so dovolj tehten razlog, da se je občinski oddelek za ljudsko obrambo odločil, da bo to usposabljanje za delovne ljudi in občane občine Velenje izvedel v tem obdobju. Danes, v četrtek 2. marca, bo predavanje v domu krajevne skupnosti Gaberke, v soboto, 4. marca, v gasilskem domu KS Gorenje, oboje s pričetkom ob 17. uri, v nedeljo, 5. marca, v osnovni šoli Bele vode ob 10. uri, ob 17. uri pa bodo predavanja v torek, 7. mar-
ca, v domu kulture Šmartno ob Paki, v sredo, 8. marca, v osnovni šoli Paka in v soboto, 11. marca, v domu krajanov Bevče. V nedeljo, 12. marca, v domu krajevne skupnosti Zavodnje ob 10. uri, prav tako ob 17. uri pa bodo predavanja še v ponedeljek, 13. marca, v domu krajevne skupnosti Šentilj, v sredo, 15. marca, v zadružnem domu Lokovica in v petek, 17. marca, v gasilskem domu v Topolšici. Preko kabelske televizije bodo to predavanje krajani lahko spremljali v naslednjih krajevnih skupnostih: Podkraj—Kavče, Kono-vo, Velenje—Šmartno, Center — Desni breg in Levi breg, Edvarda Kardelja, Šalek, Gorica, Skor-no —Florjan, Šoštanj, Pesje, Staro Velenje in Stara vas.
B. Mugerle
>Pri nas je veselje kaj organizirati<
Fanika Jurjevec
Dejavnost organizacij, društev, odborov in še bi lahko naštevali niso namenjene same mu sebi, ampak ljudem najmlajšim, mladim, odraslim, starejšim. Žal, pa ustanovitev oziroma združitev interesov, želja, hotenj še niso porok, da bo temu res tako. Tam, kjer ni volje, pripravljenosti, tam še ta-
ko zagnani posamezniki ne morejo opravljati poslanstva društva, organizacije.
O neumornih članicah društva prijateljev mladine Lokovica smo na straneh našega tednika nekajkrat že pisali. To si tudi zaslužijo, saj jim resnično ne manjka idej, volje,... za kar najboljšo zapolnitev prostega časa tamkajšnjim najmlajšim krajanom. Pa ne le njim. V zadnjem času namenjajo del pozornosti tudi nekoliko manj mladim. Tako so zanje pripravile v sodelovanju z drugimi lokoviškimi organizacijami rekreacijo. Za najmlajše pa spisek opravljenih nalog v preteklem letu je resnično nadvse obsežen od počitniških dejavnosti, jurjevanja, izletov, tradicionalne pionirske olimpiade do obiska tetke Jeseni, novoletnih prireditev. Za marljivo delo so članice že prejele priznanje.
C eprav smo v uvodu zapisali, da brez vestnega dela vseh
članov ni moč doseči željenih rezultatov, je vendarle dejavnost društva v veliki meri odvisna od predsednika. Fanika Jurjevec je že tri leta na čelu tistih krajanov Lokovice, ki jih druži skrb za srečno in brezskrbno otroštvo najmlajših krajanov. Takole pravi: »Delo v društvu prijateljev mladine mi je v pravo veselje. Članice smo zelo složne in pripravljene delati, da je pri nas veselje organizirati kakršnokoli dejavnost. Prav zaradi tega smo tudi tako uspešne pri uresničevanju začrtanih nalog. Zadovoljne smo same, še bolj naši otroci, ki znajo naša prizadevanja tudi ceniti. Nekoliko manj njihovi starši, saj jih težko pridobimo za to ali ono delo.«
Ljudje, vsaj nekateri, smo danes prezaposleni, zato so izgovori o pomanjkanju časa za nedelo preveč pogosti. Vendar, če človek hoče, potem se tudi čas najde. Fanika ne hodi v službo, časa pa vendarle nima
na pretek. Vestno namreč ne de'a le v tem društvu, ampak je še članica sveta krajevne skupnosti, gradbenega odbora za izgradnjo telefonskega omrežja, deluje v krajevni konferenci SZDL, v dramski skupini, prepeva v pevskem zboru. »Če že nalogo prevzamem, jo z odgovornostjo tudi opravljam,« prida in nadaljuje: »Kakšno urico na dan si enostavno vzamem. Človek mora imeti zase kaj razvedrila. In zame je izlet z otroki, organiziranje dejavnosti zanje.
Za najmlajše krajane in za nekoliko starejše prebivalce krajevne skupnosti Lokovica članice društva prijateljev mladine načrtujejo tudi letos vrsto akcij. Kot pravi Fanika, se bo skupaj z ostalimi članicami društva trudila, da bi bilo zadovoljstvo vseh čimvečje. Verjamemo ji lahko, saj je to oziroma so to doslej že pokazale.
(lap)
jsrmmp^j
Anica Podle-snik
Z upokojenskim pozdravom »Uh, nikoli nimam časa«, smo segli v roke Anici Podlesnik iz Titovega Velenja. Povabili smo jo v naše uredništvo na kratek klepet. Ne zato, da bi si popestrili dan, ampak preprosto zato, da bi o njej, njenem vestnem delu na raznih področjih zvedeli tudi drugi.
»Najbrž bi bil še kdo primernejši za predstavitev kot sem jaz,« je bila skromna. Prepričali smo jo, da bodo to najbolje ocenili bralci. Tisti, ki pa jo poznajo, bodo najbrž »potegnili« z nami.
Šesto leto teče, odkar je po 37 letih dela na področju šolstva namenila malo več časa stvarem, ki so ji bile od malih nog zelo blizu, pa zanje nikoli ni našla dovolj časa.
Pravzaprav ne vemo, kje naj začnemo naštevati. Morda pri planincih, kjer je vodila tovrstni krožek na šoli 30 let in več. Čeprav ni več članica odbora pri planinskem društvu, je še vedno kot pravi »kanček mene tu zraven«. Ali morda pri kulturi — njeni tihi ljubezni. Ne, ne bomo se ustavili ne pri enem, ne pri drugem, ampak nekoliko več povedali o njenem delu v dejavnosti univerze za tretje življenjsko obdobje.
»To je super stvar, nekaj enkratnega. V njej svojim upokojenim, a še vedno znanja željnim učenkam, ponujam skromno znanje nemščine. »Živim« pa z etnološkim oziroma etnografskim krožkom. Preteklost doline, običaji, navade ljudi, njihov način življenja so me vedno močno zanimali. In delo v tem krožku je resnično zelo zanimivo, pestro. Učenke smo zvedave
ZŠAM Titovo Velenje
Zbor tudi družabna prireditev
Vsaj za nekaj je letošnja zima dobra. Streže namreč poklicnim voznikom ter prometu sploh. Tako zimsko obdobje praktično ne pomeni za zaposlene v prometu in transportu običajnega zatišja. In ker bo kmalu pomladna sezona terjala le še dodatne obremenitve šoferskemu poklicu, je potrebno izkoristiti milo zimo za preventivne preglede, obnovo ter popravila vozil.
Pri stanovski organizaciji Združenju šoferjev in avtomehanikov nekateri načrtujejo posamezne dejavnosti. V sodelovanju z avto šolo ZŠAM ter Delavsko univerzo Velenje organizirajo izobraževalne oblike, le še nekaj dni pa je do občnega zbora, na katerega bodo povabili vse člane združenja, ki na področju naše občine šteje več sto poklicnih voznikov, mehanikov ter drugih, ki se ukvarjajo s prometom.
Da njihova letna skupščina ne bi izzvenela preveč uradno, želijo priložnost izkoristiti za družabno srečanje s tradicionalnim ŠOFERSKIM PLESOM. Zbor šoferjev in njihovih družabnic bo tudi letos v hotelu Paka v Titovem Velenju, v soboto, 11. marca.
J. M.
Ravnanje z nevarnimi snovmi
K prizadevanjem na področju ekologije sodi prav gotovo pravilno, strokovno in odgovorno ravnanje z nevarnimi snovmi. O tem si morajo red napraviti v vseh delovnih organizacijah, ki uporabljajo nevarne snovi, jih skladiščijo ali prevažajo. Na tem področju je precej strogih predpisov, praksa pa gre po svojih tirih, ugotavljajo inšpektorji-
Da bi temu področju nudili strokovno pomoč, svetovanje in s primeri iz urejenih okolij podkrepili zakonske zahteve, bodo pri Delavski univerzi Velenje organizirali več tečajev iz varstva pri delu za delavce, ki ravnajo z nevarnimi snovmi. Že zdaj zbirajo prijave za posamezne tehnološke skupine, ker želijo predavanja usmeriti glede na vrste nevarnih snovi.
Na seminarjih bodo sodelovali priznani strokovnjaki, inšpektorji ter glavna republiška inšpektorica dela, dipl. ing. kemije Alenka Oblak-Lukačeva.
J. M
Seminar za zahtevna dela z električnim tokom
Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja pri pripravljanju letošnjega programa dela, ne more mimo novih zahtev za večanje varnosti pri delu v delovnem in bivalnem okolju. Tako pravijo, da želijo sodelovati z Ekološkim društvom, s strokovnimi ustanovami in organi nadzora, za marec pa pripravljajo zborovanje članstva in strokovni seminar za področje elektrike.
Zakonodaje in tehnični predpisi, ki zadevajo električni tok, delovne priprave in naprave ter instalacije, so se v zadnjem obdobju precej spremenili. O tem želijo poučiti vse odgovorne vodje, pooblaščene osebe ter elektrikarje speciali ste. Da bi izobraževanje pocenili, približali zaposlenim v naši občini, bodo izvedli izobraževalno obliko s priznanimi strokovnjaki v Titovem Velenju. Društvo varnostnih inženirjev bo poslalo v vse zainteresirane sredine posebno ponudbo, ne glede na to pa kthko OZD in obrtniki pošljejo prijave na naslov društva na poštni predal 113 v Titovem Velenju.
J. M
kot le kaj. Pri univerzi za tretje življenjsko obdobje si mladi prizadevajo nam starejšim zapolniti prosti čas. To zelo cenim, saj je bilo vsa leta prej ravno obratno,« je pripovedovala.
Od oktobra do maja ji zapolnjujejo prosti čas prej omenjene dejavnosti. Štiri, pet mesecev vmes pa delo na vrtu ob jezeru. Kot pravi, ima tam svoj azil. Tja se zateka nadvse rada. Dobila ga je, ko se je upokojila. Stik z naravo, v njej pa ljudje — srečanja z njimi človeka bogate. Kamorkoli se je podala, povsod je hotela prav to. Otrokom je namenila najlepša in najustvarjalnejša leta svojega življenja. Prav stik s pionirji, ki ga je ohranila z dejavnostjo pri občinski zvezi društev prijateljev mladine in ljubezen do narave so ji pomagali, da ob odhodu v pokoj ni doživljala kriznih trenutkov. »Pa še recite, da ne sodim med zelo zaposlene upokojence. Za sprehode nimam časa. Dan je prekratek, teden tudi in leto je naokrog kot bi mignil. Takole pravim: ustvarjati moraš v mladih letih, starost pa preživeti. Jaz jo gotovo bom tako kot le malokdo. Seveda, če mi bo le zdravje služilo. Znam se veseliti drobnih stvari, grenkobo pa puščam na straskem tiru,« je sklenila pogovor Anica Podlesnik.
Naš komentar ob tem: življenje je včasih resda kruto in neizprosno. V veliki meri pa odvisno od nas samih. Saj pravi
pregovor: kakor si boš postlal, tako boš spal.	, j
Poznamo religijo?
To je Jože Žibovt. Mimogrede, Žibovtovih je v Solčavi in okolici precej, Jože pa je zadnji, ki nosi ta priimek. Običajno vprašanje o »receptu« za visoko starost ni rodila kakšnega pretresljivega odgovora. Vse življenje je trdo delal, bil miren, tih, skromen in pošten, čeprav je poudaril, da se slednje pogosto ne splača, zdravje mu je dobro služilo, saj je bil doslej le enkrat pri zdravniku, pa še to zaradi turov, če odštejemo dejstvo, da je bil v prvi vojni trikrat ranjen. Kadil ni, »ker od tega nimaš drugega kot kašelj, pa še pljuč je škoda«, malo je čikal, dobrega dolenjskega vinčka pa se ni branil. Zadnje čase mu malo peša vid, pa malo sluh, malo bolj ga skrbijo le težave s prostato, moti pa ga, »da je vsak dan starejši«.
Na starost ga je torej pot zanesla na Ljubno. Živi pri družini Solarjevih, rekli bi lahko »po zaslugi« gospodinje Neže. Rojena sta bila namreč v isti hiši, pa nista v nikakršnem sorodu. Smrti in nove poroke so storile svoje, čeprav ga Neža lepo in nežno kliče sitric, Jože pa ji vso njeno skrb im dobroto vrača s toplim poglediom, ki odraža srečo in za-dovoljsstvo, z besedami je namreč bolj »varčen«, kar je potrdil tudi v razgovoru. Zelo živo se spominja mniogih podrobnosti desetletja nazaj, malo manj nekaterih
Seia in njen »stric« Jože Žibovt
drugih dogodkov, pri čemer pa dobiš občutek, da se jih nerad spominja, ne da se jih ne more.
Njegova volja, njegov svet.
Na njegovo življenjsko pot je največ vplivalo otroštvo in rana mladost. Ko je bil star štiri leta, mu je umrl oče, mati se je drugič poročila, kmetijo pa je prevzel njegov brat. Že takrat se je zaprl vase, živel svoje življenje, za preživetje pa je služil tudi na avstrijski strani. Iz tega obdobja je tudi grenak spomin in grenka izku-
šnja, ki je v marsičem opredelila njegovo življenje. Pri avstrijskem gospodarju je namreč bilo nekaj ukradenega, krivec je seveda bil Jugoslovan, čeprav nič dolžan in nič kriv, je moral v zapor. Res je nekoga pekla vest in so ga zato izpustili, ostal pa je neizbrisan pečat o katerem nerad, ali pa noče govoriti.
Veliko raje spregovori o prvi svetovni vojni, na te, nič kaj prijetne dogodke, so spomini več kot jasni in živi. Že 2. marca 1915 je iz Sarajeva odšel na srbsko fronto, potem pa preživel nekaj težkih let. Prvič je bil ranjen ob Piavi. Ob plezanju preko zidu ga je zadel šrapncl in iz stegna so mu ga izrezali šele po pol leta. Drugič je bil ranjen v glavo na Tirolskem in takrat ga je prvič
»polomil«. Po okrevanju v bolnišnici v Innsbrucku so ranjence vprašali, če jih še boli. Pošteno je odgovoril, da ne več — in odšel nazaj na fronto, ostali »poštenjaki« pa domov. Tretjič jo je skupil na Doberdobu. Na straži ga je premagala utrujenost, zadremal je, nehote sprožil puško in se tako izdal. Dum-dumka gaje zadela v levo stran prsi, zanesljive smrti pa ga je rešila — knjiga.
Na notranji strani suknjiča je imel namreč dve knjigi ob kate-
rih seje krogla razletela. Do srca ni prišla, raztrgala pa mu je ramo in posledice tega je čutil vse življenje. Po končani vojni ga je »polomil« še drugič. V vojašnici so spraševali bivše vojake, če so sposobni delati. Kdor je odgovoril pritrdilno, je odšel domov, ostali pa so morali delati, za »šnito« kruha vsaki drugi dan in vodo. Iskren odgovor se tudi tokrat ni obnesel, vendar je tudi to minilo.
Znova je služil v Avstriji in se domov vrnil šele leta 1937, v manj kot dveh letih pa znova odšel v svet. V časopisu je prebral oglas, da rabijo moža za delo z živino. Kaj več zaradi poškodovane roke ni mogel, prišlo mu je prav in je odšel na Dolenjsko. Več kot tri desetletja je ostal tam in po drugi vojni doma o njem dolgo niso nič vedeli. Vseskozi je delal »pri živini«, menjal nekaj gospodarjev, ki so bili »sitni, vendar pravični«. Boril se zase ni preveč, živel je pač svoje življenje, delavno, samotarsko in pošteno. Navezal je tudi stike z domačimi, pot pa ga je na Ljubno pripeljala pred šestnajstimi leti.
Neža pravi, da ji je pokojni oče na domu v Matkovem kotu nekoč pokazal pismo, v katerem je Jože zagrenjeno napisal »da je vse življenje trdo delal, živel pri tujih ljudeh, da bo pri tujih ljudeh tudi umrl in ležal v tuji zemlji«. Ni bilo nikakršno usmiljenje, Neža se je tako odločila, da ga vzame k sebi.
Vseeno je minilo še tri leta, da je zares prišel, bilo pa je to leta 1973, ko jih je štel 83. Šestnajst let je torej že pri njej, bil je zdrav in živahen, le zadnje čase ga nekoliko daje zdravje. Knjiga mu je v prvi vojni rešila življenje, nič čudnega, saj je vedno rad bral. Še danes se temu ne odreče, zanimivo pa je, da je najbrž edini naročnik »Dolenjskega lista« v Zgornji Savinjski dolini. Spomini ga torej le vežejo na Dolenjsko, v Savinjski pa mu zaželimo le zdravja, za Nežino skrb se ni treba bati.
J. Plesnik
Poznamo religijo? Prav to vprašanje je bilo vodilo ob družboslovnem dnevu, ki smo ga učenci četnih letnikov družboslovne usmeritve s Centra srednjih šol pripravili z namenom, da bi tudi sami bolje spoznali religijo, vero, verske obrede, ter o vsem tem povprašali za mnenje še občane. Na družboslovnih in podobnih dnevih smo že kar navajeni dela po skupinah, zato smo tudi tokrat oblikovali skupine. Največ učencev je anketiralo občane, drugi so spoznavali ostale vere, nekateri so se udeležili verskih obredov; opravili pa smo tudi pogovor z duhovnikom.
In kaj so naši sošolci povprašali mimoidoče? Postavljali so jim vprašanja v zvezi z verovanjem, vzgojo otrok, obnašanjem vernikov, pa tudi o obiskovanju verskih obredov. Na slednje vprašanje so dobili največkrat odgovor, iz katerega lahko sklepamo, da v mestih precej ljudi hodi v cerkev tudi zaradi popol-njevanja svojega prostega časa in zaradi družabnosti. Zelo zanimive odgovore so naši anketarji dobili na vprašanje, kaj je to greh. Ljudje smo res različni, kar je bilo vidno prav iz odgovorov, saj si vsakdo greh predstavlja po svoje, vsi pa so nam pri odgovarjanju dajali vsakdanje primere. Ža-nimivo je bilo izvedeti, kako verniki vzgajajo svoje otroke; precej jih vzgaja otroke v duhu cerkve, nekateri pa to odločitev prepustijo kar otrokom. Anketiranci so na vprašanje, kako naj se obnaša in živi vernik, največkrat odgovorili, da tako, kot vsak pošten občan. Zelo zanimivo pa je bilo spoznanje, da so bili vsi anketi-
ranci mnenja, da je vera človeku v današnjem času zelo pomembna, pa četudi kar v samega sebe.
Učenci, ki so obiskali verske obrede (obiskali so jih na cerkveni praznik), so jih opisovali zelo zanimivo, saj je bil to nekaterim prvi stik s cerkvijo. Zato so mnogi opisali mašo doživeto in goreče. Morda je k temu res pripomoglo vzdušje v cerkvah na ta praznični dan.
Tudi učenci, ki so raziskovali druga verstva in pri delu uporabljali Koran, Talmud pa tudi Sveto pismo, so prišli do dokaj zanimivih zaključkov. Dekleta so v Koranu poiskala zapise o sklenitvi zakonske zveze, pa tudi o morebitni ločitvi in skrbi za bivšo ženo. Ob tem smo se vsi malce nasmejali, saj smo si predstavljali, kako bi to izgledalo pri nas, v današnjem času. Nekaj učencev je pripravilo verjetno vsem znano zgodbo o vesoljnem potopu, torej o tem, kako je pričel Bog ustvarjati današnji svet, za katerega pa si verjetno ni mogel misliti, kakšen bo. Zelo zanimiv je bil tudi pogovor z duhovnikom, ki nam je razkril precej stvari o duhovniškem poklicu.
In na koncu je skupina učencev zbrala rezultate našega dela ter oblikovala zanimiv plakat, na katerem je prikazano, kaj smo ugotovili. Zapisali pa smo tudi ta članek, da bi vas vsaj malo seznanili s tem, kaj počnemo mladi na družboslovnih dnevih in kaj smo počeli tisto četrtkovo dopoldne družboslovci na Centru srednjih šol.
Učenci 4. letnikov družboslovne usmeritve Centra srednjih šol Titovo Velenje
Pri Grkih je bilo vse odvisno od ljudstva, ljudstvo pa od besede (retorike). Bogastvo, ugled, oblast so bili odvisni od prepričevanja množice. Fenelon
Volja naredi človeka velikega ali majhnega.
Schiller
Živeti je najvišji cilj življenja. Grillparzer
Zgodba 99-letnega Jožeta Žibovta
»Iskrenost ni vselej najboljša pot«
Veliko zgodb, lepih in malo manj lepih, žalostnih in veselih, prepojenih z velikimi ali malimi dejanji, pa čisto preprostih in zato nič manj pomembnih in zanimivih, prej nasprotno, nam kroji življenje. Eno izmed njih smo tokrat zapisali, zgodbo preprostega moža, skromnega in pridnega, malo samotarskega, ki mu življenje ni ničesar podarilo, njegovo pridnost in skromnost pa nagradilo z visoko starostjo. Le še nekaj mesecev ga loči od častitljivih 99 let. Živi na Ljubnem čeprav ni Ljubenc, rojen je bil v Matkovem kotu visoko nad Solčavo kjer je preživel le delček svojega dolgega življenja, je morda Dolenjec kjer si je desetletja služil vsakdanji kos kruha? Pa je to sploh pomembno?
Pot v Malezijo (2)
PIŠE: IRenata Hudarin
Vse gospodarske poti se stekajo v metropolo, na vsakem koraku opa:zite svetovljanski videz, ki se lepo) vkljaplja s staro arhitekturo. Svetlobni napisi vas opozarjajo., da imajo tukaj predstavništva svetovno znane firme in banke, saj pravijo, da je Malezija — azijska Švica. Komaj 20 km iz centra Kuala Lumpurja je največji ruudnik kositra v državi. Malezija ssodi med vodilne proizvajalce kiositra na svetu. Prva indu-strijskai panoga, pa je proizvodnja ka'včuka, kjer so absolutno prvi nai svetu. Plantaže so skoraj neverjeMne, neskončne in človek težko verjame, da so resnične. Še težje dlojemljivo pa je dejstvo, kako im v kakšnih posodah Ma-lezijci kavčuk prevažajo. Vozijo ga dobesedno v litrskih posodah na svojjih kolesih v zbirne tabore.
Kavčuk so prinesli prvi Angleži v Malezijo iz Brazilije. Legen-
da pravi, da so prinesli 9 semen in da se je obdržalo samo eno.
S Trga neodvisnosti sem krenila proti LAKE PARKU, največjem parku v mestu, ki pa ni samo park, ampak tudi nacionalni spomenik. Park se razprostira na gričku, nasproti nove zgradbe parlamenta, nekako na sredini parka pa je spomenik »Vsem žrtvam Malezije«, ameriškega kiparja D. Smitha, ki je ustvaril tudi spomenik padlim na Iwo Jimi. V parku je, povsod kamor pogledaš, polno hibiskusa, ki je nacionalni cvet Malezije. Sprehod po parku je prava sprostitev, pogled kar ne more mimo neštetih rastlinskih vrst, ki jih jaz niti ne poznam. Vegetacija je tukaj resnično bujna in narava edinstvena, vlaga in konstantna temperatura sta dali možnost za rast tisočim vrstam orhidej, zato jih tukaj, za malo denarja, dobite cel šopek. Orhidej poznamo okoli 20.000 in jim pravimo tudi cvetlice zraka,
prav tako pa so tudi najbolj bistroumne rastline. In tukaj v tem delu sveta jih je na pretek, rastejo kot gobe po dežju.
Dan je skoraj že utonil v noč, ko sem neskončno utrujena odšla v prvo »pravo« malezijsko restavracijo. Še dobro, da sem imela ob sebi prijatelje, kajti že same vonjave niso bile prijetne. Verjetno se sama ne bi odločila za vse, kar sem jedla oziroma pojedla tukaj. Sicer izhajam iz načela, da v vsaki deželi, ki jo obiščem poskusim tudi domačo kuhinjo, kajti to je del folklore in del življenja, ki ga moraš spoznati v vsaki deželi kamor te zanese pot. Na mojih potepanjih po svetu sem jedla od medvedov, miši, do različnih plazilcev. Tokrat sem si privoščila specialitete in to kačje. Pripravljene dobite na različne načine, večinoma v omakah. Kačje meso je zelo mehko in blagega okusa, vedno zrezano na kolobarje, podobno kot pri nas lignji. Okus me je spominjal na puranje meso. Bila je krasna večerja z izjemo vonjav, ki so mi bile zelo tuje. Utrujena sem se vrnila v hotel in edino kar sem še zmogla je bilo, da sem utonila v spanec.
Zjutraj sem se zgodaj zbudila, prisilila me je časovna razlika, bioritem je še vedno delal po starem. Po zajtrku sem se odpravila proti Kitajski četrti. Seveda to ni četrt kot je v San Franciscu, kjer je največja kitajska četrt na svetu, pa vendarle se počutiš, kot da si na Kitajskem, polno majhnih trgovin, obrti, špecerij, kamor te pot kar sama zanese. Pravi raj za drobne nakupe, za malo denarja. Tukaj se spiača kupiti kitajske čaje, začimbe, dišave, pa tudi nekaj antikvariatov vas privabi. Ker nisem imela namena kupovati sem hitela naprej proti Narodnem muzeju, stavbi v tipičnem malezijskem stilu gradnje. Na fasadi sta dva fantastična mozaika dolga 36 m in visoka 5 m, okrašena z italijanskim steklom. Notranjost sploh ne daje občutka, da ste v muzeju, na zelo enostaven in zanimiv način vam predstavi zgodovino Malezije, tako da se človek vsaj malo seznani s preteklostjo. Prav v neposredni bližini muzeja vas pritegne zelo nenavadna zgradba, vsa v belem in ko spoznate njeno no-
tranjost, ste še bolj presenečeni. Zame je to bila najlepša železniška postaja na svetu, še nikoli v življenju nisem videla take palače, zgrajene v obliki templja v islamskem stilu. Postaja je bila zgrajena 1885 leta, njena belina pa te prevzame in bilo bi mi resnično žal, če bi jo zgrešila. Palače so se vrstile druga za drugo, pravzaprav zelo nenavadno in presenetljivo za tako mlado mesto, kot je Kuala Lumpur. Tako sem pot nadaljevala proti državni mošeji Masjid Negara, največji v jugovzhodni Aziji. Tukaj je center islamske vere in islamske kulture. Ves kompleks se razprostira na ozemlju 5 hektarov, kjer dominira centralna zgradba z minaretom visokim 73 metrov.
Tukaj na tem majhnem košču ozemlja najdete praktično vse, kar je potrebno, da se neka kultura lahko razvija in ohranja. Tukaj je knjižnica, muzej, govorilnica, čajnica, mavzolej, park, kjer lahko meditirate, skratka tukaj je mesto v mestu, in lahko si vse ogledate, če se sezujete in ste primerno oblečeni. Večina turistov je bila pri 35°C v kratkih hlačah, vendar žal tako oblečen v islamske hrame ne smeš, tudi mene je izučilo, a kaj ko pri takšni vročini drugače skoraj ne gre.
Ker sem imela še nekaj časa, sem se opdravila z avtobusom kakšnih 20 km proti severu, cesta Jalon Ipah te pripelje do BATU CAVES — jame Batu. To je apnenčasta jama, največja v državi, kjer se lahko povzpnete po 272 stopnicah in prav na vrhu najdete hindujski tempelj. To je ena največjih božjih poti hindujcev v Maleziji. Hinduizem je najbolj razširjena in najstarejša religija v Indiji. V svoji sedanji obliki je nastala v začetku srednjega veka, kot posledica zbliževanja brama-hizma in budizma. Glavni bogovi so: Brahma, Indra, Višnu in Šiva, in ker so se skozi stoletja mnogi Indijci naselili na Malezijskem polotoku, so si ustvarili tudi svoje templje, ko se vzpneš po 272 stopnicah pri 85 % vlagi in 35°C si skoraj mrtev, a je vzpon tega vseeno vreden.
Čudovit pogled na dolino, mali hindujski tempelj, kamor hodijo iskat številni verniki svojo usodo in prinašajo številne darove, pozdravijo pa vas tudi številni mali pavijani, ki so tukaj našli svoj dom. Teh 272 stopnic mi ni bilo žal, kajti kdo ve, če bom še kdaj v tem koncu sveta.
(dalje)
Francka in Rudi Remic
Petdeset lepih skupnih let
Sedem je ljudsko število, ki prinaša srečo. Zagotovo to velja za Rudija Remica iz Dobletine pri Nazarjah, ki je bil rojen 7. 7. 1907 v hiši številka 7, njegova sreča pa je zlasti dejstvo, da je našel dobro ženo in z njo preživel 50 srečnih in zdravih let.
»Prvih« 50 let zakona sta slavila 6. februarja, zdrava,
sede toliko bolj jedrnate in zgovorne, kot je bil zgovoren njen nasmeh, ki je ob moževih dovtipih vendarle povedal, kdo je kaj v tej hiši. »Recepta« za toliko srečnih skupnih let nista znala povedati. »Časi so vse drugačni in se z najino mladostjo ne dajo primerjati,« je dejala in dodala, da v njuni mladosti niso bili ta-
Še na mnoga leta Rudi in Francka
vesela in dobre volje. Sreča je tudi to, da jima je zdravje dobro služilo, da sta se razumela in uspešno krmarila na skupni življenjski poti. Morda tudi zato, ker je Rudi svoje čase pogosto krmaril flos vse do Romunije, ker se je Francka varčnosti in gospodarnosti že zgodaj »privadila« v bratovi gostilni, ker sta se imela rada, ker... Veselo in hudomušno je Rudi pripovedoval svojo in njuno življenjsko zgodbo, žena Francka se je v pogovor vključila bolj redko, so bile pa njene be-
ko razvajeni. »Delati je bilo treba in se ravnati po zdravi pameti, ne pa tako kot danes.« K temu je mož takoj dodal, da je »najboljša čebela; ko se rodi, trote pomori.« Žena je sicer hotela ugovarjati, pa jo je takoj prekinil in dejal: »Prosi boga, da te bi jaz še dolgo jezil, ali pa ti mene,« le da je bilo slednje rečeno bolj po tiho. Veljalo pa je in tudi mi se pridružujemo tej »prošnji«. Naj še mnogo let »jezita« drug drugega, kot sta se doslej.
j. p.
8. stran naš čas
RAZPIS
2. marca 1989
»»»mm	w w w w ■ « m i¥WfOT MyyvwwiAiui*A«« i« ■ ^i^MwvvvwwwMvwvwwwgu«iw<wuuooocX3
Skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1989/90 za občino Velenje
Zaradi nekaterih napak, ki so se zvrstile pri objavi štipendij v prejšnji številki Našega časa, celoten razpis ponovno objavljamo. Prizadetim se za napake opravičujemo.
Danes objavljamo skupni razpis kadrovskih štipendij za občino Velenje. Sezname razpisanih kadrovskih štipendij so skupnosti za zaposlovanje poslale organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti.
Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Kadrovska štipendija se lahko podeli tudi mimo te omejitve, če je prijavljenih kandidatov manj, kot je razpisanih štipendij.
Višina kadrovske štipendije je določena s točkami: za šolanje v kraju bivanja od 285 do 1.320
točk, izven kraja bivanja pa od 800 do 1.790 točk. Vozačem pripadajo točke v kraju bivanja ter dodatek za vožnjo in sicer stroški prevoza v šolo, ki presegajo 2 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Štipendija se lahko poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in za katere se udeleženci samoupravnega sporazuma dogovorijo v organih za štipendiranje v občini. Podatke o teh poklicih v posameznih občinah lahko prosilci za kadrovsko štipendijo zvedo v strokovni službi skupnosti za zaposlovanje v občini, v kateri prosijo za kadrovsko štipendijo.
Vrednost točke določi skupšči-
na Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
Za kadrovsko štipendijo lahko predlagajo štipenditorjem sveti vzgojnoizobraževalnih organizacij tudi učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpovprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izven-šolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Ti kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani niso plačali davka od skupnega dohodka občanov za leto 1988. Te štipendije bodo
podeljene predvsem kandidatom, ki bodo kasneje nadaljevali šolanje na usmeritvah, ki so za štipenditorja potrebne.
P RIJ A VUAISJE:
Prosilci za štipendije morajo prijave na obrazcu DZS SPN-1 (vloga za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic DZS 8,40) vložiti v kadrovski službi ali v izobraževalnih službah posameznih delovnih organizacij-štipenditorjev. Rok za pri jato je 15. maj 1989.
Prosilci naj k prijavi za štipendijo priložijo še:
— kratek življenjepis z opisom
socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih izvenšolskih aktivnosti.
—	potrdilo o vpisu v šolo (naknadno),
—	overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega polletnega spričevala in prepis oziroma fotokopijo spričevala zadnjega končanega razreda; za študente: potrdilo visokošolske organizacije o opravljenih izpitih,
—	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oziroma potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine),
—	potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki
iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojenci, priložijo od rezek od pokojnine za december 1988.
IZBIRA ŠTIPENDISTOV
Kandidate, ki se bodo za štipendijo prijavili v rednem razpisnem roku, bodo štipenditorji obvestili o podelitvi štipendije do 30. 6. oziroma do 15. 9. 1989. Če vseh razpisanih štipendij ne bodo podelili v rednem roku, bodo štipenditorji podaljšali rok prijav do 31. 8. 1989.
O vseh drugih podatkih naj se učenci in študenti, ki nameravajo zaprositi za štipendijo, čimprej pozanimajo v kadrovski službi štipenditorja.

Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek-Luka r.o.
Titovo Velenje
Poklic oziroma program
rudarski mehanik:
DO RUDNIK LIGNITA VELENJE (RLV)
dipl. inž. rudarstva rudarski tehnik
rudar za podzemno pridobivanje mineralnih
surovin
dipl. inž. strojništva:
—	energetika in procesno strojništvo
—	konstrukterstvo in gradnja strojev
—	proizvodno strojništvo inž. strojništva:
—	energetika in procesno strojništvo
—	konstrukterstvo in gradnja strojev
—	proizvodno strojništvo strojni tehnik:
—	jamski
—	zunaj strojni mehanik
—	jamski
—	zunaj
dipl. inž. elektrotehnike:
—	močnostne elektrotehnike
—	elektronike
—	avtomatike inž. elektrotehnike:
—	močnostne elektrotehnike
—	elektronike elektrotehnik energetik:
—	jamski
—	zunaj
elektrotehnik elektronik — jamski elektrikar energetik — rudarski ele. — jamski
elektrikar energetik — obratni ele. — zunaj dip. inž. računalništva računalniški tehnik usnjarsko galanterijski tehnik (moški) obutveni tehnik (moški) predelovalec usnja II:
—	izdelovalec usnjene galanterije
—	izdelovalec zgornjih delov ubutve lesar — tapetnik lesar širokega profila — mizar obdelovalec lesa — Žagar dipl. ekonomist:
- za komercialno dejavnost
—	za ekonomsko informatiko
(RLV)	
VII.	12
V.	30
IV.	90
VII.	
	3
	2
	1
VI.	
	2
	1 1
V.	1
	12
	2
IV.	
	25 O
VII.	O
	2
	1 1
VI.	1
	2 1
V.	1
	10
	2
v.	4
IV.	17
IV.	4
VII.	1
v.	2
v.	2
v.	2
IV.	
	3
	2
IV.	2
IV.	4
II.	2
VII.	
DO ELEKTROSTROJNA OPREMA (ESO)
dipl. inž. strojništva:
energetika in procesno strojništvo konstruktorstvo in gradnja strojev ing. strojništva
konstrukterstvo in gradnja strojev strojni tehnik oblikovalec kovin: strugar rezkalec
preoblikovalec in spajalec kovin: ključavničar varilec
VII.
	2
VI.	
	5
V.	15
IV.	
	5
	5
IV.	
	20
	3

Stopnja Štev. zahtevnosti štipendij
preoblikovalec (metalurška usmeritev) —
—	kovač
monter in upravljalec energetskih naprav:
—	monter vodovodnih naprav
—	monter ogrevalnih naprav
—	izolater
dipl. inž. elektrotehnike:
—	avtomatike
—	elektronike
dipl. inž. računalništva računalniški tehnik dipl. ekonomist:
—	za ekonomske odnose s tujino
—	za komercialno dejavnost
—	za analize in planiranje ekonomist — za komercialno dejavnost ekonomski tehnik
IV.
IV.
VII.
VII.
V. VII.
VI. V.
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ (TEŠ)
VII.
V. VII.
v. v.
VII. VII. VII.
dipl. inž. strojništva:
—	energetika in procesno strojništvo
—	proizvodno strojništvo strojni tehnik dipl. inž. elektrotehnike:
—	elektronike
—	močnostne elektrotehnike elektrotehnik elektronik elektrotehnik energetik dipl. inž. računalništva dipl. inž. kemijske tehnologije dipl. ekpnomist:
—	za analize in planiranje
—	za komercialno dejavnost
DO SISTEMI PAKIRANJA (SIPAK)
dipl. inž. strojništva
—	konstrukterstvo in gradnja strojev	VII. inž. strojništva
—	konstrukterstvo in gradnja strojev	VI. strojni tehnik	V. oblikovalec kovin	IV. dipl. inž. elektrotehnike — elektronike	VII. inž. elektrotehnike — elektronike	VI. elektrotehnik elektronik	V. elektrikar elektronik	IV.
DO AVTOPREVOZN1STVO	IN SERVISI (APS)
inž. strojništva — proizvodno strojništvo	VI. 1
inž. prometa za cestni promet	VI. 1
ekonomist — za denarništvo in finance	VI. 1
DO TISKARNA (TISK)
grafični inž.
VI.
DELOVNA SKUPNOST DRUŽBENI STANDARD (DSt)
natakar kuhar
IV. IV.
3 3 2
3 2
2 3
1 1
1
2 2
VII.	_
VII.	1
VII.	1
VII.	1 1
VII.	1
VII.	1
v.	2
v.	2
v.	2
v.	10
v.	5
ŠTIPENDIJE ZA SKUPNE RAZVOJNE POTREBE REK
dipl. inž. računalništva dipl. inž. fizike dipl. ekonomist:
—	za ekonomsko informatiko
—	za organiziranost OZD dipl. inž. kemijske tehnologije dipl. biolog — ekološka smer dipl. inž. meteorologije strojni tehnik elektrotehnik elektronik računalniški tehnik naravoslovno-matem. tehnik družboslovno-kulturna dejavnost
—	smer družboslovna
Kandidati za razpisane štipendije pošljite ali vložite prijave na naslov: SOZD REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje, Služba izobraževanja, Partizanska 78 (Nove Preloge), 63320 Titovo Velenje.
Če se vpisujete v smer rudar IV. stopnje zahtevnosti ali rudarski tehnik V. stopnje zahtevnosti vas obveščamo, da boste, če boste bivali doma, poleg osnovne štipendije, dodatka za deficitarnost, plačanih učbenikov in potnih stroškov, če se vozite, prejeli še poseben dodatek v višini ene štipendije glede na učni uspeh. Ce boste bivali v Domu učencev, pa boste poleg plačane oskrbnine, dodatka za deficitarnost in plačanih učbenikov, prejeli še osnovno kadrovsko štipendijo.
Ženevska konvencija nas obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami. Zato bomo štipendije, ki jih razpisujemo za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, podelili le mladini moškega spola. Kandidati za te štipendije, za poklice rudarske, elektrotehniške in kovinarske usmeritve IV. in V. stopnje zahtevnosti, boste pred sprejemom v šolo, opravili še zdravniški pregled, kjer bodo ugotovili vaše sposobnosti za delo v jami.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SOZD REK (DSSS SOZD REK)
dipl. inž. strojništva
energetika in procesno strojništvo	VII. I
dipl. inž. računalništva	VII. 1
GIP VEGRAD
zidar tesar
železokrivec lesar
strojni ključavničar
avtomehanik
elektrikar. — ener.
avtoelektrikar
kamnosek
pečar
lesarski tehnik gradb. inž. dipl. gr. inž. dipl. inž. arh. strojni inž. dipl. str. inž. dipl. elektr. inž. dipl. pravnik ekonomist — kom. dipl. ek. — fin. gradbeni tehnik ekonomski tehnik
IV IV IV IV IV IV IV IV
IV
IV
V VI
VII VII VI VII VII VII VI VII V
V
10
7 6
4
5 3 1 1 2 2 1 2
6
2
Štipendije za gradbene poklice (zidar, tesar, železokrivec, kamnosek, pečar, gradbeni inženir, dipl. gradbeni inženir), za dipl. ekonomist, strojni inženir ter dipl. strojni inženir se povečajo za dodatek deficitarnosti v višini 200 točk.
mmjuuuckkm K »K innntwwvwwwwwwHWAXXXKxinnnrm^
RAZPIS
do gorenje — commerce
gorenje
Poklic oziroma program
Stopnja Štev. zahtevnosti štipen-dij
do gorenje - gospodinjski aparati:
dipl. inž. elektrot. inž. elektroteh. dipl. inž. elektrot. . inž. elektrot. ind. el. dipl. inž. el. za ener. inž. el. za energ. dipl. inž. računalni. za log. in sisteme dipl. inž. stroj — sp. inž. stroj. — spec. dipl. inž. stroj, za konstrukt. dipl. inž. stroj, specialist inž. stroj. spec. dipl. inž. matem. dipl. inž. metalurg, dipl. ekon. komerc. dipl. ekon. den. fin. dipl. ekon. ek. infor. elektroteh. energ. elektrikar energ. elektroteh. elektro elektrikar elektro. strojni tehnik preob. kovin strojnik strugar
računalniški teh. nar. miat. tehnik
do (gorenje - servis
dipl. img. elektr. za teleikomunik. dipl. img. elektr. za ind.. elektroniko dipl. img. elektrot. za enetrgetiko dipl. img. račun, za log.;, in sist. dipl. porogr. ing.
VII VI VII VI VII VI
dipl. ing. strojn. za en. in proc. st. dipl. ing. stroj, za proizv. strojn. dipl. ekonomist za komerc. dejavn. dipl. ing. matem. ing. za telekomun. ing. elektrotehn.
inž. računaln. za logiko in sisteme
inž. strojništva
inž. strojništva za energetiko
ekonomist inform.
dipl. informatik
račun, tehnik
ekonomski tehnik
nar.-matem. tehnik
elektrikar. energ.
vzdrževalec vozil in vozn. sredstev
VII
VII
VII VII VI VI VI VI VI VI VII V
v v v
IV
do gorenje - elektrokovinarska oprema
VII	2	oblikovalec kovin	IV	II
VII	3	elektrikar energetik	IV	2
VI	3	strojni tehnik	V	10
		elektrotehnik energ.	V	3
Vil	6	elektrotehnik elektr.	v	3
		inž. strojništva	VI	5
VII	2	inž. elektrotehnike	VI	3
VI	4	ekonomist	VI	1
VII	3	dipl. inž. strojništva	VII	5
VII	2	dipl. elektro inženir	VII	3
VII	1	dipl. ekonomist	VII	1
VII	1	dipl. inž. računalništva	VII	2
VII	1	dipl. org. dela informatik	VII	2
v	3			
IV	5	do gorenje - procesna oprema		
v IV v	2 2	dipl. inž. stroj.		
	12 4	konstr. in grad. str.	VII	3
IV IV		dipl. inž. stroj.	VII	
	2	proizv. stroj.		3
IV v v		inž. stroj.		
	2 6 15	konstr. in grad. str. inž. stroj, proizv. stroj.	VI VI	3 3
		strojni tehnik	v	7
		oblikovalec kovin	IV	2
		oblikovalec kovin — puškar	IV	2
		preoblikovalec in spajalec kovin	IV	2
VII	1	dipl. inž. el. avtomatika	VII	1
		dipl. inž. el.		
VII	2	ind. elektronika	VII	1
		dipl. inž. računal.		
VII	2	programska oprema	VII	1
		inž. el. avtomatika	VI	1
VII	2	inž. el. ind. elektronika	VI	1
VII	1	inž. računalništva programska oprema	VI	1
dipl. ekon. za mednarod. ekon. odnose	VII.
ekonomist za mednar. ekon. odnose	VI.
dipl. ekon. za komer, dejavnost	VII.
ekon. za komerc. dejavnost	VI.
dipl. inž. računal.	VII.
prof. ang. in ital. jezika	VII.
ekon. za denarništvo, finance in računovod.	VI.
dipl. ekon. za denarn. in finance	VII.
dipl. pravnik	VII.
do gorenje — elektronika
dipl. inž. elektrotehnike — elektronika	VII
inž. elektrotehnike — elektronika	VI
dipl. organiz. dela — informatik	VII
organizator dela — informatik	VI dipl. inž. strojništva
proizvodno strojništvo	VII ing. strojništva —
proizvodno strojništvo	VI dipl. ekonomist —
denarništvo in finance	VII
elektrotehnik — elektronik	V
stroj, tehnik, proizv. tehnolog	V
do gorenje raziskave in razvoj
industrij, oblik.	VII
dipl. inž. str. za enr.	VII
dipl. inž. str. za teh.	VII
dipl. inž. elektrot.	VII
do gorenje notranja oprema tozd pohištvo
dipl. inž. lesarstva lesar širokega profila
VII IV
do gorenje notranja oprema -tozd gradbeni elementi
strojni tehnik elektrotehnik
elektronik
V
V
do gorenje notranja oprema -dsss
dipl. ekonom.
ekonom, informatika
dipl. ekonom, komerc. dejav.
VII VII
do gorenje interna banka
ekonomist za denarništvo in finance	VI/VII
Poklic o>ziroma program
Stopnja Štev. zahtevnosti štipen-dij
ind1ustrija usnja	vrhnika,	
toz:d tovarna usnja šoštanj		
elektrilkar	IV	3
strojni i ključ.	IV	3
mizar	IV	2
konf. tusnj. oblačil	IV	10
usnjarcski tehnik	v	4
elektrcntehnik	v	1
računaal. tehnik	v	1
inž. strrojništva	VI	1 1
dipl. irnž. kem. tehnol.	VII	
vepilas velenjska	industrija	
plaistike		
mizar — modelar	IV	3
ključavvničar	IV	1
kem. pirocesničar	IV	2
dipl. imž. kemije	VII	2
dipl. ekkonomist	VII	2
do era velenje	tok kmetijstvo	
šoštanj		
sadjar	IV	2
živinorrejec	IV	2
kmet. ttraktorist	IV	1
do era titovo velenje toz d maloprodaja
prodajjalec živ. in preh. ar. prodajialec tekstila prodajalec železnine mesar ,'sekač
IV IV IV IV
vek<os titovo velenje toz1d stanovanjska oskrba
monterr ogreval, naprav monterr vodov, naprav
vek<os titovo velenje tozid toplotna oskrba
monterr ogreval, naprav elektrikkar šibki tok
IV IV
IV IV
vekos titovo velenje tozd komunalna oskrba
zidar tesar
IV IV
kmetijski kombinat tržnica velenje
prodajalec
ptuj tozd
IV
merx celje do potrošnik tozd prodaja šoštanj
prodajalec	IV
mesar sekač
IV
zdravstveni center velenje tozd lekarna velenje
diplomirani farmacevt	VII I
zdravstveni center velenje tozd zobozdravstvo velenje
zobozdravnik	VII 1
zdravstveni center velenje dsss
diplomirani organizator dela — računalništva VII 1
zdravstveni center velenje tozd splošno zdravstvo velenje
zdravnik	VII 1
zdravstveni center velenje tozd bolnišnica zdravilišče topolšica
zdravnik	VII 1
sozd merx do mlinsko predelovalna industrija celje tozd pekarne in slaščičarne celje — enota velenje
pek	IV 2
slaščičar	IV I
milena caktaš — usnjena galanterija
galanterist usnjene galanterije
elkroj mozirje tozd konfekcija šoštanj
konfekcionar	IV 5
delovna skupnost ljubljanske banke, temeljne banke velenje
ekonomski tehnik	V 2
dipl. ekonom, za denar.	VII I
sdk velenje
dipl. ekonomist
VII
ptt podjetje celje, promet velenje
ekonomist (posl. log.) PTT tehnik PTT prometnik
tozd za ptt
VI v
IV
nama ljubljana tozd veleblagovnica titovo velenje
prodajalec	IV 4
mesar	.	IV I
kuhar	IV I
natakar	IV I
modni salon titovo velenje
tekstilni konfekcionar	IV
viz velenje tozd oš xiv. divizije
ortopedagog za fizično invalidno mladino	VI/1 1
do informatika služba erc velenje
dipl. ing. računalništva dipl. informatik
VII VII
»<wwwwwwwAWWAAJUuuuiinn^
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
o sub o., Titovo Velenje, Vodnikova 1, tel.: (063) 856-711
TOZD Bolnišnica Topolšica
Delavski svet TOZD Bolnišnica razpisuje prosta dela in naloge:
1. Individualnega poslovodnega organa
Vodjo TOZD Bolnišnica Toplšica Kandidat za vodjo TOZD-a mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonov, izpolnjevati še naslednje:
—	visoka izobrazba — končana medicinska fakulteta s specialističnim izpitom;
-	5 let delovnih izkušenj na vodilnem položaju;
da je s svojim dosedanjim delom pokazal sposobnost razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov; da predloži program dela. Kandidat bo izbran za 4 leta.
2. Pomočnika vodje TOZD za gospodarske zadeve
Izbrani kandidat bo opravljal dela in naloge na področju: koordinacije gospodarjenja v TOZD, organizacije, vodenja in koordiniranja dela v paramedicin-skih službah.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
visoka oziroma višja izobrazba pravne ali ekonomske smeri;
2 leti delovnih izkušenj z visoko oziroma 5 let z višjo izobrazbo:
da je s svojim dosedanjim delom dokazal sposobnost za organiziranje in vodenje delovnega procesa; da je družbeno politično aktiven.
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, Titovo Velenje, Vodnikova I.
Kandidati, ki se prijavljajo na dela in naloge vodje TOZD, morajo na kuverti napisati »Razpisni komisiji«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa na delavskem svetu TOZD.
/z muzeja Velenje
Zgodilo
se je
• •
2. marca
Leta 1XX2
V Slovenskem gospodarju, ki je izšel na današnji dan lega lela najdemo v rubriki »Razne stvari« zapisano javno zahvalo:
»Javno zahvalo izreka župan Lah v Sv. Janži pri Velenji c. k. okrajnemu glavarju g. Fineltiju za dar 20 jI. katerih je tamkajšnjim po toči poškodovanim izprosil in razdelil.«
Do omenjene toče je prišlo v Šaleški dolini že julija prejšnjega leta in je najmočneje prizadela ravno predel Šentjanža in Šentilja. Finetli pa je kol okrajni glavar nastopil službo dobro leto prej in je bil ves čas svojega, skoraj dvajsetletnega glavarjevanja, zelo aktiven, ter je, čeprav po rojstvu ni bil Slovenec, veliko naredil ravno pri uveljavljanju slovenščine v javnih uradih, kar nam med ostalim pričajo tudi zapiski v šolskih kronikah.
Leta 1919
V Novi dobi, številka 21, ki je izšla 11. 03. najdemo kratko vesličko, da je bil v Šoštanju na današnji dan tega leta odpuščen iz službe šoštanjski notar nemškega rodu Josef Hiris. Vest je pos-premljena s kratkim komentarjem: »Je čas, da se tudi te smeti pometejo.«
Vestička plastično razkriva vzdušje prvih povojnih let, ko so po celi Sloveniji obračunavali z nacionalnimi nasprotniki in se borili za »čistost Slovenije«. Po drugi strani pa opažamo, da so mnogi v povojni evforiji zapadli izpod nemškega kulturnega vpliva pod srbski. Uvajala se je cirilica, ideja o enotnem »jugoslovanskem narodu« je bila aktualna, kot v Sloveniji nikoli več itd. Zelo kmalu pa je tudi to navdušenje uplahnilo in se je znova začela borba za slovenstvo.
Leta 1956
Naslednja novica je že iz povojnega časa in žal govori o nesreči. ki jo je povzročila človeška nepazljivost. Objavljena je bila v Celjskem tedniku in ima naslov »Požar v Velenju«:
» V soboto je oh 14. uri izbruhnil požar v baraki geodetskega zavoda v Velenju. Baraka je bila postavljena zaradi namestitve naprav za raziskave ležišč premoga. Čuvaj Vlado Klančnik je hotel zakuriti v peči. Drva pa so bila surova in ker ni hotelo goreti, je vlil na ogenj plinsko olje. Olje se je hitro vnelo, se razlilo in ogenj se je naglo razširil. Baraka je zgorela. Zgorela je tudi naprava za merjenje talne vode in okrog 40 vidija ploščic z nosilci iz kroma. Škoda znaša okrog milijon dinarjev. Gašenje je bilo zaradi pomanjkanja vode težavno. Čuvaja Klančnika, kije utrpel precejšnje opekline, so prepeljali v celjsko bolnišnico.« Mislim, da vesti te vrste ne potrebujejo nobenih komentarjev.
Leto 1960
V delu. št. 60 najdemo iz Šoštanja naslednjo vesličko: »Dosedanje izkušnje iz dela treh poravnalnih svetov v tej občini kažejo, da je teh svetov premalo. Zalo nameravajo v posameznih večjih krajih ustanoviti še tri poravnalne svete. Doslej so trije sveti uspešno rešili 82 primerov.«
K tej novici mogoče le komentar nekega mojega znanca: »Če bi bili ti sveti tako uspešni, bi ljudje ne bili tako skregani med sabo, kol so.«
Pripravil: Tone Ravnikar
ZŠAM TITOVO VELENJE obvešča
ZŠAM
vse člane in druge občane, da bo redni občni zbor ZŠAM Titovo Velenje, v soboto, II. marca 1989 ob 18. uri, v hotelu Paka v Titovem Velenju.
Po občnem zboru bo družabno srečanje s TRADICIONALNIM ŠOFERSKIM PLESOM, katere ga se lahko udeležijo partnerji članov in drugi občani. Informacije in prijave v pisarni ZŠAM
Titovo Velenje, Titov trg 2/B — Delavska univerza Velenje, tel. 854 928 do 7. 3. 1989, nato v recepciji hotela Paka.
Upokojeni člani ZŠAM Titovo Velenje imajo na šoferski ples prosti vstop.
Radio Velenje
1 1	M	M	M		1 1	1 1	1 1	1 I
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 2. 3. ob 18. in 20. uri, TEKSAŠKI GRANIČAR - ameriški, akcijski. Vloga: Nick Nolte.
Petek, 3. 3. ob 18. in 20. uri, MOŽ Z ZLATIMI OČALI - italij. vojni. Vloga: Ruper Everet.
Petek, 3. 3. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 4. in 5. 3. oh 18. in 20. uri MLADIČ DINOZAVRA - ameriški, akcijski. Vloga: William Katt.
Ponedeljek, 6. 3. ob 10., 18. in 20. uri NOČ IN DAN MAKROA -ameriški, kriminalni. Vloga: Chri-stopher Reeve.
Torek. 7. 3. oh 18. in 20. uri JEKLENI OREL - ameriški, akcijski (VIDEO). Vloga: Lous Gossett
Sreda, 8. 3. ob 10., 18. in 20. uri ŽRELO IV — ameriški, grozljivka. Vloga: Lorraine Garv.
Program
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 oddajnik Velenje in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke, reklame, obvestila, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
Kulturni večer z dr. Bajtom
V	četrtek, 2. marca, ob 19.00, bo v knjižnici v Titovem Velenju kulturni večer, katerega gost bo tokrat naš znani strokovnjak za gospodarska vprašanja prof. dr. Aleksander Bajt.
Dr. Bajt je že od leta 1951 predavatelj na Pravni fakulteti v Ljubljani in je tudi predstojnik Inštituta za ekonomijo na tej fakulteti.
Govoril bo o gospodarskih dilemah našega časa in odgovarjal na postavljena vprašanja. Morda bo povedal tudi. kako je če se politika spušča v gospodarstvo in kako so se naši politiki obračali na gospodarske strokovnjake in sploh kaj je z vsem tem narobe . . .
Čeprav je dr. Bajt specialist za vprašanja politične ekonomije pa bo vendarle razgovor z njim prilagojen za vsako uho.
Pogovor bo vodil Vlado Kotnik, dipl. ekonomist.
IZBOR OLJ IN AKRILOV ZMAGA JERAJA
V	galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik je še do 10. marca na ogled razstava akademskega slikarja Zmaga Jeraja.
Od 1. marca dalje pa je možen tudi popoldanski ogled tamkajšnje prodajne galerije in sicer od 15. do 18. ure.
Erika Cverlin bo razstavljala v Šoštanju
Predmetna učiteljica likovne vzgoje na osnovni šoli Biba Ročk v Šoštanju, Erika Cverlin, bo v počastitev Dneva žena razstavljala v šo-štanjskem Domu kulture.
Svečana otvoritev razstave bo v petek, 3. marca, ob 19. uri s kulturnim programom, ki ga bo izvedel mešani pevski zbor Svobode Šoštanj pod vodstvom Anke Verdnik.
O slikarki in njenih delih bo spregovoril akademski slikar Alojz Zavolovšek. Erika Cverlin bo razstavila preko 30 akvarelov tihožitij in pokrajinskih motivov. To bo njena prva samostojna razstava pred domačim občinstvom. Slikarka je študirala likovno vzgojo na Pedagoški akademiji v Mariboru, pri profesorjih Kavčiču. Goliji, Koresu in Pandurju.
V. K.
Kulturno življenje v Mislinji
Minilo je dve leti, odkar so v Mislinji odprli prenovljeni kulturni dom. Poleg skrbi za vzdrževanje doma se lahko pohvalijo s precej živahno kulturno dejavnostjo. V okviru društva deluje MPZ Zdravko Cebular, dramska sekcija in pionirsko kulturno-umetniško društvo.
Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku so uspešno pripravili »Teden kulturnih prireditev« pod skupnim motom »PrijatTi, obrodile so trte vince nam sladko«. V tednu kulturnih prireditev so sodelovali: dramska skupina z igro Županova Micka, pisatelj Jože Ja-voršek, mladinski pevski zbor Fidelis, godba na pihala iz Slovenj Gradca, mladi glasbeniki iz glasbene šole in ljudski godci iz Mislinje.
Dramska skupina pa je z mladimi igralci uprizorila delo Milana Dekleve Magnetni deček.
V	počastitev dneva žena pripravljajo Mislinjčani kulturno-zabavni program.
V	soboto, dne 4. 3. 1989 ob 19.30 uri bodo nastopili pevci, igralci gledališke skupine in skupina predic.
V	nedeljo, dne 5. 3. 1989 ob 15.00 uri pa se bodo poleg pevcev predstavili še mladi gledališčniki z igro Magnetni deček.
»Dobro sodelovanje med sekcijami, pravilen odnos do ljubiteljske dejavnosti in pomoč širše družbenopolitične skupnosti dajejo uspehe in še tako obsežni načrti postanejo dosegljivi«, pravi Peter To-však, predsednik kulturnega društva.
H. T.
PETEK, 3. marca: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Iz delegatskih kiopi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 5. marca: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od H ude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja zastavljena pred 14. dnevi, takoj za tem pa bomo po telefonu 855 963 sprejemali takšna vaša vprašanja na katera sami ne naj-
dete odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 6. MARCA:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.05 Minute z domačimi ansambli; 16.25 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 8. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Mi in vi (oddajo bomo namenili dnevu žena) 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
M*
LESTVICA VIDEOTEKE M4
1.	Coctail
2.	PLATOON LEADER
3.	AIRVVOLF
4.	IRON EAGLE II
5.	MIDNAITH RUN
6.	PLATOON WARRIORS
7.	BROTHERS IN LOW
Komisijska prodajalna in videoteka M4 odprta vsak dan od 13. do 19. ure ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Za videoteko članarine ni, dnevna isposojevalnina je še vedno 2500 din. Posebna ugodnost za člane: na tri enkratno isposojene kasete četrta brezplačna.
marec — susec
Ime meseca je povzeto po imenu rimskega boga Marsa. Mars je bil prastar italski bog, ki je utelešal divje, neukročene in skrivnostne sile narave zunaj obstoječega reda stvari. Bil je hkrati praoče rimskega ljudstva ter zaščitnik in pokrovitelj v vojskah, zato mu je bil posvečen tudi prvi pomladni mesec v starorimskem koledarju. V marcu so se bojne trume odpravljale na pot v pokrajine, kjer je vladal Mars, ki je bil pozneje tudi bog vojne. Vse bojne pohode so zato začenjali s svečanostmi, namenjenimi njegovi počastitvi. Slovensko ime za marec — sušeč (Susecz) srečamo že v rokopisu Martina iz Loke. Uporabil ga je tudi Trubar, Dalmatin pa je v Bibliji uvedel ime brezen, ki ga srečujemo vse do 19. st. in ga je celo Janežič po Jarniko-vem Etimologikonu iz I. 1832 sprejel nekoliko spremenjenega (breznik) v svoj slovar I. 1867. Blaž Potočnik in za njim dr. G. Pečjak sta skušala uveljaviti ime brstnik, ki je bilo sicer lepo, žal pa ni izviralo iz ljudstva, ki je za ta mesec poznalo še vrsto starih domačih izrazov, tako sušnik, ebehtnik, postnik, ceplje-njak, itd. Ime sušeč, ki je obveljalo, pomensko opozarja na čas, ko se zemlja posuši in jo je že mogoče pričeti obdelovati.
Koledar
Četrtek, 2. marca — Janja, Karel, Hinko, Radoš
Petek, 3. marca — Marinko, Asto, Milanka, Tička Sobota, 4. marca — Kazimir,
Adnjan, Marinka, Zarja
Nedelja, 5. marca — Janže, Ada, Pepca, Vanek
Ponedeljek, 6. marca — Danica, Stanka, Fridolin, Nika
Torek, 7. marca — Tom (Tomaž), Cita, Veselko
Sreda, 8. marca — Janez, Bojan, Nada (Nadja)
NOČNI KINO v tem tednu:
ZDRAV SEKS V ZDRAVEM TELESU — ameriški, trda erotika. Predstave bodo:
—	četrtek in petek, 2. in 3. 3. ob 22. uri v REDNEM KINU VELENJE
—	sobota, 4. 3. ob 20. uri v ŠOŠTANJU
—	nedelja, 5. 3. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI
NOČNI VIDEO KINO v rednem kinu Velenje
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DI
NČ ROK DČ P
OD
ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE
GORENJE COM-MERCE
GORENJE RAZISKAVE RAZVOJ
SI UŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA VELENJE
OBČINA MOZIRJE
ELKROJ DSSS
dipl. ekonomist ali dipl.pravnik ali druga visoka izobrazba tehnične smeri dipl. oblikovalec
administrativni ali poslovni manipulant
vratar čuvaj
komercialist tujega trga
vodja strateškega projekta za področje industrijskega oblikov. odprema pošte in posredovanje telefonskih razgov&-rov
— vratar čuvaj
9m
nč
nč
dč
nč
8	2.200.000
15	3.000.000
8	1.259.850
8	1.400.000
Sobota in nedelja, 4. in 5. 3. ob 22 uri LOV ZA IZGUBLJENO ZLATO KOSTJO — ameriški, trda erotika.
ZA VSE NOČNE PREDSTAVE MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA!
KINO DOM KULTURE - FILM SKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 6. 3. ob 20. uri MOŽ, KI JE PREVEČ VEDEL - ameriški, grozljivka. Režija: Alfred Hitchcock. Vloge: James Stewart, Doris Day, Bernard Miles.
KINO DOM KULTURE - OTROŠKA MATINEJA
Nedelja, 5. 3. ob 10. uri DEČEK IN VIOLINA - otroški. Vloga: Ste-van Markovič.
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 5. 3. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: deček in violina — otroški ob 18. uri. MOŽ Z ZLATIMI OČALI — italij. vojni
Ponedeljek, 6. 3. ob 18. uri MLADIČ DINOZAVRA - ameriški, akcijski.
kino Šmartno ob paki
Petek, 3. 3. ob 19. uri TEKSAŠKI GRANIČAR — ameriški, akcijski.
Nedelja, 5. 3. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA: DEŽEK IN VIOLINA — otroški.
Torek, 7. 3. ob 19. uri MLADIČ DINOZAVRA — ameriški, akcijski.
kino skale
Nedelja, 5. 3. ob 16. uri. MLADIČ DINOZAVRA — ameriški, akcijski.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
Mali oglasi
ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh harvah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 063-24-296.
FORD FIESTO 11 L, karamboli-rano, prodam. Telefon 857-208.
IMV KARAVAN PRIKOLICO,
z baldahinom, prodam. Silvo Jamnišek, Klane 61. Dobrna.
MOTOR BT 50 ugodno prodam. Telefon 884-156.
GLOBOK ŽAMETEN VOZIČEK ugodno prodam. Telefon 856-392.
OTROŠKO POSTELJO, Z JO-GIJEM, prodam. Hrastovec 1 B, (Turn), Krizmanič. LADO 1600, dobro ohranjeno, neregistrirano, tehnično neoporečno, letnik december 1978, nujno prodam za 850 SM. Naslov: Kidričeva 57, Beganovič, Titovo Velenje.
ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE, s telefonom, v Slovenj Gradcu za enako v Titovem Velenju. Telefon 062-843-049, vsak dan od 18. do 20. ure.
ENOSOBNO STANOVANJE V ŠOŠTANJU, Cankarjeva 1, zamenjam za garsonjero v Titovem Velenju. Informacije dopoldan in popoldan. Naslov v uredništvu.
LEŽIŠČE, PISALNO MIZO,
dve omari in regal prodam. Telefon 858-394.
DVA AUSTINA 1300, letnik 1971, neregistrirana, prodam. Telefon 854-266 (Jože), dopoldan.
LEDOMAT ter music center, prodam. Telefon 882-266 ali ogled v PIZZER1JI CIGLER v Šoštanju.
UGODNO PRODAM BARVNI TV GORENJE Elektronik 103. Telefon 858-072.
V BLIŽNJI OKOLICI TITOVEGA Velenje prodam nedograjeno delavnico, 5 x 8 z vso dokumentacijo za nadgradnjo stanovanjske hiše. V delavnici sta vodovod in elektrika 380, je ob asfaltni cesti. Informacije: Splitska ulica 13, Titovo Velenje.
DOBRO OHRANJEN VGRAD-NI HLADILNIK prodam. Telefon 857-552.
KOTNO SEDEŽNO UGODNO PRODAM. Telefon 855-450, (dopoldne) ali 853-019, popoldne.
ZASTAVO 101 GT, letnik 1983, prodam. Šiviljstvo Malček, Kardeljev trg 10, Titovo Velenje. STAREJŠI BARVNI TV GORENJE in skoraj nov moped »To-
Dežurstva
Dežurni zdravniki:
Četrtek, 2. marca — dnevni dežurni dr. Smonkar, nočni dežurni dr. Kočevar
Petek, 3. marca — dnevni dežurni dr. O. Renko, nočni dežurni dr. D. Vrabič
Soboto, 4. marca in nedeljo, 5. marca — glavni dežurni dr. Mijin, notranji dežurni dr. Gusič
Ponedeljek, 6. marca — dnevni dežurni dr. Kočevar, nočni dežurni dr. Grošelj
mos« avtomatik ugodno prodam. Telefon 854-931, popoldne.
HARMONIKAR išče igralce za ansambel. Pisne ponudbe pošljite na uredništvo Našega časa pod šifro »68«.
V TITOVEM VELENJU ALI
BLIŽINI, vzamem v najem poslovni prostor primeren za po poldansko obrt avtomehanične stroke. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Janko Česnik, Kraigherjeva I, Titovo Velenje
MOTORNO KOLO TORI, staro 3,5 leta, prodam. Telefon 858-119.
BTV GORENJE Opal (z daljinskim upravljanjem) prodam. Telefon 855-081.
HONORARNEGA POTNIKA
za prodajo lesenega artikla iščem. Telefon 063-24-296.
BREJO KRAVO, 250 kg težka, teličko in avto 750 Zastava, letnik 1974, prodam. Franc Jan, Škale 61, Titovo Velenje.
Dežurni zobozdravniki:
V nedeljo, 5. marca je dežurni zobozdravnik dr. Vesna Pupovič, od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 3. marca do 10. marca je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 36, telefon: 858-704.
V TITOVEM VELENJU se je izgubil 9 mesecev star pes, pasme šarplaninec, ki sliši na ime Karo. Najditelja čaka nagrada. Telefon
856-077.
MLADA SLOVENSKA DRUŽINA, z dveletno hčerko, išče po možnosti neopremljeno sobo v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Telefon 858-514, popoldne.
OSEBNI AVTO SUMBF.AM PRODAM. Telefon 891-193.
KUPIM GARSONJERO V TITOVEM VELENJU. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »Takoj«.
SNACK BAR ANI
čestita ob DNEVU ŽENA in vabi žene na presenečenje 8. marca od 17. do 19. ure.
looooooofvywvvvvvwwwsww':
Frizerski salon NATAŠA
Šalek 84, Titovo Velenje Tel.: 857-673
v
Od 1. marca dalje vas vabi, da izkoristite novo ponudbo! Poteg modnih pričesk, vas po želji tudi naličijo in zmanikirajo nohte.
Pokličite in se naročite po tel.: 857-673 aH osebno vsak dan od 7. do 20. ure. Frizerski salon NATAŠA vas vabi!
Vabljene!
MMM ... kako diši, po pravi italijanski pizzi iz pizzerije CIGLER v Šoštanju!!!
Bi radi ob dnevu žena presenetili svojo izbranko? Povabite jo v pizzerijo CIGLER ali pridite po pizzo in jo postrezite doma! Izbirate lahko med 8 vrstami pizz vsak dan od 6. do 22. ure. Vsem ženam in dekletom iskreno čestitamo ob 8. marcu — dnevu žena!
KAKO RAZVESELITI NAJDRAŽJO OB 8. MARCU - DNEVU ŽENA? Odgovor vam ponuja SALON MODE TREND
Pohitite na teraso Kersnikove 1

vsak dan od 10. do 17. ure, ob sobotah pa do 12. ure.
Pestra ponudba modnih oblačil, pletenin, modnih dodatkov, aranžiranih daril in kozmetike vas bo navdušila.
Skupaj s SALONOM MODE TREND boste svojo izvoljenko prijetno presenetili!
Vsem ženam in dekletom želimo prijetno praznovanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in tasta
Ivana Vidoviča-Hanzija
iz Titovega Velenja
:se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem
številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo Stanetu Hudalesu za pomoč v najtežjih trenutkih, govornikom, gasilcem, rudarski in gasilski častni straži, rudarski godbi, pevcem Kajuh, kolektivoma RLV in
ERA.
Žalujoči: Hčerka Sonja, sin Ivo z družinama, vnuki, sestre in brat in ostali sorodniki.
Tam. kjer si ti. ni sonca ne luči, in tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve. kako boli. ko zavemo se, da več te ni.
V SPOMIN
5. marca bo minilo leto, ko nas je zapustil dragi sin
Stanko Zagoričnik
iz LIPJA
Velika praznina je v našem domu, bolečina v naših srcih neprenehoma skeli, usoda vzela nam
velik del je sreče, spomin nate pa venomer živi. Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste kadarkoli ustavili korak, prižgali svečko ali položili cvet na STANKOV prerani zadnji dom. Hvala tudi duhovnikom za opravljene mašne obrede.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Antonije Urleb
Slatine 35
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delavcem tozda KERA-PMIKA GORENJE, ESS RLV za izrečeno sožalje in darovano pomoč, kot tudi vsem ostalim,
ki so pomagali na kakršen koli način. IPosebno zahvalo izrekamo dr. Stuparju, moškemu pevskemu zboru Šmartno ob Paki, Francu IKorberju za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na
njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Berta in Tonika ter sin Kari z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta in očija
Ludvika Polaka
s<e iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo za zdravljenje primariju dr. Fijavžu za dolgoletno zcdravljenje, zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Topolšica, vsem, ki so nam pomagali v tteh težkih dneh, gospodu župniku za opravljen obred, govornikom, praporščakom, rudarski častni straži, pevcem, rudarski godbi in sodelavcem TOZD štedilniki iz Gorenja.
Sin Marjan, hčerki Vera in Vida z družinami, vnuki in pravnuki.
V SPOMIN dragemu in skrbnemu možu in očetu
Ivu Petreju
Žalostno in boleče je spoznanje, da je bilo nenadno slovo, ob smrti pred letom dni, zares
dokončno. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Žena Rozika in sin Bojan.
Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije ZAKAJ VEČ TEBE NI? Pretrgala se je nit tvojega življenja, ne boš več vonjal dehtečih cvetic, ne boš več slišal žvrgolenja ptic, ne boš več videl sreče tvojih najdražjih
ZAHVALA
s težko bolečino se vse bolj zavedamo, da med nami ni več ljubljenega moža, očeta in dedka
Martina Naveršnika
iz Plešivca rojen 6. II. 1922 — umrl 21. 2. 1989
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, pevcem, zvezi borcev, godbenikom, duhovniku in govornikom za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Ivanu Kralju za dolgoletno zdravljenje in osebju bolnišnice Slovenj Gradec.
Žalujoči: žena Cilka, sin Milan z Mihelo, hčerka Marjana z družino.
Atletika
Člani in pionirke državni prvaki
Priznanje AK Velenje in Valterju Štajnerju
Prejšnji petek je bila v Ljubljani redna letna skupščina Atletske zveze Slovenije. Bila je zelo slovesna, saj so z njo počastili tudi 40-letnico delovanja te organizacije. Prav zato so ta jubilej izkoristili za podelitev priznanj zaslužnim športnikom, strokovnim delavcem in organizatorjem ter delovnim organizacijam, ki so ustvarjali atletiko v tem obdobju.
Zlato plaketo zveze sta dobila tudi Atletski klub Velenje in njegov dolgoletni trener Valter Štajner (te dni slavi 70. življenjski jubilej, zato mu iskreno čestitamo), za velik doprinos k razvoju slovenske atletike, (vos)
Titovo Velenje — 12. marca balkanski kros
Delegat pohvalno o progi
Kot vemo bo prihodnjo soboto, 12. marca torej, v Titovem Velenju balkansko prvenstvo v krosu. Pogovor o pripravah na to veliko športno prireditev s predsednikom organizacijskega odbora Martinom Steiner-jem torej ne bo odveč.
Velenje:Lokomotiva 19:19 (12:11)
Ob točko v zadnjih sekundah
Tekma med Velenjčankami in gostjami iz Mostarja ni bila preveč zanimiva, če izvzamemo zadnje minute. Obe ekipi sta namreč imeli zelo dolge in počasne napade. Zlasti uspavano so domača dekleta igrala na začetku drugega polčasa.
Po prvih tridesetih minutah so bile boljše za zadetek, nato pa po odmoru nikakor niso mogle premagati gostujoče vratarke. Uspešnejše so bile gostje, ki so v 34. minuti izid sedmič izenačile (12:12), v 39. minuti pa prvič na srečanju povedle (12:13). Šele nato so gledalci videli prvi zadetek gostiteljic v drugem delu. Končno so domača dekleta zaigrala podjetnejše in v 52. minuti so vodile kot že nekajkrat v prvem polčasu s tremi zadetki (18:15). To je pa je že bil rezultat, ki je upravičeno vlival upanje na zmago. Toda nastopili so razburljivi zadnji trenutki srečanja, v katerih so domača dekleta le enkrat zatresle Lokomotivino mrežo, gostje pa trikrat premagale domačo vratarko (zadnji zadetek so zabile s strelom s sedemmetrovke nekaj sekund pred koncem tekme) in jim tako skazile popolno veselje.
Zadetke za Velenje so dosegle: Karič 9, Zidar 4, Vičar 4, Golič 2. Pri gostjah pa je bila z devetimi zadetki najbolj učinkovita Dizdarevi-čeva.
V naslednjem kolu bodo rokometašice Velenja gostovale pri ekipi Akademca. (vos)
Odbojka
Topolšica :Fužinar 3:2
Naše tri ekipe v slovenskih ligah so bile v tem kolu delno uspešne, na vseh treh srečanjih pa je bil boj za točke zelo hud in izenačen. Odbojkarji Topolšice so težko osvojili obe točki. Ravenskega Fuži-narja so premagali s 3:2 (9, —8, —5, 12, 13). Gostje so precej zlahka povedli z 2:1, nato pa so domačini zelo tesno dobili dva niza in zmagali. Sedaj so Topolčani sami na četrtem mestu, v naslednjem kolu pa bodo gostovali pri drugouvrščeni ekipi Granita.
Topolšica-Kajuh :Celje t :3
Manj uspešne so bile odbojkarice Topolšice-Kajuha, ki so doma izgubile s Celjem z 1:3 (—16, —13, 14, —7). Gostiteljice so imele v končnicah prvih dveh nizov precej smole, tretjega so uspele dobiti, favorizirane gostje pa so njihov odpor končno strle v četrtem nizu. Boj za boljše uvrstitve se torej nadaljuje, v prihodnjem kolu pa se bodo v gosteh pomerile z neposrednimi tekmicami na dnu lestvice, igralkami Kopra.
Ljubno-Glin:Rogoza 3:2
Nepričakovano veliko dela so imele igralke Ljubnega, saj so na svojem igrišču komaj premagale zadnjo Rogozo s 3:2 (8, —10, 9, — 11, 7). V boju za drugo mesto sedaj nekoliko zaostajajo, konec tedna pa bodo gostovale pri doslej še nepremagani ekipi Partizana-Ta-bor v Ljubljani.
Ljubiteljem rekreativnega teka
V poletnih mesecih lanskega leta je bila na pobudo tekaških zanesenjakov v DO Rudnik lignita Velenje ustanovljena Tekaško rekreativna sekcija Titovo Velenje. Kljub temu, da je bila prvotna zamisel o organiziranju sekcije ožja in je vključevala le organiziranje tekaško rekreativne dejavnosti v okviru DO Rudnik lignita Velenje, smo se na ustanovnem zboru na pobudo Atletskega kluba Titovo Velenje odločili, da se formiramo organizacijsko samostojno, a v okviru delovanja Atletskega kluba.
Svetozarevo je gostilo tekače iz vse Jugoslavije. Udeležba na državnem prvenstvu v krosu je bila letos skoraj podvojena, saj je nastopilo več kot 400 tekmovalcev. K večjemu zanimanju za to panogo je verjetno vplivala uvedba evropskega prvenstva, ki je poleg balkanskega za najboljše dodatni izziv. Proga je bila kljub suhemu vremenu zelo zahtevna, dodatno pa jo je oteževala znana košava.
Velenjska ekipa je kljub ekipnim ciljem odšla na pot v okrnjeni zasedbi, saj so odšli le tisti, ki lahko merijo na visoke posamezne in s tem tudi ekipne uvrstitve, uspehov pa tudi tokrat ni manjkalo. Doslej so velenjski atleti na državnih krosih osvojili po šest zlatih in srebrnih ter 4 bronaste kolajne, tokrat pa so
»Priprave so v polnem teku. Organizacijski odbor, vsi v klubu in drugi privrženci atletike v našem mestu delamo s polno močjo. Urejamo stadion in okolico, progo ob Jezeru bomo za to priliko posebej uredili, veliko skrbi imamo s protokolom, ki je na takšnem tekmovanju posebej zahteven in zbiramo sredstva, prav pri tem pa smo vključeni prav vsi na vseh ravneh.«
Prav gotovo imate pokrovitelje med delovnimi organizacijami?
»Da. Pomoč iščemo med velenjskimi delovnimi organizacijami in tudi širše. Za sedaj vemo, da bo pokrovitelj jugoslovanske reprezentance Rudnik lignita Velenje, grške Gorenje in turške Papirnica Djuro Salaj iz Krškega, upamo še na zreški Unior in na manjše kolektive, ki nam lahko pomagajo s praktičnimi darili in podobno.«
Obiskal vas je tudi sekretar balkanske atletske zveze Bolgar Spasov. Kakšni so bili njegovi vtisi?
»Zanimalo ga je prav vse, od proge, do bivanja, prehrane in vse ostalo. Posebej je pohvalil progo in celo menil, da je primerna tudi za organizacijo svetovnega prvenstva v krosu. Sam mislim, da bi to bilo možno, to naj bi bil tudi naš cilj, vendar je s kandidaturo težko uspeti. Najprej lahko povem, da bi takšno tekmovanje prineslo dobiček, saj se v svetovna prvenstva vključujejo velike televizijske hiše, velike firme z reklamami, pa tudi
Igralci velenjskega Rudarja nadaljujejo dobre igre v pripravljalnem obdobju, takorekoč neprekinjeno igrajo tekme. V soboto prejšnji teden so gostovali v Celju in domačega Ingrad Kladi-varja ekipo, ki podobno kot Velenjčani igra v slovenski ligi, premagali kar s 4:0 z zadetki Brdjanoviča (2), Salije in Cvikla.
V nedeljo so na svojem igrišču ob Jezeru gostili Rudarja iz Trbovelj, člana medrepubliške lige. Podobno kot v Trbovljah, ko so zmagali po streljanju enajstmetrovk, so bili Velenjčani tokrat še boljši in zmagali v rednem delu s 5:3. Tudi tokrat se je izkazal z dvema zadetkoma vse boljši Sali-ja, prav tako dvakrat je nasprotnega vratarja premagal Goršek, enkrat pa Macura. Velenjčani so resnično igrali dopadljivo, in se izkazali z nekaj domiselnimi akcijami. Dobra igra v pripravljalnem obdobju pa jih ne sme zapeljati, še zlasti, ker v obrambi še precej škriplje.
Včeraj so nogometaši Rudarja gostovali v Zagorju, kjer so se sestali s Proletercem, v petek, si -boto in nedeljo pa bodo odigrali
jim dodali še tri. Najprijetneje so presenetile pionirke, ki So ekipno premočno zmagale, prvič v zgodovini kluba pa je velik uspeh dosegla članska ekipa, ki je zmagala pred beograjskima Partizanom in Crveno zvezdo. Posamični naslov je pri mlajših mladinkah že drugič zapored osvojila Natalija Mraz in je tako resna kandidatka za nastop na balkanskem prvenstvu v mladinski kategoriji. Vseekipno so bili Velenjčani drugi.
Uvrstitve posamezno: pionirji 4. Kožar; pionirke — 2. Ste-blovnik, 3. Bizjak, 7. Cesar: mlajše mladinke — I. Mraz, 12. Dje-dovič, 14. Raner; starejši mladinci 7. Pohar; članice 8. Ba-bič; člani 6. Živko, 14. Hudournik, 16. Anič, 23. Kranjc.
B. Salamon
tekmovalci morajo plačati prihod in bivanje sami.«
Že razmišljate o tem?
»Že in mislim, da imamo kanček možnosti, saj smo že znani zlasti po organizaciji velikih tekaških prireditev. Spomnimo se samo uličnih tekov ob 8. marcu, balkanskega prvenstva 1974, državnih prvenstev in drugih tekmovanj. Ni torej izključeno, da bi dobili organizacijo, če bi se odločili in dobro pripravili, to pa je tudi eden naših razvojnih ciljev.«
Kakšna bo udeležba?
»Udeležbo so potrdile vse balkanske države, poimenske prijave pa bomo dobili do I. marca in takrat bo jasno koliko zvenečih imen bo nastopilo v Titovem Velenju. Zlasti za ženske to velja, saj vemo, da sta Bolgarija in Romunija svetovni velesili. Seveda si posebej želimo, da bi v naši reprezentanci nastopili tudi naši atleti kar bi bila dodatna draž in privlačnost za gledalce.
Veliko možnosti ima Natalija Mraz pri mladinkah^ morda bo nastopil tudi Romeo Zivko.«
Povejmo za konec, da bodo velenjski atletski delavci v sredo, 8. marca, v sodelovanju z našim uredništvom in uredništvom Radia Velenje v Ljubljani pripravili konferenco za novinarje. Za Ljubljano smo se odločili v želji, da zagotovimo kar največjo odmevnost pred balkanskim prvenstvom v slovenskem in jugoslovanskem tisku.
vas
prijateljske tekme v gosteh s Piranom (dvakrat) in Izolo, (vos)
Elkroj:Papirničar Na igrišču v Mozirju bo jutri v petek prijateljsko nogometno srečanje med domačim Elkrojem in Pa-pirničarjem iz Radeč. Srečanje bodo začeli ob 16. uri.
Mali nogomet
Liga vse zanimivejša
V zimski ligi v malem nogometu so odigrali 4. in 5. kolo, boji pa so vse bolj zanimivi. V A skupini je KMN Titovo Velenje povečal naskok, saj je premagal Pe-sje z 10:1 in drugouvrščene Ran-gerse z 1:0. V skupini B pa je Grajski hram premagal Mušketirje in se prebil na drugo mesto. V vodstvu je s celotnim izkupičkom ekipa Lajš. Marca bodo na vrsti še štiri kola in končnica tekmovanja, v kateri se bosta zmagovalca obeh skupin pomerila za občinskega prvaka.
Strelski šport
Na strelskem turnirju republik in pokrajin v Beogradu so za slovensko reprezentanco nastopili tudi Denis Bola, Simon Veternik in Ludvik Pšajt. Slovenija je osvojila tretje mesto, k temu pa so veliko pripomogli tudi velenjski strelci. Članice s pištolo so zmagale z novim državnim rekordom, Denis Bola pa je bila med posameznicami odlična druga; mladinca sta z ekipo osvojila drugo mesto, med posamezniki pa je bil Veternik tretji in Pšajt četrti.
Tekmovalna sezona je za športne plesalce na višku. V februarju in marcu se slovenski in jugoslovanski plesni pari srečujejo na kvalifikacijskih plesnih turnirjih skoraj vsak teden. Na zadnjem turnirju pretekli vikend se jih je v Novi Gorici zbralo skoraj 80. Kljub temu, da sta med 15 velenjskimi pari manjkala Matej Krajcer in Mirjam Šu-lek ter Matej Sagmeister in Petra Bajramovič, ki običajno kandidirata za najvišja mesta, so dosežene uvrstitve izjemno dobre. Dve zmagi, eno drugo, tri tretja mesta in še 8 uvrstitev v finale je zares lepa bilanca. Razveseljivo je, da se na prva mesta prebijajo tudi mlajši plesni pari, ki jim doslej v klubu razen skupinskih treningov nihče ni posvečal posebne pozornosti. Med takšne sodita prav gotovo Borut Srebotnik in Silvija Ošlak ter Gregor Berlak in Sergeja Černelč, medtem ko v selekciji z daljšim tekmovalnim stažem glede na rezultate zadnjih tekmovanj lepo napredujejo Rok Alt in Lea Sunarič, Peter Kolenc in Petra Kortnik, Peter Uplaznik in Nataša Ževart, pa tudi Rok Poles in Barbara Hudournik.
Rezultati najboljših velenjskih
V Izoli je bilo republiško prvenstvo v nacionalnem programu. Nastopili so tudi velenjski strelci in si številni z dobrimi nastopi zagotovili udeležbo na državnem prvenstvu. To je uspelo ekipi članov, med posamezniki pa Franju Žučku in Vlasti Petek.
Enako tekmovanje za mladince in pionirje je bilo v Kranju. Normo za nastop na državnem prvenstvu sta izpolnili ekipi mladink in mladincev, pri pionirjih pa Marko Berlot.
F. Žučko
parov v Novi Gorici:
Latinskoameriški plesi: Pionirji: Šafarič—Klančnik (6. mesto). Mladinci 2 (omejen program): Berlak—černelč (L), Sre-botni —Ošlak (3.), Valand-Šleh-ta (4.), Habjanič—Kolenc (5.). Mladinci 1 (neomejen program): Uplaznik—Ževart (3.), Poles— Hudournik (6.).
Standardni plesi:
Mladinci 2: Alt—Sunarič (L), Kolenc—Kortnik (2.), Valand— Šlehta (3.), Srebotnik—Ošlak (5.), Kočivnik-Kralj (6.). Mladinci 1: Uplaznik—ževart(5.), Poles—Hudournik (6.).
Naj ljubitelje športnega plesa opozorimo, da nas samo še dobrih štirinajst dni loči od državnega prvenstva v latinskoameri-ških plesih, ki bo letos 18. marca ponovno v velenjski Rdeči dvorani. Glede na izjemno rast kvalitete v jugoslovanskem plesnem športu, predvsem pri mladih plesalcih, si lahko obetamo zelo zanimivo in atraktivno prireditev, ki jo bo s svojim nastopom popestrila tudi množica obiskovalcev velenjske in okoliških otroških plesnih šol. Obeta se nam torej pravi plesni praznik.
S tem smo prevzeli odgovorno nalogo organiziranja in razvoja tovrstne rekreativne dejavnosti vseh prebivalcev šaleške doline, ki že ima svoje privržence v vseh starostnih in socialnih strukturah.
Osnovni namen našega delovanja torej ni pehanje za rezultati tekmovalne rekreacije, temveč vključitev čimširšega kroga ljudi, ne glede na spol in starost, v organizirano obliko tekaške rekreacije. Izhaja iz prvotnega pomena besede rekreacija, iz njenih korenin, latinskega glagola »re-creare, recreatus«, kar pomeni ponovno ali na novo ustvarjen. Rekreacija je namenjena novemu ustvarjanju ali obnavljanju delovnih moči, pa tudi novemu oblikovanju stališč do mnogih življenjskih vprašanj. Rekreativna dejavnost je lepa priložnost, da prevrednotimo vrednote in si ustvarimo življenjski slog, kjer so
Košarka
Uspešno nadaljevanje
Košarkarji Elektre so v nadaljevanju prvenstva v boju za 10. mesto v 2. SKL premagali ekipo Radovljice. Ekipi so se pridružili Plešej, Kitak, Rotovnik, iz JLA se je vrnil Sevšek, vsi skupaj pa so prikazali dopadljivo in predvsem borbeno igro. S tem so do-
Kegljanje
Klonil tudi Kovinar
Tudi po 14. kolu ostajajo Šo-štanjčani neporaženi. Tokrat so njihovo premoč občutili kegljači
Mladi šahisti so
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je pripravila v sodelovanju z osnovno šolo Gustava Šiliha občinsko pionirsko ekipno šahovsko tekmovanje za starejše in mlajše pionirje in pionirke.
V skupini mlajših pionirjev je tekmovalo 8 ekip, zasluženo pa so zmagali- šahisti osnovne šole Antona Aškerca, drugi so bili pionirji šole Gustava Šiliha, tretji pa Veljka Vlaho-viča. V skupini starejših pionirjev je tekmovalo 6 ekip, prvo mesto je osvojila šola Karla Destovnika-Kajuha, drugo Bibe Roecka in tretje Veljka
Šahovske novice
Na hitropoteznem turnirju za leto 1989 je februarja zmagal Goršek z 12,5 točke, za njim pa so se zvrstili Brešar 10,5, Rajkovič 10,5, Stropnik 9, Matko 9 itd. Po dveh turnirjih vodi Goršek z 19 točkami pred Matkom 16, Brešarjem 15 itd.
Regijskega prvenstva posameznikov sta se udeležila Matko in Goršek. Med 16 tekmovalci je Matko osvojil tretje mesto, Goršek pa šesto.
V občinski šahovski ligi nastopa 17 ekip, po 14. kolu pa je bila v vodstvu ekipa RLV 25 (59,5) pred Gorenjem 22 (63), Vegradom 20 (52), KS Šmartno 18 (39,5), KS Rečica 16 (49,5), šahovsko sekcijo Šoštanj 16 (41 s>
Na občinskem pionirskem prvenstvu je pri mlajših pionirjih zmagala ekipa OŠ Antona Aškerca, pred OŠ Gustava Šiliha in OŠ Veljka Vlahovi-ča, pri starejših pionirjih je bila najboljša OŠ Karla Destovnika-Kajuha,
stvari postavljene na pravo mesto.
Če se nam nenadoma upre, da bi se odpeljali v hribe le zato, da bi se tam zvalili v travo, zakurili ogenj in začeli cvreti meso, in če nas naenkrat ni več sram pri belem dnevu v kratkih hlačah in preznojeni majici teči v parku ali po mestnih ulicah, se lahko pohvalimo, da smo storili korak naprej v skladju z naravo.
Če ste tudi vi človek, ki misli enako, se nam pridružite. Sporočite nam pismeno svoje rojstne podatke in popoln naslov vašega bivanja. Do konca meseca marca • vam bomo poslali člansko izkaznico in program delovanja tekaške sekcije, katere član boste s tem postali. Prijavnice s pripisom »za tekaško rekreativno sekcijo«^ naslovite na Atletski klub T. Velenje, p. p. 3 ali na ZTKO Velenje, Foitova 2.
Jože K A LIG ARO
kazali, da lahko z velikim upanjem zremo v bodočnost košarke v Šaleški dolini.
Ekipo Radovljice so premagali s 94:83, nastopili pa so: Sevšek 8, Lipnik 18, Aljaž, Kitak 8, Dumbuya 14, Plešej 15, Zakerš-nik 17, Rotovnik 3, Bogataj in Tomic 11.
Člansko ekipo Elektre sedaj znova trenira Janko Bukovič, ki je bil prej trener pri celjskem Merxu. Na nedavni skupščini kluba pa so za predsednika izvolili Matjaža Nateka.
Kovinarja v Štorah. Gostje iz Šoštanja so bili boljši za 81 kegljev, rezultat je bil 4.821:4.740, na zelo zahtevnem kegljišču pa so keglje podirali takole: S. Fidej 847, Hasičič 841, Glavič 801, Križov-nik 789, L. Fidej 783 in Kramer 760. V 15. kolu bodo ponovno gostovali. V goste odhajajo v Radeče v ekipi Papimičarja. Tekma bo danes, v četrtek.
tekmovali
Vlahoviča. Med dekleti so največ šahovskega znanja v obeh skupinah pokazale šahistke šole Bibe Roecka.
Vse štiri zmagovalne ekipe so se 25. februarja udeležile še regijskega šahovskega prvenstva v Zrečah, kjer so pokazale solidno šahovsko znanje. Najbolje so se odrezale starejše pionirke šole Bibe Roecka, ki so tudi tam osvojile prvo mesto in se bodo zdaj preizkusile še na republiškem šahovskem prvenstvu. Starejši pionirji šole Karla Destovnika Kajuha in mlajši pionirji šole Antona Aškerca so bili četrti, mlajše pionirke šole Biba Roecka pa šeste.
pred OS Bibe Ročka in OS Veljka Vlahoviča, pri pionirkah pa so bile v' obeh kategorijah najboljše šahistke OŠ Bibe Ročka. Vse štiri zmagovalne ekipe so nastopile na regijskem prvenstvu, na katerem so se s prvim mestom izkazale starejše pionirke, ki bodo tako nastopile tudi na republiškem prvenstvu.
Š. Cvar
OBČINSKO IN SINDIKALNO PRVENSTVO
ZTKO in Komisija za rekreacijo, oddih in delavske športne igre pri OS ZSS Velenje bosta pripravila občinsko in sindikalno prvenstvo v šahu. Prvenstvo posameznikov bo 6. marca v kavarni REK, pričelo se bo ob 16. uri, ekipe pa se bodo v istih prostorih in ob isti uri pomerile 13. marca.
Šaleški študentski klub
Odbojkarski turnir
V soboto je bil na OŠ Bratov Mravljak turnir v odbojki. Prvotno načrtovani zaključni turnir občinske odbojkarske lige zaradi neudeležbe ekip Gorenja in Veterani ni bil izveden, pač pa so prisotne ekipe zaigrale na turnirju Šaleškega študentskega kluba. Zmagala je ekipa BRIDGE, druga je bila ekipa Sipak, tretje mesto pa so osvojili Študentje.
Prenovljena dvorana?..saj kaplja!
Sobotno srečanje velenjskih rokometašic z mostarsko Lokomotivo smo si ogledali v prenovljeni Rdeči dvorani. Je kar lepa. Nekako bolj svetla se nam je zdela prvi hip; morda zaradi marmorja, menda umetnega. položenega ponekod po tleh; pa večja, saj so odstranili južno tribuno; odslej lahko na enkrat trenira več ekip itd., itd., saj ni naš namen opisovati pridobitve prenovljene dvorane.
Gledalce, še bolj pa igralke, je v soboto motila streha, kije puščala dež (oh. če je bilo že tako dolgo sušno obdobje, zakaj ni bilo še v soboto brez dežja) in kaplje so padale na parket. Zaradi tega sta med tekmo igralkam od časa do časa za trenutek družbo delali tudi dekleti, ki sta pridno brisali moker oziroma spolzek ter zaradi tega nevaren parket za igralke.
Ob tem je bila kar na mestu izjave enega izmed gledalcev; »Hišo začneš zidati pri temeljih, verjetno pa je prav. da jo začneš popravljati pri strehi.«
»Ja. pa semeforja dvorana še vedno nima.« prida drugi. Pa še res je! (vos)
Dobre igre Rudarja
Športni ples
Aktivni in uspešni