glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje IZ VSEBINE str. Odpraviti pomanjkanje stanovanj str. Prednost čistilni napravi str. Vpis v velenjske srednje šole str. 8—9 Razpis štipendij titovo velenje, 2. marca 1989 številka 8 (964), cena 2.000 dinarjev /kcJUr V pričakovanju simboličnega praznika, ki bi naj pomensko obeležil delo in življenje vseh žena, se nam vsiljuje priokus grenkega. V velikih mukah zasledujemo delovne cilje, ki bi naj pomenili golo preživetje, v vse večjih naporih, ki jih morajo dajati zaposleni, še zlasti preobremenjene ženske, povsem zbledi pričakovanje nekakšnega praznika. Posamezni poizkusi enodnevnih privilegijev, da bi v družbi z moškimi vsaj en dan dostojneje preživele, ženske, matere, kmetice, aktivistke, delavke dan žena, ne uspevajo več. Simbolični nagelj je izgubil še poslednji nasmeh v temni senci političnega dogajanja, gospodarskega kraha, nacionalističnih maltreti-ranj. Še tako optimistični, potrpežljivi in vzdržljivi člani te samoupravne, socialistične in demokratične skupnosti ne vidijo več prave bodočnosti, izhoda iz zagat. Pa vendarle, še imamo moči, da se dvignemo nad sivino, da postopoma popravimo ruševine medsebojnih odnosov, kajti moramo preskrbeti potomcem osnove za življenje. Nemalo spodbud in zgledov lahko povzemamo tudi po njih, od mladih in ker lahko računamo z močjo matere, žene in tovari-šice, so pričakovanja za lepši jutri še vedno realna. Ob prazniku pa se lahko le pridružimo tihim, pritajenim željam vseh žensk naše socialistične domovine, da najdejo politični nasprotniki skupni jezik in združeni premaknemo voz obstoja in napredka iz globokega močvirja. Z žrtvami, ki so potrebne, vendar brez krvi, brez nadaljnjega maltretiranja osebnosti in čutnosti. Saj smo ljudje?! -avc- Velenjčani pretreseni in ogorčeni Velenjčani podprli Bulca in Drnovška »Ne«, za splošno glasovanje Velenjska občinska kandidacijska konferenca, bila je pred tednom dni, je skorajda povsem potrdila rezultate temeljnih kandidacijskih konferenc. Podporo so delegati, glasovalo jih je 98, d;ali Marku Bulcu (83 glasov) in Janezu Drnovšku (37 glasov). I Dušan Šinigoj, kije bil od drugih kandidatov najbližji tret-jinskii podpori je dobil 32 glasov, Stanič 24, Vasle 13 in Kalin 8 glasorv. Dnugače pa je velenjska občinska kandidacijska konferenca pokazala na vso nedorečenost postopka, s katerim volimo novega slovenskega člana jugoslovanskega predsedstva. Republiški konferenci socialistične zveze, ki ji velenjski delegati izrekajo priiznanje za poskus uveljavljanja neposrednega odločanja delovmih ljudi in občanov istočasno zamerijo sprejetje postopka, ki stroikovno ni dorečen in usklajen. Oimenjali so tudi, da to ni bilo dov/olj uspešno pri pridobivanju šiiršega kroga evidentiranih za nadialjnji kadrovski postopek. Od 73! predlaganih je na kandidaturo) pristalo le šest kandidatov. Kiritični so bili tudi do tega, da republiška konferenca ni zagotovilih primerne in ne pravočasne prredstavitve možnih kandidatov [preko televizije, kar je bilo posebej zahtevano že v fazi evidentiranja. Večina temeljnih kandidacijskih konferenc je že v predhodnih postopkih podprla neposredne volitve, ne pa tudi tako imenovanega splošnega glasovanja. Tudi delegati občinske kandidacijske konference so bili proti izvedbi splošnega glasovanja. Menili so celo, da je za takšno glasovanje, ki naj bi bilo le vmesna rešitev med dosedanjim postopkom in neposrednim glasovanjem, škoda denarja. Če pa bo do splošnih volitev v Sloveniji prišlo, so odločili, potem bomo iahko tudi Velenjčani tako glasovali. Bolje pa bi bilo, so menili, če bi do pravih neposrednih volitev, volili še po sedanjem volilnem zakoniku. M. Krstič-Planine Pa da bi znal, bi vam zapel o enem, o enem dekletu: tako rad ga imam in ga ne dam za vse, za vse na tem svetu (S. Kosovel) Vabimo vas, da ob 8. marcu poklonite najlepši šopek za dan žena in povabite na kulturno prireditev SLOVENSKE NARODNE PESMI ZA TROBENTO Promocijska turneja Franca Korbarja Sodelovali bodo: Franc Korbar, trobenta Magda Koren, glas Srečo Mihelčič, klaviature in Janez Škof, dramski igralec ki bo ob prazniku povedal tudi kakšno lepo za nežni spol Prireditev bo v domu kulture Titovo Velenje v sredo, 8. marca, ob 18.00 Vstopnice prodajajo pri blagajni doma kulture vsak dan do ' 14.00. Sindikati imajo popust. V petek, ko starotrški rudarji na Kosovu že peti dan niso prišli iz jame, ko so še naprej odklanjali hrano in vztrajali pri svojih zahtevah, so velenjski rudarji Milanu Kučanu, predsedniku slovenskih komunistov poslali telegram, iz katerega veje globoka zaskrbljenost za usodo njihovih stanovanjskih kolegov in želja, da se razmere na Kosovu čimprej uredijo. Med drugim so v telegram zapisali: »Tovariš Kučan, prosimo vas, da s svojim ugledom in politično pronicljivostjo storite vse, da preprečite nadaljnjo uporabo skrajnih sredstev za katere so se, najbrž ne brez utemeljenih vzrokov, odločili rudarji v tem rudniku. Povedati vam moramo, so zapisali velenjski rudarji, »da smo iskreno pretreseni nad izbiro poti, po kateri so naši kosovski stanovski tovariši krenili v bitko za dosego svojih ciljev, in da odločno nasprotujemo ustvarjanju vsakršnih razmer, ki človeka, vajenega sicer vsega hudega, silijo v samou-ničenje na tak način.« V soboto, so velenjski rudarji poslali pismo tudi Stipetu Šuvar-ju; v ponedeljek pa so rudarji nakazali na žiro račun za pomoč Kosovu 10 milijonov dinarjev, sindikalno organizacijo rudnika Trepča pa pozvali, da jim sporoči, kakšno pomoč najbolj potrebuje. Pripravljeni so jo nuditi, pravijo rudarji, ki ponujajo kri, hrano, zdravila, oblačila in stro- kovno pomoč. Že dopoldan so začeli rudarji in vsi zaposleni z zbiranjem podpisov k izjavi proti uvedbi izrednega stanja na Kosovu, za mir in sožitje vseh narodov in narodnosti, s podpisovanjem izjave so nadaljevali še v torek. Jože Kožar, predsednik konference osnovnih organizacij rudniškega sindikata pa je v ponedeljek popoldan na zborovanju v Čankarjevem domu spregovoril v imenu vseh slovenskih rudarjev. Izrekel je ogorčenje nad političnimi in državnimi telesi, ki nikakor ne najdejo načina kako rešiti probleme. V imenu rudarjev je obsodil politiko, ki podžiga nacionalno nestrpnost, ki ogroža temelje avnojski Jugoslaviji. Vsi pa si želimo, da bi se razmere na Kosovu umirile, želimo si, da bi znali prisluhniti drug drugemu in da bi z dobro voljo in politično treznostjo našli ustrezno trajno rešitev. Ta pa je možna samo v strpnem, spoštljivem in umnem urejanju razmer. Ne na silo in s silo. V to smo prepričani in to smo številni Velenjčani, tudi potrdili v ponedeljek in torek s podpisom izjave proti uvedbi izrednega stanja na Kosovu, za mir in sožitje. Tako smo pokazali vso človeškost tudi v vseh drugih velenjskih kolektivih, v vseh velenjskih krajevnih skupnostih. Tako smo ponovno potrdili, da si ne želimo izrednih ukrepov, ampak zmago razuma, miru, sodelovanja. (mkp) Protest Izvršni odbor Predsedstva OK SZDL je na svoji redni seji obravnaval več pobud za oceno obiska predsednika Ali Ham-neia v Jugoslaviji. Ob tem je IO zavzel stališče, da se pošlje Predsedstvu SFRJ sledeče protestno pismo: PREDSEDSTVU SFRJ! Izvršni odbor Predsedstva OK SZDL protestira, ker ob obisku predsednika Islamske republike Irana Ali Hamneia niste obsodili javnega naročila umora, s katerim je iranski voditelj Ho-meini obsodil na smrt pisatelja Salmana Rushdieja in založnike njegove knjige Satanski stihi. Protestiramo, ker je to v nasprotju z vrednotami civilne družbe in humanizma, ker je to državni terorizem, ki smo ga v naši družbi vsaj deklarativno že zdavnaj obsodili. Pozivamo vas, da naročilo umora vsaj naknadno javno obsodite, svoje ravnanje pa javno pojasnite. Varstvo človekovih pravic Mi smo za mode! „ 3. marca ustanovitev pododbora V teh dneh dogodki, ki se zgrinjajo nad našo deželo mejijo na politično brezumje, moralni razkroj vsega človeškega in nas za-grinjajo v temo, ki ji ni videti konca. Le brezmočno lahko opazujemo umiranje rudarjev, divja- nje strasti in teptanje človeškega dostojanstva in njegovih naravnih pravic, zato je vsaka iskra človečnosti in odločenosti za drugačno podobo naše družbe, kot se nam kaže danes, še kako pomembna. REŠIVI0, KAR SE REŠITI DA/ rrnn. Ženska Clara Zetkin, nemška revolu-cionarka, ki je od leta 1890 vodila žensko delavsko gibanje v Nemčiji in leta 1910 v Koben-havnu na mednarodni konferenci žensk predlagala 8. marec za dan žena — delavk, gotovo ni slutila, kako se bo ta dan ponekod sprevrgel v vse kaj drugega kot naj bi bil. Ponekod bi ga lahko kar preimenovali, recimo v dan cvetličarjev in dan polnih gostiln. Čeprav je do tega znamenitega dne še nekaj dni, prav nič ne dvomim, da bo kaj drugačen kot so bili prejšnji. Če se motim, mi je zmota tokrat v veselje. Seveda bi bilo ženska gibanja, ženska vprašanja danes enačiti s tistimi iz časa, ko je razvoj industrije potegnil žensko tudi na delo v tovarno, ven iz družine, nesmiselno. Neenakopraven položaj žensk je bil pogojen s strukturo razredne družbe in edina pot ženske za dosego enakopravnosti je bila vključitev v revolucionarno delavsko gibanje. Ne pa morda v kakšne feministično nastrojene organizacije, ki so zahtevale boj vseh žensk proti moškim, ki naj bi nosili glavno krivdo za neenakopravnost ženske ne glede na razredno pripadnost. Ženska v naši družbi? Enakopravna, vsaj deklarativno. Naša tema Pa drugače? Kje se pojavlja? Kako se pojavlja in kdaj se pojavlja? Takrat, ko doma po osemurnem delavniku — zaposlena skoraj mora biti, če hoče, da bo družina dostojno živela — doma opravi še vsa »ženska« opravila? Pojavlja se, največkrat, v organih in organizacijah, ki imajo »socialni« pri-dah, v poklicih, ki niso absolutno rezervirani za moške. Sicer pa največkrat za kakšno veliko uveljavljanje niti nima časa, marsikdaj pa tudi moči ne. Če to žensko ob dnevu žena, pa samo na ta dan, poneumljajo še z velikimi besedami, ji prinesejo največji šopek najdražjih rož in ji ob tem podarijo še kak drag parfum in s tem opravijo za vse? Marsikatera ženska, ki je še lani nemočno opazovala, kaj vse se na ta dan dogaja, je letos lahko vsaj malo vesela. Pobud, da denar namenjen puhlim darilom, namenimo za nakup inkubatorjev, za zdravljene otrok obolelih za rakom in za veliko drugih humanitarnih akcij, je vesela. Ta denar bo naložen tako, kot si marsikatera ženska v naši družbi želi. Tja, kjer ji bo nekoč, če bo morala deliti usodo tistih, ki jo doživljajo že danes, vsaj malo lažje zato, ker je ženska. 8. marec pa je lahko morda prav tako lep in svečan ob šopku teloha. . (mpk ) Varstvo človekovih pravic je prav zato v tej družbi središčna točka od katere se lahko začenjajo vse druge gospodarske in politične reforme, ki so že postale geslo in program prav vseh, tudi tistih, ki so nam v zadnjem času pokazali pravi obraz »najnaprednejše in najhumanejše vseh družb«. Vendar je jasno, in morda so prav dnevi v jami Stari trg to dejstvo najbolj grozljivo dokazali, da ostajajo gesla o prenovi v marsičem le prazne besede in dokazujejo nemoč ali ignoranco vladajočih struktur pri nas. Ostaja nam tako le izbira med nemočnim opazovanjem in sprejemanjem dogajanja ali pa samo-organiziranje, ki vendarle daje upanje, da bo mogoče v tej deželi živeti tudi drugače. Tisti, ki mislite da je mogoče kaj storiti in tisti ki ste v burnih mesecih leta 1988 že podprli Odbor za varstvo človekovih pravic pridite v petek 3. marca ob 19. uri v domu kulture v Titovem Velenju, kjer bomo ustanovili Pododbor za varstvo človekovih pravic v Titovem Velenju. Iniciativni odbor, razen varovanja in zavzemanja za varstvo človekovih pravic v našem lastnem okolju in povsod kjer je to potrebno, nima formuliranega programa delovanja. Če boste sodili da je to potrebno bomo program demokratično sprejeli na ustanovnem sestanku. Podpiramo pa program in akcije Odbora za varstvo človekovih pravic v Ljubljani. Za iniciativni odbor Jože Hudales 2. stran naš čas OD ČETRTKA DO ČETRTKA 2. marca 1989 Celjsko območje Pomanjkljivosti onesnažujejo zrak V Celju so dolgo nekateri kot izgovore sprejemali poročila o tem, da razen industrije tudi mnoga druga kurišča po stano"-vanjskih hišah in poslovnih prostorih močno onesnažujejo ozračje. Natančnejše meritve so to še bolj potrdile. Zato so v Celju že tudi izdali knjižico o pravilnem kurjenju v pečeh, saj je od tega v veliki meri odvisno, koliko škodljivih snovi bo šlo skozi dimnike v ozračje. To je tembolj potrebno, saj zaradi spremenjenih razmer v Celju ne morejo dosledno spoštovati sklepa o tem, na katerih delih mesta je dovoljeno kuriti s premogom, kjer pa le z lahkimi olji ali plinom. To tudi meritve na napravah, kjer so uporabljali plin ali olje, ki so jih opravili delavci celjskega Dimnikarstva, so pokazale, da imajo mnogi tudi te naprave sla- bo urejene. Zaradi slabo nastavljenih naprav je veliko večja poraba goriva, seveda pa tudi večje onesnaževanje ozračja. Zazdaj so pregledali le vse večje družbene kotlovnice, radi pa bi tudi zasebna kurišča. Meritve so pokazale, da tudi v večjih družbenih kotlovnicah le slabo pazijo na pravilno kurjenje, pa tako preseneča ugotovitev, da prihaja veliko nesnage prav iz kurišča celjske občine, pa »rdeče hiše« -sedeža celjskih družbenopolitičnih organizacij in bolnišnice. Kurjenje v tej zdravstveni ustanovi je še posebno problematično, saj tu pokurijo dnevno tudi okoli dve toni plastike in drugih odpadnih snovi iz bolnišnice. Za sežiganje tega bi potrebovali peč z veliko večjo močjo, saj bi tako prihajalo iz dimnika manj škod- ljivih snovi. Mnogi opozarjajo, da je to, kar zdaj izhaja skupaj z dimom, za okolico zelo nevarno. Zato jim tudi ni dovolj sklep, da bodo to pomanjkljivost poskušali čimprej odpraviti; ampak jo je treba odpraviti takoj. Ob tem ko so delavci Dimnikarstva organizacijam, kjer so ugotovili pomanjkljivosti, postavili rok, da napake odpravijo, je pa tudi res, da so tudi organizacije, ki take meritve odklanjajo. Za to gotovo ne bi smel biti glavni vzrok tisti, zaradi katerega se za meritve zazdaj še ne odločajo zasebniki plačilo ,84 tisočakov. Z odpravo napake namreč ne prispevajo le k čistejšemu zraku, ampak je precejšen tudi prihranek goriva. (-/k) Emona ekspres- •Sa vinjsko-Šaleška na veza - Vi — za, mi — proti! Pravijo, da je vrag dokončno vzel šalo. Pa mislile, da je lo res, da niso ludi nekatere resne napovedi spet le neke vrste šala. V velenjskem ožjem okolju bi kdo pomislil na resne napovedi, »da vremena bodo Velenjčanom se zjasnila«, v malo širšem, da bomo res prilezli na zeleno vejo . . . Vsi skupaj pa ne vemo. kako je z vragom in šalo glede uvajanja viz. Nam je že laiiko reči: vi kar bodite za. ampak mi smo lahko proti. Pa pri tem pomislimo na neuspešno uvajanje nekaterih 'naših lakoimenovanih viz. Saj. se še spomnile, še ni daleč čas. ko so nekateri terjali domala vize za prehod ljudi iz enega območja v drugo, iz ene občine v drugo. Razlika je v tem, da je šlo v teh primerih res bolj ali manj za »kader«. Celjani so črno in še kako huje gledali, če je njihov »kader« želel v Ljubljano. No potem ob razvoju velenjske občine in pa konjiške. Ljubljana ni bila več edino območje, kjer bi bilo treba uvesti zapore. Seveda pa je v teh primerih šlo za prav obratno akcijo: »vize« so želeli listi, kjer so se bali takega odliva. ne pa listi, kamor je bil usmerjen. Pa so bili — in ponekod so tudi še — primeri tudi takih zahtev. V enem razvijajočih krajih na Celjskem so ostro okrcali delovno organizacijo, ki je želela gradili stanovanjski blok, v katerega bi naselila delavce »od drugod«. V enem drugem občinskem središču so glasno postavili vprašanje, kdo se bo vselil v blok. ki ga nameravajo zgraditi: domačini ali tisti »od zunaj«. V neki delovni organizaciji so ob razširitvi proizvodnje terjali jasne odgovore na vprašanje, od kod bodo dobili delavce: iz lastnega okolja, ali iz »tujine«. Podobnih primerov je še več. Res je sicer, da v teh primerih ne gre za uvajanje pravih vizumov, nekaj v tej smeri pa vseeno smrdi. Niti dejstvo, da vse to sodi le k varovanju našega okolja, ne vzdrži. Saj se na enako zgo-varjajo tudi tam. kjer nam zdaj »ponujajo« to sodobno civilizacijsko zaporo. Kot mejnik: tukaj je Evropa, vse ostalo je za kot pravo nasprotje »v/J' za v/s> nas«. (frk) Delavke Gorenja za cardiograf Zdravstveni center Velenje, tozd Splošno zdravstvo Velenje, je s pomočjo žena Gorenja, katere so se pred dvema letoma odpovedale na-geljčku ob dnevu žena in so tovrstna sredstva odstopile Zdravstvenemu centru, ki je nabavil sodobni aparat Cardiograf v vrednosti 38.729.000 din. S pomočjo aparata lahko z natančnostjo že v zgodnji nosečnosti grafično registriramo vsako najmanjšo napetost, krč — popadek materničnega mišičja. Tako lahko pri ženi, ki pride na pregled z raznimi bole- činami v trebuhu, v zgodnji nosečnosti ugotovimo, ali gre za grozeči splav, prezgodnji porod, ali kako drugo obolenje. S preiskavo že po polurni meritvi v dispanzerju za žene lahko dgotovimo, ali ženi oziroma plodu grozi kakšna nevarnost ali ne. t Zdravstveni cener Velenje, tozd Splošno zdravstvo Velenje, se naji-skreneje in najtopleje zahvaljuje vsem ženam, ki združujejo svoje delo v Gorenju za pomoč, ki so jo izkazale s finančno podporo pri nakupu Cardiografa. Vsem delavkam Gorenja ob dnevu žena iskreno čestitamo in jim želimo še veliko delovnih uspehov. Odprto pismo izvršnemu svetu SR Slovenije S skrbjo spremljamo aktivnosti o iskanju lokacije za jedrsko odlagališče. Iz materiala za sejo družbenega sveta smo razbrali, da je še vedno aktualnih pet lokacij, katere so napovedovala in o njih ugibala sredstva javnega obveščanja. Med njimi so po njihovi napovedi kar štiri v naši bli- Zato vse odgovorne organe in strokovna telesa še enkrat opozarjamo, da ne bomo dopustili te lokacije v sami občini ali njeni bližini! UTEMELJITEV Na naših tleh že imamo izvor sevanja zaradi radioaktivnega pepela, kar potrjujejo tudi strokovnjaki NEK v svojem gradivu Radioaktivni odpadki. Prah skozi dimnike TEŠ je onesnažil širše območje, ne samo okolje deponije pepela. Naša pitna voda je bolj radioaktivna kot jezerska voda, kamor odlagajo pepel. Večina novejših stavb je iz EFE opeke, kar povzroča dodatna sevanja. Posledice teh sevanj se ka- žejo v strahotnem porastu rizi-čnih nosečnosti, prekinitev nosečnosti, telesni in duševni prizadetosti otrok, umiranju za rakom. Niti mesto samo ni izvzeto, čeprav koncentracije SO2 nad njim niso tako Visoke. Zato ne bomo dovolili virov dodatnih sevanj: ne zaradi odlagališča in ne zaradi prevoza odpadkov skozi naša naselja. Naša območja so tudi gosto naseljena. Sredi gozdov se nahajajo hribovske kmetije. Na njihovih tleh pa je tudi veliko delavskih domov, ki niso več našli prostora v degradirani dolini, kjer nastajajo jezera in ugreznine zaradi izkopavanja premoga . .. Dovolj izgnancev je povzročil rudnik, zaradi katerega se potapljajo cele vasi. Ne bomo bežali še zaradi jedrskega odlagališča, ne bomo pristali na okolje, katerega se bo vsak izogibal. Naši otroci so se rodili v tej dolini, zato jim želimo ustvariti pogoje, da bodo tu tudi ostali, da ne bodo okušali grenkega kruha prise- ljencev v kateremkoli drugem kraju. Proti lokaciji na naših tleh imamo še druge argumente, ki jih tudi navaja Zvezni zakon o sevanjih: Skozi našo občino poteka prelomnica, kar potrjuje topel izvir Topolšica. Se toplejšo vodo pa so našli v Lajšah, kar potrjuje aktivnost preloma. Naša občina je bogata z izviri pitne vode. V njej ni pobočja kjer ne bi izvirali studenci. Tako smo preko njih povezani s skoraj polovico Jugoslavije, po kateri teče reka Sava, kamor se iztekajo naše vode. Naša dolina je najbolj degradirana v Sloveniji. Čutimo se žrtvovane za naš razvoj. Ostali predeli Slovenije dobivajo od nas čisto energijo, mi pa uničujemo svoje zdravje in sredstva za pre- živetje v skrajno prizadetem okolju. Sedaj, ko smo začeli z njegovo sanacijo, pa bi nam bil vsiljen nov vir onesnaženja, ki bi prizadel okolje za stoletja in tisočletja. Še enkrat spominjamo na opredelitev občanov na shodu do jedrskega odlagališča na naših tleh. Zato obnavljamo njegovo sporočilo: če bo potrebno, bomo poiskali vsako pot, ki nas bo obvarovala pred tako zahtevo dodatne žrtve za našo širšo družbo. Edino sprejemljivo rešitev tega problema smo že nekajkrat posredovali različnim organom, tudi skupščini SRS. Predsednica društva: Marija Šavor »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965: od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 2.000 izvodov. Mesečna naročnina 7.150 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 21.450 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 36.450 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. ' Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Kako je policija rešila ohcet? Zadnjič mi je zmanjkalo prostora, da bi vam povedal, kako so v Ljubljani ustanavljali socialdemokratsko stranko (oprostite — zvezo), ki je krasen zgled svobode političnega združevanja pri nas. Znameniti lider slovenskih socialdemokratov France Tomšič pa zagotovo žrtev velike Smoletove frontovske marele, kamor se — hočeš, nočeš — zatekajo vsi, ki jih enopartijski sistem hudo dolgočasi. Saj je tudi res dolgočasen, pa še neučinkovit! Najprej so socialdemokrati zelo glasno povedali, da marele ne potfebujejo, pa četudi bi zaradi tega bili mokri. Baje je Tomšič rekel dobesedno (ali pa so to le grda natolcevanja): »Mi nimamo nič proti SZDL in je tudi ne nameravamo nikoli prepovedati!« S tem je zagotovo hotel reči, da je naša široka fronta lahko tudi stranka, ali kar pač hoče biti, ampak naj bo toliko demokratična in tudi drugim pusti svobodo. Na fronti niso bili takšnega mnenja in so to tudi povedali, potem, ko se socialdemokrati niso odzvali na snubljenja in so rekli, da iz te poroke ne bo ohceti. So rekli na vrhu fronte, da poroka bo — s slavjem ali pa brez njega, ker tako pravi zakon, ali z drugimi besedami: socialdemokrati lahko delujejo samo »skozi« SZDL, mimo pa le kot gasilsko društvo. Pa se naši novi demokrati niso dali: natisnili so lepa vabila na poroko brez neveste in celo na plakate zapisali, da bodo svobodni. Stvar je postala dramatična, ko so ob svitu ustanovnega zbora socialdemokratov, izginili plakati z lepo vrtnico kot zaščitnim znakom nove politične zveze in zvezde. Oblast je tako ukazala, ker je na lepakih pisalo, da bo zveza delovala izven SZDL. To pa je po zakonu iz leta 1973 prepovedano, čeprav je v istem tednu naš zvezni mladinski predsednik Branko Greganovič javno razglašal, da smo celo v časih po vojni imeli bolj demokratično zakonodajo, ki je zagotavljala svobodo političnega združevanja. Zakon je sicer kmalu mrknil. a na hrvaškem je neka majhna stranka obstojala celo do leta 1966, ker je oblast preprosto nanjo pozabila, spregledala pa je tudi, da ta zadnja stranka pri nas izdaja celo svoj časopis. Stranka ni bila ukinjena, ampak se je sa-morazpustila, ker je baje bankrotirala. Tudi brez plakatov bo šlo, so si rekli nastajajoči socialdemokrati, pa so se ušteli, ker pri nas v takšnih primerih politiko še vedno kroji policija. In so Franceta Tomšiča organi poklicali na po- Piše: VINKO VASLE govor »na zapisnik«, kjer so mui jasno povedali, da zagreti potencialni kandidati nove zveze ne bodo mogli v Cankarjev dom, če pa bi to kljub vsemu poskušali, so tudi drugačna sredstva. Katera niso na glas povedali, a se ve, da bi jih policija po potrebi našla. Potem so naši socialdemokrati nekaj ur pred ustanovitvijo pod težo »argumentov« klonili in na policijo sporočili, da so se poboljšali in da bodo za silo oženili SZDL. Potem so se ustanovili, še nevesta jih je prišla pozdravit, čeprav bo to slab zakon in se bosta zakonca po sili zagotovo grdo gledala. Jaz ob tem ne razumem le nečesa: ve se, da smo vsi državljani člani SZDL že takrat, ko se rodimo, ve se tudi, da so zlobneži pred časom ugotovili, da ne fronta in ne partija nista uradno registrirani (Matevž Krivic je že pred leti hudobno razglasil, da sta torej ilegalni organizaciji), za članstvo v sindikatih nas ni nikoli nihče vprašal ... A bo tudi v teh primerih policija kaj rekla, ali pa bo še naprej tiho? Če mene kaj vprašate, bo tiho. Smo pa novinarji in delegati prejšnji teden v slovenski skupščini slišali hude vojaške tajne in smo morali podpisati, da bomo molčali. Gre za štiri besedice iz tajnega vojaškega dokumenta, zaradi katerega so pred vojaškim sodiščem obsodili znamenito četverico. Ampak, nisem hotel pisati o tem, povedal bi vam le rad, da se je slovenska vlada nekaterim delegatom hudo zamerila, ker je dva dni pred razpravo o poročilu posebne delegatske skupine (ki raziskuje ozadje in politične posledice ljubljanskega procesa) sprejela svoja stališča, v katerih dokazuje, da so podzakonski akti več vredni kot zakon in ustava. Najhuje, kar se je naši vladi ob tem primerilo pa je, da je bila hudo nerodna in je v svoje stališče (ki je bilo javno!) zapisala tiste štiri nesrečne besede in zraven še en člen iz zaupnega vojaškega dokumenta. Upajmo, da bo vojaško sodišče usmiljeno in prizadnesljivo, ker mi vlado potrebujemo in bi le težko vladala, če bi jo spravili v Dob, kamor naj bi prvega marca odšel Janez Janša. Tam je namreč zapor. Da pa bi se naš teden burno končal, smo v četrtek dobili nekakšno ustavno koalicijo, ki nam bo pisala novo slovensko ustavo. Saj je že Cankar rekel, da si bo narod pisal ustavo sam in so vse naše zveze, pa pisatelji, mladinci in Bavčarjev odbor sklenili, da bo tako in nič drugače — pa četudi bi potem imeli dve ustavi. Kaj bo na to rekla republiška ustavna komisija (ki jo je pred časom protestno zapustil pesnik Tone Pavček) še ne vemo. Bo tudi ona poklicala na pomoč policijo, ali pa bo vse elegantno rešil frontovski predsednik Jože in še enkrat obljubil, da se bo lastnoročno obesil? Nekateri pravijo, da mu nič kaj ne zaupajo, ker je Slovencem baje še od zveznih ustavnih sprememb dolžan eno obešanje, proti čemur odločno protestiram, ker sem zagovornik odprave smrtne kazni. Navsezadnje je že zdajšnja republiška ustavna komisija iz predloga nove slovenske ustave smrtno kazen črtala . .. Šli som o po n/a s/ pori V PZ.IHODNO$r, PA ČEPRAV P06tNET£ OD LACOTE! % N S V) o H -C až radio velenje društvo gradbenih inženirjev in tehnikov velenje C) s man HASANPAŠIC petek, 10. marca 1989 javna radijska oddaja od 16.30 do 17.OO ure kulturni dom predavanje in demonstracija ob IX.OO uri predprodaja kart eno uro pred prireditvijo Občinski svet ZSS Mozirje Medobčinska organizacija slušno prizadetih Morajo najboljši res oditi? Po knjige v društvo Po sklenjenih temel jnih kandidacijskih konferencah so se občinski svet in osnovne organizacije zveze sindikatov občine Mozirje delovno vključili v obravnavo zakl jučnih računov. Akcija bo zaključena ta teden, občinski svet zveze sindikatov pa je osnovne organizacije pozval, naj se pri obravnavi posvetijo nekaterim ključnim vprašanjem sedanjega in bodočega dela. Tako veliko pozornosti namenjajo uresničevanju prodornih programov in razbremenjevanju dohodka z zmanjševanjem tistih obveznosti, ki so odvisne tudi od notranjih ukrepov. Pomembno je tudi vprašanje zagotavljanja socialne varnosti delavcev. Razpravo o predlogu nove sindikalne liste naj bi v republiki sicer sklenili do konca maja, v mozirski občini pa so se teh aktivnosti lotili že sedaj, saj želijo, da bi se s predlogom liste seznanili prav vsi delavci, obenem pa želijo preveriti Združeno delo mozirske občine za letos načrtuje za 2,3 odstotka več zaposlenih. Na skupnosti za zaposlovanje menijo, da je to prevelik odstotek, ker pomeni ekstenzivno zaposlovanje. Najbolj sprejemljiva bi bila ničelna rast kar pomeni, da naj bi se zaposlilo toliko novih delavcev, kolikor bo izpraznjenih delovnih mest. Trenutno so v mozirski občini sto trije nezaposleni. Brezplačno preverjanje znanja Svet za preventivo in vzgojo v cestfflem prometu in združenje šoferrjev in avtomehanikov Mozirje bosta v marcu pripravila preverjanje znanja cestno-pro-metni/h predpisov za vse voznike tudi mnenja delavcev o novem zakonu o podjetjih in o drugih zakonskih spremembah in novostih. Ključna naloga sindikalne organizacije v tem obdobju je seveda njena celovita prenova. Javna razprava o tezah te prenove bo sklenjena junija, ne glede na ta rok pa so v mozirski občini že pripravili predloge za prenovo v svojem lastnem okolju. Aktivnosti že potekajo, največ dela pa naj bi imela komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja pri občinskem svetu. Zagotoviti mora večjo učinkovitost sindikata, delovanje občinskega sveta dejansko približati osnovnim organizacijam, predvsem prisluhniti delavcem in uveljaviti manj političen, pa bolj delavski sindikat. Prav zaradi tega so preverili delovanje občinskega sveta in njegovih organov ter pri tem ugotovili, da bodo morali nekatere sveta in komisije ukiniti ter vozil na motorni pogon. V učilnici avto — šole v mozirskem gasilskem domu bodo anonimna in brezplačna preverjanja vsak četrtek od 15. do 19. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure. Tudi to preverjanje sodi v akcijo za 10 odstotkov manj nesreč, katerega geslo je tudi »Več znanja — manj nesreč«. Ob tem velja seveda reči, da je vsak strah pred »neznanjem« seveda povsem odveč, predvsem zase je treba preveriti poznavanje predpisov in ga še dopolniti. Iščejo rejniške družine V mozirski občini v zadnjem obdobju namenjajo vse več pozornosti rejništvu. Precej potrebnih nalog so že pripravili, med drugim tudi prvo srečanje rejnic njihove naloge prenesti v redno delo predsedstva, če želijo zagotoviti večjo učinkovitost, nekatere pa kadrovsko okrepiti. Tudi kadrovske zamenjave in spremembe bodo nujne, saj so prav kadri prvi pogoj za uspešno prenovo sindikalne organizacije. V mozirski občini so prepričani, da so statutarna določila nepravična in neživljenjska. Zakaj namreč morajo zaradi teh določil in formalnosti menjavati najboljše sindikalne aktiviste po preteku mandata? S tem, ko zaradi formalnosti izgubljajo ljudi, ki so si pridobili zaupanje delavcev, delajo medvedjo uslugo kadrovski krepitvi sindikalne organizacije in njeni prenovi. Komur delavci zaupajo naj dela naprej, ne glede na statut, odklanjanja funkcij in nalog je že tako preveč. K prenovi mora torej soditi tudi sprememba statutarnih določil. j- P- in rejnikov, ki je navrglo kup izkušenj, sedaj pa center za socialno delo občine Mozirje vabi k sodelovanju nove družine. Družine seveda, ki bi bile pripravljene sprejeti v svoje okrilje otroka, ki je zaradi kakršnihkoli razlogov prikrajšan za topel dom in normalno družinsko življenje. V Novi Štifti prenovili trgovino Zgornjesavinjska kmetijska zadruga se je v minulih letih temeljito lotila obnavljanja in posodabljanja svoje trgovske mreže po vsej dolini. Tako sedaj nima več nobene klasične in s tem zastarele trgovine, saj so pred nedavnim v samopostrežno trgovino preuredili še zadnjo klasično v Novi Štifti. Za krajane je to lepa pridobitev, zadovoljni so z urejenostjo in založenostjo, saj poleg hrane lahko v njej kupijo tudi tekstil, male gospodinjske aparate, gnojila, krmila in do-dobno. J■ P izboljšanje razmer v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Ponujene rešitve ne prinašajo nič novega in nobenih sprememb. Vse skupaj me spominja na pokvarjeno ploščo ki se vrti že nekaj let. Bil bi sicer vesel, da se motim. In še en argument ponujam. Program ni nastal na osnovi pristnega interesa vseh, ki v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu tako ali drugače sodelujejo, ampak na osnovi sklepa skupščin izpred leta dni, ko je sprejemala ukrep družbenega varstva v DSSS SIS gospodarskih dejavnosti. Objektivno je tudi dejstvo, da večini obstoječe stanje ustreza. Zakaj bi ga torej spreminjali, ko lepotni popravki niso boleča operacija. Da ne bom samo kritičen, bom tudi konstruktiven. Če iščemo rešitve za izboljšanje razmer v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu, jih moramo iskati v radikalno spremenjenem družbenoekonomskem odnosu. To pomeni, da moramo proračunski sistem odnosov zamenjati z odnosi, ki jim pravimo trg in tržne zakonitosti. Sprememba tega osnovnega produkcijskega odnosa bo spremenila tudi organiziranost in večina obstoječih slabosti bo odpadla. Z ustavnimi spremembami in opredelitvijo za gospodarsko reformo, smo se odločili za tržno gospodarstvo in to v vseh njegovih^ segmentih. Res je, da vrsta veljavne zakonodaje onemogoča korenite zasuke. Res pa je tudi, Delo medobčinske organizacije slušno prizadetih občin Mozirje in Velenje je v glavnem usmerjeno v skrb slušno prizadetih in pomoč pri njihovem vključevanju v delovno okolje in družbeno življenje. Delo je organizirano na različnih področjih, socialnem, izobraževalnem, telesno-kulturnem in kulturnem. Vseh naštetih in široko zastavljenih ciljev in programov pa v nobenem primeru ne bi mogli uresničiti brez prepotrebne pomoči. Še posebej jih veseli, da jim doslej, in prepričani so da bo tako tudi naprej, ni nihče odrekel sodelovanja ali pomoči pri organizaciji predavanj, kulturnih in športnih prireditev in podobnega. Letos so se pri medobčinski organizaciji slušno prizadetih odločili še za eno novost. O tej je tajnica Darinka Meh povedala: Loke pri Mozirju Gradnja kolektorskega sistema od Nazarij do Mozirja in naprej do Lok bo kmalu sklenjena. V Lokah namreč pospešeno gradijo čistilno napravo. Sama na- da bi v okviru obstoječe zakonodaje v tem trenutku lahko ponudili vrsto rešitev in korakov v smeri tržnega ravnanja v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Kaj prinaša trg v stanovanjskem gospodarstvu? Predvsem to, da stanovanje kot osnovna dobrina postane ekonomska kategorija in ne več socialna. To pa pomeni: 1) vsakdo je predvsem sam dolžan razreševati svoje stanovanjsko vprašanje, 2) uporaba stanovanja^ ima svojo oceno, ki jo oblikuje predvsem trg. Ekonomska stanarina ni več tema samoupravnega dogovarjanja in tudi ne sindikalna zadeva, 3) družbena stanovanjska gradnja se zreducira na solidarnostna stanovanja in kadrovska stanovanja v okviru investicij. Podjetja ne bodo več izločala sredstva iz čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo, 4) s stanovanji upravljajo in gospodarijo lastniki. To pomeni, da ni več potrebe po interesnem organiziranju v SIS in skupnostih stanovalcev. Hišni sveti se ukvarjajo le z odnosi v hiši, ne pa z gospodarjenjem, 5) strokovno upravljanje in vzdrževanje stanovanjskega fonda opravljajo lastniki ali pa ga dajejo na trgu najugodnejšemu ponudniku. S tem odpade potreba po javnem podjetju za vzdrževanje stanovanjskega fonda in posebni delovni skupnosti, (cca 10% stanarine v obstoječem sistemu se porabi za stroške upravljanja), 6) interes podjetij bo, da stanovanja prodajo stanovalcem in to po takih pogojih, da bo zanimivo tudi za stanovalce, 7) naloge socionalnega varstva (subvencioniranje in solidarnostna stanovanja) preidejo iz SIS v center za socialno delo oz. samoupravni sklad. Podobno kot na stanovanjskem področju se z uvajanjem tr- »V letošnjem letu želimo večjo skrb posvetiti izpopolnjevanju branja med našimi člani, saj je ravno pisana beseda tista, ki je za invalide sluha in govora dostopna brez omejitev. Z branjem si bogatimo besedni zaklad, ki je ravno pri slušno prizadetih žal pogosto zelo skromen. Z delavci velenjske prava je že postavljena, sedaj gradijo še zadrževalni bazen, ki je potreben zaradi mešanega sistema kanalizacije, saj se bodo vanj stekale odpadne in meteor- ga spreminjajo tudi odnosi v komunalnem gospodarstvu. Pa o videnju spreminjanja odnosov na tem področju kdaj drugič. Morda se z mojim pisanjem marsikdo ne bo strinjal. Prav je tako. Le različnost pogledov lahko prispeva h kakovostni sintezi in rešitvi problemov. S pisanjem se oglašam predvsem zato ker na osnovi lastnih izkušenj ugotavljam, da je javen dialog učinko- knjižnice smo se dogovorili za skupno akcijo, s katero bomo našim članom omogočili, da" si bodo lahko knjige izposojali kar v društvu. Knjižničarke nam bodo pomagale tudi pri izboru primerne literature za naše člane.« Med pomembnejše dejavnosti slušno prizadetih sodi tudi šport. Zlasti zato, ker je to področje na katerem lahko slušno prizadeti dosegajo enako dobre rezultate kot drugi. Ti športniki so se tudi letos odlično izkazali. Na republiškem prvenstvu v veleslalomu slušno prizadetih, ki je bilo II. februarja v Mariboru, je Martin Vršnik zasedel odlično prvo mesto, Igor Mežnar je bil tretji, Peter Vršnik peti in Damjan Bukovec sedmi. Zapišimo še, da bo v Titovem Velenju 18. marca republiško prvenstvo v šahu za slušno prizadete. Organizator omenjenega prvenstva bo medobčinska organizacija slušno prizadetih občin Mozirje in Velenje, pomagali pa jim bodo člani Šaleškega šahovskega društva in ZTKO občine Velenje. B. Mugerle ne vode. Čistilna naprava bo dokončno zgrajena v mesecu dni, temelji pa na »bio — disk« sistemu. V tem obdobju bodo postavili dve enoti tega sistema, njegova prednost pa je v tem, da ga lahko po potrebi dograjujejo. Sistem naj bi namenu izročili septembra ob prazniku občine Mozirje, do takrat pa dela seveda ne bo zmanjkalo. Najprej bodo na kolektor priključili odpadne vode iz gospodarstva, ki se sedaj še stekajo v Savinjo, nato pa bodo na vrsti še priključitve ostale kanalizacije. Glavna naloga bo poslej zagotovo nadaljnji razvoj sekundarne kanalizacije. In-vestitorske posle vodi Komunala Mozirje, investitorji pa so Območna vodna skupnost, referendumski program in v manjši meri krajevni skupnosti Nazarje in Mozirje. J. P. vitejši od kupa sestankov kadar želimo spreminjati razmere. Pa še to. Morda bo kdo rekel, da ne živim v tem času, ko se zavzemam za ekonomske stanarine in odkup družbenih stanovanj. Večina ljudi namreč nima denarja niti za preživetje. Vendar rešitve so. Tudi delo mora dobiti v tržnem gospodarstvu svojo ceno. Pa tudi o tem v naslednjem pisanju. Silvester Koprivnikar • v Program za uresničevanje smernic za izboljšanje razmer v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu Zapleten naslov? Povzel sem ga iz gradiva skupščine občine Velenje za zasedanje dne 23. 2. 1989. IKaj prinaša program? Verjetno je cilj dokumenta, stališč, mnenj in opierativnih nalog, ki so v njem zapisane, izboljšati razmere v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu. Pričakovati je tudi da bo skupščina ob tem sprejela:......... program je dobra osnova za. ve . se dopolni Je pričakovati izboljšanje razmer? Ošabno ocenjujem da ne. Svojo trditev bom argumentiral. Striinjam se z oceno, da je na stanovanjskem in komunalnem področju v občini Velenje, tako kot povsod, vrsta slabosti in konfliiktov, ter da je treba obstoječe oidnose korenito spremeniti. Cilj sprememb mora biti učinkovito gospodarjenje v tem delu družbiene reprodukcije in zajezitev piropadanja stanovanjskega in komunalnega fonda. Slalbosti izvirajo iz dveh osnovnih vzirokov. Slabosti ne bom našteval, ker se z njimi srečujemo vsak clian. Prvii in osnovni vzrok so obstoječi d ružbenoekonomski odnosi v staniovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Na tem mestu jih ne borm razčlenjeval. Njihova osnovna! značilnost je ta, da so po svoji v/sebini proračunski. To pomeni, da zagotavljajo vsem, ki v tem pirocesu reprodukcije sodelujejo,, dohodek oz. podcenjene dobrime, ne glede na dejanske vložke: ali rezultate dela. Vsi nastali sltroški se proračunsko pokrivajo. Ob tem pa nam na drugi strani fond propada. Drujgi razlog, ki je pogojen s prvim,, je obstoječa organiziranost. Neučinkovita in neustrezna organiziranost se kaže v tem, da so nakoge, pristojnosti in formal- pripombami iz razpra- no tudi odgovornosti, razdeljene na ogromno število subjektov (Vekos, SIS, organi SIS, uporabniki, druge izvajalske DO, upravni organi, skupnosti stanovalcev, lastniki stanovanj, podizva-jalci, skupnost stanovalcev, krajevne skupnosti, skupščina občine, IS .....) Tako široka in razvejana organiziranost, ob nejasni delitvi dela in pristojnosti, vodi nujno k neučinkovitosti in visokim stroškom upravljanja stanovanjskega in komunalnega sklada. Teorija in praksa sta si enotni v tem, da so učinkoviti enostavni sistemi. Če sta osnovna vzroka ta dva, ki sem jih opisal, in so vse ostale slabosti in pojavi njuna posledica je tudi jasno, da slabosti lahko odpravljamo le z odpravljanjem vzrokov. Tu pa je argument mojeAtrdi-tve. Predloženi program namreč ne posega v obstoječo organizacijo in družbenoekonomske odnose. Ukrepi so naravnani na odpravljanje posledic ne pa vzrokov. Bolnika zdravimo tako, da mu dajemo sredstva za znižanje temperature, ne zdravimo pa bolezen, ki je vzrok za temperaturo. Pri taki terapiji bolnik, ki ima težjo bolezen, umre. Škoda je časa, ki se v zadnjih dnevih zapravlja na vrsti sestankov ob razpravi o programu za Komunalna skupnost občine Velenje Prednost čistilni napravi Plan Komunalne skupnosti za letošnje leto je sprejet. Na področju individualne komunalne rabe (vodovod in kanalizacija) je prednost dana izgradnji 1. etape centralne čistilne naprave Šaleške doline. Za uresničitev te naloge bo potrebno zbrati dodatni prispevek in sicer 400 dinarjev za kubični meter odplak. Uvedba tega prispevka je posledica ukinjenega vira sredstev iz čistega dohodka organizacij združenega dela po zaključnem računu. Do uveljavitve prispevka pa bomo za uresničitev naloge koristili premostitvena sredstva iz programa naložb toplovoda. Na področju vodovoda in kanalizacije individualne komunalne rabe bomo v letošnjem letu več kot 3 milijarde dinarjev namenili za vodovod Strmina. Z zajetjem tega potoka in prelivnih količin Mazejevega izvira se bo oskrba velenjskega vodovodnega sistema povečala za 20 litrov vode na sekundo — v suši, oziroma v normalnih pogojih poprečno za 40 litrov v sekundi. Na področju toplovoda pa bomo največ sredstev namenili nadaljevanju izgradnje vročevoda TEŠ— CEP in gradnji primarnega vročevoda za industrijsko cono REK —Stari jašek. Program kolektivne komunalne rabe pa letos ne zagotavlja skorajda nobenih večjih obnovitev in rekonstrukcij, v njem so zajeta le najnujnejša dela — redna vzdrževanja cest, ulic, pločnikov, ploščadi, zelenih površin in vzdrževanje požarnega omrežja. Tudi nadaljnji širitvi pokopališča in sanaciji odlagališča odpadkov je zagotovljeno nekaj sredstev, minimalno sicer, a toliko, da bomo začeta dela lahko nadaljevali. Tako okrnjen program je tudi posledica sprejete odločitve o razbremenitvi gospodarstva, gre za 15-odstotno znižanje prispevkov (iz 1,4-odstotne osnove bruto osebnih dohodkov na 1,19 odstotkov osnove BOD, ki je sprejeto za celo plansko leto). Da pa je potreb in želja več kot jih je bilo mogoče uvrstiti v plan Komunalne skupnosti občine Velenje za letošnje leto dokazuje razprava na seji skupščine Komunalne skupnosti in pri-pembe delegatov: konferenca delegacij ERE se je recimo zavzela za ustrezno rešitev vodo-oskrbe Loma, KS Bele vode za sofinanciranje lokacijske dokumentacije za vodovod, delegacija VIZ-a in CSŠ za ureditev razsvetljave na Vodnikovi cesti, KS Šoštanj za toplifikacijo Koroške ceste, KS Plešice za vodovod, KS Konovo za ureditev kanalizacije, KS Pesje za sanacijo plazu v Podgorju, KS Škale za sofinanciranje kolektorja, gotovo pa vsega še nismo našteli. Na seji skupščine so sklenili, da bodo vse te predloge še pregledali na odboru za planiranje in ekonomsko politiko in jih, če se bo izkazalo za potrebno, in če bodo na voljo sredstva, med letom upoštevali. Nekateri od predlogov delegacij pa so v planu Komunalne skupnosti za letošnje leto že našli svoje mesto in finančni delež. M. Krstič-Planinc Po Zgornji Savinjski dolini Sto trije nezaposleni Čistilna naprava kmalu nared 4. stran naš čas IZ DELOVNIH OKOLIJ 2. marca 1989 S četrtkovega zasedanja zborov občinske skupščine Do konca tisočletja odpraviti pomanjkanje stanovanj Predsedstvi OK SZDL in OS ZSS Velenje o stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu Do višjega standarda po tržni poti ? Precej burno razpravo je na nedavni skupni seji predsedstev Občinske konference socialistične zveze in Občinskega sindikalnega sveta sprožila obravnava operativnega programa za izboljšanje razmer v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu. Višja cena ne more biti cilj, je poudaril DRAGO SULEK, ciljje lahko samo ohranjanje in izboljšanje standarda na stanovanjskem in komunalnem področju. To pa lahko dosežemo z uveljavljanjem tržnih zakonitosti, z realno ceno. Pod kakšnimi pogoji in s kakšnimi metodami? Nekaj jih je predsednik skupščine občine tudi naštel: z ureditvijo lastninskih odnosov v tem gospodarstvu, z diferenciacijo cen (ločiti normalno od prekomerne porabe), s pravočasnim urbanističnim načrtovanje, racionalizacijo delegatskega sistema, projektom nove socialne politike brez katere tržnih zakonitosti ne bo mogoče uveljaviti in tudi s pripravo ljudi na večje spremembe na tem področju, katerih pozitivni učinki bodo vidni šele čez čas. V razpravi je Ciril Grebenšek poudaril, daje edina racionalizacija v diferenciranih cenah, o čemer pa so v sindikatu govorili že pred dvema letoma; Alojz Saje je menil, da lahko kot sindikalist » Razbremenitev« solidarnosti Mozirska občina sodi med tiste, ki za delovanje družbenih dejavnosti prejema solidarnostna sredstva. Kako je z njimi vemo. Bolj razviti se hudujejo in menijo, da sami niso nič bolj razviti in bi radi ta sistem porušili, manj razviti pa tudi s temi sredstvi komajda spravljajo skupaj konec s koncem, ali pa še to ne. Za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo je tako občina Mozirje lani prejela 270 starih milijard. K temu dodajmo še en podatek. Prav tako v lanskem letu je gospodarstvo občine Mozirje za nerazvite republike in avtonomno pokrajino Kosovo prispevalo — 270 milijard starih dinarjev. Račun se je torej izšel, gospodarstvenikom bi bila bolj všeč enačba povezana z razbremenitvijo, nemara pa še bolj tista, po kateri bi jih nehali razbremenjevati in jim omogočili normalno delo in poslovanje. j.p. Radmirje Gasilci rešili nekdanjo šolo Gasilstvo je bilo v svoji stoletni zgodovini vedno steber slovenstva in narodne zavesti, v številnih krajih so bili gasilci duša družabnega življenja, v številnih so še danes. Zagotovo to velja za Radmirje in njihove gasilce. Od S50 krajanov jih je kar 210 včlanjenih v gasilsko društvo. Ob vseh uspehih, ki jih dosegajo pri strokovnem usposabljanju, pri krepitvi opremljenosti, na tekmovanjih in drugod, se lotevajo tudi drugih akcij. Eno med njimi velja posebej omeniti. Pred leti so se namreč lotili zelo zahtevne naloge — obnove poslopja nekdanje šole, ki je samevalo in žalostno propadalo. Pridno so delali in samo lani opravili 2.300 prostovoljnih delovnih ur, dosežek naporov pa je nov večnamenski objekt na katerega so lahko ponosni vsi krajani. Res je, da morajo poskrbeti še za zunanjo ureditev in opremo, kar bodo zagotovo storili v najkrajšem času, pomembno je, da so rešili stavbo in kraju zagotovili prostore za kulturno, družabno in družbe-no-politično dejavnost. J. P. program podpre šele takrat, ko bo delavec zaslužil dovolj in se vprašal, po čem bomo računali porabo — po tem koliko kdo res porabi ali po tem, koliko izvajalec zaračuna; Vane Gošnik je izpostavil problem — češ, revalorizirana vrednost stanovanj in cena stanarine je odvisna od gradbene cene stanovanja, ta pa je zelo visoka. Jože Čas je prepričan, daje lahko stanarina ekonomska šele takrat, ko bo ekonomska tudi plača. Miran Ahtik je poudaril, da je lastništvo stanovanj pravzaprav zelo abstrakten pojem, da skupnosti stanovalcev nimajo prave možnosti gospodariti z njimi, ker so lastniki še vedno organizacije združenega dela. Janko Lukner vidi težavo v tem, da to, da so stanovanja družbena, pogosto pomeni, da niso od nikogar. Stanovanje zgradimo, potem pa nanje pozabimo, je dejal. Mira Videčnik je povedala, da so se direktorji sicer zavzeli za ekonomske stanarine, istočasno pa povedali, da bo težko zagotavljati sindikalno listo. Tone Hladin je opozoril na to, da je sedanja politika na področju stanovanjskega gospodarstva takšna, da pelje stanovanjski fond v propad, in da je danes v občini Velenje kar 350 stanovanj, ki niso več primerna za bivanje. Drago Blagus je menil, da bi bilo treba program razdeliti na dva dela srednjeročnega in dolgoročnega, pri čemer pa mora biti prisotna stroka. Franc Trebše je menil, da so v ekonomski stanarini zajete tudi postavke, ki so celo protiustavne. Kako naj trideset odstotkov uporabnikov stanovanj zbere še za solidarnost, se je vprašal. Aleksander Kneževič je prepričan, da mora priti najprej do spremembe vodenja, šele potem lahko pričakujemo rezultate. Martin Budna pa se je zavzel za dopolnitev programa z delovanjem hišne samouprave. Predsedstvo sindikata je iz razprave potegnilo zaključek, da so cilji sicer dobri, z njimi popolnoma soglašajo, ne pa tudi s pristopom. M. KRSTIČ - PLAN INC Po občinski kandidacijski konferenci, v četrtek, je delegate čakal še zelo dolg dnevni red. Samo pred zborom združenega dela je bilo sedemnajst točk. Čas do nadaljevanja zasedanja po kandidacijski konferenci so izkoristili za seznanitev o usodi predlaganih amandmajev k spremembam dolgoročnega plana SR Slovenije (predlagali smo jih sedem, pet uveljavili, enega umaknili, z enim pa nismo uspeli), za seznanitev z uresničevanjem odloka od varstvu zraka in z delom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zlasti pa o ponovno oživljeni pobudi za uvedbo izvajanja tehničnih pregledov motornih vozil v Titovem Velenju V rednem delu so delegati največ pozornosti namenili dvema vsebinsko bogatima točkama dnevnega reda — uresničevanju smernic za izboljšanje razmer v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu ter programu in aktivnostim pri izvajanju družbenega plana občine Velenje v letošnjem letu. Glede prvega: v občini Velenje želimo in hočemo zaustaviti propadanje stanovanjskega sklada in obnoviti dotrajana stanovanja, do konca tisočletja pa postopoma odpraviti veliko pomanjkanje stanovanj in s tem odpreti tudi življenjsko perspektivo mladi generaciji. To je cilj, ki pa ga je moč doseči samo z uveljavitvijo realne cene stanarin in komunalne oskrbe. Ob tem pa pripraviti tudi projekt nove socialne politike, brez katere ekonomskih zakonitosti in tržnega ravnanja ni možno uveljaviti. Takšnemu uvodu je sledila razprava, v kateri so delegati zlasti spraševali, kaj pomeni 1,5 do 2 odstotna vrednost revaloriziranega stanovanjskega sklada do konca leta v stanarini, koliko to pravzaprav je, če jo primerjamo s poprečnim osebnim dohodkom, menili, da manjkajo v programu socialni kriteriji in izzvali sindikat, kaj on o tem meni. Predstavnik jim je pojasnil, da je sindikat cilje podprl, ne pa tudi operativnega programa. Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor sta cilje in strategijo tega programa sprejela, enako je potem ravnal tudi zbor združenega dela s pripombo, da je treba upoštevati v njem ravnovesje ekonomskega in socialnega dela. Rekli so: Drago Šulek: predsednik velenjske občinske skupščine na zboru združenega dela ob obravnavi usmeritev na stanovanjskem in komunalnem področju: »Jaz lahko plačam več. Imam 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje za katerega plačujem 12 starih milijonov in vodo in ogravanje v neomejenih količinah, kar plačujem prav toliko. Lahko pa plačam več. Pa nimam najvišjega osebnega dohodka v občini.« Za pestrost pri seznanjanj n programom nalog in aktivnosti pri izvajanju družbenega plana občine Velenje pa je poskrbela delegacija Zdravstvenega centra, ki je zahtevala, da se vsa sredst va za negospodarske investicije letos usmerijo v dokončanje prizidka zdravstvenega doma in lekarne. Vendar pa to, po razlagi predsednika izvršnega sveta ne bo šlo, kajti prioriteta je jasno zapisana v plan, kjer imata obe negospodarski naložbi zdravstveni dom in VIL osnovna šola enako prioriteto. Lahko pa se seveda pogovarjamo, je bilo rečeno, o spremembi priliva sredstev, ki pa niso stvar delegatov zbora združenega dela. ampak stvar uskladitve med samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Program nalog in aktivnosti za izvajanje družbenega plana bo izvršni svet spremljal in o tem tudi poročal ter še dopolnil posamezne naloge. Skupščina je pri tem še zlasti priporočila: odpiranje novih kvalitetnih delovnih mest, prestrukturiranje, dokončanje naložb, zagotovitev pogojev za delovanje krajevnih skupnosti, vključevanje v ekološke sanacijske programe tudi druge subjekte in pospešeno investiranje v turizem. Med drugimi točkami pa naj omenimo še to, da je skupščina sprejela tudi dva zazidalna načrta — Mlin Titovo Velenje in Selo — I. faza. M. Krslič-Planinc Enotno praznovanje otrok Tudi ob novem letu, do katerega je sicer še daleč, bo občinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravila prireditve in obdarila otroke, lani je bilo obdarjenih 6874 otrok, dedek Mraz je zanje opravil 65 obiskov, vsem otrokom v občini pa so zagotovili tudi možnost ogleda katere od številnih kulturnih prireditev, pripravljenih zanje. Na skupni seji predsedstev sindikata in socialistične zveze Velenje so podprli pobudo občinske zveze prijateljev mladine, naj bi letos prispevek na zaposlenega za novoletno praznovanje otrok znašal 15 tisoč dinarjev. Denar bi radi zbrali do konca marca, saj lahko le s takojšnjo nabavo knjig in igrač prehitijo podražitve. (MKP) Vpis na Center srednjih šol v šolskem letu 1989/90 Letos tudi splošno izobraževalna smer Bodo sneli tablice z vozil Že se dogaja tisto na kar so gasilci opozarjali zadnja leta in tudi na lanskem kongresu slovenskih gasilcev v Celju. Upravičeno so se namreč bali, da bodo morali večino razpoložljivih sredstev porabiti za zavarovanje svojih vozil in domov. Ob tem gasilci ne morejo razumeti, da so njihova vozila izenačena z gospodarskimi, ki vozijo vsak dan in torej opavljajo gospodarsko dejavnost. Njihovi že kar klici na pomoč niso rodili nobenih sadov. Tako so gasilci mozirske občine v letošnjem letu za zavarovanje načrtovali 20 milijonov dinarjev, plačati pa jih bodo morali 70. Prvi račun v znesku 48 milijonov so že prejeli in ga je seveda treba plačati takoj, za enako zavarovanje pa so lani plačali le 4 milijone dinarjev. Kaj ukreniti? Najbolj enostavno bi bilo, če bi gasilci sneli tablice s svojih vozil in njihovo nadaljnjo usodo prepustili (ne)srečnemu naključju. Je to res rešitev? Vsaj gasilci kaj takšnega niso vajeni. j. p. Popravek in opravičilo S pogovorom z vodjo velenjske enote Temeljnega sodišča Celje, Mileno Bukvič-Dežman z naslovom 'Zakaj so lahko kazni za podobna kazniva dejanja tako različne?', seje tiskarski škrat precej poigral. Spustil je stavke in iz dveh delov njenih izjav naredil popoln nesmisel. Spuščeni deli so označeni z mastnim tiskom. Prva izjava bi se morala pravilno glasiti: »Število kazenskih zadev, to je vloženih obtožnic, obtožnih predlogov in zasebnih tožb je na naši enoti od leta 1979 (404 nove zadeve) naraščalo do leta 1984 (710 zadev). Od takrat pa spet pada, recimo leta 1985 — 558 zadev, leta '86 — 524 zadev ...« Druga izjava pri kateri je tiskarski škrat spustil del stavka, pa se da razumeti kot da stranke same rešujejo stare zadeve. To seveda ni res. Res pa je tole: »Razlogov je običajno veliko: zapletenost zadeve, ki zahteva postavitev enega več izvedencev, neaktivnost samih strank, nedisciplina prič, ki se ne odzovejo vabilom, težave z vračanjem sodnih pošiljk, nedosegljivost strank, ki so v tujini. V prejšnjih letih pa tudi preobremenjenost sodnikov, ki morajo poleg starih zadev reševati še vse tiste, ki so prednostne in v katerih mora že po zakonu biti postopek hiter.« Tako bralcem kot Mileni Bukvič Dežman se za neljubi napaki opravičujemo mi, čeprav so nastale drugje. Uredništvo Meseca marca se bodo osnovnošolci vpisali v srednje izobraževanje. Na Centru srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve bodo v šolskem letu 1989/90 sprejeli 690 novincev v različne programe srednjega izobraževanja. Učenci, ki končujejo osnovnošolsko izobraževanje se bodo morali do konca marca vpisati v srednjo šolo. Seveda jim njihovega položaja (vsaj večini) nikakor ne moremo zavidati, saj je odločitev vseprej kot lahka. Tudi nekajletne želje ali sanje mladih lahko v trenutku razbije prvo srečanje s pogoji za vpis, štipendiranjem ali s predmetnikom. Ob upoštevanju dejstva, da imamo v Titovem Velenju Center srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve, ter da se v tej izobraževalni organizaciji šola okoli 60 odstotkov velenjske osmošolske generacije, postane stvar malce lažja. Mladi lahko tako v Titovem Velenju izbirajo med več usmeritvami srednjega izobraževanja. Morda je večina velenjskih usmeritev usmerjena k izobraževanju moškega dela populacije, kar potrjuje podatek, da je na velenjskih srednjih šolah od 2000 učencev le 473 deklet. Seveda pa bližina srednje šole nikakor ne sme biti glavni faktor pri izbiri srednješolskega izobraževanja, saj je potrebno poleg lastnih interesov, nagnjenj in sposobnosti upoštevati tudi sistem izobraževanja v naši občini, možnost zaposlitve in štipendiranja. Slednje, štipendije, pa bodo počasi izpadle iz tega spiska dejavnikov za vpis, saj jih je iz leta v leto manj. In kakšne so potrebe velenjskega združenega dela? V občini Velenje so potrebe po profilih, ki prihajajo iz določenih programov in usmeritev precej večje. kot pa je zanimanje mladih za te poklice. To so predvsem poklici elektrikarja energetika in elektrotehnika energetika, za katere se učenci izobražujejo na elektrotehniški usmeritvi. Zanimanje velenjskih osmo-šolcev pa upada tudi za rudarske poklice, pa čeprav so potrebe velenjskega rudnika po teh poklicih večje od interesa mladih. Zaradi upadanja vpisa na rudarski usmeritvi v zadnjih letih, so na RLV sprejeli posebne ukrepe, ki naj bi zopet napolnili to usmeritev. Odločili so se, da bodo imeli vsi učenci, ki se bodo v šolskem letu 1989/90 vpisali v rudarsko usmeritev, brezplačne učbenike, zagotovljeno štipendijo z dodatkom za deficitarnost, zagotovljeno zaposlitev: vsak mesec pa še kot stimulacijo nagrado v višini ene štipendije. Tako bodo vsi, ki se bodo izobraževali za rudarske poklice, vsak mesec prejemali dve štipendiji. Da želje učencev in potrebe združenega dela niso usklajene pa dokazuje tudi obratni primer, ko je zanimanje za nekatere poklice večje od možnosti zaposlitve in potreb. To se dogaja predvsem za poklic avtomehanik in pri izobraževanju za elektrikarja elektronika in elektrotehnika elektronika. In kakšno je stanje na ostalih usmeritvah? Tam so stvari dokaj urejene, potrebe združenega dela pa se delno ujemajo z željami in interesi mladih. Že nekaj let se programi srednjega izobraževanja spreminjajo. Veliko sprememb je doživelo družboslovje, letos pa tudi naravoslovje. Izobraževalna skupnost Slovenije je v začetku februarja sprejela sklep o uvedbi nove smeri v programu naravoslovno matematična dejavnost. Ta se bo imenovala splošnoizobraževalna smer. Zanjo ste verjetno že slišali, zato naj povem o njej nekaj več. Naravoslovno-matematična dejavnost se bo tako v šolskem letu 1989/90 razdelila v dve smeri; smer A — naravoslovno matematični tehnik, ki je še naprej primerna za učence, ki želijo poglobiti znanje v naravoslovnih predmetih, in smer B — splošnoizobraževalna, ki predvsem zelo široko odpira možnosti na-daljnega študija na vseh višjih in visokih šolah. Predmetnik za splošnoizobraževalno smer je namreč sestavljen tako, da vključuje preko vseh štirih let šolanja tako humanistične kot naravoslovne predmete. Tudi na Centru srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve v Titovem Velenju se bodo lahko v šolskem letu 1989/90 osmošolci vpisali v obe smeri naravoslovja. O dokončnem številu oddelkov v naravoslovju in družboslovju pa se bodo na Centru srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve odločili glede na kriterije Izobraževalne skupnosti Slovenije in število prijavljenih novincev za posamezno usmeritev. Za šolsko leto 1989/90 so na CSŠ v Titovem Velenju za vpis v šest različnih usmeritev in s tem v devet različnih programov, razpisali 690 prostih mest. Ob koncu šolskega leta bo velenjsko srednješolsko izobraževalno organizacijo zapustilo 534 maturantov in na CSŠ tako pričakujejo nove učence, srednješolce, ki bodo jeseni sedli v srednješolske klopi. Vsi osnovnošolci bodo morali prijave oddati do 28. marca. Vmesni postanek pred oddajo prijav in možnost dodatnega in popolnega informiranja pa je tudi informativni dan, ki bo v petek 10. in soboto II. marca 1989. Na tem srečanju s predstavniki srednjih šol bodo lahko osnovnošolci izvedeli vse o usmeritvah, programih, učnih načrtih, možnostih nadaljevanja študija, pa tudi o interesnih dejavnostih na CSŠ, katerih pa tudi ni malo. Odločitev morda res ni lahka, vendar na Centru srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve v Titovem Velenju upajo in želijo, da bi v novem šolskem letu mladi z veseljem sedli v njihove šolske klopi. Z novinci želijo pridobiti novo generacijo bodočih raziskovalcev, delavcev in znanstvenikov. Seveda se bodo na vseh srednjih šolah potrudili, da bi mladim omogočili čim boljše pogoje dela in izvenšolske dejavnosti. Zato mladi ne obupujte, v kolikor ne veste katero usmeritev bi izbrali, ampak se odločite za tisto smer, ki vas veseli, saj dober delavec ali izobraženec kljub težavam na področju zaposlovanja še vedno lahko najde delo. Dobre delavce bodo v naši družbi vedno potrebovali. Matjaž Černovšek TABELA O ŠTEVILU PROSTIH MEST ZA MLADE PO POSAMEZNIH USMERITVAH Usmeritev Program Št. prostih mest Rudarska rudarstvo (SKR) / rudarstvo (SR) 120 Strojna pridel., pred. in obdel. kovin (SKR) 30 strojništvo (SR) 180 Elektrotehniška monter el. inst. in omrežij (SKR) 30 elektrotehnika (SR) 150 Računalniška računalništvo (SR) 60 Družboslovna in družb, in kult. (SR) 60 kulturna Naravoslovno — naravoslovno — mate- 60 matematična matična dej. (SR) 2. marca 1989 OBJAVE naš Čas stran 5 DVIGNJENI ZASTOR 117 > Onesnaženost zraka V času od 30. januarja do 20. februarja so bile povprečne dnevne koncentracije žveplovega dioksida na meriini postaji v Zavodnjah nekajkrat presežene. To je razvidno iz priloženega diagrama. Naj spomnimo, da je maksimalna dovoljena koncentracija 0.3 mg na kubični meter zraka. Polurne koncentracije žveplovega dioksida (maksimalno je dovoljenih 0,75 mg na kubični meter zraka) pa so bile prekoračene: l. 2. od 8.00 (1,19); 8.30 (1,13); 11.00 (1,18); 11.30 (1,34); 3. 2. ob 13.00(0,85); 13.30(1,52); 14.00 (1,05); 14.30 (0,85); 8. 2. ob 0.30 (1.12); 6.30 (1.1); 7.00 (1,8); 7.30 (2,36); 8.00 (1,72); 8.30 (1.48); 9.00 (0.84): 12. 2. oh 13.30 (1.07); 14.00 (1,1); 14.30 (1,03); 15.00 (1,09); 17. 2. ob 10.30 (0,87); I 1.00 (1,39); 19. februarja ob 8.00(0,86); 10.00 (0,80); 10.30 (0.78); I 1.30 (0,77) V sredo 8. februarja je bila na osnovi podatkov hidrometeorološkega zavoda Slovenije o prekoračitvi kritične točke koncentracij S02 v zraku in prognoze, ki je napovedovala možnost povišanja koncentracij S02 v zraku tudi v noči na 9. februar, posredovana zahteva TEŠ za znižanje obtežbe za 30 odstotkov. TEŠ je v skladu z odredbo proizvodnjo znižala. Komite za planiranje. gospodarstvo in varstvo okolja REK Termoelektrarne Šoštanj n. sol. o. 'Šoštanj DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE (objavlja prosta dela in naloge TREH KV TESARJEV ipod naslednjimi pogoji: 1. končana poklicna šola tesarske smeri (IV. stopnja) 2. 1 leto delovnih izkušenj. IPisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 115 dni od dneva objave na naslov: IDO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ IIvo Lole Ribarja 18 663325 ŠOŠTANJ. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu Komisije za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE. gorenje p>. o.. 63320 Titovo Velenje, Partizanska cesta 12 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA oglaša prosta dela in naloge: KOMERCIALIST TUJEGA TRGA v sektorju oskrbe P'oleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandi-dlati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: visokošolska izobrazba ekonomske, pravne ali druge tehnične smeri (dipl. ekonomist, dipl. pravnik ali dipl. inž.) aktivno znanje enega tujega jezika ZT registracija — vozniški izpit B kategorije najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju zunanje trgovine Z'a navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pra-viilniku o delovnih razmerjih DO Gorenje Commerce, p. o., T itovo Velenje. KCandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju p»ogojev 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GjORENJE COMMERCE, Oddelek kadrovskih in socialnih ztadev. Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje. O) izbiri bodo kandidati obveščeni do 30. 4. 1989. GALERI.IA PRODAJA OUNIH SLIK. GRAFIK IN SKULPTUR Bohunek. Beithold. Boljko Borčič. Čeme. Dragulj. Jagodič. Lackovič Croato. ivrenčič. Mihehč. Milič iz Močve, Pečko, Rotor Slano. Slavec. Stojanovič. Tisnikar. Tutta. Vehčkovič. Zec Odprto Torek petek 9.00 12 30/ 1530-1900 Sobota 9 00-12 30 Ponedel/ek zaprto GALERIJA KOLA!?. ŠOLSKA ULICA 5. 62380 SlOVf N.I GPADLC. JUGOSLAVIJA. 11.1.1 FON (3862) U62 844 044 nama VELEBLAGOVNICA V TITOVEM VELENJU Se želite razvedriti, proslaviti Dan žena ali le preživeti prijeten večer? Vaše želje se lahko izpolnijo že v torek, 7. marca, na gala prireditvi z Vinkom Šimekom in Don Jua-nom v restavraciji NAME s pričetkom ob 19. uri Ob poslušanju lepih melodij dobre jedi teknejo še bolj! 7. marec bo v NAMI ves dan — veseli dan, ko ABC Pomur-ka pride k nam. Presenečenja za kupce... Veleblagovnica NAMA iskreno čestita vsem dekletom in ženam ob njihovem prazniku, se zahvaljuje za zaupanje in se priporoča za obisk. ^fcZ&T/l f TITOVO VELENJE Restavracija JEZERO organizira: v počastitev DNEVA ŽENA v soboto, 4. 3. ob 16. uri v restavraciji Jezero pomenek s STEVOM KARAPANDŽO o mojstrstvu kuhanja Zvečer vam bo kuharski mojster Karapandža predstavil tudi za to slovesnost posebej pripravljeno jed, uživali pa boste tudi ob dobri glasbi. l\a dan praznika 8. marca lahko v restavracijah Jezero in Delavski klub ponovno zaplešete. Ta večer bo vsem slavi jen kam namenjena posebna pozornost kot se za tako lep praznik tudi spodobi. VABLJENI! Na hrbtu siromakov Piše: Peter Rezman In kaj boš na redu če se bo zaštekou semafor in bo zate ve? čas rdeča in bo na drugi strani ceste stau policaj? I Andrej Rozman) Prišli smo do samega dna moralne krize naše državne oblasti. To je milo povedano! Dogodki zadnjega tedna nemo pričajo, da se stvari skoraj ne morejo še poslabšati, ampak se lahko prično le »razpletati«. Ob drami rudarjev v Trepči je kar hitro ušla iz spomina sramota, da smo bili kurirji potrditve smrtne obsodbe za pisatelja, ki so jo izrekli iranski fanatiki, med drugim tudi na prijateljskem in uradnem obisku v Jugoslaviji. Sramota, ki jo je na našo državo nakopala »modra zunanja politika« je neizmerljiva. Ta madež bo ostal kot velika črna pika v naši zgodovini. Poleg tega je ta teden obšla svet novica, da v Socialistični Federativni Republiki Jugoslaviji več kot tisoč rudarjev že teden dni gladovno štrajka petsto metrov globoko pod zemljo. Kamen bi se zjokal, naših voditeljev pa ni zganilo. Ves svet je videl podobo, kako se mora ljudski voditelj skrivati pred ljudmi. Vsi poudarjajo, da je Kosovo stara jugoslovanska rana. Prave resnice pa ni, ker ni samo ena in ker so skrite pet klafter pod zemljo. Tu pa tam se kaj le iztakne in počasi, počasi se mozaik, ki se imenuje Kosovo napolnjuje s kamenčki. Tako je lani v Časopisu za kritiko znanosti izšel zapis izpod peresa Hivzija Islamija z naslovom: Albanci: razporeditev, migracije in demografska rast. Iz njega sem izbral nekaj odstavkov, ki nazorno slikajo, če že nič drugega, vsaj tisti pregovor, ki pravi, da je politika kurba. Tudi naša. Jugoslovanska! V teh odlomkih vam bom predstavil dr, Vaso Čubriloviča, politika in zgodovinarja iz Srbije. Pred vojno je bil član organizacije Mlada Bosna, po vojni pa je nadaljeval s svojim znanstvenim delom. Poudarjam, da ga nikakor nočem predstaviti kot predstavnika srbskega ljudstva, ampak tiste detalje v njegovem delu, ki pospešujejo mednacionalno nestrpnost. 7. marca 1937 je tako dr. Vasa Čubrilovič napisal elaborat: Izseljevanje Arnautov. V njem zapiše: »Da bi se Arnauti izseljevali, je treba med njimi pridobiti najprej njihovo duhovništvo in vplivne ljudi, pa naj bo z denarjem ali grožnjami . . . Drugo sredstvo bi bil pritisk državnega aparata, ki mora do zadnjega izkoristiti zakone, da bi Arnautom čimbolj zagrenili obstoj pri nas: globe, zapiranja, neusmiljene uporabe vseh policijskih predpisov, kaznovanje tihotapljenja, sekanje gozdov, puščanje psov, gonjenje na kulak in vsa mogoča sredstva, ki si jih lahko izmisli praktična policija .. . Mnogo lahko stori tudi privatna iniciativa. Našim kolonistom je treba razdeliti orožje, če ga potrebujejo. Treba je vzpodbuditi četniške akcije in jim pomagati. Treba je dopustiti, da val Črnogorcev s hribov izzove množični spopad z Arnauti v Metohiji.« Po tem elaboratu naj bi staro-jugoslovanska vlada poskrbela, da bi se iz Jugoslavije izselilo 40000 Albancev. Zaradi vojne se to ni zgodilo. Dr. Vasa Čubrilovič pa je 3. novembra 1944 napisal nov elaborat z naslovom: Manjšinski problemi v novi Jugoslaviji. V njem pravi: »Demokratična Federativna Republika Jugoslavija lahko živi v miru in ji bo zagotovljen razvoj samo, če bo etnično čista in če bo z rešitvijo manjšinskega vprašanja enkrat za vselej odstranila razloge za trenja s sosednjimi državami. Ko bomo prišli do stališča, da je edina pravilna rešitev manjšinskega vprašanja izseljevanje, bo treba izpolniti vrsto nalog ... S tega stališča se je zelo pomembno'iznebiti Nemcev, Madžarov iz Vojvodine in Arnautov iz stare Srbije in Makedonije . . .« Hvalabogu, da takšna fašisto-idna politika ni dobila večine glasov v politični garnituri, ki jo je vodil Josip Broz Tito. Takšna politika se namreč ne ustavi prej, dokler en »narod« ne požre vseh drugih. Žal je danes, v letu 1989, postalo grozljivo, kajti duh je ušel iz steklenice. Kdo je kriv za to? Zgodovina bo zagotovo razkrila resnico, jaz pa si upam trditi, da za hudo moralno in mednacionalno krizo, ki jo preživljamo ni kriv noben narod. Ne srbski, ne albanski, ne hrvaški, ne slovenski, ne črnogorski, ne makedonski, ne muslimanski, ne katerakoli od manjšin, ki živijo na tlu Jugoslavije. Krivi so politični šarlatani in fa-šistoidno nastrojeni oblastniki, ki se postavljajo na čelo obubožanega ljudstva in se krepijo na račun človeške bede. Tudi znanstveniki, kot je dr. Vasa Čubrilovič. O njem je Miroslav Krleža leta 1980 rekel: »Intelektualno-moralno mrtev je bil že pred petindvajsetimi leti. Njegov prostor kot bivšega člana kmečke stranke velikosrba, je v starem železu. Ne vem, zakaj mu dajemo publi-citeto. Ni govoril v lastnem imenu in jemljem ga kot primer, kajti tako misli velik del naše inteligence, srbijanske bom rekel, da ne rečem srbske in to niso male stvari. Čubrilovič je politično prazen — živi in umira v tej deželi, toda pojma nima, kaj se tu dogaja.« Tako ga je na smetišče zgodovine pospremil Miroslav Krleža, toda predsedstvo SFRJ gaje ob njegovi devetdesetletnici 12. januarja 1987 z ukazom št. 2 odlikovalo »za izjemne zasluge na področju zgodovinskih ved, za razvoj in krepitev zavesti državljanov, za svobodo in neodvisnost države in za pomemben prispevek h krepitvi prijateljskih vezi in sodelovanje med SFRJ in drugimi državami z Redom jugoslovanske zvezde.« In ko danes (ko to pišem), sedmi dan žalostnega upora rudarjev iz Trepče prebiram tako srhljive resnice, se v meni krepi prepričanje, da noben narod res ni ničesar kriv. Zaradi bede, v kateri se je delavstvo skozi štirideset let izčrpavanja znašlo, je »narodno« preraslo razredno«. Delo ni bilo nikoli tako nagrajeno, da bi delavci lahko živeli človeka vredno življenje. Videti je, da je »avantgarda delavskega razreda« izgubila bitko za oblast ravno v teh dneh, ko je umrla parola: delavci vse dežel, združite se. Menim, da so ocene štrajka rudarjev napačne. Ne gre za čisto politično izsiljevanje. Gre za reševanje njihove socialne agonije. Saj smo slišali knapa, ki je povedal, da ima doma deset otrok in niti dveh kilogramov moke. Tudi zato je ostal v jami. V samem bistvu pa ne gre za »narodno«, niti za »razredno«. Gre za ljudi, ki jih je ta oblast izčrpala do zadnjega in na koncu še sprla med sabo. Zdaj pa kaže, da se hoče napiti še naše krvi. POPRAVEK: V prejšnjem prispevku te rubrike je tiskarski škrat po svoje obrnil stavek. Resnici na ljubo pa le povejmo, da v Gaberkah zemlje niso »razglasili«, ampak so jo razlastili. Dvajseti zbor mučenikov Velenjski humoristi se tudi letos niso izneverili tradiciji. Dvajseti, jubilejni občni zbor 40. mučenikov, bo 11. marca v restavraciji Name v Titovem Velenju, pričel pa se bo ob 20. uri. Humoristi se že resno pripravljajo na ta zbor, še zlasti zato, ker je bilo preteklo leto zelo rodovitno in obrodilo veliko neumnosti, ki pa so za seboj pustile tudi precej neprijetnih posledic, tudi v našem ugledu v svetu. Pokroviteljstvo nad prireditvijo, vstopnice zanjo lahko že rezervirate, je prevzelo Turistično društvo Velenje. (lo, Krajevna skupnost Paka Vse manj otrok Redko naseljenemu kraju gro zi zmanjšanje prebivalstva V krajevni skupnosti Paka so si vedno prizadevali, da bi se tja priselilo kar največ novih družin. Zato so v zadnjih letih posvetili veliko pozornosti komunalni ureditvi kraja, kar naj bi bil pogoj za dokaj normalno življenje v tem hribovitem predelu naše doline. S posodobitvijo cest in drugih za kraj pomembnih objektov naj bi tudi preprečili, da mladi ne bi odhajali iz kraja. Žal se je razvoj obrnil v drugo, nasprotno smer. Namesto, da bi se število prebivalcev večalo, seje zaradi odhoda mladih družin zmanjšalo. Delni vzrok za to je v tem, da se v kraju v zadnjih letih ni smelo graditi. Tako tudi osnovna šola v Paki, ki so jo pred leti posodobili in pove-caii, postaja vse bolj prazna, poleg tega pa se veliko staršev raje odloča za šolanje otrok v Titovem Velenju, kar pa je nesprejemljivo. Primer, ki najbolj nazorno kaže, kako se vidno zmanjšuje število otrok v Paki je, da beležijo leta 1983 dve rojstvi, leta 1984 osem in leta 1985 šest rojstev otrok. Še slabše je v zadnjih letih. To pomeni, da kraju grozi ukinitev osnovne šole, ki so si jo tako želeli in jo s trudom pridobili. V tej stiski sedaj razmišljajo zakaj ne bi vozili otrok iz drugih krajev, kjer se srečujejo s pomanjkanjem prostorov, v šo- lo Paka. Pri nas to ni nekaj nemogočega menijo, saj se vsak dan iz oddaljenih krajev pripelje precejšnje število otrok v mesto. Osnovna šola pa je v tem kraju tudi ečlino kulturno središče in shajališče družbenopolitičnega življenja. V hiši učenosti so ta- korekoč našli svoj prostor vsi krajevni dejavniki, ki se prej enostavno niso imeli kje shajati. In še bi lahko naštevali dejstva, zakaj je tak objekt kraju potreben. Zato bi krajani Pake težko privolili da se jim osnovna šola ukine. B. M. Občina Mozirje Za manj razvita področja 80 milijard Z republiškim zakonom danih možnosti za naložbe in hitrejši razvoj manj razvitih področij v tnozirski občini niso izkoristili. Izvršni svet skupščine občine Mozirje in njegova posebna komisija za ta področja ob ugotavljanju izkoristka možnosti hitrejšega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti Solčava in Luče ugotavljata, da domače zdru- ženo delo ni dovolj izkoristilo možnosti in da tudi nekateri že izdelani programi praktično niso rodili učinkov. Lokacijske možnosti, sestava prebivalstva, polna zaposlenost in podobno so objektivni razlogi za to, pa vendarle. Člani izvršnega sveta so v minulih tednih obiskali organizacije združenega dela v občini in nekatere izven nje in na podlagi tega izoblikovali pregled možnih in nameravanih naložb v krajevnih skupnosti Luče, Solčava in Ljubno. Obseg možnih vlaganj je finačno velik, saj naj bi na področju Luč in Solčave dosegel 43, na področju Ljubnega pa 37 milijard dinarjev. Na izvršnem svetu menijo, da so programsko vse te naložbe realno možne seveda pod nekaterimi pogoji. To pa so izdelani investicijski dokumenti posameznih organizacij združenega dela, s strani občine zagotovljene prostorske in lokacijske možnosti in nespremenjena sedaj veljavna zakonodaja. Precej je predvidenih naložb, najpomembnejše pa se nanašajo na odpiranje Logarske doline, žičničarski sistem Podvolovljek—Velika planina, razvoj kmetijstva na tem področju in mini sirarna v Matkovem kotu, turizem, kmečki turizem in podobno. Spisek nameravanih vlaganj so že poslali republiškemu izvršnemu svetu, gospodarski zbornici, bankam in drugim ustanovam, delovne organizacije pa morajo občinskemu izvršnemu svetu do 15. maja pripraviti operativne programe izdelave investicijske dokumentacije in nosilce. Tako morda le ne bo zamujen zadnji vlak za hitrejši razvoj teh področij in občine v celoti. j- P- Občinski oddelek za ljudsko obrambo Predavanje o nevarnih snoveh Po programu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite mora biti v letu 88/89 opravljeno usposabljanje delovnih ljudi in občanov o ogroženosti zaradi nesreč z nevarnimi snovmi in zaščiti le-teh. Namen tega usposabljanja, ki bo potekalo v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, je seznaniti udeležence s shranjevanjem in skladiščenjem ter varnim ravnanjem najpogosteje uporabljanih nevarnih snovi. Naslednji namen je izboljšati varstvo ljudi in okolja pred posledicami nestrokovne uporabe nevanlin snovi ali ob nesreči z njimi, vplivati na boljše preventivno in samozaščitno ravnanje, povečati skrb pri vzdrževanju naprav za varno shranjevanje in skladiščenje nevarnih snovi ter predstaviti vlogo centrov za obveščanje (tel. 985) pri zaščiti in reševanju ob teh nesrečah. Prav tako se je potrebno vključiti v program republiške akcije »10 odstotkov manj nesreč« za izboljšanje varnosti v cestnem prometu pri prevozu nevarnih snovi. Tudi v gospodinjstvu uporabljamo nekatere snovi, ki lahko zaradi nepazljivosti povzročijo nesrečo, požare, eksplozije, ali vplivajo na zdravje ljudi in živali. Marsikateremu tragičnemu dogodku botruje ne le naključje, pač pa zlasti neznanje, neupoštevanje navodil, opozoril in predpisov. Ko pa že pride do nesreče, največkrat ne vemo kaj bi storili, da bi vsaj zmanjšali posledice. Zapisana dejstva so dovolj tehten razlog, da se je občinski oddelek za ljudsko obrambo odločil, da bo to usposabljanje za delovne ljudi in občane občine Velenje izvedel v tem obdobju. Danes, v četrtek 2. marca, bo predavanje v domu krajevne skupnosti Gaberke, v soboto, 4. marca, v gasilskem domu KS Gorenje, oboje s pričetkom ob 17. uri, v nedeljo, 5. marca, v osnovni šoli Bele vode ob 10. uri, ob 17. uri pa bodo predavanja v torek, 7. mar- ca, v domu kulture Šmartno ob Paki, v sredo, 8. marca, v osnovni šoli Paka in v soboto, 11. marca, v domu krajanov Bevče. V nedeljo, 12. marca, v domu krajevne skupnosti Zavodnje ob 10. uri, prav tako ob 17. uri pa bodo predavanja še v ponedeljek, 13. marca, v domu krajevne skupnosti Šentilj, v sredo, 15. marca, v zadružnem domu Lokovica in v petek, 17. marca, v gasilskem domu v Topolšici. Preko kabelske televizije bodo to predavanje krajani lahko spremljali v naslednjih krajevnih skupnostih: Podkraj—Kavče, Kono-vo, Velenje—Šmartno, Center — Desni breg in Levi breg, Edvarda Kardelja, Šalek, Gorica, Skor-no —Florjan, Šoštanj, Pesje, Staro Velenje in Stara vas. B. Mugerle >Pri nas je veselje kaj organizirati< Fanika Jurjevec Dejavnost organizacij, društev, odborov in še bi lahko naštevali niso namenjene same mu sebi, ampak ljudem najmlajšim, mladim, odraslim, starejšim. Žal, pa ustanovitev oziroma združitev interesov, želja, hotenj še niso porok, da bo temu res tako. Tam, kjer ni volje, pripravljenosti, tam še ta- ko zagnani posamezniki ne morejo opravljati poslanstva društva, organizacije. O neumornih članicah društva prijateljev mladine Lokovica smo na straneh našega tednika nekajkrat že pisali. To si tudi zaslužijo, saj jim resnično ne manjka idej, volje,... za kar najboljšo zapolnitev prostega časa tamkajšnjim najmlajšim krajanom. Pa ne le njim. V zadnjem času namenjajo del pozornosti tudi nekoliko manj mladim. Tako so zanje pripravile v sodelovanju z drugimi lokoviškimi organizacijami rekreacijo. Za najmlajše pa spisek opravljenih nalog v preteklem letu je resnično nadvse obsežen od počitniških dejavnosti, jurjevanja, izletov, tradicionalne pionirske olimpiade do obiska tetke Jeseni, novoletnih prireditev. Za marljivo delo so članice že prejele priznanje. C eprav smo v uvodu zapisali, da brez vestnega dela vseh članov ni moč doseči željenih rezultatov, je vendarle dejavnost društva v veliki meri odvisna od predsednika. Fanika Jurjevec je že tri leta na čelu tistih krajanov Lokovice, ki jih druži skrb za srečno in brezskrbno otroštvo najmlajših krajanov. Takole pravi: »Delo v društvu prijateljev mladine mi je v pravo veselje. Članice smo zelo složne in pripravljene delati, da je pri nas veselje organizirati kakršnokoli dejavnost. Prav zaradi tega smo tudi tako uspešne pri uresničevanju začrtanih nalog. Zadovoljne smo same, še bolj naši otroci, ki znajo naša prizadevanja tudi ceniti. Nekoliko manj njihovi starši, saj jih težko pridobimo za to ali ono delo.« Ljudje, vsaj nekateri, smo danes prezaposleni, zato so izgovori o pomanjkanju časa za nedelo preveč pogosti. Vendar, če človek hoče, potem se tudi čas najde. Fanika ne hodi v službo, časa pa vendarle nima na pretek. Vestno namreč ne de'a le v tem društvu, ampak je še članica sveta krajevne skupnosti, gradbenega odbora za izgradnjo telefonskega omrežja, deluje v krajevni konferenci SZDL, v dramski skupini, prepeva v pevskem zboru. »Če že nalogo prevzamem, jo z odgovornostjo tudi opravljam,« prida in nadaljuje: »Kakšno urico na dan si enostavno vzamem. Človek mora imeti zase kaj razvedrila. In zame je izlet z otroki, organiziranje dejavnosti zanje. Za najmlajše krajane in za nekoliko starejše prebivalce krajevne skupnosti Lokovica članice društva prijateljev mladine načrtujejo tudi letos vrsto akcij. Kot pravi Fanika, se bo skupaj z ostalimi članicami društva trudila, da bi bilo zadovoljstvo vseh čimvečje. Verjamemo ji lahko, saj je to oziroma so to doslej že pokazale. (lap) jsrmmp^j Anica Podle-snik Z upokojenskim pozdravom »Uh, nikoli nimam časa«, smo segli v roke Anici Podlesnik iz Titovega Velenja. Povabili smo jo v naše uredništvo na kratek klepet. Ne zato, da bi si popestrili dan, ampak preprosto zato, da bi o njej, njenem vestnem delu na raznih področjih zvedeli tudi drugi. »Najbrž bi bil še kdo primernejši za predstavitev kot sem jaz,« je bila skromna. Prepričali smo jo, da bodo to najbolje ocenili bralci. Tisti, ki pa jo poznajo, bodo najbrž »potegnili« z nami. Šesto leto teče, odkar je po 37 letih dela na področju šolstva namenila malo več časa stvarem, ki so ji bile od malih nog zelo blizu, pa zanje nikoli ni našla dovolj časa. Pravzaprav ne vemo, kje naj začnemo naštevati. Morda pri planincih, kjer je vodila tovrstni krožek na šoli 30 let in več. Čeprav ni več članica odbora pri planinskem društvu, je še vedno kot pravi »kanček mene tu zraven«. Ali morda pri kulturi — njeni tihi ljubezni. Ne, ne bomo se ustavili ne pri enem, ne pri drugem, ampak nekoliko več povedali o njenem delu v dejavnosti univerze za tretje življenjsko obdobje. »To je super stvar, nekaj enkratnega. V njej svojim upokojenim, a še vedno znanja željnim učenkam, ponujam skromno znanje nemščine. »Živim« pa z etnološkim oziroma etnografskim krožkom. Preteklost doline, običaji, navade ljudi, njihov način življenja so me vedno močno zanimali. In delo v tem krožku je resnično zelo zanimivo, pestro. Učenke smo zvedave ZŠAM Titovo Velenje Zbor tudi družabna prireditev Vsaj za nekaj je letošnja zima dobra. Streže namreč poklicnim voznikom ter prometu sploh. Tako zimsko obdobje praktično ne pomeni za zaposlene v prometu in transportu običajnega zatišja. In ker bo kmalu pomladna sezona terjala le še dodatne obremenitve šoferskemu poklicu, je potrebno izkoristiti milo zimo za preventivne preglede, obnovo ter popravila vozil. Pri stanovski organizaciji Združenju šoferjev in avtomehanikov nekateri načrtujejo posamezne dejavnosti. V sodelovanju z avto šolo ZŠAM ter Delavsko univerzo Velenje organizirajo izobraževalne oblike, le še nekaj dni pa je do občnega zbora, na katerega bodo povabili vse člane združenja, ki na področju naše občine šteje več sto poklicnih voznikov, mehanikov ter drugih, ki se ukvarjajo s prometom. Da njihova letna skupščina ne bi izzvenela preveč uradno, želijo priložnost izkoristiti za družabno srečanje s tradicionalnim ŠOFERSKIM PLESOM. Zbor šoferjev in njihovih družabnic bo tudi letos v hotelu Paka v Titovem Velenju, v soboto, 11. marca. J. M. Ravnanje z nevarnimi snovmi K prizadevanjem na področju ekologije sodi prav gotovo pravilno, strokovno in odgovorno ravnanje z nevarnimi snovmi. O tem si morajo red napraviti v vseh delovnih organizacijah, ki uporabljajo nevarne snovi, jih skladiščijo ali prevažajo. Na tem področju je precej strogih predpisov, praksa pa gre po svojih tirih, ugotavljajo inšpektorji- Da bi temu področju nudili strokovno pomoč, svetovanje in s primeri iz urejenih okolij podkrepili zakonske zahteve, bodo pri Delavski univerzi Velenje organizirali več tečajev iz varstva pri delu za delavce, ki ravnajo z nevarnimi snovmi. Že zdaj zbirajo prijave za posamezne tehnološke skupine, ker želijo predavanja usmeriti glede na vrste nevarnih snovi. Na seminarjih bodo sodelovali priznani strokovnjaki, inšpektorji ter glavna republiška inšpektorica dela, dipl. ing. kemije Alenka Oblak-Lukačeva. J. M Seminar za zahtevna dela z električnim tokom Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja pri pripravljanju letošnjega programa dela, ne more mimo novih zahtev za večanje varnosti pri delu v delovnem in bivalnem okolju. Tako pravijo, da želijo sodelovati z Ekološkim društvom, s strokovnimi ustanovami in organi nadzora, za marec pa pripravljajo zborovanje članstva in strokovni seminar za področje elektrike. Zakonodaje in tehnični predpisi, ki zadevajo električni tok, delovne priprave in naprave ter instalacije, so se v zadnjem obdobju precej spremenili. O tem želijo poučiti vse odgovorne vodje, pooblaščene osebe ter elektrikarje speciali ste. Da bi izobraževanje pocenili, približali zaposlenim v naši občini, bodo izvedli izobraževalno obliko s priznanimi strokovnjaki v Titovem Velenju. Društvo varnostnih inženirjev bo poslalo v vse zainteresirane sredine posebno ponudbo, ne glede na to pa kthko OZD in obrtniki pošljejo prijave na naslov društva na poštni predal 113 v Titovem Velenju. J. M kot le kaj. Pri univerzi za tretje življenjsko obdobje si mladi prizadevajo nam starejšim zapolniti prosti čas. To zelo cenim, saj je bilo vsa leta prej ravno obratno,« je pripovedovala. Od oktobra do maja ji zapolnjujejo prosti čas prej omenjene dejavnosti. Štiri, pet mesecev vmes pa delo na vrtu ob jezeru. Kot pravi, ima tam svoj azil. Tja se zateka nadvse rada. Dobila ga je, ko se je upokojila. Stik z naravo, v njej pa ljudje — srečanja z njimi človeka bogate. Kamorkoli se je podala, povsod je hotela prav to. Otrokom je namenila najlepša in najustvarjalnejša leta svojega življenja. Prav stik s pionirji, ki ga je ohranila z dejavnostjo pri občinski zvezi društev prijateljev mladine in ljubezen do narave so ji pomagali, da ob odhodu v pokoj ni doživljala kriznih trenutkov. »Pa še recite, da ne sodim med zelo zaposlene upokojence. Za sprehode nimam časa. Dan je prekratek, teden tudi in leto je naokrog kot bi mignil. Takole pravim: ustvarjati moraš v mladih letih, starost pa preživeti. Jaz jo gotovo bom tako kot le malokdo. Seveda, če mi bo le zdravje služilo. Znam se veseliti drobnih stvari, grenkobo pa puščam na straskem tiru,« je sklenila pogovor Anica Podlesnik. Naš komentar ob tem: življenje je včasih resda kruto in neizprosno. V veliki meri pa odvisno od nas samih. Saj pravi pregovor: kakor si boš postlal, tako boš spal. , j Poznamo religijo? To je Jože Žibovt. Mimogrede, Žibovtovih je v Solčavi in okolici precej, Jože pa je zadnji, ki nosi ta priimek. Običajno vprašanje o »receptu« za visoko starost ni rodila kakšnega pretresljivega odgovora. Vse življenje je trdo delal, bil miren, tih, skromen in pošten, čeprav je poudaril, da se slednje pogosto ne splača, zdravje mu je dobro služilo, saj je bil doslej le enkrat pri zdravniku, pa še to zaradi turov, če odštejemo dejstvo, da je bil v prvi vojni trikrat ranjen. Kadil ni, »ker od tega nimaš drugega kot kašelj, pa še pljuč je škoda«, malo je čikal, dobrega dolenjskega vinčka pa se ni branil. Zadnje čase mu malo peša vid, pa malo sluh, malo bolj ga skrbijo le težave s prostato, moti pa ga, »da je vsak dan starejši«. Na starost ga je torej pot zanesla na Ljubno. Živi pri družini Solarjevih, rekli bi lahko »po zaslugi« gospodinje Neže. Rojena sta bila namreč v isti hiši, pa nista v nikakršnem sorodu. Smrti in nove poroke so storile svoje, čeprav ga Neža lepo in nežno kliče sitric, Jože pa ji vso njeno skrb im dobroto vrača s toplim poglediom, ki odraža srečo in za-dovoljsstvo, z besedami je namreč bolj »varčen«, kar je potrdil tudi v razgovoru. Zelo živo se spominja mniogih podrobnosti desetletja nazaj, malo manj nekaterih Seia in njen »stric« Jože Žibovt drugih dogodkov, pri čemer pa dobiš občutek, da se jih nerad spominja, ne da se jih ne more. Njegova volja, njegov svet. Na njegovo življenjsko pot je največ vplivalo otroštvo in rana mladost. Ko je bil star štiri leta, mu je umrl oče, mati se je drugič poročila, kmetijo pa je prevzel njegov brat. Že takrat se je zaprl vase, živel svoje življenje, za preživetje pa je služil tudi na avstrijski strani. Iz tega obdobja je tudi grenak spomin in grenka izku- šnja, ki je v marsičem opredelila njegovo življenje. Pri avstrijskem gospodarju je namreč bilo nekaj ukradenega, krivec je seveda bil Jugoslovan, čeprav nič dolžan in nič kriv, je moral v zapor. Res je nekoga pekla vest in so ga zato izpustili, ostal pa je neizbrisan pečat o katerem nerad, ali pa noče govoriti. Veliko raje spregovori o prvi svetovni vojni, na te, nič kaj prijetne dogodke, so spomini več kot jasni in živi. Že 2. marca 1915 je iz Sarajeva odšel na srbsko fronto, potem pa preživel nekaj težkih let. Prvič je bil ranjen ob Piavi. Ob plezanju preko zidu ga je zadel šrapncl in iz stegna so mu ga izrezali šele po pol leta. Drugič je bil ranjen v glavo na Tirolskem in takrat ga je prvič »polomil«. Po okrevanju v bolnišnici v Innsbrucku so ranjence vprašali, če jih še boli. Pošteno je odgovoril, da ne več — in odšel nazaj na fronto, ostali »poštenjaki« pa domov. Tretjič jo je skupil na Doberdobu. Na straži ga je premagala utrujenost, zadremal je, nehote sprožil puško in se tako izdal. Dum-dumka gaje zadela v levo stran prsi, zanesljive smrti pa ga je rešila — knjiga. Na notranji strani suknjiča je imel namreč dve knjigi ob kate- rih seje krogla razletela. Do srca ni prišla, raztrgala pa mu je ramo in posledice tega je čutil vse življenje. Po končani vojni ga je »polomil« še drugič. V vojašnici so spraševali bivše vojake, če so sposobni delati. Kdor je odgovoril pritrdilno, je odšel domov, ostali pa so morali delati, za »šnito« kruha vsaki drugi dan in vodo. Iskren odgovor se tudi tokrat ni obnesel, vendar je tudi to minilo. Znova je služil v Avstriji in se domov vrnil šele leta 1937, v manj kot dveh letih pa znova odšel v svet. V časopisu je prebral oglas, da rabijo moža za delo z živino. Kaj več zaradi poškodovane roke ni mogel, prišlo mu je prav in je odšel na Dolenjsko. Več kot tri desetletja je ostal tam in po drugi vojni doma o njem dolgo niso nič vedeli. Vseskozi je delal »pri živini«, menjal nekaj gospodarjev, ki so bili »sitni, vendar pravični«. Boril se zase ni preveč, živel je pač svoje življenje, delavno, samotarsko in pošteno. Navezal je tudi stike z domačimi, pot pa ga je na Ljubno pripeljala pred šestnajstimi leti. Neža pravi, da ji je pokojni oče na domu v Matkovem kotu nekoč pokazal pismo, v katerem je Jože zagrenjeno napisal »da je vse življenje trdo delal, živel pri tujih ljudeh, da bo pri tujih ljudeh tudi umrl in ležal v tuji zemlji«. Ni bilo nikakršno usmiljenje, Neža se je tako odločila, da ga vzame k sebi. Vseeno je minilo še tri leta, da je zares prišel, bilo pa je to leta 1973, ko jih je štel 83. Šestnajst let je torej že pri njej, bil je zdrav in živahen, le zadnje čase ga nekoliko daje zdravje. Knjiga mu je v prvi vojni rešila življenje, nič čudnega, saj je vedno rad bral. Še danes se temu ne odreče, zanimivo pa je, da je najbrž edini naročnik »Dolenjskega lista« v Zgornji Savinjski dolini. Spomini ga torej le vežejo na Dolenjsko, v Savinjski pa mu zaželimo le zdravja, za Nežino skrb se ni treba bati. J. Plesnik Poznamo religijo? Prav to vprašanje je bilo vodilo ob družboslovnem dnevu, ki smo ga učenci četnih letnikov družboslovne usmeritve s Centra srednjih šol pripravili z namenom, da bi tudi sami bolje spoznali religijo, vero, verske obrede, ter o vsem tem povprašali za mnenje še občane. Na družboslovnih in podobnih dnevih smo že kar navajeni dela po skupinah, zato smo tudi tokrat oblikovali skupine. Največ učencev je anketiralo občane, drugi so spoznavali ostale vere, nekateri so se udeležili verskih obredov; opravili pa smo tudi pogovor z duhovnikom. In kaj so naši sošolci povprašali mimoidoče? Postavljali so jim vprašanja v zvezi z verovanjem, vzgojo otrok, obnašanjem vernikov, pa tudi o obiskovanju verskih obredov. Na slednje vprašanje so dobili največkrat odgovor, iz katerega lahko sklepamo, da v mestih precej ljudi hodi v cerkev tudi zaradi popol-njevanja svojega prostega časa in zaradi družabnosti. Zelo zanimive odgovore so naši anketarji dobili na vprašanje, kaj je to greh. Ljudje smo res različni, kar je bilo vidno prav iz odgovorov, saj si vsakdo greh predstavlja po svoje, vsi pa so nam pri odgovarjanju dajali vsakdanje primere. Ža-nimivo je bilo izvedeti, kako verniki vzgajajo svoje otroke; precej jih vzgaja otroke v duhu cerkve, nekateri pa to odločitev prepustijo kar otrokom. Anketiranci so na vprašanje, kako naj se obnaša in živi vernik, največkrat odgovorili, da tako, kot vsak pošten občan. Zelo zanimivo pa je bilo spoznanje, da so bili vsi anketi- ranci mnenja, da je vera človeku v današnjem času zelo pomembna, pa četudi kar v samega sebe. Učenci, ki so obiskali verske obrede (obiskali so jih na cerkveni praznik), so jih opisovali zelo zanimivo, saj je bil to nekaterim prvi stik s cerkvijo. Zato so mnogi opisali mašo doživeto in goreče. Morda je k temu res pripomoglo vzdušje v cerkvah na ta praznični dan. Tudi učenci, ki so raziskovali druga verstva in pri delu uporabljali Koran, Talmud pa tudi Sveto pismo, so prišli do dokaj zanimivih zaključkov. Dekleta so v Koranu poiskala zapise o sklenitvi zakonske zveze, pa tudi o morebitni ločitvi in skrbi za bivšo ženo. Ob tem smo se vsi malce nasmejali, saj smo si predstavljali, kako bi to izgledalo pri nas, v današnjem času. Nekaj učencev je pripravilo verjetno vsem znano zgodbo o vesoljnem potopu, torej o tem, kako je pričel Bog ustvarjati današnji svet, za katerega pa si verjetno ni mogel misliti, kakšen bo. Zelo zanimiv je bil tudi pogovor z duhovnikom, ki nam je razkril precej stvari o duhovniškem poklicu. In na koncu je skupina učencev zbrala rezultate našega dela ter oblikovala zanimiv plakat, na katerem je prikazano, kaj smo ugotovili. Zapisali pa smo tudi ta članek, da bi vas vsaj malo seznanili s tem, kaj počnemo mladi na družboslovnih dnevih in kaj smo počeli tisto četrtkovo dopoldne družboslovci na Centru srednjih šol. Učenci 4. letnikov družboslovne usmeritve Centra srednjih šol Titovo Velenje Pri Grkih je bilo vse odvisno od ljudstva, ljudstvo pa od besede (retorike). Bogastvo, ugled, oblast so bili odvisni od prepričevanja množice. Fenelon Volja naredi človeka velikega ali majhnega. Schiller Živeti je najvišji cilj življenja. Grillparzer Zgodba 99-letnega Jožeta Žibovta »Iskrenost ni vselej najboljša pot« Veliko zgodb, lepih in malo manj lepih, žalostnih in veselih, prepojenih z velikimi ali malimi dejanji, pa čisto preprostih in zato nič manj pomembnih in zanimivih, prej nasprotno, nam kroji življenje. Eno izmed njih smo tokrat zapisali, zgodbo preprostega moža, skromnega in pridnega, malo samotarskega, ki mu življenje ni ničesar podarilo, njegovo pridnost in skromnost pa nagradilo z visoko starostjo. Le še nekaj mesecev ga loči od častitljivih 99 let. Živi na Ljubnem čeprav ni Ljubenc, rojen je bil v Matkovem kotu visoko nad Solčavo kjer je preživel le delček svojega dolgega življenja, je morda Dolenjec kjer si je desetletja služil vsakdanji kos kruha? Pa je to sploh pomembno? Pot v Malezijo (2) PIŠE: IRenata Hudarin Vse gospodarske poti se stekajo v metropolo, na vsakem koraku opa:zite svetovljanski videz, ki se lepo) vkljaplja s staro arhitekturo. Svetlobni napisi vas opozarjajo., da imajo tukaj predstavništva svetovno znane firme in banke, saj pravijo, da je Malezija — azijska Švica. Komaj 20 km iz centra Kuala Lumpurja je največji ruudnik kositra v državi. Malezija ssodi med vodilne proizvajalce kiositra na svetu. Prva indu-strijskai panoga, pa je proizvodnja ka'včuka, kjer so absolutno prvi nai svetu. Plantaže so skoraj neverjeMne, neskončne in človek težko verjame, da so resnične. Še težje dlojemljivo pa je dejstvo, kako im v kakšnih posodah Ma-lezijci kavčuk prevažajo. Vozijo ga dobesedno v litrskih posodah na svojjih kolesih v zbirne tabore. Kavčuk so prinesli prvi Angleži v Malezijo iz Brazilije. Legen- da pravi, da so prinesli 9 semen in da se je obdržalo samo eno. S Trga neodvisnosti sem krenila proti LAKE PARKU, največjem parku v mestu, ki pa ni samo park, ampak tudi nacionalni spomenik. Park se razprostira na gričku, nasproti nove zgradbe parlamenta, nekako na sredini parka pa je spomenik »Vsem žrtvam Malezije«, ameriškega kiparja D. Smitha, ki je ustvaril tudi spomenik padlim na Iwo Jimi. V parku je, povsod kamor pogledaš, polno hibiskusa, ki je nacionalni cvet Malezije. Sprehod po parku je prava sprostitev, pogled kar ne more mimo neštetih rastlinskih vrst, ki jih jaz niti ne poznam. Vegetacija je tukaj resnično bujna in narava edinstvena, vlaga in konstantna temperatura sta dali možnost za rast tisočim vrstam orhidej, zato jih tukaj, za malo denarja, dobite cel šopek. Orhidej poznamo okoli 20.000 in jim pravimo tudi cvetlice zraka, prav tako pa so tudi najbolj bistroumne rastline. In tukaj v tem delu sveta jih je na pretek, rastejo kot gobe po dežju. Dan je skoraj že utonil v noč, ko sem neskončno utrujena odšla v prvo »pravo« malezijsko restavracijo. Še dobro, da sem imela ob sebi prijatelje, kajti že same vonjave niso bile prijetne. Verjetno se sama ne bi odločila za vse, kar sem jedla oziroma pojedla tukaj. Sicer izhajam iz načela, da v vsaki deželi, ki jo obiščem poskusim tudi domačo kuhinjo, kajti to je del folklore in del življenja, ki ga moraš spoznati v vsaki deželi kamor te zanese pot. Na mojih potepanjih po svetu sem jedla od medvedov, miši, do različnih plazilcev. Tokrat sem si privoščila specialitete in to kačje. Pripravljene dobite na različne načine, večinoma v omakah. Kačje meso je zelo mehko in blagega okusa, vedno zrezano na kolobarje, podobno kot pri nas lignji. Okus me je spominjal na puranje meso. Bila je krasna večerja z izjemo vonjav, ki so mi bile zelo tuje. Utrujena sem se vrnila v hotel in edino kar sem še zmogla je bilo, da sem utonila v spanec. Zjutraj sem se zgodaj zbudila, prisilila me je časovna razlika, bioritem je še vedno delal po starem. Po zajtrku sem se odpravila proti Kitajski četrti. Seveda to ni četrt kot je v San Franciscu, kjer je največja kitajska četrt na svetu, pa vendarle se počutiš, kot da si na Kitajskem, polno majhnih trgovin, obrti, špecerij, kamor te pot kar sama zanese. Pravi raj za drobne nakupe, za malo denarja. Tukaj se spiača kupiti kitajske čaje, začimbe, dišave, pa tudi nekaj antikvariatov vas privabi. Ker nisem imela namena kupovati sem hitela naprej proti Narodnem muzeju, stavbi v tipičnem malezijskem stilu gradnje. Na fasadi sta dva fantastična mozaika dolga 36 m in visoka 5 m, okrašena z italijanskim steklom. Notranjost sploh ne daje občutka, da ste v muzeju, na zelo enostaven in zanimiv način vam predstavi zgodovino Malezije, tako da se človek vsaj malo seznani s preteklostjo. Prav v neposredni bližini muzeja vas pritegne zelo nenavadna zgradba, vsa v belem in ko spoznate njeno no- tranjost, ste še bolj presenečeni. Zame je to bila najlepša železniška postaja na svetu, še nikoli v življenju nisem videla take palače, zgrajene v obliki templja v islamskem stilu. Postaja je bila zgrajena 1885 leta, njena belina pa te prevzame in bilo bi mi resnično žal, če bi jo zgrešila. Palače so se vrstile druga za drugo, pravzaprav zelo nenavadno in presenetljivo za tako mlado mesto, kot je Kuala Lumpur. Tako sem pot nadaljevala proti državni mošeji Masjid Negara, največji v jugovzhodni Aziji. Tukaj je center islamske vere in islamske kulture. Ves kompleks se razprostira na ozemlju 5 hektarov, kjer dominira centralna zgradba z minaretom visokim 73 metrov. Tukaj na tem majhnem košču ozemlja najdete praktično vse, kar je potrebno, da se neka kultura lahko razvija in ohranja. Tukaj je knjižnica, muzej, govorilnica, čajnica, mavzolej, park, kjer lahko meditirate, skratka tukaj je mesto v mestu, in lahko si vse ogledate, če se sezujete in ste primerno oblečeni. Večina turistov je bila pri 35°C v kratkih hlačah, vendar žal tako oblečen v islamske hrame ne smeš, tudi mene je izučilo, a kaj ko pri takšni vročini drugače skoraj ne gre. Ker sem imela še nekaj časa, sem se opdravila z avtobusom kakšnih 20 km proti severu, cesta Jalon Ipah te pripelje do BATU CAVES — jame Batu. To je apnenčasta jama, največja v državi, kjer se lahko povzpnete po 272 stopnicah in prav na vrhu najdete hindujski tempelj. To je ena največjih božjih poti hindujcev v Maleziji. Hinduizem je najbolj razširjena in najstarejša religija v Indiji. V svoji sedanji obliki je nastala v začetku srednjega veka, kot posledica zbliževanja brama-hizma in budizma. Glavni bogovi so: Brahma, Indra, Višnu in Šiva, in ker so se skozi stoletja mnogi Indijci naselili na Malezijskem polotoku, so si ustvarili tudi svoje templje, ko se vzpneš po 272 stopnicah pri 85 % vlagi in 35°C si skoraj mrtev, a je vzpon tega vseeno vreden. Čudovit pogled na dolino, mali hindujski tempelj, kamor hodijo iskat številni verniki svojo usodo in prinašajo številne darove, pozdravijo pa vas tudi številni mali pavijani, ki so tukaj našli svoj dom. Teh 272 stopnic mi ni bilo žal, kajti kdo ve, če bom še kdaj v tem koncu sveta. (dalje) Francka in Rudi Remic Petdeset lepih skupnih let Sedem je ljudsko število, ki prinaša srečo. Zagotovo to velja za Rudija Remica iz Dobletine pri Nazarjah, ki je bil rojen 7. 7. 1907 v hiši številka 7, njegova sreča pa je zlasti dejstvo, da je našel dobro ženo in z njo preživel 50 srečnih in zdravih let. »Prvih« 50 let zakona sta slavila 6. februarja, zdrava, sede toliko bolj jedrnate in zgovorne, kot je bil zgovoren njen nasmeh, ki je ob moževih dovtipih vendarle povedal, kdo je kaj v tej hiši. »Recepta« za toliko srečnih skupnih let nista znala povedati. »Časi so vse drugačni in se z najino mladostjo ne dajo primerjati,« je dejala in dodala, da v njuni mladosti niso bili ta- Še na mnoga leta Rudi in Francka vesela in dobre volje. Sreča je tudi to, da jima je zdravje dobro služilo, da sta se razumela in uspešno krmarila na skupni življenjski poti. Morda tudi zato, ker je Rudi svoje čase pogosto krmaril flos vse do Romunije, ker se je Francka varčnosti in gospodarnosti že zgodaj »privadila« v bratovi gostilni, ker sta se imela rada, ker... Veselo in hudomušno je Rudi pripovedoval svojo in njuno življenjsko zgodbo, žena Francka se je v pogovor vključila bolj redko, so bile pa njene be- ko razvajeni. »Delati je bilo treba in se ravnati po zdravi pameti, ne pa tako kot danes.« K temu je mož takoj dodal, da je »najboljša čebela; ko se rodi, trote pomori.« Žena je sicer hotela ugovarjati, pa jo je takoj prekinil in dejal: »Prosi boga, da te bi jaz še dolgo jezil, ali pa ti mene,« le da je bilo slednje rečeno bolj po tiho. Veljalo pa je in tudi mi se pridružujemo tej »prošnji«. Naj še mnogo let »jezita« drug drugega, kot sta se doslej. j. p. 8. stran naš čas RAZPIS 2. marca 1989 »»»mm w w w w ■ « m i¥WfOT MyyvwwiAiui*A«« i« ■ ^i^MwvvvwwwMvwvwwwgu«iwziroma program Stopnja Štev. zahtevnosti štipen-dij ind1ustrija usnja vrhnika, toz:d tovarna usnja šoštanj elektrilkar IV 3 strojni i ključ. IV 3 mizar IV 2 konf. tusnj. oblačil IV 10 usnjarcski tehnik v 4 elektrcntehnik v 1 računaal. tehnik v 1 inž. strrojništva VI 1 1 dipl. irnž. kem. tehnol. VII vepilas velenjska industrija plaistike mizar — modelar IV 3 ključavvničar IV 1 kem. pirocesničar IV 2 dipl. imž. kemije VII 2 dipl. ekkonomist VII 2 do era velenje tok kmetijstvo šoštanj sadjar IV 2 živinorrejec IV 2 kmet. ttraktorist IV 1 do era titovo velenje toz d maloprodaja prodajjalec živ. in preh. ar. prodajialec tekstila prodajalec železnine mesar ,'sekač IV IV IV IV vek Na občinskem pionirskem prvenstvu je pri mlajših pionirjih zmagala ekipa OŠ Antona Aškerca, pred OŠ Gustava Šiliha in OŠ Veljka Vlahovi-ča, pri starejših pionirjih je bila najboljša OŠ Karla Destovnika-Kajuha, stvari postavljene na pravo mesto. Če se nam nenadoma upre, da bi se odpeljali v hribe le zato, da bi se tam zvalili v travo, zakurili ogenj in začeli cvreti meso, in če nas naenkrat ni več sram pri belem dnevu v kratkih hlačah in preznojeni majici teči v parku ali po mestnih ulicah, se lahko pohvalimo, da smo storili korak naprej v skladju z naravo. Če ste tudi vi človek, ki misli enako, se nam pridružite. Sporočite nam pismeno svoje rojstne podatke in popoln naslov vašega bivanja. Do konca meseca marca • vam bomo poslali člansko izkaznico in program delovanja tekaške sekcije, katere član boste s tem postali. Prijavnice s pripisom »za tekaško rekreativno sekcijo«^ naslovite na Atletski klub T. Velenje, p. p. 3 ali na ZTKO Velenje, Foitova 2. Jože K A LIG ARO kazali, da lahko z velikim upanjem zremo v bodočnost košarke v Šaleški dolini. Ekipo Radovljice so premagali s 94:83, nastopili pa so: Sevšek 8, Lipnik 18, Aljaž, Kitak 8, Dumbuya 14, Plešej 15, Zakerš-nik 17, Rotovnik 3, Bogataj in Tomic 11. Člansko ekipo Elektre sedaj znova trenira Janko Bukovič, ki je bil prej trener pri celjskem Merxu. Na nedavni skupščini kluba pa so za predsednika izvolili Matjaža Nateka. Kovinarja v Štorah. Gostje iz Šoštanja so bili boljši za 81 kegljev, rezultat je bil 4.821:4.740, na zelo zahtevnem kegljišču pa so keglje podirali takole: S. Fidej 847, Hasičič 841, Glavič 801, Križov-nik 789, L. Fidej 783 in Kramer 760. V 15. kolu bodo ponovno gostovali. V goste odhajajo v Radeče v ekipi Papimičarja. Tekma bo danes, v četrtek. tekmovali Vlahoviča. Med dekleti so največ šahovskega znanja v obeh skupinah pokazale šahistke šole Bibe Roecka. Vse štiri zmagovalne ekipe so se 25. februarja udeležile še regijskega šahovskega prvenstva v Zrečah, kjer so pokazale solidno šahovsko znanje. Najbolje so se odrezale starejše pionirke šole Bibe Roecka, ki so tudi tam osvojile prvo mesto in se bodo zdaj preizkusile še na republiškem šahovskem prvenstvu. Starejši pionirji šole Karla Destovnika Kajuha in mlajši pionirji šole Antona Aškerca so bili četrti, mlajše pionirke šole Biba Roecka pa šeste. pred OS Bibe Ročka in OS Veljka Vlahoviča, pri pionirkah pa so bile v' obeh kategorijah najboljše šahistke OŠ Bibe Ročka. Vse štiri zmagovalne ekipe so nastopile na regijskem prvenstvu, na katerem so se s prvim mestom izkazale starejše pionirke, ki bodo tako nastopile tudi na republiškem prvenstvu. Š. Cvar OBČINSKO IN SINDIKALNO PRVENSTVO ZTKO in Komisija za rekreacijo, oddih in delavske športne igre pri OS ZSS Velenje bosta pripravila občinsko in sindikalno prvenstvo v šahu. Prvenstvo posameznikov bo 6. marca v kavarni REK, pričelo se bo ob 16. uri, ekipe pa se bodo v istih prostorih in ob isti uri pomerile 13. marca. Šaleški študentski klub Odbojkarski turnir V soboto je bil na OŠ Bratov Mravljak turnir v odbojki. Prvotno načrtovani zaključni turnir občinske odbojkarske lige zaradi neudeležbe ekip Gorenja in Veterani ni bil izveden, pač pa so prisotne ekipe zaigrale na turnirju Šaleškega študentskega kluba. Zmagala je ekipa BRIDGE, druga je bila ekipa Sipak, tretje mesto pa so osvojili Študentje. Prenovljena dvorana?..saj kaplja! Sobotno srečanje velenjskih rokometašic z mostarsko Lokomotivo smo si ogledali v prenovljeni Rdeči dvorani. Je kar lepa. Nekako bolj svetla se nam je zdela prvi hip; morda zaradi marmorja, menda umetnega. položenega ponekod po tleh; pa večja, saj so odstranili južno tribuno; odslej lahko na enkrat trenira več ekip itd., itd., saj ni naš namen opisovati pridobitve prenovljene dvorane. Gledalce, še bolj pa igralke, je v soboto motila streha, kije puščala dež (oh. če je bilo že tako dolgo sušno obdobje, zakaj ni bilo še v soboto brez dežja) in kaplje so padale na parket. Zaradi tega sta med tekmo igralkam od časa do časa za trenutek družbo delali tudi dekleti, ki sta pridno brisali moker oziroma spolzek ter zaradi tega nevaren parket za igralke. Ob tem je bila kar na mestu izjave enega izmed gledalcev; »Hišo začneš zidati pri temeljih, verjetno pa je prav. da jo začneš popravljati pri strehi.« »Ja. pa semeforja dvorana še vedno nima.« prida drugi. Pa še res je! (vos) Dobre igre Rudarja Športni ples Aktivni in uspešni