Leto XI,, št. 39 & Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif j Ljubljana, nedelja 16. februarja 1930 Cena t Din UpravniStvo: Ljubljana, Prešernov« ulica 54. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Presen nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105 241 Odmev sporazuma med Jugoslavijo in Bolgarijo Zadovoljstvo v bolgarski in jugoslovenski Javnosti — Sporazum predstavlja največjo garancijo miru in največjo žrtev za pacifikacijo Balkana Beograd, 15. februarja, M. Ves beograjski tisk, pa tudi merodajni krogi pripisujejo v Sofiji doseženemu sporazumu velik pomen. Z izidom pogajanj, ki so se vršila med našo in bolgarsko delegacijo v Sofiji, je zadovoljna tako jugoslovenska kakor bolgarska vlada, pa tudi vsa ostala javnost. Sofijski sporazum znači velik korak pri urejevanju sosednih odnošajev in je odstranil razne vzroke za nesporazume in nesoglasja. Sporazum pa predstavlja tudi veliko in trdno jamstvo za mir na Balkanu in ga je zaradi tega treba še prav posebej pozdravljati. V vsej javnosti prevladuje prepričanje, da je seda.i odprta pot k zboljšanju sosednih in poglobitvi prijateljskih odnošajev med obema slovanskima državama na Balkanu. Največje težkoče so obstojale glede ureditve dvolastniških posestev. Dvo-lastniška posestva so bila ves čas kamen spodtike in so povzročala nešteto sporov in obmejnih incidentov. Sporazum določa popolno likvidacijo dvolastniških posestev, s čemer bo odstranjen vsak vzrok nadaljnjih nesporazumov. Likvidacija se bo vršila najprej prostovoljno, pozneje pa potom posebne mešane komisije. V pretežni meri se bo izvršila likvidacija dvolastniških posestev z medsebojno zamenjavo med našimi in bolgarskimi državljani. Tam, kjer ne bo prišlo do prostovoljnega sporazuma, bo posredovala posebna mešana komisija. Take komisije bodo obstojale na naši strani v timočkem, ca-ribrodskem, malopalanškem in bela-šičkem srezu. V zimski dobi bodo komisije reševale administrativne zadeve. v poletni dobi pa bodo poslovale na "terenu. Likvidacija mora biti zaključena v dveh letih po uveljavljenju sofijskega sporazuma. Sporazum bo stopi! v veljavo takoj po ratifikaciji. Drugi važen posel, ki je bil dokončan v Sofiji, je sporazum o vzdrževanju reda in miru na meji. Sklenjeno je bilo, da se osnujejo posebne komisije, ki bodo vsak spor sproti reševale na mestu. Jugoslovenska in bolgarska vla- da sta se obvezali, da bo vsaka ukrenila vse potrebno za uvedbo reda na meji. Obenem je bilo sklenjeno, da je smatrati za likvidirane vse obmejne incidente, ki so se dogodili do 5. februarja. Sporazum bo stopil v veljavo pet dni po objavi v »Službenih Novinah«. Odmev v inozemstvu Praga, 15. februarja, d. Sporazum glede ureditve obmejnih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki je bil včeraj svečano podpisan v Sofiji, je napravil v vsem inozemstvu, zlasti pa v vseh slovanskih državah najboljši vtis. Češkoslovaški tisk posveča temu dogodku posebno pažnjo in obširno razpravlja o izboljšanju odnošajev med bratskima slovanskima državama na Balkanu. Organ narodnih socialistov »Češke Slovo« objavlja uvodnik, v katerem pravi med drugim: »Če je bil dosežen iskren sporazum med obema bratskima narodoma, ]e s tem storjen velik korak k oživljenju devize »Balkan balkanskim narodom« in v ojačanju ne samo balkanskega, marveč evropskega miru. Obstojajo novi znaki, da tesno zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo ni več samo godba bodočnosti. Posebno razveseljiv pojav je povoljna rešitev pogajanj glede dvolastniških posestev in obmejne cone. Upravičena je nada, da bo v najkrajšem času dosežen sporazum glede vseh še nerešenih vprašanj. Mnogo je pripomogla k tej povoljni rešitvi zmernost in popustljivost Jugoslavije, kar je Priznal g. Ljapčev sam.« List zaključuje svoja izvajanja s prepričanjem, da bo morda že letošnje leto prišlo do balkanskega Locarna. London, 15. februarja, d. »Newyork Herald« poroča o sporazumu med Jugoslavijo in Bolgarijo ter piše: »V Sofiji je bila podpisana pogodba med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki ureja red in mir na meji med obema državama. Ta sporazum je smatrati za največjo žrtev ideji miru, kar jih je bilo doprineš©nih na Balkanu v zadnjih 25 letih.« Odlično stanje francoskih financ Vlada bo postopno nadaljevala z znižanjem davkov nosti Youngovega načrta za Francijo Velike ugod- Pariz, 15. februarja. <3. Teža>ve Tardieujeve vlade s predloženim proračunom so napotile predsednika Poincareja do tega, da ie objavil v lista »Excelsior«, daljši članek, v katerem se peča s francoskim finančnim položajem. Po njegovem mnenju je položaj francoskih financ dokaj ugoden, kar pa je pripisati pred vsem odredbam njegove vlade o stabilnosti francoskega franka. Vendar pa si mora biti poslanska zbornica na jasnem, da ni mogoče izvesti zahtevane reforme davčne zakonodaje in znižanja davkov od danes do jutri, ker bi sicer pomenil tak korak nevarno ogrožanje ravnotežja državnega proračuna. Davki so že dosedaj znižani za 3 milijarde, .Mogoče bo to znižanje nadaljevati tudi v bodoče, toda samo postopoma od leta do leta. Iz govorov različnih poslancev v proračunski debati pa je razvidno, da tega gotovi narodni zastopniki ne ra/umeio. Zaradi tega zavzema finančni minister Chčron popolnoma pravo stališče, ko ne pristane ::a te zahteve, kljub temu, da ga opozicija io del vladne večine tako ogorčeno napadata. Kdor pozna ustroj državnih financ ta ve, da se je zelo lahko varati z navideznim bo-gastvom v državnih b agajnah. Fina lični položaj francoske države Se na vsak način odličen Io se bo po izvedbi toliko napadanega Voungovega načrta še izdatno izboljšal, če bo Nemčija v redu izpolnjevala prevzete obveznosti Nemška plačila bodo zadostovala ne samo za poravnavo francoskih vojnih dolgov v Angliji in v Ameriki, temveč bo od njih preostalo še Franciji 2 in pol milijardi frankov letino za krAje primanjkljajev in izvrševanje razlionsh investicij. Na podlagi vsega tega, Je lahko pro-rokovati, da bo francoska država, če bo ostala zvesta svoji dosedanji finančni politiki v nekaj letih ena najbolj finančno Jakih držav na ?vot'i, čeprav Je toliko pretrpela po svetovni vojni.. Proces proti litvanskim zarotnikom Voditelj litvanskih emigrantov Pleškaitis je obtožen, da je pripravljal državni preobrat in atentat na Voldemarasa Insterburg, 15. febr. d. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je pričel pod strogim policijskim nadzorstvom z veliko napetostjo pričakovani proces proti voditelju litvanskih emigrantov Pleškaitisu. Z njim vred je obtoženih tudi pet njegovih pristašev, ki so sodelovali pri ponesrečenem uporu v Tauroggenu 1. 1927. Že tedaj je bil Pleškaitis obsojen na smrt, vendar pa se mu je posrečilo zbežati na Poljsko. Zaradi zvez, ki jih je imel s poljskim maršalom Pilsudskim, je bil Pleškaitis pozneje izključen iz litvanske socialistične stranke. Septembra lanskega leta je bil Pleškaitis S petimi tovariši ujet na nemškem teritoriju ter prepeljan v zapore državnega sodišča v Insterburgu. Ob priliki aretacije so našli pri njem več pušk. revolverjev, ročnih granat in bomb. Zaradi tega je bil osumljen, da je nameraval izvesti atentat na bivšega litvanskega ministrskega predsednika Voldemarasa in izvesti državni preobrat. Obtoženi Pleškaitis izjavlja, da ni pripravljal nobenega atentata in da je nosil orožje samo zaradi silobrana, ker je hotel obiskati v spremstvu svojih tovarišev sorodnike v Litvi. Tovariši Pleškaitisa trdijo, da niso vedeli ničesar o zaplenjenem orožju ter da so priznali priprave za izvedbo državnega prevrata v Litvi samo zaradi tega, ker niso obvladali nemščine, ko so bili zaslišani pred preiskovalnim sodnikom. Pogreb Guida Nerija Anco"a. 15. februarja d. Krsta s pokojnim Nerijem je prispela danes ob 3. popoldne v Ancono. Voz s krsto in voz z venci, ki jih jc bilo nad 100. sta bila priklopljena v Trstu k brzovlaku Trst-Rim. Na vseh postajah, kjer je brzovlak postal, so fašistične organizacije izkazovale Neriju zadnjo čast. Z največjo svečanostjo se ie danes ob 5. popoldne vršil pogreb Nerija v Anconi. Koncert »Kola« v Beogradu Beograd, 15. febmarja. č. Za jutrišnji koncert hrvatskega pevskega društva »Koloc vz Zagreba vlada v vseih tukajšnjih krogih vefiko zanimanje. Beograjski tisk prinaša obširne vesti o pevskem društvu »Kolo« ter njegovem pomenu. Zlasti poudarja program jutrišnjega .koncerta, na katerem nastopi znana operna pevka Strozzijeva. Napredek radiofonske tehnike London, 15. febr. AA. Telefonski razgovori med ljudmi na Oceanu in na kopnem so najnovejši uspeh brezžičnega br-zojava. Angleški poštni minister javlja, da se je posrečil poizkus radiofonskih pogovorov s parnikom »Majestic«. Čeprav je sedanja služba bolj eksperimentalnega značaja in so za sedaj možni le pozivi z ladij, upajo merodajni krogi, da bodo v kratkem mogoči pozivi tudi s kopnega. Pogovore prenaša ladjam radiopostaia Rugby. Sprejema jih pa radiopostaja Baldock. Ti postaji sta zvezani z londonsko telefonsko centralo. Radiofonska zveza bo omogočena vsem ladjam na Severnem Atlantiku, ki bodo imele primerne radiofonske aparate, STATUT SOKOLA JUGOSLAVIJE Načela in smoter Sokola kraljevine Jugoslavije — Podrobne določbe o organizaciji — Pravice in dolžnosti članstva Beograd, 14. febr. AA. Na podlagi §§ 11 zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije in v soglasju predsednika ministrskega sveta je minister prosvete predpisal la-le Statut o organizaciji in poslovanju Sokola kraljevine Jugoslavije I. Splošne določbe Čl. 1. Sokol kraljevine Jugoslavije ima namen, da vzgaja telesno zdrave, moralno čvrste in naeijonalno zavedne driavljaue kraljevine Jugoslavije. Ta namen bo dosežen z vzporednim vzgajanjem telesa in duše s sokolskim sistemom kakor je udomačen v našem narodu. Cl. 2. Sokol kraljevine Jugoslavije lahko postane član mednarodnih ali meddržavnih organizacij z isto ali podobno nalogo in ki niso zasnovane na stanovskih ali verskih načelih; zlasti lahko postane član Saveza slovanskega Sokolstva. . . Cl. 3. Redni član Sokola kraljevine Jugoslavije lahko postane vsak odrasel, to je vsaj 18 let star državljan kraljevine Jugoslavije ne glede na 6pol, vero. poklic in p> sel, ako priznava osnovna načela Sokolstva in ako je njegovo življenje in delo neoporečno; izredni član pa je pod enakimi pogoji lahko vsak Slovan, ki stalno biva v državi. Razen članstva pripadata Sokolu kraljevine Jugoslavije deca (moška in ženska od končanega 6. do končanega 12. leta) in naraščaj (moški in ženski od končanega 12. do končanega 18. leta življenja). Čl. 4. Vse dopisovanje Sokola kraljevine Jugoslaviie gre rednim potom preko župnib uprav (čl. 6.). Upravno leto se računa od 1. januarja do 31. decembra Čl. 5. Vse edinice in vsak Član Sokola kraljevin;, Jugoslavije so dolžni pokoravati se zakonu o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije, temu statutu in odredbam pravil, uredb, pravilnikov in poslovnikov Sokola kraljevine Jugoslavije. Kdor so ne bo pokoril, bodo proti njemu odTejeni disciplinski ukrepi poslovnikov ln ee eventualno tudi izključi iz Sokola kraljevine Jugoslavije. Pravico izključilve iz lastnega društva ima društvena uprava, iz vseh župnih društev župna uprava, iz vseh sokolskih društev sploh pa savezna uprava. Proti izključitvi iz društva je donusten priziv na župno upravo, proti izključitvi ali odločitvi po župni upravi pa je dopusten priziv na savezno upravi; proti izključitvi ali odločitvi s strani savezne upravo nI priziva. Čl. 6. Službeno glasilo Sokola kralievine Jugoslavije je »Sekolski glasni*, glasilo saveza Sokola kraljevine Jugoslavije«, ki ga izdaja uprava saveza. Naročnik tega lista mora biti vsaka župa in vsako društvo. Razen tega tehko uprava saveza Izdaja še posebne strokovne liste. Vse službene objave, naredbe in predpise za članstvo in za sokolske edinice se razglaša io v »Sokolskem glasniku« Uprava in načelstvo lahko tudi neposredno občujeta pismenim potom s podrejenimi organi (edinicaml, osebami). Sredstva Čl. 7. Redni dohodki so: a) Za društva: 1.) Članski prispevek, ki ga plačajo vsi člani društva; 2.) prispevki dece in naraščaja; 3.) denarne podpore, ki jih društva prejemajo od svojih župnih uprav. Višino članskega prispevka in_ prispevka dece in naraščaja odreja župna uprava na predlog uprav krajevnih društev. b) Za župe: 1.) prispevek, ki ga društva plačujejo župnim upravam. Tišino tega prisnevka odreja 6avezna uprava na predlog župnih uprav 2.) denarna podpora, ki jo podelujejo banovine vsako leto župnim upravam na svojem področju lz posebnih kreditov ta to svrho. c) Za savez: 1.) prispevek, Jd ga dajejo župe upravi saveza in čigar višino odmerja savezna uprava na predlog glavne skupščine; 2.) denarna podpora države, ki ja vsako leto podeljuje savezni upravi Iz proračunske partije namenjene vzdrževanju in delu sokolske organizacije. Izredni dohodki so: 1.) Volila, zadužbine in prostovoljni prispevki za župe ln savez; 2.) dohodki javnih prireditev; 3.) izredni prispevki, ki jih odreja savezna uprava žu-pam in društvom za potrebe saveza oziroma prisnevki, ki jih odrejajo župne uprave ali društva za potrebe žup ali društev. Ti izredni prispevki se morajo izključno uporabiti za pospeševanje Sokolstva. Čl. 8. Poškodbeni fond se ustanovi v sa-vezu iz dogodkov društev, a višino prispevkov za ta fond odreja savezna uprava. Poškodbeni fond služi za pomoč pred vsem onim članom, naraščajnikom in deci, ki se poškodujejo pri sokolskih vežbah, pri rednih telovadnih urah ali tekmah akadem.-jah in zletih, zatem za najnujnejše potrebe siromašnih obolelih članov, naraščajnikov in deve. Podrobne odredbe o upravi fonda bo predpisala savezna uprava. Čl. 9. Ogovarjanje in pozdravljanje, člani sokolske organizacije 6e medsebojno na-zivaio: »brat« a ogovore 9e s »ti«, članice se medseboino naziva io »sestre«, a ogovore se s »ti«. Člani in članice 6e nndssbojno nazivajo »brat« oziroma »sestra«, a ogovarjajo se s »ti« samo. če to dopuščajo niihovi izvensokolski odnošaji. Deca in naraščaj ee ogovarjajo s »ti« in se medsebojno nazivajo »bratje« oziroma »sestre«. Vse kategorije pripadnikov Sokola kraljevine Jugoslavije se medsebojno pozdravljajo s pozdravom »Zdrav« 1« in to tako, da pozdravljajo mlaj- ši starejše, bratje sestre. deca naraščaj, omladma članstvo. Kroj, sokolski znak in legitimacija Čl. 10. Članstvo (moško in žensko) in ostale kategorije Sokola kraljevine Jugoslavije nosijo enoten kroj (telovadni m svečani) o priliki skupnih prireditev in svečanosti ter po pravilniku, ki ga predpis« savezna uprava. Telovadni in svečani kroj predpisuje in izpreminja savezna uprava na predlog glavne skupščine. Članstvo in naraščaj nosita na svojih civilain oblekah posebne sokolske znake. Znaki in pravilnik o njihov: noši predpisuje uprava saveza. Vsak pripadnik sokoLske organizacije Ima posebno legitimacijo s sliko in številko in je uolžan legitimacijo pokazati vsakemu članu. ki se mu izkaže z lastno sokolsko legitimacijo. Kdor prestane biti pripadnik, vr. ne svoji društveni upravi legitimacijo in sokolsko značko. II. Organizacija Čl. 11. Einice Sokola kraljevine Jugoslavije so a) sokolska društva (kmečke sokolska čete) V njih se po Tvršev^m sokolske m s'slemu izvaja telesna, moral i.i in na. cijonalna vzgoja po navodilih ?n pravilnikih ki jib sestavlja uprava savjza. oziroma uprave sokolskih žup. b) So-tolske župe. S kolsko žnpo tvorijo vsa sokolski društva (kmečke sokolske čete) njenega področja Število žup in njihovo področja odreja savezna uprava. Vsaka sokoiska župa sme nrsili naklonjeni ji naziv (n. pr. >Du-šan Silci« itd.), c) Sokolski savez je najvišja sckolska edinica, ki združuje vte sokolske župe kraljevine Jugoslavije. Sokolski savez je vrhovna uprava gi ie organizacije. administracije, dela, sa voznih prireditev ter zastopstva Sokolstva doma kakor napram inozemstvu. C. 12. Vsak kraj ima načelno samo po en > sokolsko društvo. Izjemoma smejo večji ktaji imeti po več sokolskih društev. 0 š'eviiu krajevnih društev v dotič.iem kraju odieča starešinstvo pristojn? žup \ Čl 13 Savez Se imenuje »Sav^z sokola kraljevine Jugoslavije«. Tvorijo pa župe in ima svoj sedež v Beogradu. čl. 14. Kaloga saveza je organizirali telesno, moralno in naeijonalno silo 'Iržavija-nov kralje\ ine Jugoslavije, vzdrževati stike s snvezom slovanskega Sokolstva kakor 1 organizacijami ostalih držav, ki imajo isto ali jodobno nalogo (čl. 2). Čl. 15. Ta svoj namen savez: 1.) Z združevanjem sokolskih društev (kmečkih sokolskih čet) v župe in žup v savez 2) Z vzpodbujanjem lr pravilnemu in vztrajnemu delu žup in društev. 3.) Z razširjanem Sokolstva v naišušib slojih naroda, zlasti na deželi. 4.) S proučevanjem znanstvenih metod čim uspešnejšega telesnega. moralnega in nacijonalnega vzgajanja državljanov kraljevine Jugoslavije, zlasti omladie. 5.) S prircianjem predavanj, izdajanjem razprav in s širjenjem sokolske književnosti, da se dvigne telesna moralna in nacijonalna sila naroda. 6.) S prireia-jem tekem med posameznimi župami in društvi. 7.) S prirejanjem tečajev za strokovno izpopolnjevanje. 8.) S prirejanjem javnih vežb, sokolskih svečanosti, izletov in zletov v državi in izven nje. 9.) Z nadzorstvom nad župami in društvi. 10.) Z moralnim in gmotnim podpiranjem žup in društev (kmečkih sokolskih čet). 11.) S podpiranjem splošnega in telesnega vzgajanja v šoli in vojski. 12.) Z gojitvijo telesnih vežb po Tyrševem sokolskem sistemu in načinu, kakor je vdomačen v našem narodu. 13.) Z izdajanjem »Sokolskega glasnika« in drugih 9okoIskih listov, zlasti za pred.oja-štva ter za deco in naraščaj. 14.) S podpiranjem pokreta proti alkoholizmu, z razvijanjem štedljivosti in s krepčanjem narodnega zdravja v najširšem smislu besede. 15.) S sodelovanjem pri delu za narodno prosvetljevanje in za gospodarsko blagostanje. Čl. 16. Pravice in dolžnosti saveznih članov so: Člani imajo vse olajšave, ugodnosti in podpore, ki so predvidene z zakonom o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije in s tem statutom. Na svojem področju lahko prirejajo predavanja, tekme, javne vežbe, izlete, letovanja in zlete v duhu sokolske ideje in v svrho razširjanja sokolstva, izdajajo svoj župni sokolski list. Ustanavljajo nova sokolska društva (kmečke sokolske čete), podpirajo pokret proti alkoholizmu in pokret za štedljivoet itd. Savezna uprava Čl. 17. Savez vodi savezna uprava. Upravo saveza tvorijo: starešina saveza jNj. kt. Vis. prestolonaslednik Petar, 5, podstarešin, od teh zastopa starešino najstarejši po imenovanju, načelnik, načelnica, 3 namestniki načelnika, 3 namestnice načelnice. predsednik prosvetnega odbora, 15 do 25 članov uprave, 7 do 11 namestnikov in 5 do 7 revizorjev in namestnikov. Savezno upravo imenuje in razrešuje minister prosvete ter minister vojske in mornarice v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Savezna uprava izvoli saveznega tajnika, saveznega blagajnika, glavnega urednika in uredniški odbor svojega službenega glasila ter drugih saveznih listov. Čl. 18. Starešina in uprava saveza vodijo celokupno delo Sokola kraljevine Jugoslavije in predstavljajo celokupno Sokol-stvo kraljevine Jugos^viie. Glavna naloga uprave je idejno vodstvo in nadzorstvo vsega vzgojnega de'a Sokolstva v d rži vi. Čl. 19. Tehnično in vzgojno delo vodi načelništvo saveza v sporazumu s savezno upravo. Načelništvo tvorijo načelnik, načelnica in njihovi namestniki in namest- nice. Pristojno je in gre mu končna odločitev v vseh vprašanjih, za katera je potrebna posebna kvalifikacija, to je strokovna prednjaška izobrazba. Načelništvo je sestavni del uprave saveza ter poroča o svojem delovanju savezni upravi. Ako so vprašanja, ki spadajo v pristojnost saveznega načelništva, združena z materijalnimi izdatki, jih mora načelništvo predložiti savezni upravi in jih sme izvršiti šele po odobritvi s strani saveza in oskrbi potrebnih denarnih sredstev. Sporazum s savezno upravo je potreben tudi za javne nastope. Načelništvo mora predvsem skrbeti za vzporedno, to se pravi nedeljeno m skladno telesno, moralno in naeijonalno vzgojo. V njegovo pristojnost spada odločanje o vprašanju vzgojnega sistema in vzgoje sploh, o vzgojni metodi, o načinu organizacije vzgojnih organov, o organizaciji in vodstvu saveznih javnih nastopov, o nadzorstvu vzgojno-tehničnega dela v župah m društvih, o organizaciji ter skrbi za izvedbo saveznih prednjaških tečajev. Čl. 20. Za odpravo tekočih poslov in za pripravljalna dela, ki se tičejo celokupnega Sokolstva kraljevine Jugoslavije, ima savezna uprava svoj izvršni odbor, ki ga tvorijo: po imenovanju najstarejši podstareši-na, načelnik in njegov namestnik, načeir.i-ca in njegova namestnica, predsednik prosvetnega odbora, tajnik, blagajnik, glavni urednik »Sokolskega glasnika« in pet članov uprave. Vsi naj imajo po možnosti svoje stalno bivališče na področju uprave mesta Beograda. V primeru, da je imenovanih več podstarešin s področja te uprave, so vsi člani izvršnega odbora savezne uprave. Izvršni odbor savezne uprave opravlja tekoče posle savezne uprave, vodi sratistiko in evidenco o živi '.n m a ter i-jalni sili žup in društev, (kmečkih sekoi skih čet), organizira delo v savezni p:sarni, zbira in proučuje gradivo za sestavo navodil, nasvetov in pojasnil glede celokupnega dela sokolstva v svojih organizacijah in med narodom, rešuje vprašanja nema-.erijalne narave, ako ne sežejo v bitne osnove Sokolstva ter o predmetih materi-jalne prirode do 20.000 Din. Savezna uprava bo predpisala s poslovnikom podrobnejše odredbe o poslovanju izvršnega odbora. Čl. 21. Vse dopise savezne uprave podpisuje starešina ali zastopnik saveznega starešine s sopodpisom tajnika, odnosno po naravi predmeta blagajnika oziroma gospodarja, načelnika ali njegovega zastopnika. Pomožni organi savezne uprave Čl. 22. Pomožni organi savezne uprave 00: prosvetni odbor, zdravstveni odsek, statistični odsek, gospodarski odsek, odsek za poškodbeni fond in po potrebi še drugi odseki. Podpredsednika prosvetnega odbora in načelnike odsekov voli savezna uprava iz svojih članov, člane odborov in odsekov pa imenuje in razrešuje uprava. Podrobno delo odborov in odsekov bo urejeno s pravilniki in poslovniki, ki jih bo predpisala savezna uprava. Načelništvo saveza ima kot pomožni organ tehnični odbor, ta pa kot nadaljne pomožne organe odsek za naraščaj in za deco in po potrebi še druge odseke. Predsednik tehničnega odbora je načelnik saveza. Člani pa so člani načelništva kot najožji pomočniki načelnika ter primerno število tehničnih strokovnjakov, ki jih imenuje in razrešuje načelništvo saveza. V tehničnem odboru so zastopniki prosvetnega odbora, zdravstvenega odseka in po potrebi tudi ostalih odsekov. Ravno tako ima savezno načelništvo svojega zastopnika v prosvetnem odboru, v zdravstvenem odseku in po potrebi v drugih odsekih. Te zastopnike imenuje načelništvo izmed svojih članov ali izmed drugih članov tehničnega odbora. Predsednike odsekov tehničnega odbora imenuje načelništvo iz vrst tehničnega odbora, člane odseka pa iz tehničnega odbora ali izven njega. Podrobno delo tehničnega odbora in njegovih odsekov bo urejeno s pravilniki in poslovniki, ki jih predpiše načelništvo. Čl. 23. Prosvetni odbor tvorijo: predsednik in 4 člani, ki jih imenuje in razrešuje savezna uprava iz sebe ali iz sokolskih vrst, tako da je eden od njih urednik »Sokolskega glasnika«. Peti član je zastopnik načelništva. Prosvetni odbor organizira, vodi in nadzira v sporazumu s saveznim načelništvom prosvetno delo v Sokolstvu; pripravlja, prireja in razglaša predavanja in članke sokolsko-vzgojne in nacijonalne vsebine, tako v Soko'stvu kakor o Sokol-stvu med narodom. Zaradi nadzorstva nad delom žup in društev se imenujeta v savezni upTavi dva člana uprave za inšpektorja poslov. Ta člana sta organa savezne uprave in vršita nadzorstvo nad župami in društvi v sporazumu in po navodilih saveza. Posvetovalni organi savezne uprave Cl. 24. Posvetovalni organi savezne uprave za proučevanje in reševanje načelnih vprašanj so: glavna skupščina, odbor delegatov in zbor (odbor) načelnikov žup. Cl. 25. Glavna savezna skunščina je posvetovalni organ savezne uprave v vseh vprašanjih delovanja Sokola kraljevine Jugoslavije. Glavno skuoščino tvorijo: savezna uprava in odposlanci žup (vsaka župa pošlje za vsakih načetih 500 članov v žuoi včlanienih društev po enega odposlanca, ki ga odredi župna uprava na redni seji). Zastopnik saveznega starešine ie predsednik glavne skupščine. Glavno skupščino sklicuje f »JUT^Or 91 ^ , ... , II ■1 '■■'-»- -T- ' i 2 - ■ .,,,.. ... ■■ FToueSa, K. H. Kriza v Londonu Odmev spomenice francoske delegacije — Konferenca bo zaključena okoli 10. marca in I! določa dnevni red savezna opreva po potrebi, a najmanj z-krat letno. CL 26. Odbor župnib delegatov Je posvetovalni organ savezne uprave v vseh vprašanjih upravne narave. Odbor župnih delegatov tvorijo savezna uprava in po en delegat vsake župne oprave. Delegate za odbor župnih delegatov odrejajo župne uprave. Sejam odbora župnih delegatov predseduje zastopnik saveznega starešine. Odbor župnih delegatov sklicuje savezna uprava po potrebi ali na predlog nadpolo-vičnega števila župnih uprav. Čl. 27. Zb<>r (odbor) načelnikov žup je posvetovalni organ savezne uprave (načel-ništva) za tehnična in vzgojna vprašanja. Zbor (odbor) načelnikov žup tvorijo tehnični odbor saveza. župni načelniki in na-čelnice ali njihovi namestniki ter načelnik in načelnica ali njihovi namestniki onih društev, ki imajo nad 400 telovadcev in telovadk. Ta zbor (odbor) sklicuie in mu odreja dnevni red načehrštvo saveza po svojem preudarku ali na predlog nadpolo-vičnega števila župnih nače'nikov. Čl. 28. Zupnim in društvenim Hpravam se postavljajo pomožni in posvetovalni organi kakor pri savezni upravi. Načela za organizacijo vzgojno-tehničnih organov v župah in društvih Čl. 28. Savesznemu načelstvu so odrejena župna in društvena načelstva, društvena načelstva pa so podrejena fvojim župnim načelstvom in se morajo pokoravati njihovim odredbam in predpisom, ki ra morajo biti v skladu z odredbami in predpisi saveznega načelstva. Župno načelstvo tvorijo žuoni načelnik in načelnica in njihovi namestniki. Društveno načelstvo sestavljajo društveni načelnik in načelnica in njihovi namestniki. Pomožni organ žup-nega načelstva je njegov tehnični odbor, društvenega načelstva pa prednjaški zbor. Oba lahko imata oo potrebi posebne odseke. Tehničnemu odboru župnega načelstva predseduje župni načelnik ali njegov namestnik, njegovi člani (članice) pa so člani načelstva ir primerno število tehničnih strokovnjakov. ki jih iz sokolskih vrst postavlja in razrešuje župno načelstvo po odobritvi načelstva saveza. Prednjaškemu zboru v društvu predseduje društveni načelnik ali njegov namestnik, člani (članice) pa M. Ljubljana. 15. febrarja Pwl naslovom »Manjšine v južnovzfeodni Evropi« je ga. dr. C. Bakker van Bosse, Nizozemka, ki je dobro znana po svojem delovanju v mednarodni zvezi Lig za Društvo narodov, objavila v >Neue Ziircher Zeitung« dva članka, koiih prvi obravnava našo narodno manjšino v Italiji, drugi pa' nemške narodne manjšine v naši kraljevini Da se pouči o razmerah na licu mesta, je imenovana gospa lansko jesen prepotovala slovanski del Italije ter jezikovno mešane dele Jugoslavije in ie svoja opažanja priobčila v omenjenih dveh člankih. Glede položaja naše narodne manjšine v PtaKfi, prizna poročevalka odkrito, da je tako slab, da slabši ne more biti. Pred vsem ie tudi oni ogabni šovinizem, ki se je lotil celo krstnih imen in priimkov, da jih poHaltjanoi. Vendar se to nasilstvo ne vrši povsod enako in goriški pr efekt je poročevalki zatrjeval, da se v njegovem področju ni izpremenilo nasilno še niti eno ime. Pred tremi leti, ko je ga. Bakker po-setila te kraje, je bil pouk slovenščine vsaj v družinah še dovoljen, sedaj pa je izvedela, da je oblast zaprla mnogo Slovencev samo zavoijo tega, ker je pri hišni preiskavi dobila nedolžne abecednike, po katerih so starši učili svoje otroke citati in pisati slovenski. Za orožjem in zastavami oblast še vedno stika in je njena metoda ista. kakor pred tremi leti: sama podtakne orožje ali zastavo, da lahko udari po neljubem ii Slovencu. Neki bivši odvetnik iz Trsta ie poročevalki pripovedoval, da .'e bfi več mesecev v zaporu zavoljo zavitka, v katerem je bila slovenska zastava in ki ga je minuto prej, predno je prišla policija, prinesel neznan človek. Pozneje se je izkazalo. da je bil dotičnik fašist. Pred tremi leti so izobraženejši PtalSjana zastopali stališče, da naj Slovani volijo med sodelovanjem z italijanskim življem ali med popolnim uničenjem, zdaj pa je podoba, da so se Italijani odločili za uničenje. Za to dovoli razločno govori dejstvo, da je Slovencem izseljevanje v južno Ameriko dovoljeno, dasi pravi Italijan silno +ežko dobi potni list za inozemstvo. Na eni strani pospešuje vlada izseljevanje, ki je dose-gio že število 120.000 v letih, odkar gospoduje Italija v teh slovanskih pokrajinah, na drugi strani pa se je z vso silo vrgla na mladino. V tretjem letu mora dete že v tuji otroški vrtec, da se pripravi za čisto italijansko šolo, kjer ga prevzame v delo »Ballila«. Nato sledi avtomatično sprejem v v avantguardijo ta v fašistovsko stranko, so Slani dreStvenega načelstva ta pihnemo Število Sanov (članic) s prednjaško izobrazbo. ki jih iz sokolskih vrst imenuje ta razrešuje društveno načelstvo po odobritvi župnega načelstva. Podrobno delo župnih in društvenih tehničnih organov bo urejeno s pravilniki in poslovniki, ki jih predpiše savezno načelstvo. Častno razsodišče čl. 30. Savezno razsodišče rešuje samo v častnih sporih med člani savezne uprave, savezno upravo in upravami žup, člani savezne uprave in člani uprave žup in člani uprav raznih žup. Savezno častno razsodišče sestoji iz 5 članov in treh namestnikov. ki iih imenuje savezna uprava za dobo enega leta. Imenujejo se iz sokolskih vrst s stalnim bivališčem v Beogradu. Vsaka stranka ima pravico, da odredi sebi zaupnika. ki bo ored častnim razsodiščem branil njene interese. Najmlajši član sodi"ča opravlja dolžnost delovodje sodišča. Sodno postopanje se otvori na zahtevo ene stranke. Zahtevo ie sporočiti unravi saveza pismenim potom najdelj v 14 dneh t>o nastanku spora. Savezna uprava bo po prejemu zahteve sklicala častno razsodišče, tako da se sestane k seji najdelj v 14 dneh po prejemu zahteve. Častno razsodišče odloča po svobodnem preudarku. Po razglasitvi razsodbe obema strankama se sporoči «avezni upravi v izvršitev. Častna razsodišča se ustanove v vseh upravah žup in društev, niihovo ustrojstvo in pristojnost pa se nredpiše v pravilih posameznih žuo in društev. Nadzorni odbor čl. 31. Stalno, končno in izključno nadzorstvo in pregled računov kakor tudi celokupnega poslovania Sokola kraljevine Jugoslavije opravlja na osnovi prednjega statuta savezni revhiiski odbor kot vrhovni nadzorni računski odbor. Svoja poročila izroča savezn' upravi, a ta jih dostavlja z ostalimi poročili pristojnim oblastvom. Zaključne odredbe Cl. 32. Savezna uprava predpisuje in iz-preminja pravila ter potrebne pravilnike in poslovnike sokolskih žup in drurtev po predpisih zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije in v duhu tega statuta. Čl. 33. Ta statut stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. ko je dovršil deček 17. leto. Slovenski jezik se pri tem upošteva le toliko, kolkor je treba, da se vzdrže stiki s prebivalstvom Koncem leta 1928. so bfi zatrti vsi slovanski časopisi in šele lani je bilo dova-ie-no zopet, da se slovensko Iiudstvo lahko pouči o dekretih vlade. V Trstu izhajajo trije, v Gorici pa dva. Kct učni jezčfc ni več v šolah slovenski razen v nižjih naredil za verouk, kot predmet pa je !e ta pa tam dovoli ena, kje- je potrebna za učiteljski naraščaj, n. pr. v Zadm. Merodajni krogi utemeljujejo to svc-Jo kruto narodnostno politiko z navedbo, da Italija ni vezana na manjšinsko zaščito, V ostalem pa je goriški preteki dejal poročevalki, da je treba obmejno prebivalstvo raznaroditi v državnem interesu. Pri sklicevanju na obljube in zagotovila prejšnjih vlad pravijo oblastniki, da se je država v temelju izpremenila in da je prejšnje obljube sedanje vlade več ne vežejo. S takim postopanjem se Italija izloča sama iz skupne pravne zavesti narodov, obenem pa s svojim zatiranjem drugo rodnih manjšin vodi politiko, Id ogroža evropski mir. Kdor potuje po Italiji, bo opazrl pri diu-g® rodnih manjšinah žalost, strah in potrtost ali pa mrk humor, ki naj nadomesti veselje. Vsakdo stoji namreč z eno nogo na Liparskah otokih, kajti najmanjša stvar lahko zruši nanj Damoklejev meč. Ravno zadnje dni je zopet prišlo do številnih aretacij slovenskih intelektualcev, kmetov in delavcev. Dva gospoda, ki sta me mfonni-ralt o položaju, sta že nekoliko tednov v zaporu, ako nista že v izgnanstvu na otokih, tretji pa se je komaj rešil z begom. Ta ji je tudi pisal naslednje pismo: »Po Vašem obisku v Trstu sva se bala z dr. V., da bova že naslednje dni na potu v Ponzo aS na Liipare, kar se je na žalost uresničilo, toda še huje nego sva si mislila. Komaj smo si nekoliko opomogli od enega, že je sledil drugi, še hujša udarec. Prišlo pa je naposled najhujše: ustreilitev mladega Gortama in obsodba njegovih tovarišev na 30 let ie-če. V naših srcih je le globoko ogorčenje, ki se na zunaj ne kaže v kakem pomilovanju žrtev, zato pa se ne da opisati, kaj se godi v notranjosti naših ljudi.« Ga. Bakker prihaja do naslednjega zaključka: Pri takem stanju stvari se je treba vprašati, kako dolgo bosta evropska javnost in Društvo narodov še trpela tako postopanje z manjšinami, ako so na drugi strani države, ki so vezane na mednarodne pogodbe o zaščiti narodnih manjšin. London, 15. februarja AA. Glavni delegati na pomorski razorožitve™ konferenci bodo preživeli konec tedna izven Londona. Ob tej priliki bodo imelj precej časa, da prouče obširni materija!, kj se je nabral v teku tedna. Današnje časopisje po veliki večini komentira francosko spomenico: ki je naletela mestoma na ostre kritike. Zadnja dva dneva so razpravljali o francoski spomenici glavni francoski, angleški in ameriški delegati. Razgovori se bodo nadaljevali najbrže v torek zvečer po povratku francoskega ministrskega predsednika Tardieuja, ki je odpotoval z Brian-dom v Pariz Konferenčni krogi so sprejeli s precejšnem zadovoljstvom Izjav© predsednika Tardieuja, da se bo konferenca končala okrog 10. marca s podpisom pogodbe. Glede izjav francoskega memoranda je nastal v nekih konferenčnih krogih majhen nesporazum. ki pa je bil med tem odstranjen. Francoska spomenica namreč naglaša, da ie vojna med Francijo, Anglijo in Zedinje-nimi državami izključena, dočim ne omenja v zvezi s tem odstavkom japonske in Italije. Merodajni francoski krogi so zdaj izjavili, da sta bili Italija in "Japonska izpuščeni »z besedila, ker Se nanašajo predlogi in številke v itikriminiranem odstavku le na Anglijo in na Zedinjene države. Madrid, 15. februarja, d. Kljub naporom vlade generala Berenguerja, da bi vzdržala red in preprečila nemire, prihajajo neprestano vesti iz različnih predelov države o večjih in manjših demonstracijah. Tako je opažati močno gibanje delavskih mas v Barceloni, ki prirejajo velike demonstracijske obhode po mestu z napisi »Doli z vlado!« Pred sodišče s Primo de Riverom!« V Barceloni se je vršilo tudi mnogo shodov, na katerih so razni delavski voditelji z ogorčenjem razkrivali korupcij-ske afere bivšega predsednika vlade generala Primo de Rivere in zahtevali, da se ga postavi pred sodišče. V svojih govorih so tudi napovedovali, da bo socialistična stranka z vso odločnostjo pričela z boji proti vladi generala Berenguerja ter poskušala za vsako ceno omogočiti izklicanje španske republike. Dijaki barcelonske univerze so se jeli priključevati temu gibanju ter so zagrozili, da bodo stopili v splošno stavko, ako ne bo ugodeno njihovi zahtevi, da se odstranita takoj rektor univerze in civilni guverner, ki sta bila postavlje- Dunaj. 15. februarja, r. Kakor poroča dunajski »Sporttagblatt« je prejela v petek avstrijska drsalna zveza naslednjo brzojavko predsednika mednarodne drsalne zveze Ulrika Salcbowa: »Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju za gospode razveljavljeno. Tekme se bodo ponovile 16. marca v Berlinu. Poročilo sledi.« ★ S to oficijefeo odločitvijo ie začasno zaključena afera h Strbskega Plesa, ki ie dvignila po vsem športnem svetu r Evropi mnogo upravičenega Poroka Mussolinijeve hčerke Rtm, 15. febr. AA. »Agenzia Štefani« javlja, da je g. Mussolini o priliki poroke svoje hčerke Edde z grofom Galeazzom Cianom, sinom ministra prometa povabil omejeno število prijateljev. Druge vesti doznavajo, da je g. Mussolini uradno prepovedal brez njegovega izrecnega dovoljenja prodajati in objavljati v listih in revijah fotografije njegove hčerke. Rim, 15. febr. AA.. »Giornale d* Italiac piše o priliki poroke Mussolinijeve hčerke, da se s to poroko zvežeta rodbini šefa vlade in enega izmed njegovih najstarejših sotrudnikov. Vatikanski »Osservatore Romano« samo prinaša vest brez komentarja. 100 milijonov dolarjev za šole Fort Myers, 15. febr. d. Henrik Ford je izjavil svojim prijateljem, da bo posvetil posebno skrb snovanju novih trgovskih in drugih šol. V ta namen bo ustanovil fond 100 milijonov dolarjev, s katerim bodo zgradiH in vzdrževali celo vrsto vzornih šol. Napad bolgarskih bamfitov na orožnike Beograd, 15. febr. p. Po poročilih iz Sofije je prišlo v pretekli noči do krvavega spopada med orožniki in neznan-'mi ban-diti, ki so napad i orožniško postajo v Mo-krežu pri Vidinu. Napadalci so se poslu-žili orožja ter so vrgli v poslopje tudi več bomb. ki so povzročile precejšnjo škodo. Po daljši borbi so se napadlci umaknili in izginili v temni noči. Sveta vojna proti ženski modi Rim. t5. f*Huari« AA. Sveta konsrregacrja te razposlala vsem Škofom pismo s po dir ob«™ navodil: za otc. župnike in veroučitelje. da pazijo r>a svojo težko dolžnost in skušalo pobijati ne-skromnost ženske mode, ki se je v zadnjem času tefco razpasla. Pariz, 15. febr. s. O včerajšnjem razgovoru med Tardieujem in Macdonaldom poroča pariSki tisk, da je potekel zelo burno. Macdonald je ugotovil, da hoče Francija nad 700.000 ton, dočim bi imela Anglija samo 1.1 — 1.2 milijona ton česar angleška admiraliteta ne bo nikoli sprejela. Če bo Francija brezpogojno vztrajala pri svojih zahtevah, je delo na konferenci nevzd-žno Tardieu je odgovoril, da Francija ni zahtevala naj Anglija zmanjša svojo mornarico, ker se ne briga niti za angleško niti za ameriško mornarico, niti za angleško-ameriško pomorsko pogodbo. Toda Francija mora brezpogojno vzdržati svoje zahteve glede mornarice in bi mogla le tedaj pristati na znižanje, če bi dobila popolne garancije, da bodo v Londonu zastopane pomorske sile v sporu ali samo pri nevarnosti za spor takoj nastopile proti napadalcu. Pom>!n zastoj London, 15. febr. s. Na pomorski raz-orožitveni konferenci so se pogajanja zaradi francoske spomenice skoraj popolnoma ustavila. Razpoloženje v konferenčnih krogih je zelo skeptično. Tudi francoski komentarji zvenijo zelo neprijazno. Italijanska delegacija se kaže zelo razburjeno zaradi' obrežnega gradbenega programa Francije, češ, da je naperjen izključno proti Italiii. Kot neugodno znamenje se smatra dalfe, da niso bite napovedane nove plenarne seje. na še za vlade generaSa Primo de Rivere. Veliki neredi so se vršili tudi v mestecu Vico blizu Barcelone, kjer so demonstranti napadli prostore udruženja »Unione Patriotica«, katerega je osnoval Primo de Rivera, Demonstranti so prostore razdejali in pobili okna ter poskušali zažgati hiše nekaterih uglednih članov te organizacije. Policija je le z največjo težavo razpršila demonstrante ter je morala pri tem uporabiti orožje. Sličnd nemiri so se odigravali tudi v Madridu. Madrid, 15. februarja. AA. Po sinočni seji ministrskega sveta je notranji minister izjavil novinarjem, da je vlada sestavila listo novih civilnih guvernerjev. Lista bo objavljena po potrditvi od strani kralja. Konstituiranje občinskih odborov po vsej Španiji bo 25. februarja ob 10. dopoldne. Sestanek okrožnih svetov bo dve uri kasneje. Ministrski svet je na svoji sinočni seji razpravljal tudi o pogajanjih s Francijo glede povratlka emigrantov. ogorčenja. Ker je prvenstvo razveljavljeno, je seveda smatrati berlinske tekme za novo prireditev, za katere se bodo morali tekmovalci nanovo prijaviti. Vsekakor bodo tekme, katerih se bo udeležil seveda kot najresneiši tekmec avstrijski prvak Schafer, ki si je medtem priboril v isti disciplini svetovno prvenstvo, izzvale izredno veliko zanimanje. Sklep predsednika Safcbowa gotovo ni presenetil, ker v Klanih okoliščinah »i srne! biti drugačen. Z navdušenjem ga seveda pozdravljajo Avstrijci, ki bodo najbrže v Berlinu dobili tucfi svojega evropskega prvaka. S češke in naše strani o razveljavljen jo tekem v Štrbskem Plesu še nimamo poročila. Nove carinske ekspoziture Beograd, 15. februarja, p. Z odlokom finančnega ministra so na področja dravske banovine ukinjene carinske ekspoziture v Marertbergu, na Plač« in v Rogaševcih, na novo pa se osnujejo carinske ekspoziture v Gorofi Vižingi kot oddelek carinarnice v Dravogradu, v Svečina kot oddelek gtavne carinarnice v Mariboru m v Srdici (Prek-Tiurje) kot oddelek carinarnice v Gornji Radgoni. Mednarodni protest v Moskvi? Beograd, 16. februarja p. »Telegrafe« Union« javlja iz Berfena, da se v diplomatskih krogEti do znava, da bodo tri veieste, kS imajo svoja poslaništva v Moskvi, in hi So v dobrih zvezah z Vatikanom podprle papežev a»pel. naj se v sovjetski Rus^i preneha s preganjanjem konfesej. Vsa tri diplomatska predstavništva bodo opozorila sovjetsko vlado, da sedanje pofi-tfke ruske vlade napram cerkvam ne bo odobravalo inozemstvo m de bo imelo slabe posledice za simpatije inozemstva napram Rusiji. Sovjetska vlada bo opozorjena, da imajo koraki, ki Jih ie podvzela napram cerkvi, v gotovem smislu mednaroden značaj ter da smatrajo velesile za svoio moralno dolžnost, da ugovarjajo proti tem korakom. Na pristojnih nemških ta sovjetskih mestih v Berlinu te vesti m bilo mogoče kontrolirati Priprave za vsesokolski zlet Beograd, 15. februarja, p. ZJetra odbor Sokola kraljevine Jugoslavije sprejema vsak dan prijave svojih društev za udeležbo na vsesokolskem zletu r Beogradu. 2e dosedanje prijave dokazujejo, da kaže članstvo vseh kategorij za zlet največje zanimanje. Ker je potrebno, da zletni odbor zaradi organizacijskih priprav čim prej ve za vsaj približno število udeležencev, poziva vsa društva, ki tega še niso storila, da takoj pošljejo svoje prijave na naslov: Zletni odbor Sokola kraljevine Jugo* slavije, palača Izvozne banke, Terazi-je 7, Beograd. Sokolsko društvo slepih Beograd, 15. februarja, p. Slepci, ki so v «»• vodu slepih v Zemurnu, so pod vodstvom svojfc učiteljev in upravnika zavoda g. Veljka Raniadt novica osnovali sokolsko društvo slepih. To > prvo telovadno društvo te vrste. Društvo bo ra enkrat tvorilo odsek tenronskega sokolskega Irt štva, pozneje pa se bo osamosvojilo in se rež. širilo na vse slične zavode ia ustanove r držan Za slepce bodo prirejene posebne vežbe, tako, di, bodo tudi oni mogli uspešno gojit! telesno v»goja. Uredba o banovinskih proračun!!! Beograd, 16. februarja, č. V ministrstv« rioaoB so zaključili priprave za sestavo uredbe o računovodstva in blagajniškem poslovanju banovin. Z« dne 23. t. m. je sklicana skupna konferenca zastopnikov vseh banovinskih uprav v Beogradu, oa kateri bodo razpravljali o uredbi glede biKhžeisf*-nja banovin. Žrebanje vojne škode Beograd, 15. febraarja. p. Danes se je vrSUo glavno žrebanje vojne škode. Premi-jo v znesku l milijona dinarjev, *e zadeJa sre>čka št. 764, serija 2205. Aretiran morilec Dubrovnik, 15. februarja, č. Danes popoMae ob 4. je pomočaik komisarja obmejne policije Gjano-vič s pomočjo orožništva aretiral r neki sruškj kavarni Antona Birtkoviča, ki je v noč: na 11. t. m. zabodeJ z nožem in težko poškodoval svojo prijateljico Maro Tomašič, lastnico buiieta v Pe-trinjski ulici v Zagrebu. Butkovič je prispe! r Grui preko Splita ter se nastanil v hotelu Gra-bušič. Prijavil se je pod napačnim imenom Amoo Bunkovič, privatni uradrnk tz Zagreba. BH Je ves čas dobro raizpo-Iožen ter je naročH portirjn hotela, naj ga nikar ne budi, če bi hotel kdo « njim govoriti. Ko je naslednjega dne v si 21, je vprašal •porfirja, če ga je kdo iskal. Na port-ir-jev negativni odgovor je odvrnil: »Je ita-k bolje, da me ne iščejo!« Po aretaciji pa je »a policiji brez oklevanja priznal svoje dejanje. Poraz ASK Primorja v Gradcu Sturm : Primorje (Ljubljana) 3:1 (1:9) Gradec, 16. februarja, s. Danes je gostoval tn-kaj prvak Slovenije ASK Primorje iz Ljubljane ia nastopil v prvi tekmi proti Sturmu. Moštvo Je napravite simpatičen »tis, vendar se je dvignite do enakovrednosti z nasprotnikom šele v črrvsi polovici. Napadalna vrsta je dobro kombinirate m često ogrožala Sturmovo obrambo. Vratar Ljubljančanov je irbranid marsikatero bombo domačinov. Zelo dobro se .je držaj srednji k,rilec Slamič. Prvi gol za Sturm je ustrelil v 39. mhi. Klima iz prostega s-trela. Po odmoru je v 3. min. isravoai Zem!>ak, nakar je 4 minute pozneje dosegel De>i-liniger zopet vodstvo za StUTm. Končni reaaKat je postavil Sammer v IS minuti. Razmerje kotov 6:6. Tekmo je sodil Windisdi. Po viomu v tajništvo češke ljudske stranke Vlom je bil političnega značaja in so vlomilci odnesli razne važne listine Praga. 15. februaria h. O vlomu v tajništvo klerikalne stranke molčijo danes iz koalicijske lojalnosti vsi listi brez izjeme. Kakor se zdi. skušaio listi zadevo zabrisati. Posebno neprijetno je vest prizadela klerikalce zaradi tega. ker so bile ukradene listine o odnošajih inozemskih klerikalnih telovadnih organizacij s češkim Orlom. Večerni list klerikalne stranke piše. da ie bil vlom političnega značaja. Vest da so bile ukradene listine o odnošajih med tujimi klerikalnimi telovadnimi organizacijami in če"kim Orlom, označuje list seveda za Izmišljeno. Takoj na*o pa dostavlja »Ukradena le bila fotografija vodilne osebe neke inozemske telovadne organizacije rn kores-podenca tega z uradnico v tajništvu češkega Orla«. Po informacijah Vašega dopisnika pa v tajništvu sploh ne vedo, kaj je irilo ukra- deno, ker ni nikjer evidence o spisih. Tudi poslanec Peter ne ve povedati, katera pisma so mu bila ukradena. V svoji mizi je imel nebroj pisem brez seznama, ravno tako je bila polna pisem njegova aktovka na mizi. Vsa ta pisma je Ftorilec drugo za drugim prečital ter nato polagal na kup. Vsa ona. ki jih je potreboval, je vtaknil v žep Ta kup je pograbil včeraj poslanec Peter ne da bi ga prej pregledal ter ga stlačil v predal. Danes je, da bi preprečil škandale, kratkomalo izjavil, da mu ničesar ne manjka. Glasbene prireditve na Viču Danes 16 t m. ob 4. popoldne priredi godba Vič v društvenem domu na Glincah zanimiv koncert s predavanjem. Vljudno vabimo občinstvo, da poseti prireditev v obilnem številu. A 'K >7 Jsv-i" A''i -. -ž*? . K Sebi v nebeški dom nad zvezdami je poklical iz zemeljskega trpljenja v soboto, 15. svečana t. L ob 7. uri zvečer vsemogočni Bog, prevideno s sv. zakramenti, v 79. letu starosti najino vzorno, siato mater, gospo Ano Regali posestnim ki je nama bila vse, kar je ljubega ni dragega na svetu. Prenehalo je biti skrbeče, materinsko srce nenadomestljive, vzgledne matere. Pogreb bo v ponedeljek, dne 17. svečana t. L ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 3 na pokopališče k sv. Križu, kjer bo položeno truplo ranjke v družinsko grobnico. Ljubljana-Mons, dne 15. svečana 1930. DR. JOSIP BEGALI, sin Ljubljana M. PIJA SEGALI, hči Mons-Belgija O. U. Jugosloveni v Italiji Odličaa nizozemska publiclstka o življemskih razmerah jugoslovenske narodne manjšine v Julijski Benečiji Protivladne demonstracije v Španiji Ogorčenje zaradi koruDcijskih afer generala Primo de Rivere - Važna seja vlade Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju razveljavljeno Oficijelna odločitev mednarodne drsalne tekme Domače vesti ,Nasa doba" Kakor asno že poročali, je zanimanje za snujočo se novo revijo vsesplošno. Predvsem lahko javimo, da smo od različnih strani dobili pisma toplega priznanja, ki pozdravljajo srečno zamisel. Nič manjši pa ni interes v onem krogn, katerega smo se obrnili s prošnjo za sodelovanje. Bodoči sotrud-niki se pridno odzivajo našemu vabilu m nagUašajo, da z zadovoljstvom jemljejo na znanje nastanek nove svobodne tribune, ki bo nudila priliko za razprave o vprašanjih občečloveškega, jugoslovanskega in zlasti slovenskega značaja. Pri takih ugodnih auspicijah gojimo trdno nado, da se bo nova revija udomačila in vkoreninila pri čitateljih in se priljubila sotrudnikom, odpirajoč jim torišče za čim širokogrudnejše razglabljanje sodobnih problemov. * Odlikovanje. Konjeniški podpofkovrak ^adimrr Seumšg je odlikovan z redom Belega orla 5. stopnje. * Spremembe v želeiniški službi. Stalnost •o dobili uradnik I. kategorije 9. skupine inž. Kremžar Milan, kurilnica Maribor; uradniki II. kategorije 5. skupine: Jova-nrrvič Novak, Trbovlje; Šegula Leopold, Prage.rsko; Abramovič Miroslav, Murska Sobota; Spolonak Antjnija, Celje; Nikače-▼ič Vladimir, Maribor gl. kol.; Berdajs Vitjem. strojni oddelek; Tomšič Jožef, Pra-cersko; Budihna Lovro, Rakek; Bajec Alojzij. Zidani most.; Lužer Franc, Ljubljana gl- k.*>l.: Trček Ludovik, gradbeni oddelek;' GodereT Stanislav, Rakek; Sever Miroslav, Lesce-Bled; UTadniki IEL kategorije 4 skupine: IJobič Josip, signalna delavnica Ljubljana; Zupančič Josip, Sava; Benini Dragotin, Kraljevec-Prelog. — Nameščeni so: zvaničniki II. kategorije 3. skupine: Čuk Matija, Ljubljana glav. koL; Pintar Jakol), progovna sekcija Jesenice; Žagar .Anton, Ljubljana elav. kol.; Mišic Jakob, Ljubljana glav. kol. — Za uradnika III. kategorije 4. skupine je imenovan Su-5a AntonT kurilnica Pragersko. Za zjvanični-ka L kategorije sta imenovana Dešman Franc, Ljubljana glav. kol-, in Nastran Franc. Ljubljana glav. kol. * Nov odvetnik. Pri višjem deželnem sodsču v Ljubljani je napravil z dobrim (uspehom odvetniški izpit s. dr. Milan Koželj. * »Uradni ffet kraljevske banske uprave Dravske banovine« objavlja v 31. številki: Tpjkcm o zatiranju nalezljivih bolezni, predpis o prijavi vojnih invalidov za prejemanje dravinjskih doklad ter uredbo o pra*-nifcih po sodnih postopanj i!h hi ostalih zakoniti, razen meničnega zakona ki čekovnega zakena. * Zveza mest kraljevine Jugoslavije. Redna glavna skupščina Zveze mest kraljevine Jugoslavije je sklicana ua dan 29 marca ob devetih dopoldne v veliko dvorano mestne občine v Beograda. Na dnevnem redu bo med drugima točkam; tudi predlog o pristopu k Zvezi slovanskih mest. * Dravograd sedež sreskega načelstva. V smislu odloka banske uprave Dravske banovine se bo sresko načelstvio iz Prevali preselilo v Dravograd, čim bodo tamkaj na razpolago primerni uradni prostori. Na izredni seja je občinski odbor v Dravogradu sklenil, da zgradi za sresko načelstvo primemo poslopje. Z gradbenimi de K se bo pričelo v najkrajšem časa * Viltaarjev večer t Zagrebu. Da se oddolži spornimi skladatelja Pranja S. Viharja, ie društvo »-Hrvatska žena« v četrtek zvečer priredilo v svojih društvenih prostorih lepo uspel spominski večer z izbranem programom Vdlaarievflh kompozicij. Dvorana je bila polna odličnega občinstva, tako da so mnoga morali stati na hodniku, kar je pač dokazal, kako ie Vilhar še vedno popularen. Predsednica društva ie s kratkim govorom pozdravila navzoče, nakar je profesor dr. Rudolf Horvat predaval o pokojnem VHharjn. očrtal njegovo življenje, njegovo glasbo. Vilhar, rodom Slovenec, Jc po končanem študiju v Ljubljani in Pragu prišel v Zagreb, kjer je razvijal živahno itmetm-ško delovanje sfcoea celih trideset let in bila učitelj mlade generacije Zagrebčanov na glasbenm polju. Izven zanimivega programa, večinoma Vilharjevih kompozicij, je znani stari operni pevec Probcjčevič nastop*! z Vilharievo pesmijo »Mornar« m bi odlikovan z zaslužnim priznanjem, isto tako tudi gospa Odyjeva ia. ostali sodelo-vaJoL * Godba pri otvoritvi proge Rogatec — Krapina. Kakor nam poročajo bo gedba dravske divfzajske oblasti konvertirala pod vodstvom višjega kapeh.fka g. dr. Cerina pri siavnosiih otvoritve nove železmee, pri sprejemu gostov v Rogaški Slatmi :r. pri slavnostnem banke:«. * Člane Matice Hrvatske (CSej člane* »Književno pismo cz Zagreba« v včerajšnjem »Jutru«) sprejema ljubljanski poverjenik g Tomo Jedrlinič, učitetd v Ljubljana (Prale). To omenjamo zaradi tega, ker se bo nedvomno kak čitatelj zanimal za Pristop k Matici Hrvatski, kj je imela pred vojno pri nas mnogo članov. * Kmetje iz Šestin v Beograd«. Včeraj Je prispela v Beograd skupina kmetovalcev rz Šestin pri Zagrebu. Ta skupina kmetov gledaliških dfletantov je prišla, da obiSče prestolnico ju da v gledališki jgri v gieda- . i*šču na VTačarju prilkaže beograjskemu otnffiostvn življenje m šege hrvatske vasi }la železniški postaj so Šestančane pozdravih zastopniki beograjske mestne občine. Opo/frkie je občina gostom priredba banket v hotelu »Imperial«. Zvečer je ta pedali ška skupina priredila igro »Prigorska svetfca«. ki jo ie spisal Novosel * »Sto Izletov po Gorenjskem, Dolenl-skem In Notranjskem«. Sestavil Rudolf Badiura Samozaložba. Tiskala Delniška tiskarna. Cena 55 Din Kdor pošlje piscu 56 Dšn napret dobi knjigo priporočeno po pošti na svoj naslov. Prepričani smo, da bo slovenska javnost pridno segala po tej knjigi. Ne sme biti slovenskega turista in prijatefii prirede, ki bi ne imel Badiurovfo »Sto izletov«. Vodnik je pisan živo, z vso ljubeznijo do stvari. Ni dolgočasen, suhoparni kažipot, marveč knjiga, ki vzbuja ljubezen in navdušenje do krajev, ki jih opisuje. Vsa pota so opisana in anačena tako točno in s toliko preciznostjo, da jih ni mogoče zgrešiti. Kjerkoli je kaka znamenitost, lep razgled, povsod opozarja pi sec potnika na to. NS je vasi, ne gradu, kjer bi vodnik ne poda! kratke pregnantno pisane zgodovine. Knjigi je pridelana pregledna karta Slovenije v merilu 1:750.000, izčrpen gostftničarski adresar ter krajevno in stvarno kazalo. »Sio izletov« toplo priporočamo našem občinstvu. Nadejamo se, da bo tudi kraljevska banska "prava kot naslednica naših samouprav uva zevala delo, ki ga je imel pisec s to knjigo, ter ga prrneno gmotno podprla. Saj si to pisec tudi zasluži, keT on edini, ki na tem polju že desetletja orje ledino. »Zvonček«. Izšla je 6. (februarska) številka mladinskega mesečnika »Zvonček«. Izmed lepe in zanimive vsebine omenjamo predvsem povest Vere Albrechtove »Kako je Barica prevarala čarovnico«, črtico like Vašte-Burgerjeve »Gospodična Bucika«, konec priljubljene pripovedke »Zeleni ptič«, nadaljevanje »Življenja in prigod malo opice«, poučne članke o vulkanih (Birc) mladosti »tatička Masayka« (dr. Lah) i. dr. Lepe so tudi slike, vmes pa precej drobiža za razvedrijo. »Zvonček« stane samo 30 Din na leto. Tem Mix kot izumitelj aeroplana v filmu največjih senzacij in pustolovščin Tajnost vulkana Ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. tiri! KINO IDEAL * »Zdravje«. Prejeli smo te dni dvojno številko zdravstvene revije »Zdravje« za meseca januar ;n februar z bogato vsebino v lačni novi opremi. V »Uvodni besedi 1930« je urednik začrtal program revije za tekoče leto. V lanskem letuai*fa /. to&sšei vec a* 9 fZeršcmici co CO VO o * Družba sv. Cirila in Metoda je prejela iz Šiške iz nabiralnikov v gostilni Šte-pic 62.50 Din, v gostilni Maglaj 101 Din, v gostilni Slobodnik 27.50 Din im v gostilni Kmet 102.50 Din; skupaj 293.50 Din. Hvala! * Nalezljive bolezni v Dravski banovini. V dobi od 22. do 31. januarja 1930. je bilo prijavljenih na področni Dravske banovine 32S obolenj za nalezljivimi bolezntau in sicer: 129 primerov ošpic, 122 Drimenov §!cr laffnfce, 33 primerov davice. 20 primerov duSIjivega kašfja, 15 primerov tifuznjih bolezni, 8 primerov sena in 1 primer krčevite odrevenelosti. * Otrok v četjustai merjasca. V Beofrafc v dragačevskem srezu se je te dni primerili razburljiv dogodek. ŠestUetna Mica. hči kmeta Dragiše Čakoviča, je po očetovem naročite izganjala svinje z dvorišča. Ko ie začela s palico nasanjati merjasca, se !e živa! strahovito ra zli utrl a. Merjasec je de-keltce popadel za nogo. Preden sta oče in matt prihitela na pomoč, je dekletce že imelo razparan trebuh. MaJo Mico so takoj pripeljati v Čačak, kjer so v sanato-t#u izvršbi operaciijo in dekletcu komaj še rešilli življenje. * Nesreča nepravidnega šolarja. Pišejo ram: Star običaj šolarjev, da se obešajo na vozove je precej drago plačal učenec 2. razreda litriske osnovne šole Friderik Žakelj, doma iz Ponovič. Nep-ev:dm učenec se je na poti fz šole domov povzpei na neki voz, ki je na robat; cesti zelo odska- ia potrebi«« Tt»>ee«ej» t drogerijah MRC, UUBLJMM ia ~ f 1--- KANC rW«Ur»m;, MARIBOR CENIK GRATIS! koval Močasn sunek je vrgel deoka tz rav. notežja. da je omahnil z voza. Pri tem je ušla noga v kolo, lc mu jo je zlomilo, pri čemer je deček padel z voza. Vozmk menda ni prav nič vedel za njegovo nezgodo, ker je vozi! kar dalje. Hudo ponesrečenega dečka so naši; kesneje njegovi tovariši ležečega sredi ceste. Zavlekli so ga s ceste na rob, nakar je stekel eden po njegove starše. Njegov oče, železničar 2ak?Ij je peljal ponesrečenega dečka k litijskemu zdravniku, ki ga ie obvezal in mu nudil prvo pomoč. Zdaj se deček zdravi v ljubljanski splošni bolnici. * Smrtna kosa. V Lčdbfjams ?e preminula ga. Ivana P i š k n r j e v a. Pogreb pokojnice bo v ponedeljek 17. t. m. ob pol 17. iz mrtvašnice Stara pot 2. Pokojni d blag spomn žalujočim naše iskreno sožalje! " Čuden novorojenček. Iz Mokronoga nam pišejo, da .ie ▼ Martrnji vasi nedavno porodila mlada žena dete, ki je imelo levo nosnico skupaj zraščeno. Razen tega je bilo dete brez gornje čeljusti ftj tb imelo na eni strani nič ustnic. Dete ženskega spola, ki so ga umetno vzdrževali pri življenju, je pred nekaj dnevi umrlo. * Smrtna žrtev alkohola. Minulo sredo je kmetovalec Kufič iz ^agovina poslal svojo ženo Rezo v Novo Gradiško, da podaljša potekajočo menico v tamkajSnii Pucki štedionici. Bil je sejmsfci dan rn Reza je na sejmu našla refco prijateljico ter šla ž njo namesto v hranilnico rajša v gostilno. Ženski sta pili tamkaj ves dan ter se šele zvečer precej pijani napotili proti domu. V Cemlku sta se ločili. Reza Knfi-čeva je zašla v nefci gozd, kjer jo je z»-vžžKS alkohol premagal; padla je na fe in zaspala. Mož je bil v skrbeli, ker sc žena pozno v noč še ni vrnila ter jo je še1 iskat a je tn našel. Šels naslednjega dn* jo je po dolgem iskanju našel v gozdu *<• zavestno. Imela pa ni menice, nc denarja Pripeljali so jo na dom, a k zavesti ni več prišla. Umrla ie v četrtek zvečer. * Uro je ukradel neznan tat iz rodniStoe samske sobe v Škalaih prt Velenja. Ukradena ura je znamke »Ornega« ia vredna 800 Din. Prebivalstvo se svari pred nakupom te trre ter nad prodajalca takoj javi orožništvu. Obenem z nrno je tat odnesel srebrno srednjedebelo verižico s srebrnim medalionem in lastnikovo sliko. Okradeni lastnik plača 100 Din nagrade onemn, fci b; mu pontagc-l priti do njegove lastnine. * Iz vseh krajev naše države poročajo ljudje o uspehih, ta' so fib dosegli z zdravilno specijalite to, z eliksrrjem FIGOLO.M. Figol se rad uporablja pri vseh želodčnih in črevesna bolečtnaJi ter pri ledvičnih in jetrnih boleznih rn henToroidih, kadar so v zvezi s slabo prebav«. FigoS se dobiva v vseh lekarnah. VELIKI 3462 PrSTNI KORZO SLAVČE^rA MASKERADA nedelja, Z. marca Hotel Union, Ljubljana * Obleke hi klobuke kemično čisti, bar. va in ntfsira tovarna los. Relch. * Darufte podpornemu društva slepih. Ljubljana, Pod Trančo 2-IIL ITO — zobna pasta najboljša! * Okolica bolnika se izogMje boleznim v ustih in grlu z uporabo okusnih pasti! AiNACOT. * Gospa, ste čnvartea zdravja sirote rodbine. Pazite zato na snago v hiši in pe rite dosledno le * pravim terpentinovim milom Gazela! V interesa Vašega zdravja ;e, da kupite aluminijasto kuhinjsko posodo, ki ne rjavi in je tudi najbolj trpežna. Dobite jo najceneje edino le pri ivrdki STANKO FLORJANČ1Č Ljubljana Sv. Petra cesta 25 Iz Lfnbljane n— Kraške jame in žlvljenie ▼ nJHi bo predmet predavanja ZKD v toretk 1«. t m. Predaval bo g. prof. dr. Kuščar. S 50 diapozitiv; bc ponazoril svoja izvajanja o stepe iamslfci favni, ki je ohranila pod poseb-iBtm okoinostmi prastare živhensike oblike. Začeteik predavanja bo ob 20. ari r mffS d\"orani Kazine. h— »Vstajenje«. pozafc#e ogfedatli si danes ob 11. dopoldne v prostorih Elitnega kina MatSce dlvni fifen »Vstajenje«, k1 ie posnet po istoimenskem romanu L. N. Tolstega. V Mnn predstavljata glavni vlogi lepa Dolores del Rio in sloviti Rod la Roque, igralca, ki sta v LjUMjasni obče priljubljena. O f51rmi samem in o etični vsebini romana bo uvodoma govori? prof. R. PavOc. Krasno fJhnsiko delo priporočamo. h— fe gledallšCa. Dreni * bo pefa v operi opereta »Pri treh mladenkah« z gostom Dragom Hržicem, prvim Kr'čnim baritonom zagrebškega gledališča v viogi Scnuberta. Izven abonmaja pri znižanih cenah. — V drami bosta danes dve predstavi: o*> 15. Didkensova komedija »Cvrček za pečw<, zvečer ob 20. pa francoska komedija »Naš gospod župnik«. 08>e predstav? po zmnžanrh cenah. — Gostovanje »"Sinje ptice« bo v ponedeljek in torek v operi. Soddoval bo del opernega orkestra. Na razpolago Je še nekaj vstopnic. R— Barka »Svetnik« danes mWR m šentjakobskem odra. Danes v nedeljo 16. t. m. bo ponovil Šentjakobski oder zadnjič vrfezabavno burko »Svetnik«, ki je dosegla s svojim prisrčnem humorjem tako velik uspeh. V naslovni vlogi g. Milan Koša-k, izvrstni komik Šentjakobskega odra. Kdor še i»i videl te krasne burke naj sigurno pose-hi predstavo. Vstopnice se dobe od pol 20. pri gled. blagajn:. Dramski tečaj ZKD. Prihodu* sestanek ne bo v torek, temveč v sredo ob istem času in na istem kraju. n— »V skalovju, snegu Hi večnem ledu« je naslov filma, ki ga bo predvajal Turi-rtovski klub »Skala« v torek IS. t. m. v kinu Ljubljanski dvor. Klubu »Skala« se je po mnogih težavah posrečilo pri dob Hi za par predstav ta film, ki ga vse inozemsko strokovno časopisje slav- kot prvi resnično pravi alpriiski film. Snov filma je razdeljena na 6 dejanj in nam kaže smuške partije v Krkonoših, v gorskih skupinah kantona Graubiinden in Oetztalskffii A'p, izvedene v tehnično najboljšem snegu. S cepinom, vrvjo in smučmi nas povede film na širne ledenike in grebene južno-bavarskih planin in preko opasnsh sten slikovitih Dolomitov. Film sta posnela znana alpinista m odlična fotoamaterja gg. Kora-nek in Baumann, kar jamči za mojstrske posnetke in prvovrstno prireditev. Film se bo predvajal samo v torek ob 14. in 21. rrri, zaradi česaT se vsi interesenti opozarjajo, da si pravočasno preskrbe vstopnice, k? so v predpnodaji pri blagajni v kinu Ljubljanski dvor. n— Poroka. Včera!? sta se poročala operni pevec g. AdoTf Moric m gdč. Zora Kn-harjeva, hčerka notarja g. Kuharja. Mlademu paobe v hiši št. 9 na Starem trgu ter je med delom pustil svoje kolo spodaj na dvorišču. Ko ?e Gašperšič delo končal in sc nameraval odpeljati domov, je ugotovil, da kolesa rti več na mestu. Tat jc moral odpeljal kolo skozi vežo. kajti v hi® nj drugega izhoda, a ga kljub temu ni nilrce opazil. Gašper-šščevo kolo je znamke »Record«. n— Okradena na nlici. Kuharica Afofzn-»a Koširjeva, doma z Vesele gore pri Št. Rupertu na Dolenjskem, se je pripeljala včaraij dopoJd. v Ljubljano, kier ie nakupila razne pTed.nete ter iih spravila na voz. Pozneje je imela opravka tudi v Kersnikovi ulici v Nši št. 12, dočim jb ie čakal voz pred ItSo. Ko p® sc je Koširjeva zopet povrnila je razočarana ugotovila, da ji je med tem časom zmanjkal z voza zavoj, v katerem ie imela vse nakirplienc predme, te. Tat j5 .ie odnesel nad 10 m kotenine. 4 zastore, več parov nogavic, novo ionico in par čevljev v vrednosti okrog 600 Din. Zasledovanje tatu je ostalo brezusDešno ■— Drzna tatvina denarja in bonov. Mesar France Volkar na Poljanski cesti ie predvreraišnHm opoldne ugotovil, da mu ie amamkala z mize v kuhinji črna usnja-ta listnica, v kateri je rmel 800 Din gotovine m za nad 4000 kron 20odstoini;h bonov deloma na svoje, deloma pa na ime ZA P PANJE NOGAVIC svojih sorodnikov. Kakor je izjavS oškodovanec, se je malo pred ugotovitvijo tatvine odstranila iz b;tše neznana starejša berači-ca z rdečo ni to na glavi, ogrni en a v rjavkast plašč. Volkar je sumljivo beračtco takoj zasledoval, vendar brezuspešno^ u— Modna krojačnica A. ŽIGON, Rožna dolina, vljudno naznanja, da si je nabavila svoj lastni telefon št. 2555, katerega naa se blagovolijo cenj. naročniki posluževati. o— Pisarna Podpornega društva slepih se je preselila Pod Trančo 2-m. 1SS u— Zobotehnica Pavla Marija Kočijančira (Dunajska cesta) ob sobotah popošdnc ne sprejema. 139 a— Plesnih vai ASK Priutorja danes ae 6o. Prihodnje bodo objavljene r »Jutru«. o— »Preporodova« maškarada. Naj5*fl cSjaška prireditev vsega predpusta bo gotovo »Preporodov« ples v markah 22. t m- v veliki dvorani Kazine. Vabila so že razposlana. Reklamacije pismene in ustmene: »Preporod«, arena Narodnega doma, dnevno od 17. do 18. Turfstovski klub „SKALA" Grancfiozen alpinski film Koraneka V skalovju, snegu in večnem ledu IS. t. m. v kinu »LJUBLJANSKI DVOR« Samo dve predstavi: ob 14. in 3L n— Prepričajte se in zadovoljni boste, če si daste odstraniti svoje nointe m kurja očesa brez bolečin pri speciiaJistn v kopališču »Slon«. Vsak dan razen ob potiedeft-kih od S.—1S.30, ob nedeirah S.—12. ure na razpolago. n— Pobegnil Je pes. vO^ak, 9 mesecev. Sliši na jme »Drag«, brod znamke 437. Najditelj naj ga proti nagradi dovede v drogerijo »Adrija«, Selenbirrgova ntica. Iz Maribora a— Nedelja v mar»b°rskem gledališču. Danes popoldne bo gledališče zaprto, zvečer pa se ponovi opereta »Oriov«, v kateri debidra članica zagrebške opere gdc. Blaraka Tomašičeva kot Kitty; odlikuje se po lepem šolanem glasu in po zelo prikupni oderski pojavi. a— Pregledovanje veieposestev s sapef-maksimom se izvršuje zadnje tedne po vse;! državi. Ministrstvo za kmetijstvo je razposlalo na vse strani svoje zaupnike, profesorje poljedelskih fakultet iz Zagreba in Beograda, ki hnaio nalogo, da pregledajo dosedanje rezultate izvedbe agrarne reforme in zlasti, v koliko naj se tudi do sedaj veleposestvom prepuščeni supermaksimi še izroče svrham agrarne reforme. V mariborsko okrožje sta bila poslana vseučiliški profesor dr. Rittig rz Zagreba m dr. VlaB-nac iz Beograda, ki sta preštudirala razmere na nekaterih veleposestvih na severni meji. Ogledala sta si te dni med dragimi tudi Scherbaumovo veleposestvo in sta odpotovala nato v Prckmurie. Poročati morata ministru za kmetijstvo direktno « uspehih svojega študijskega potovanja. a— Nadaljnja elektrifikacija Mor. polja. Za Cvenom in Moto dobijo sedaj električno razsvetljavo tudi Bunčani hi Neršinci. Priključeni bodo na falski daljnovod, K vodi preko Ljutomera v Mursko Soboto. a— Ukinitev inšpekcije deda v Maribora. S L februarjem je dosedanja inšpekcija dela v Mariboru tudi dejansko ukinjena. Dosedanji inšpektor g. inž. Šorli je že nastopil svoje novo mesto pri uradu za nadzorstvo kotlov v Novem Sadu, uradnica pa je pozvana na službovanje k banski tipra ri v Ljubljani. Pri nagnenju k maščobi, protfmi. slad- kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.! Senzacija! Noč izdaje Strast, ljubezen in ljubosumnost Lya de Putti in kot partnerja LARS HANSON ter WARWICK WARD TeL 2730. Premiera! Kino „Dvor" | a— Nova privatna avtobusna proga. Ker fe bila med Ljutomerom in Ptujem zelo potrebna direktna in redna avtobusna zveza, ie sedaj zaprosil za avtobusno koncesijo na tej progi g. Alozij Stibler, trgovec pri Mali Nedelji Njegov avtobus bo obratoval dvakrat na dan med Ljutomerom m Ptujem ter obratno preko Male Nedelje m Sv. Lovrenca. Nova zveza bo otvorjena okrog Velike noči. a— Smrtna kosa. V splošni bolnici je umrl 14. t m. 44-letni železničar Martin Šoštar; na Koroški cesti 62 je umrla soproga lesnega trgovca Veronika Knevk. stara 58 let. Iz Ptuja v Maribor pa ie bil prepeljan tam umrli 19-letni dijak Drago Radjinovič iz Črne gore Ln bo tu na P obrežju pokopan. a_ Nova delavska stanovanjska hiša v Rušah. Tvornica za dušik v Rušah je te dni dovršila novo, že dvanajsto delavsko stanovanjsko hi«o, ki obsega stanovanja za 12 družin. Stranke, ki so dobile v novi hiši stanovanja, so se že vselile. a— Izprememba posesti. Marko in Marija Kardinar v Dačah sta prodala svojo hišo s trgovino zakoncema Antonu in Tereziji Fa-teš. trgovcema v Slivnici, za 139.000 Din a— Avto — Brzovoz, k. d., Zagreb, otvarja promet z brzotovornirai avtomobil na progi Zagreb — Maribor Cenik in vozni red bo pravočasno obiavljen v našem listu. a_ Iz policijske kronike Dne 14. L m. je bil aretiran Rudolf P. iz Lučan v Avstriji, ki sa zasleduje naša finančna kontrola raojav, ki daje imenovani občini Ie dober glas. Z Jesenic s— Jubileji dela. V začetku tega leta je praznoval 50 .etnico svojega neprekinjenega službovanja pri Kranjski industrijski družbi strojnik g. Vinko Lavtižar- jeseniški domačin. Jubilant, ki je na Jesenicah zelo popularna in simpatična osebnost, je stopil v službo tega podjetja še kot mlad deček. Jutri, v nedeljo, pa bo praznoval 50 letnico svojega dela pri istem podjetju g. Luka Šobrl, prihodnje dni pa bo minulo tudi pol stoletja, odkar je zaposlen pri KID gospod Jakob Šoberl, ki je tudi prišel kakor Luka Šoberl pred desetletji iz Bohinjskega kota na delo v novo nastalih tovarnah v našem kraju. Želimo vsem tem uglednim delavcem — jubilantom, da iih usoda ohrani čile in zdrave še mnogo leti s— Kam vse se izseljujejo Jugosloveni za kruhom. V mesecu januarju se je izselilo preko Jesenic iz nase države 707 ljudi (v decembru 531). Od teh je šlo v Francijo 128, v Belgijo 213, na Holandsko 12, v Luksemburg 2, v Nemčijo 5, v prekomor-ske države: v Zedinjene države 124, v Argentino 180, v Kanado 30, v Urugvaj 9, v Brazilijo 1, v Čile 4, v Panama 4 in v južno Afriko 3 osebe. Zanimivo qe, da se zad nje mesece največ naših državljanov izseljujejo v Belgijo in Argentino. V istem :asu pa se je vrnilo preko Jesenic v našo iržavo iz prekooceanskih držav 231, iz kontinentalnih pa 40 oseb. Deportiranih pa je bilo naših državijanov, preko Jesenic iz Amerike 3, iz Avstrije 7 in iz Italije 5, repatriiranih pa iz Amerike 22, iz Avstrije 2, iz Francije 6 in Belgije 1. s— Prihod letošnjih prvih turistov iz Amerike v našo državo. Včeraj je prispelo 18 turistov preko Le Havrea in Jesenic našo dTŽavo. Turisti, ki so večinoma iši rojaki, se bodo mudili v svoji stari domovini 2 do 3 mesece. Nadaljnji tran->orti naših rojakov v domovino na oddih bodo slediti 6. junija, 5., 7., 15., 17. in * julija. s— Letna glavna skupščina Društva nameščencev Kid na Jesenicah. V torek zvečer se je vršila pod1 predsedovanjem g. Ivana Šetinca letna glavna skupščina imenovanega društva v Kazini na Savi, ki je bila zelo lepo obiskana. Po poročilih tajnika g. Buha, blagajnika g. Krenna. društvenega knjigovodje g. Prevca in preglednikov računov, ki so bila soglasno odobrena, je poročal zastopnik Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani g. dr Obersnel o stanju in delovanju tega zavoda in njegovih gospodarskih načrtih, ki se imajo zvesti v nekai letih. Poročevalec je za svoia stvarni izvaiania žel odobravanje vseh navzočimi Pri volitvah je bil izvoli en našle dni i upravni odbor: za predsednika nž. R"desch A^r^d. za odbornike pa: Prevc Peter. Mam Herman R;zzoli Aloizij, Schiiler Gustav. Božič Jože, Plajh Avgust, Velepič Ivan. Dovjak Anton. Koča' Rudolf, Artnik Ivan, Završnik Rudolf. Svetlin Jože, Hafner Ivan in Čop Cecilija, za preglednike računov: Kerstein Anton Rožič Leopold, Klinar Janko in Ažman Franc; za namestnike: Črnko Viktor, Gabrijel Franc, Bernard Jože in Finžgar Ivan. s— Nepoboljšljivka. Barbara Čebuljeva. rojena 1. 1885. v Kirchbergu (Tirolsko), pristojna pa v občino Velesovo pri Kranju, je bila že sedemkrat izgnana iz Avstrije zaradi vlačugarstva in postopaštva v našo državo. Toda vse to je ni spameto-alo. Vrnila se je zopet preko meje po nedovoljenih potih v Avstrijo, kjer so jo ponovno izgnali nazaj v našo dTŽavo Ženska je pri zaslišanju izjavila, da pri nas ne more dobiti dela, ker ne razume sloven-kega jezika. s— Na cesti se je zaradi onemoglosti zrušil. V petek ob pol dveh popoldne je stopal mlad človek počasnih in opotekajo-čil se korakov po državni cesti od Sokolskega doma proti tovarni KID na Savi. Njegovi koraki so bili vedno bolj nesigur-ni ter se je od glavne pisarne KID začel prijemati na desni strani ceste za obcestno ograjo, dokler se ni zrušil ob ograji na tla. Delavec Alojzij JeroSa, videč, da onemogli potrebuje pomoči, je brž poklical nekega sodelavca, nakar sta na odredbo gospoda Karla Luekmanna prenesla mladega človeka v shrambo tovarniškega gasilnega društva ter ga položila na posteljo. Ko je mladi človek prišel nekoliko k sebi, e dejal, da je silno oslabljen, ker že štiri dni ni ničesar zaužil ter da je prišel peš z Ljubljane Po predloženih leg;timacijah ie bilo razvidno, da je onemogli slušatelj medicine na ljubljanski univerzi, doma v kraju Benkovac v Dalmaciji, pristoien v občino Maribor. Po intervenciji g. Luekmanna ie mlad' študent dobil okrepčila in nekaj denarja pri ug'ednih osebnostih, tako da se je mogel z vlakom povrniti naslednji dan v Ljubljano, kamor bi moral iti sicer peš. Iz Kamnika ka— Še nekaj o naših cestah. Pred tednom smo nrinesli poročilo o skrajno slabih cestnih razmerah iz Kamnika proti Ljubila-ni, tako skozi Mengeš kakor Domžale. Sodilo bi se tedai tako. da so slabe ceste samo v tej smeri, kar na ni res. Cesta v Stranje ob zidu mi tnice in cesta Kamnik-Duplica sta v Doslednjem času res taki. da zaslužita vso grajo. Gospodi je pri cestnem odboru bi morali misliti na to. da bodi po cesti večina turistov Deš. vozi se iih zelo malo, ki se vedno zopet pritožujejo nad slabim potom Izgovor, za kogar ni dobro, naj ne hodi do naših potih ka se tako rad ponavlja, tu ne more iti ne sme obveljati. Vooštevatf se mota potreba po uovzdigi tujskega prometa. Danes nismo več v oni dobi. ko ie bil turist redek gost. Danes, ko vsakdo rad pohiti v naravo, posebno v planine. se upravičeno pričakuje vsaj znosnih cest. Za to poklican; čimitelii nai se pobrigajo za red. ka— Iz cestnega odbora v Kamniku. Kakor doznavamo, namerava kamniški cestni odbor namestiti na vseh križiščih svojega okraja kažipotne napisne table. Da je to potrebno, ni treba ugotavljati,« dosediaj si opazil samo par znamenj, ka so kazala, kam vodi pot. Priporočali bi cestnemu odboru, da vsekakor napravi močne table, najboljše bi bile iz pločevine, na železnem drogu in betonskem podstavku, lesene bi bile seveda cenejše, a ne bi odgovarjale zahtevam Ako bi cestni odbor ne imel dovolj kritja za vse predvidene napisne table v močnejši izdelavi, naj napravi letos samo toliko kažipotov, kolikor bi imel denarja, ostalo pa drugo leto. Iz Litije i— Gostovanje trboveljskih igralcev. — Člani trboveljskega soko.skega gledališča bodo gostovali drevi ob 20. v litijskem So-•io.skem domu v režiji g. inž. Freyerja z Noel Covvardovim AVeekendom«. O trboveljskih igralcih gre glas, da so najboljši igralci v Zasavju. Prepričani smo, da bo njih sloves potrdila tudi današnja predstava. t— Lep rezultat plesne tekme. Minulo nedeljo se je vršila v Sokolskeim domu čajanka, pri kateri so bili izvoljeni trije najboljši plesni pari. Za ta večer je bilo med našimi Iiudmj živahno zanimanje. Razsodišču je predsedoval znani plesni strokovnjak iz Zagorja g. Franca Khra. Komr siia je razglasila med odmorom naslednje rezultate: 1. mesto in s tem naziv plesnih prvakov za leto 1930. sta prejela ga. Tončka Jelnikarjeva in g. Janez Sekš; 2. mesto ga. M. Lajovčeva in g. M. Lukman: 3. mesto pa gidč. Leopolda Pirčeva m g. Lo-zar Edo. Posebne diplome pa dobe zmagovalci na zaključnem vemoku Sokolove plesne šole. Pohvaliti moramo, c.i so se servirale na čajankj zgolj brezalkoholne pijače. Tudi to pot se je zadovoljivo izkazal Srajev orkester. i— Lep pogreb Karla MiKUča. Pri Sv. Križu pri Litiji je umrl v 46. letu starosti g. Karel Miklič, mesar, gostilničar, občinski odbornik jn ustanovnih gasilnega društva, ki mu je bil zadnje čase agiilen pod-načelnik. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudi. Posebno častno so bili zastopani samici, pokojnikovi najboljši prijatelji iai drugi. Pred hišo žalosti so mu zapeli pevci, zatem pa se te poslovil od blagega pokojnika eden njegovih najožjih tovarišev. Na pokopališču mu je spregovorili v slovo župn;k g Er/in Pokojnik zapušča ženo m ose n nepreskr-t i enih otrok. Naj mu bo iahka žemljica! i— Nepotrebna skrb »Slovenčevega« dopisnika. V zadnjem času ie vladalo v našem kraju prav živo zanimanje za plesni šport, v katerega se je Mjski dopisnik »Slovenca« z bojaznijo, da pri tem trpi morala, vehementno zaletel. No, za pare, ki so se vrtili v Sokoilskem domu pod nadzorstvom, mu pač tti treba napenjati oči. V ostalih plesnih šolah pa se vrte odrasli plesalci, ki iimajo že lastno pozicijo m so deloma že v zakonskem jarmu — torej ljudje, ki saimfi vedo, daj delajo in ne potrebujejo ctročdetga in hinavskega moraliziranja »Slovenčevega« dopisnika Brigaite se za syo'e plese v Ljubljani! i— Dvoina smrt v delavski družini. V delavski družini predrlničarja Kogoja, k stanuje na Dobravi pri Litiji se ie zadnle čase naselila bolezen, ki je zahtevala že dve žrtvi. Naiprej'e je umrl stari oče. Te dni, baš ko so pripravljali sosedie in znanci vse potrebno, da prepeljejo umrlega starčka na pokopališče na Savo, se je nenadoma obrnilo na sJabo tudi mladi Kogo- jevkj. Se preden ie krenil pogreb z doma, je bil v hšS že drug mrlič. Na bom.ško postelj pa leži še prikovan delavec Kog>], ki se ni mogel udeležiti niti pogTeba svojega očeta, nitj pogreba svoje žene. Umrla žena mu je zamistila 4 otroke, od K2terih trna najstarejši 9 let, najmlajši pa 2 leti. Dvojna smrt v delavski družini, posebno smrt 281etne matere, je vzbudila povsod globoko sočutje. Iz Zagorja z— Preizkušnja žarometne železniške razsvetljave Na zagorski žeiezniški postaji se je v ponedeljek zvečer vršila poskusna razsvetljava železniškega prostora z žarometi. Naprava žarometov se je postavila v višini 60 metrov v skalovju nad Ribjo pečjo, druga pa nad železniškim mostom nad potjo proti Šklendrovcu. Elektična moč 220 voltov je bila napeljana od Električne zadruge. Preizkušnja se je vršila ob navzočnosti številnega občinstva in se je popolnoma posrečila. Le mesec je motil razsvetljavo, zato se bo prihodnji teden vršila ponovna preizkušnja. Ako bo tudi druga preizkus njauspela, namerava železniška uprava uvesti na vseh večjih promet nih postajah žarome^no razsvetljavo. Prva preizkušnja se je zaradi tega izvršila v Zagorju, ker je postaja vsa obdana s hribi. Žarometna razsvetljava železniških postaj bo za Jugoslavijo velik tehnični napredek. Saj je, kakor je preiskava ugotovila, kriva železniških nesreč v Zagorju Ln Rajhenburgu baš slaba razsvetljava z— Maškarada Sokolskega društva v Zagorju ob Savi. ki bo v soboto 22 t. m. ob pol 8. zvečer v Sokolskem domu, bo ena jleoš h predpustnih prireditev v Zagorju. Dekoracija velike dvorane bo v glav-em v par dneh gotova pod spretnim vod-">m brata Kalana. Maske se že pridno vjlasajo ter se prijavljajo cele skupine od blizu in daleč Orkester Glasbenega društva pridno vadi vse najnovejše plesne komade, tako da bodo imeli dovolj zabave mladi in stari. Kdor ne verjame, naj pride v soboto sam pogledat in rajat! z— Komorni trio gg. Pavel Sivic (klavir), Janko Gregorc (klarinet) m Slavko Korošec (flavta), absolventi konservatorija m člani ljubljanske opCTe. bodo v ponedeljek 17. t. m. ob pol 8. gostovali v dvorani Sokolskega doma kjer bodo predvajali klasičen in moderen spored. Po daljšem presledku torej užitek, ki naj ga nihče ne zamudi. z— Načelnica Sokolskega društva je postala učiteljica sestra Franci Žitnikova na prošnjo obolele, po upravi imenovane učiteljice sestre Jane Levstikove. z— »Slovencev« dopisnik se je moral na koncu članka o blažuti na neokusen način zaletetj v resna prizadevanja tukajšnjih gospodarskih krogov, ki skušajo oživit; v dolini steklarsko industrijo. Njegove besede pričajo o nezadostni poučenosti jn o nekaki nerazumljivi zavisti. Zelja nas vseh naj bi bila, vprašanje čimprej zadovojlivo rešiti, kajti korist bi imeli od tega vsi. Lahko je prerokovati boln'ku smrt, življenje se pa da rešiti s pozitivnim delom in tudi z optimizmom. z— Važno predavanje. Na vzpodbudo naših Kolašic se bo danes 16. t. m. ob 14. vršilo v Sokolskem domu poučno predavanje. Predaval bo dr. Miss iz Ljubljane o duševnem zdravju. z— Nepreviden kolesar. Posestnik Andrej Zupančič iz Kolovrata je šel v ponedeljek na sejem in ga je v Izlakah pri Hribarjevi žagfi podrl na tla posestnik Peter G. ki se ie peljal s kolesom proti Zagorju. Zupančiča je kolesar poškodoval na levi nogi, sam pa je dobil pri padcu poškodbe na glavi z— KokoSl prijatelj. Trgovec g. Btei-veis iz Izlak ie v soboto naznanil orožnikom, da mu ie v kratkem času bilo pokradenih okrog 10 kokoši. Kokošji prijatelj je bil tako previden, da je kradel v presledkih, kadar si ie pač zaželel poboljška. Vrše se poizvedbe in so baje tatu že na sledu. Iz Trbovelj t— Iz delovanja šahovskega kluba. Na rednem občnem zboru je bil izvoljen naslednji novi odbor: preds.: dr. Hugo Baum-garten; podpreds.: Franc Kramar ml.; tajnik: Josip Sredenšek; blagajnik- Zdravko Jager; oskrbnik: Reinhofen Leopold, odbornika: Prates Kari in Sredenšek Guido; rač. pregi: Josip Plevčak m Drago Jam-brek. Med drugim je občni zbor sklenil, da se letošnji turnir od 12. t. m. nadaljuje vsako sredo ob 7. zvečer. Nagrada, ki je bila razpisana na lanskem turnirju, je bila naknadno svečano izročena prvaku gospodu Hinku Jazbecu Odbor je tudi za letošnji turnir razpisal nagrade, in sicer prva nagrada 200 Din. diuga 100 Din, tretja 50 Din. Prijave za udeležbo na turnirju se bodo sprejemale inkluzivno do 26. t. m. Zato prosi odbor vse ljubitelje šaha, ki še niso člani kluba, pa bi se želeli udeležiti tekmovanja, da priglasijo svoj vstop p.s-meno na ŠKT. g. D Jager, Trbovlje I., ali pa se prijavijo osebno in to vsako «redo od 7. zvečer dalje v Sokolskem domu t— SPD Trbovlje sporoča vsem Trbovelj čanom, da priredi v nedeljo 23. L m v dvorani ge A Forte prvi planinski velesejem največjega kalibra. Priprave so v bujnem razmahu: cokle, nahrbtniki, kravji zvonci in smučke, srceta, cepini itd. — vse to se izdeluje že danes na debelo in drobno. Da ne bo manjkalo običajnih velesejm-skih dobrot s prvovrstno muziko — se razume. Ni, da bi človek dalje razkrival Samo eno še na srce: Prihrani si nekaj kovačev za 23. t. m. in pridi! Saj boš preživel večer v prelepi zavesti, da si pomagal zgraditi naš dom — novo kočo na Mrzlici. Iz Hrastnika h— Glasbeno društvo v radiju. Preteče-no nede'jo je prenašala radio oddajna postaja ljubljanska koncert Glasbenega društva v Hrastniku direktno iz Na^odneg." doma Tehn'čno vodstvo je imelo glede točnega oddaiania pomisleke in je bilo verjetno, da bodo motnje zelo velike, kajti proga je že sama na sebi slaba Pole« tega pa so še žice telefonskega omrežia železne, ki so dokaj slabše od bakrenih Vse to se je domnevalo. A izkazalo se ie prav obratno. Kakor smo bili obveščeni od raznih radio amaterjev iz Ljubljane, La- škega, Trbovelj itd, prav tako tudi od poslušalcev v Hrastniku je bil pienos jako točen i glas iz zvočnika brezhiben. Prebit ie torej led Vsi kraji, ki ležijo ob progi Ljubijana-MariboT bodo lahko z mirno estjo oddajali svoje programe po radiju. V Hrastniku se je prav točno preizkusilo in dokazalo. Z izvajanjem programa se ie pričeio točno ob 3. Uvodoma je zaigral orkester Dvorakove: Slovaške plese. Nato je sledilo predavanje: Zgodovinska in gospo-darsko-kultuma slika Hrastnika, ki jo ie podal g. Lojze Hofbauer. Sledile so koncertne točke. Iz Novega mesta n— Na zadnji občinski seji se je razpravljalo o zgradbi električne centrale na Dvoru. Centrala bo stala okoli 5 milijonov dinarjev ter bo imela pr bližno 580 kw. Načrte in prospekte bodo izdelali" Škodovi zavodi. Če načrti ne bodo sprejeti, dobi-o zavodi 5 odst. odškodnine. Izvoljen je bi! ožji odbor za zg-adbo električne centrale. Na čelu tega odbora je župan g. dr. iežek. V mestnem vodovodu v Stopičat: se je niLJutro« že pisalo, v vsem tukajšnjem okolišu škrlatiinka, vines pa se je pojavila tudi davica. Po mišljenju domačinov so zanesli semkaj to bolezen iz Zagreba, kamor vozijo- tukajšnf prebivalci mleko m druga živila. O epidemiji so obvestili krajevni čmitelji pristojna oblastva. P'ed dnevi so imeli v družini posestnika Medvedca smrtni primer. Da se prepreči nadaljuje širjenje bolezni, ie prišla v Do-bovo zdravniška komisija. Kako so nekateri ljudje nevedni in malomarni, nam kaže tale dogodek. Pri nekem kmetu, kier je na bolniški postelji prav vsa družina, so bili na obisku odrasli in otroci iz okolice. Ni čudno, če se potem širi v ves okoliš. Komsija je odredila, da se zapre za teden -Ini naša šola. Med tem časom se bo šolsko poslopje povsem prebetlo. sreski des-nfektor. ki ga ie poslalo sresko načelstvo •z Brežiic, pa bo izvršil potrebno razkuženje. Potrebno bi bilo. da se prebivalstvo točno ravna po navodilih, ki jih je izdalo zdravstveno oblastvo. Le na ta način se bo ustavilo divjanje kužne bolezni, Naši kraji in ffcsvssl&vna cerkev ki be stala r Trubarje vem parku in ki bo »grajena p« Mirta beograjskega arhitekta Momira Korunoviča. Borba proti tuberkulozi Poročali smo že o snovanju Osrednje protituberk ulozne lige za dravsko banovino. Naloga lige bo, da organizira, podpira in vodi vsestransko borbo proti tuberkulozi, tej najnevarnejši in najstrašnejši morilki našega naroda. Odveč bi bilo pisati o pomenu te akcije, saj je splošno znano žalostno dejstvo, da terja Jetika še danes neizmerne žrtve iz vseh slojev našega prebivalstva. Borba proti njeg je zato sveta dolžnost vseh, ki sta jim na srcu zdravje in napredek naroda, dolžnost zlasti tudi naših socijaj-nih institucij, ki jim jetika povzroča tudi ogromne denarne izdatke. Ravno iz socijalnih institucij je izšla tudi inicijativa za ustanovitev organizacije, ki naj vzame v svoje roke enotno. energično in vsestransko akcijo za pobijanje tuberkuloze na območju dravske banovine. Priprave so dozorele že tako daleč, da se bo vršil danes že ustanovni občni zbor »Osrednje protituber-kulozne 'lige«, katere pravila je banska uprava že potrdila. Obani zbor bo da-oes ob 10. dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev (Miklošičeva cesta 20). . Iskreno vabimo na ustanovni obcm rboT vse, ki hočejo na ta način pomagati pri potrebnem in koristnem, a ogromnem delu nove organizacije, pri nalogi, ki spada gotovo med najvažnejše in najnujnejše v današnji dobi. PetintrMesetletnica Okrajne posojilnice v Litiji Litija. 15. februarja Okrajna posojilnica v Litiji ie bila ustanovljena leta 1894. in praznuje potemtakem letos svoio 35-letnico. To ie važen jubilej. Hranilnice in posojilnice navajajo ljudi k varčnosti. Z vlogami zadružnikov im drugih, ki iim zaupajo svoje prihranke, varujejo ne le marsikoga pred gospodarskim propadom. temveč skrbijo tudi za dvig gospodarstva. Kmet. obrtnik in trgovec so bili nekdaj izročeni na milost in nemilost raznim mogotcem. Pogoji, pod katerimi so ti reveži dobivali v sili in j>otrebi denar, so bili zelo težki. Z ustanovitvijo hranilnic in posojilnic pa je odklenkalo tem pijav-kam. Okrajna posojilnica v Litiji kaže lahko s ponosom na svoje plodonosno delo. Iz bilanc vseh let ie to razvidno. Vsakdo se lahko prepriča na občnem zboru, ki se bo vršil danes ob 2. popoldne v posojilnici, da je naša posojilnica kos svoji vzvišeni nalogi. Računski zaključek za 1. 1929. izkazuje 7,46.3.160 Din prometa. Število članov maša 571. stanje hranilnih vlog 4,400.000 Din. čistega dobička 96.756 Din in rezervnega zaklada 320.724 Din. Za varnost hranilnih vlog jamči- rezervni zaklad in vsi člani s celim svojim imetjem. Posojilnica obrestuje hranilne vloge j>o 6 % in daje posoiila no 9 % Od leta 1903. dalje je po-'soiitaica članica »Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani«, ki izvršuje zakonite revizije. Posojilnica daie vsako leto večje zneske v dobrodelne namene. Posojilnica ie imela v vseh letih svojega obstoja tri načelnike. Od začetka pos lova-nia I. 1894. do 1902. ji je načeloval pokoini okrožni zdravnik in posestnik dr. Jurij Oblak. Drugi načelnik je bil od 1. 1902. do 1. 1909. Hinko Lebinger st. trgovec in posestnik. Od leta 1909. do danes ji stoji na čelu veleposestnik Franc Slane. Sedanji člani načelstv? in nadzorstva so: Franc Slane načelnik. Hir.ko Lebinger st., Nace Tičar, Martin Volk. .To"ko Modic. Ivan T?e-bec. notar dr. Josip Krevl in Franc Ple-ničar. S tem bi bil na kratko zaključen pregled posojilnianetra 35-lefrnega dela v blagor tr-žanov in okoličanov. Krožek mariborskih učiteljskih upokojencev Maribor, v februarju. Učiteliski upokojenci, stanujoči v Mariboru in bližnji okolici, imajo redno vsak prvi četrtek v mesecu svoj redni sestanek. Ta familijarni, tovariški krožek je vedno dobro obiskan ter ima celo svoiega predsednika, ki sestanek otvori in zakliuči ter vodi razgovore. Le žal, da stoji še precejšni« število upokojencev izven krožka, dasi je tudi tukaj nekai prijetnega življenja. Marsikateri pozabljen spomin iz preišnrh let se znoet ogreje in včasi nas kdo preseneti še s kako ljubko pesmico, resno ali šaljivo. Tako je nad vse originalni pesemski sestavek »O raznih tipih upokojencev« vzbudil v krožku splošen smeh; »Novoletni pozdrav« pa resne novoletne mM. Naš kto®ek tudi skrbi za »Učiteljski dom« s prav lepimi prostovoljnimi prispevki, ki delajo upokojencem vso čast in naj bodrijo mlajše tovariše k zgledovanju. Morda bi bilo umestno, če bi ti sestanki imeli tudi nekaj oficijeLnega dela, na kar bi sledila prosta, neprisiljena zabava. Tak oficijelni del naj bi bil prav kratek in bi naj obsegal v obliki poročila in diskusije pregled dogodkov iz preteklega meseca, v kolikor zadevajo interese upokojencev, dalje pojavov na področju osnovnega šolstva v znanstvenem, pedagoškem in gospodarskem pogledu, o doseženih uspehih izboljšanja našega gmotnega položaja, o učiteljski samopomoči in o samopomoči učiteljskih upokojencev, kjer bi pač nobeden izimed nas ne smel manjkati, dalje o naših zadrugah in končno o zanimivostih, povzetih iz raznih dnevnikov in revij. Za to in za zabavni del bodo lahko j>oskrbeli voditelji krožka, saj imamo tudi v tem pogledu »naše« med seboj. Tiste pa, ki so se naših zborovanj dosedaj skrbno izogibali, opozarjamo in vabimo k skupnosti, ker je le v njej naša moč. Ni dovolj, samo uživati sadove, ki jih pridobe zavedni tovariši in tovarišice, aimpak je treba tudi dosledno sodelovati. Torej na veselo svidenje! I. TRGOVSKI PLES v RADOVLJICI T Sokolski dvorani dne 22. februarja 1980 ob pol 9. uri zvečer. JAZZ-BAND. JAZZ-BAND. Dvojni jubilej Kikel-Matlove mame Kdorkoli je prišel v Kočevje, pozna K*-kel-Matlovo (Honigman) gostilno in njeno skrbno gospodinjo Kristino, kateri pa bi nihče ne prisodil, da gospodinji tam že nad 50 let in je praznovala že svojo 70-letnico. Jubi-larka se je rod.la v Velikih Laščah dne 14. februarja 1860, kot hči on-dotnega zdravnika pok. dr. Zalokarja. Ljubljanski zdravnik — primarij dr. Zalokar je po očetu njen brat. Leta 1880. se je poročila s pok. Honigmanom, lastnikom staroznane gostilne Kikel-Matl. Udovela pa je že razmeroma mlada z 8 nepreskrbljenimi otroci. Treba je bilo mnogo energije in marljivosti, da je sama vodila gospodarstvo, gospodinjstvo in obrt, zraven pa skrbno vzgojila in preskrbela vseh 8 otrok. Kaj takega zmore le prava slovenska žena — mati. Starejši trije sinovi žive v dobrih pozicijah v inozemstvu, najmlajši sin Henrik pa je določen za naslednika na Kikei-Matlovem. Hčerke po pridnosti, zdravju in lepoti slišne materi, so se vse dobro omožile. Starejša G ust i je soproga šefa davčne uprave v Ljubljani Starinova, Vika je soproga ljubljanskega trgovca in posestnika v Zg. Šiški Jančigajeva, Štefka je soproga sodnega predstojnika v Tržiču Černoševa. Ema pa soproga gimnazijskega profesorja v Kočevju Uršičeva. Jubilarka se raduje polnega tucata vnukov in vnukinj. Kikel-Matiova gostilna je bila in je še zatočišče okoliških Slovencev, ki prihajajo po opravkih v Kočevje. Gospa Kristina pozna vse in vsi poznajo njo. Za vsakega ima prijazno besedo, pameten nasvet in pomoč v sili. V hvaležnem spominu jo imajo posebno ubožni slovenski dijaki iz prejšnje dobe, ko še ni bilo dijaškega doma, oziroma za Slovence ni bil odprt nemški »Stiidentenheim«. Vsi, ki poznajo plemenito jubSarko, Ji iz srca želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Anna May Wong Danes! divna kitajska filmska umetnica v čarobnem filmu lepote, ljubezni, razkošja in bede Princesa Butterfly Ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Elitni kino Matica Novo! Tel. 2124 Dr. Knafiičev traktat o tisku Pravkar izšli I. del Traktata o tisku kaže, kako izredno obsežno zasnovano ie to delo, pravcati priročnik celotne tiskovne snovi. Prvi del nosi naslov: »Zgodovinska in primerjalna študija o pričetkih, razvoju in zaprekah tiska in o vsebini in pomenu tiskovnega prava in tiskovne svobode.« Obsega 12 in poJ tiskovnih pol (200 str.) velike oemerke, natisnjen je v Učit. tiskarni v Ljubljani v tipografsko prav lični zunanji opremi. Knjigarniška cena 120 Din, kakor Je običajno na našem književnem trgu (povprečno 10 Din za broširano tiskovno polo) in mnogo ceneje od drugih Jugoslovenskih ali celo inozemskih izdani. Subskribcijska cena je pa še za okrog 20% nižja in pride v knjigotrštvo le ostanek naklade, ko ee konča razpošiljanje subskribentom. Prvo poglavje očrtava zgodovinski razvoj tiska. Avtor naglasa, da tisk ni izum po-edmea marveč da je nastal iz kolektivnega anonimnega dela. V nekdanji nemško-fran-coski borbi za čast prvenstva tiska odloča avtor, da je sicer prvi znani tiskar Flame.c Koster, a že pred njim je bilo mnogo tiskarn in prve najbrže v Italiji, tiskarjem v Mainzu pa gre prvenstvo industrijalizacije tiska. Velezanimivo je vzporedenje postanka tiska pri raznih narodih, zlasti tudi pri Jugoslovenih in treh zgodovinskih kulturnih narodih naše državne nacije, ter ugotovitev, da smo i eni i drugi dobili svoj tisk od humanizma in da so Benetke mati našega tiska. . Prvič se pri nas tudi v tem spisu točneje oriše r»ostanek novinstva iz pisanih, pozneje tiskanih novic. Po definiciji modernega novinstva priznava avtor prvenstvo novinar stva Francozom prvi moderni novinar je veliki zdravnik" Theophraste Renaudot. Drugo in tretje poglavje opisujeta postanek in razvoj tiskovnega prava, od prvih poeetkov do naše dobe in do svetovne vojne, ki je mejnik, in potson v desetletju do danes. Ta opis vzporeja razivoj v glavnih državah in obravnava Francijo in Nemčijo, Anglijo, Cerkev, Avstrijo, Italijo. Jugoslavijo. Ne le, kaj ee tu opisuje, opozoriti moramo, kako je avtor rešil svojo nalogo. Tako je treba pravno-zgodovinsko snov raztol-mačitl ne le stilistično zanimivo, skoraj kakor v pripovednem spisu, marveč tudi politično, v najresneišem pomenu besede. Razvoj in vsebina tiskovne svobode je vedno tolika, kolikšna je vsakokratna državna, notranja kulturna in politična svoboda naroda. Zgodovina tiska ni zgodovina stroke, niti suhoparnih paragrafov, marveč je pisana z narodovo živo krvjo. Kakor kritika fašizma se n. pr. čita neki akt italijanskega ministra Mancinija. in govori Jovana Jova-oovica ali Jovana Rističa 1. 1879. bi se mogli izreči danes, in vzporejanje današnje fašistične zakonodaje ali Guizotove francoske ali pa revolucijskih načel ali naših predpisov po umoru v Delnicah so pravcato zrcalo dobe in njenih temeljev. V najboljšem pomenu besede hoče ta spis biti pravcat uvod v rajsumeivanie političnega življenja in razvoja v Evropi. To nalogo je spis tudi odlično rešil in zaslužil s tem. da ga bo moral imeti in prebrati vsak 6lovenski razumnik. Tako je treba pisati obenem zanimivo i stvarno i koristno. Mes*o skromnega naslova »študija« bi spis moral imeti naslov: »Uvod v razumevanje vsebine m pomena tiskovne svobode, kot bistvenega dela narodove svobode.« Drugi del bo tolmačil mkon sam, z dodatki, tretji specijalno obče Muftnrv) snov »o kleveti in uvredi«. _ Ugotoviti smemo: Delo Je velepomembno fn je potrebno. Vsak naš razumnik bi to tlelo moral ne le imeti, marveč poaorno prebrati njegovo vsebino. Iz trboveljske občinske proračunske seje Trbovlje. 14. februarja. Po prečitanfu zapisnika, ki je bil soglasno odobren, je dal gosp. župan Sitter v raz^ pravo proračun in pripomnil, da je proti istemu vložila TPD pritožbo. Ta pritožba, ki je zelo dolga, ie bila na seii preeitana. Zastopnik TPD inž. Drolc je podaJ v imenu družbe daljšo pisemno izjavo ter izjavil, da bodo zastopniki industrije glasovali proti proračunu. Prečitala se je tudi posebna izjava trgovskih in obrtniških krogov, ki po-udaria, da bodo doklade, ki so predvidene na pridobnino, tako zelo obremenile te slote. da jih ne bodo zmogli. Poročevalec g. Krušič je poudarjal, da proračun res ni idealen, ker ee je moral kljub velikim potrebam, ki jih ima občina, omejiti na najnujnejše. Poračun se je izglasoval najpreje v epecijalni razpravi po posameznih poglavjih z nekaterimi manjšimi izpremembami. Za ohranitev in upravo občinske imovine je določenih 405.200 Din, za splošno upravo 543.925 Din, za občinska podjetja 185.260 Din, za varnostno in sefmsko redar-stvo 144.702 Din, za gasilstvo 34.500 Din, za zdravstveno oskrbo 219445 Din, za ubožni sklad 340.000 Din za ee6tne in vodovodna zgradbe 365.000 Din, zn kmetijstvo 50.000 Din, za bogočastje, pouk in proeveto 1.578.508-79 Din, za podpore ustanovam 43.500 Din, za vojaške namene 14.500 Din, za občinske dolgove 807.000 Din, za elementarne nezeodč 10.000 Din, za druge zadeve 138.000 Din. — Pri tem poglavju se je znižala postavka za približno 540.000 Din. ker je bilo prvotno prestavljeno v to poglavje za vodovod v Hrastniku 300.000 Din-za klavnico 200.000 Din, kar pa ee je črtalo, ker se bo to gradilo 6 posojilom iz gospodarskih dohodkov. G. Malovrh je preči tal odlok banske uprave, ki naroča sreskemu načelniku, da zaradi nujne potrebe dobre pitne vode v Hrastniku z vsemi dopustnimi sredstvi upliva na županstvo, da se prične že prihodnjo sjoomlad z graditvijo prepo-trebnega vodovoda. Ker je bilo predvideno v občinskem proračunu v ta namen samo 300.000 Din. kar je premalo, bo potreba najeti v ta namen posojilo, zaradi česar se je potem črtala omenjena postavka v proračunu. — Izdatki so torej proračuni eni na 4.879.025.79 Din. V kritje teh so naslednji dohodki: prebitek iz prejšnjega leta 122 ti-=oč 859.29 Din, iz občinskega premoženja 84.700 Din, iz občinskih podjetij 198.200 Din, iz pristojbin in odredbm 81.000 Din, iz prostovoljnih daril in volil 16.460 Din, in drugi dohodki 56.600 Din: vsi lastni dohodki skupaj 559.719.29 Din. Primanjkljaj, ki ga bo treba kriti z občinskimi doklada-mi, maša 4,319.306 Din. Pri razpravi o krit- Ji tega primanjkljaja Je priSk) do precej burne debate, ki eo se je udeležili gg. Kru-Sič, Pavlin, Letnik, Roš, 2mavc in Ahae. Predlog finačnega odseka in starešinstva je bil naj se določijo doklade na indirektne davke na 96%. G. Pavlin je nastopil odločno proti lemu predlogu in poudarjal, da bi se zaradi zvišanja davčne podlage za leto 1930 zvišale te dajatve desetkratno, česar pa bi občinstvo pa tudi kmečki stan ne zmogla. Po daljši debati se je spremenil predlog finančnega odseka in starešinstva in je bilo sprejeto naslednje kritje: trošarina: na 711.4411 vina, od litra 0.75 Din, 533.335.75 Din, na 1500 hI piva, od hI 30 Din, 45.000 Din. na 65.452 1 žganja, stopnja po 7.50 Din, 490.890 Din, od poelajene-ga žganja po 5 Din, 6000 Din; skupna trošarina 1,075.225.75 Din. — Doklade: na zemljarino 80% 56.939.99 Din, 100% na zgradarino 95.934.27 Din, 100% na rentni-ne 7.413.64 Din 100% na družbeni davek 2,944.177.23 Din in 50% na pridobnino 144.828.52 Din. Doklade torej v skupnem iznosu 3,249.29365 Din. Skupni dohodki znašajo tedaj 4,884.238.69 Din, torej_ izkazuje občinski proračun prebitek od 5212.90 Din. Pri glasovanju o skupnem proračunu so glasovali zastopniki industrije (2 glasa) proti proračunu, zastopniki trgovcev in obrtnikov, gg. Pavlin, MalgaJ. Berger in Letnik pa so 6e glasovanja vzdržali, vsi ostali so glasovali za proračun, ki je bil v gornji obliki sprejet. — Soglasno so bile sprejete še naslednje daivščine: za privezane pse 5 Din za znamko, za lovske pse 5 Din znamka in 50 Din davek, za mesarske in luksuzne pse 5 Din znamka in 100 Din davek, na vstopnice cirkuških in joodobnih predstav 10% vstopine. na prenočišča 5 Din od postelje, na avtomobile, traktorje itd. 500 Din letno, na osebne avtomobile letno 250 Din, na motocikle 100 Din in kolesa 10 Din. Za te davščine sta glasovala tudi zastopnika industrije.__ v « »Planinska roža bomo raje namesto obrabljenih titulatur »miss« in »kraljica lepotec rekli gdič. Mlad-ki Celestinovi, ki je zmagala pri lepotni konkurenci na planinskem plesu na laoo-ru. Slika jo predstavlja v vlogi ciganke Selme pri premijeri Maničine igre »Prisega o polnoči« v Radovljici, kjer je gdč. Mlad-ka bivala do nedavne preselitve v Ljubljano. Polonin sejem Zagorje, sredi februarja. V Zagorju je vsako leto sedem sejmov in sicer 9. februarja, četrtek pred cvetno nedeljo, 12. maja, 30. junija, 29. avgusta, 3. novembra in 31. decembra. Vsi sejmi so za blago in živino. Posebno važen je Polonin sejni 9. februarja, ker si tedaj kupuje živino mali kmet, ker je prodal jeseni iz hleva par repov zaradi pomanjkanja krme. Sedaj kupuje plemensko živino, jo med letom zredi in jeseni zopet proda. Prodajalci to do dobra vedo in so zato pri prodaji trdovratni. Pri »glihanju« ne odnehajo in če bi jim sedel sam vrag za vratom. Sicer zmerni mešetarji imajo sedaj posla čez glavo: tu na tihem, prav v uho dopovedujejo svojemu »kuntu« kako strašno dobro kupčijo bo napravil, če bo kupil, samo primakne naj kak soldek, potem pa zopet pestijo Janeza češ: kam boš z grdobo kilavo, boga zahvali, da jo pes povoha in . .. odnehaj kak soldek. Vedno hitreje teka od tega do onega, ju vlači za roke, — jima sili dlan v dlan in s krepkimi udarci — da bi obe trmi makar z bolečino omehčaj — Pečati, se priduša, divje vrta z očmi in kriči, zopet pobožno prigovarja in mehča, celo poljubuje zakrk-njenca, ki pa se delata, kakor da ju vse skupaj ne zanima, mimo gledata, v tla, pod1 nebo ... Če bi bilo vse res. kaT izrečejo baTantadt o živini, bi jo morali prekrstiti ▼ Tako čisti VIM Vaše nože! Krožnike, sklede, ponve in jedilni pribofj SnalS z VlM»om se 8stf in sveti. šantavo šavro, jalovo bučo, gnjilo žvarovi-no ali bi jo pa morali postaviti naravnost v nebeške pristave kot pleme prve vrste. Če si mešetar zasluži joolič vina in klobaso, bog mu blagoslovi, »prikričal« si je. Včasi se sklene kupčija, ki se je kupec kmalu pokesa in jo skuša bolj ali manj zvito ovreči. Gotovo vam je znano o prodajalcu, ki se je zagovoril in je pod ceno prodal kanj?, vendar jo je zvil, češ, konja brez moje uzde ne prodam nikakoT ne, za uzdo mi dajte toliko in toliko, pa bo vse vase, uzda in konj. Vsemu seveda ni verjeti, marsikaj je verjetno, skoro aH celo resnično, le poslušajte. Mešetar: »Tak odbij za 39.000, odbij, ve5 nista vredni tvoji grdobi.« Je že zvlekel kupca in prodajalca, pa razbija po rokah, da jima prihaja vroče, čeprav se pase »ščia* kavec« na nosovih. »•Ne morem, ne morem.« »Na, veselo roko (po pesniško?), veselo roko za 39.000. Odbij pa domov zgrni a šavrami vred!« Ne pomagata krič, ne Šepet, a čas omehča in naposled, — saj je lep denar 39.000 . . . kron seveda. In odbijeta za 39.000L Kupec zve šele sedaj težo živinčet, hitro tiho preračuna in presenečen ugotovi, da se je sebi v škodo ušteL Pa jo že najde zvita dlaka. »Zgubo bom imel, naj bo, retibo Je po-«* 39.. »Ka — a — a — j?« »L po 39 sva odbila, 39 po kilograma. Možaka se bodeta najbrže tožarila. In nesrečne krone! Očanci in tudi mhrfSI rod še vedno prav radi računajo na krone. Če ne znajo naštevanke, morajo pomagati prsti To gre počasi, pri kupčiji pa je počasnost mnogokrat usodna. Poslušajte drugo zgodbo. »Oče, devet Jinaijar vam dam, kar od-bijte, kaj se lovite za tisto krono. »iNak, še eno krono dodaj.« »Nak, devet . . .« Že stopi vmes drugi kupec, napodi neža« — t resnici 6ta oba domenjena —» in: »Oča, oni fe stisk ač. Jaz vam dam, ne devet ampak šestintrideset vam dam, le brž da se ne premislim . . . auf!« Kupčija je sklenjena, hitro, prehitro. Očo so ogoljufale številke. Malo se sliši devet — ampak so dinarji, prodal je po šestintrideset — seveda kron. Prebita reč z dinarji m kronami. Ni pomagal protest: kronica zgube pri kilogramu, pozna se pri paru volov. Sejm je bil dobro obiskan, živina lepa in precej snažna. Tudi blagovni trg je ime4 dosti odjemalcev. Obutev, obleka, perilo, železnina, piškotki, razne bukvice: sanjske, spisovnik za vse prilike, Sv. Genovefa, vse to je našlo odjemalce. Za dva dinarja si zamogel dobiti gramofon, budilko, nož, pipo, rokavice . . . Advokat dr. Jakob l s Beograd Zeleni venac 4 Dansko hi posteljno perilo, Hao h gantno izvršuje proti naročRu i« po M. ŠRIBAR, Aleksandrova ulica St 2 (Poleg D. ZamparotO. Bogata teMm vseh vr»t čipk m krasaft fflet Izpiti v žandarmerijski šoli v Kamenki Nedavno so polagal) kaodklati žandarmerijske šole v Kamenici izpite. Od 225 kandMatov k napravita Izpit 220. Izpitom sta prisostvovala komandant celokupnega orožnBtva general DeSm Mar kovič in inšpektor notranjega ministrstva Bodlmrovič. Po izpita so bHe razdeljene nj-boijšhn kandidatom nagrade. Prvo nagrado, ki ie znašala S00 Din, ]e dobil žandarmerijski kapfar Fxac Vadnjal Iz Ljubljane, drugo 500 Din Lazar PiaoK, tretjo od 20« Dia Sergije (Ples {fadransfce Straže 9 narodnih nošah 22. fvbrua* — H#w«ft Aginost stražiških gasilcev I Tržiške občinske zadeve Dve tragediji v Kamniku Kamnik, 15. februarja. Davi se je ustrelil tukajšnji kavar nar gospod Josip Vanosi. V četrtek pa se je ustrelil v svoji hiši g. Anton Vi-voda, klobučar, trgovec, posestnik in gostilničar. Izvršil je svoj obupni čin ob 3. popoldne, smrt ni nastopila takoj, temveč po 2 oreh, ker ie šla krogla 2 cm nad srcem. Ves Kamnik, vsi prijatelji m znanci pokojnih so pod dojmom dveh težkih rodbinskih tragedij. Pokoini Vanosi je bil od četrtka, to je od dneva, ko se de Vivoda ustrelil zelo potrt in je očividno živel v težki duševni depresiji. Tudi on je bolehal že leta na neozdravljivi bolezni, ki se mu pa v poslednjem času ni poslabšala. Ponovno je izrazil svojim najbližjim, da si bo vzel življenje. S strahom sta ga opazovali njegova gospodinja in nečakinj. V četrtek zvečer je pisal pozno v noč pismo, naslovl-jeno na tukajšnjega župana g. Franca Kratnarja. Pismo ie izročil svoji gospodinji, ki ga je vložila v mapo. Tudi ona ni, dasi se je bala kakega nepremišljenega koraka, posvečala temu pismu posebne pažnsje. V petek je Vanosi ves dan prespal in ga ni bilo niti na večer na izpregled. V kavarni ie biJa opoldne večja družba, med temi tudi g. Kratnar, kateremu je hotela gospodinja izročiti pismo, ki ga ji je bil dal Vanosi. Vendar je pa počakala s tem. A ko popoldne Vanosija ni bilo nič iz sobe, se je slutnja gospodinje večala od ure do ure. Ko so zaprli kavarno, sta se gospo-6atfc« Fr. UrbanCHSeva. ači-te-Utea; odborniki: Bora HeHerjeva, i»€af*a, M*ra Zmdar&fie-v«, soproga sme skesa na-<5ebrka. zdravnik dr. Josip Bežek, mestni žnpan CM Pire, lekarnar Franc Savrrk; na vrlo obnesel. Na razstavi so pokazale naše mladenke, kako dobro »o se učile. Obiskovalci niso mogli prehvaVti razstave. Poredne je bi'a rvistna prireditev, na kateri* vsporedu so bile dek!am»rv'ie. prizor z godbo, petjem in plesom: »Dekle in domovina«, ktrt>'eH. nadalnji prizori z godbo m govor. G PoTjanec je naglaša!. da hoče-io korr^ki 9orenci vagaHti pridVie gospodinje in dobre mater. Obisk vse prire lit-ve je bil ogromen Gospodinjska tečai.i z razstavo in prireditvijo sta bila tudi na Rwfi m Dobriivasi. Potekla sta ec.ico uspefloo. Tržič, 14. februarja V ponedeljek ob 18. se bo vršia redna seja mestnega občanskega odbora. Župan Ivan Lončar je po prečStanju zapisnika zadnje seje ki se je odobril brez iizipremembe, podal svoje poročilo. Prebrali je zahvalo mestnega župmega urada za izredno lep prispevek k popravi cerkvenega stolpa sv. Andreja. Dalje je poročal o pok lom tv en i deputaciii občin dravske banovine v Beogradu, kjer je pokazal Nj. Vel. kralj Aleksander I. popolno raizumevanie za pereča vprašanja občinskega gospodarstva, enako vsi člani kraljevske vlade. On je podrobno govoril še o posebnih težkočah in nalogah tržaškega kraja in zagotovila se mu je vsestranska pomoč. Pereče postaja vprašanje regulacijskega načrta, katerega si morajo nabavitj vsa večja mesta. V tej zadevi se je oglasil ponudnik, ki pa stavi svoje zahteve glede honorarja pretirano visoko. Tako bo treba misliti na širok krog reflek-tantov, vendar zaenkrat zadeva še ni tako aktualna, da bi se morala takoj realizirati. Sprožila se je misel nad bi se glavni trg na kak način tlakoval bodisd s kockami ali z bazaltoidom, kakor ljubljanski Kongresni trg. Konkretno ponudbo je stavila Kranjska stavbna družba, ki bi delo izvršila po 160 Din od kv. m. tako bi stalo tlakovanje od predilniške uradniške hiše pa do cerkve sv. Andreja nič več kakor pod miliiona Din. To je vsota, zaradi katere so Trščani gotovo pripravljeni še par lat posipati cesto m požirati, če treba, tuda malo prahu ali pa gledati malo blata. Sresko poglavarstvo je odredbo vofitve članov krajevnega šolskega odbora po novem šolskem zakoniti. Starešinstvo je stavilo predlog, naj se v šol siki odbor izvolijo gg. Jerman Franc, Primožič Avgust jn Steg-nar Rok. Imenovani so bili izvoljeni z večino glasov. Prav taJko je ba izvoljen v odbor obrtmo-nadaljevalne šole kot zastopnik občine g. Globočnik Franc. Pri slučajnostih je bfl prebran dopfa are-stkega pogJavaitja, da je dosedanji mereč bi-striškesa vodnega stanja odložil svoje mesto in da mora občina poskrbeti za drugega. Plača znaša okoli 15 Din mesečno. Vo-domerska postada se nahaja ob mosta, kfi vodi v Moiinijevo stanovanjsko kolonijo. Mestni odbor predlaga za to službo uslužbenca Molinojeve tovarne, ki stanuje prav Wi®u Rodi a. Kakor lani, priredi tudi letos SK Wrfja tekmo za srednješolski pokal. KhA> se le obraij na ravnatelja Lajovica, ka predlaga naj daruje mestni občanski odbor zmagovalcu darilo kot lansko leto. Mestni odbor je predlog sprejel soglasno in dovoJH za darilo potrebni kredit. Dalje s* je obravnavala zadeva zakrivanja prodaje alkoholnih pčtjač p^T^ianem tr-žišikam trgovcu, ki je v treh letih prodaje naznanil na obč&ni samo 60 1 špirita, dasi je javna tatinost, da ga proda dosti več. Mestni odbor je poslal v trgovino posebno kontrolno komisijo, ki pa na podlagi predloženih računov in popisov ni mogla ničesar dognati. Po naključju pa se je vsa tajna odkrila in trgovca bo zadela občutna kazen. Odbornik Madenšic je predloži! občanskemu odboru resolucijo giede revizije socijal-nesa zavarovanja. Resolucija, ki se protfvj vsakemu poslafašandu socijafnega zavarovanja, ie Ma po kratka in stvarni debati spreijeta sogiasno in bo predložena na me-rodajno mesto, če je kakšen kraj hrteresi-ran na tem vprašanju je to gotovo Tržič, ki ne more .dopustM, da bi se s poslabšanjem socijalnega zavarovanja naprtila občini nova bremena skrbstva za onemogle in invalide. Dalje je sprejel mestni stavbni odbor nalog, da takoj napravi v hišici zraven Zdravstvenega doma prepotrebno pralnico. Podjetniku Razboršku dovoli odbor postaviti na občinskem svetu greznico za svoje pod-jettje, če prevzame trajno oskrbovanje dela občinslke poti, ki vodi k njegovim objektom. Za popravo cnostu sv. Janeza se IcispOjo potrebni hrasti od posestnika Staža Polaka m se bo most spomladi temeljito poprav«. Občinski odbor uiedi mejaško vprašanje pri Femčevem znamenju na Ljube!ski cesti. Greznica mestne ubožnice je v slabem stanju in se popravi. Sprejme se sklep, da se iz občinskih gozdov v bodoče ne bo dajal noben les več privatnikom, ki hočejo zidati forše in prosijo za les po znižanj ceni. Dogodilo se je namreč, da stranka že zaznamovanega lesa ni hotela prevzeti in ga bo morala torej obilna saima pesekati, ker bi se sictr posušil. V tajni seji se je občinski odbor izrekel za dve brezalkoholni gostilni, za eno alkoholno pa proti. Vincemcdljeva konferenca opu srta hišno pravico točenja alkoholnih P®ač v svojem domu v »gasi«. E3e8rt,rote4mr]kom se dovoli mala podpora za poučno ekskurzijo na Češko. Par prosilcem se je dovolš!a enkratna občinska podpora, doenovtnstvo se je podetSo PreleančJcovi Bogom®, SHajpariu Francu. SuSnik Jožetu in Angdj Režekovi. S«8ba sfcige v otroškem vrtcu se podeli s feoneem tekočega šolskega leta prosilcu Čilemu V5W«n Noč izdaje «0uo »Ljubljanski tfw«.) drama te podeenske«* SvSnte ak>- čincev. »Noč izdate* Je fitm vee< Je žtvJjenja zteOn-oev. Veliki ameriški CJiicago — imenovan t odi mesto aločincev — je dal snov za izborao j« od-Ečno analizo zločinskega življenja, v katerem so strast, zav:sit. Jjubosramnost in izdaja glavne komponente ®tečinske®a hotenja in stremljenja. *Noč jadate« Je v resnici — ooi zte£m*ke strasti. Film »Noč fedaie« izvrstno ena-Pzira bistvo fci smisel podzemskega zločins4va. OdVčno pokaže doveflko beStiJo in io »nadzira v objektivni •VaiS. PokadSe svet, ki ne poema civffizacije »em-tjbnov, zavnžence. ki rrma)o prostora zgoraj. Fitnska igra Je globoka, iskajoča zavrienSh auvstev. Docenta a je igra filmske zvezdnice Lye (Je Pwtti ena na;bo!5ših kreacij je Lars Hansono-va. RedJTja Arttur Robisa je tmetoiSiso posrečena. SOKOL Društva Kranjske župe SKJ Kranj, 14. februarja. Za nedeljo je bila sklicana prva seja kranjske župe SKJ, ki je imela na dnevnem redu konstituiranje župne uprave in imenovanja uprav včlanjenih sokolskih društev. Navzoči so bili vsi imenovani člani župne uprave in nadzorstvenega odbora razen dveh, ki sta se opravičila. Sejo je otvoril župni starešina br. Janko Sajovic, ki je uvodoma prečital brzojavko na Savez Sokola Jugoslavije v Beogradu, ki je naprošen, da izroči bratske pozdrave Njeg. Vel. kralju in Visoč. prestolonasledniku starejšini Petru, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Imenovana župna uprava je bila dopolnjena še z dvema funkcijama, matrikarja Bogomirja Deva in zapisnikarja Josipa Češnja. V nadalnji razpravi so bile imenovane nadalnje uprave in nadzorstveni odbori trinajstih včlanjenih društev. Kranj: starešina d" šemrov Franc, pod-starešina Cvar Jos' ačelnik žebre Ciril, načelnica Kušar Na-i na, prosvetar Klavo-ra Adolf, tajnik Cesenj Josip; člani uprave: Tajnik Josip, Čolnar Otmar, Eltar Ivo, Košnik Iv., Sajovic Jan., Završnik St., Holchaker Fr., Pečnik Mici, Grilc Franc, Kovinčič M. Milan; namestniki: šturm Valentin, Repič Drago, Modrijan Jože, Až-nam Franc, štempihar Tone, Vran Adolf, Slavec Josip, Kristan Peter, Adamič Anton; nadzorni odbor: Mayr Rici, dr. Dolar Simon, Andrašič Ignac, Jazbec Albin, šte-fe Anton; namestniki: Cof Bogomir, Až-man Karol st., Koršič Lovro. Bled: starešina dr. de Gleria Jože, pod-starešina Ravnik Jurij, načelnik Stare Tone, načelnica Kapus Jožica, prosvetar Gradnik Rajko; člani uprave: inž. Klimek Vladimir, černe Danica, Kobilca Rudolf, Baraga Janko, Lesar France, Ažman Stanko, šibenikar Slavko, Majer Franc, Hudovernik Jože, Juretič Ivan; namestniki: Korošec Jože, Majer Ivan, Lebar Leopold, dr. Janežič Zvonimir; revizorji: Ken-da Ivan, Pretnar Ivan, Jemc Franc, Papler Alojzij, Plemelj Ivan; namestniki: Kokalj Ivan, Plemelj Urban. Bohinjska Bistrica: starešina Žmitek Franc, podstarešina Heinrihar Rafko, načelnik Konič Franc, načelnica Wrezovnik EMa, prosvetar Požar Metod; člani uprave: Dobravec Valentin, Belinger Peter, Godec Tomaž, černigoj Ludvik, Janša Hinko, De-tela Danilo, Pavlič Franc, Mencinger Milan, Zupan Rihard, Štros Anton; namestniki: Preželj Vinko, Novšak Avgust, Bizjak Franc, Majcen Ruža, žalohar Ciril; revizorji: Budkovič Gašper, Grobotek Mi jo, Godec Jože, Tomažič Ivan; namestniki: Mencinger Ivan, Stare Jože, Auser Vinko. Dražgofte: starešina Luznar Franc, podstarešina Luznar Blaž, načelnik Zupančič Josip, prosvetar Markelj Janko; člani uprave: Smid France, šmid Gregor, šolar Lenart, Ambrožič Alojzij, Eržen Rudolf; namestniki: Gosar Franc, Lotrič Ludovik, Jelene Vinko; revizorja Lotrič Ivan in Podlipnik Franc; namestnik: Habjan Primož. Gorenja vas — Poljane: starešina Sorli Ivan, podstarešina Kokalj Janko, načelnik dr. Gregorčič Milan, načelnica Košir Mici, prosvetar Košir Pavla; člani uprave: Rebolj Franc, Tavčar Martin, Paleček Vac-lav, Jereb Ciril, Pivk Makso, Paleček Anči, Brence Martin, Brus Stanko; namestniki Dolinar Janez, Perko Jože, Rihtaršič Mici, Brence Ivana; revizorji Bizjak Franc, Debel jak Pavel, Cadež Anton; namestnika Brejc Janko in Rebolj Viktorija. Jesenice: starešina dr. Maks Obersnel, podstarešina čop Jaka, načelnik Buh Tone, načelnica Pogačnik Ela, prosvetar Klavora Franjo; člani uprave Bokal Stanko, Cop Srečko, Črnko Viktor, Humer Lovro, Ogrin Rudolf, Potrata Ivan, Ravnik Pepca, Stebih Mirko, Trular Josip, Ulčar Janko; namestniki Cebulj Jože, Hlebanja France, Kleč Rado, Ozvald Rudolf, Polajnar Jože, Rav-hekar Avgust, Stegu Branka, Sušnik Matija, Vovk Franc, Mr. žabkar Jože; revizorji: Gorup Stane, Napokoj Ivan, šega Ivan; namestnika Mežik Rihard in Zoreč Stane. Koroška Bela — Javornik: starešina ing. šušteršič Mirko, podstarešina Hren Heri-bert, načelnik Rakar Franc, načelnica Pi-bernik Ana, prosvetar Svetlin Joško; člani uprave: šega Boris, Pohar Ivan, Hučina Franc, Praprotnik Albin, Praprotnik Vinko, Kalan Matevž, Pogačnik Franc, Kržišnik Franc, Anzelc Karel; namestniki: Brelih Ivan, Ulčar Tončka, Saksida Ivan, Lasič Franc, Hučina Josip; revizorja: Korenini Drago in Kreuzer Franc; namestnik: Luznar Franc. Mojstrana: starešina Zupan Josip, podstarešina Klančnik Gregor, načelnik Osenk Franc, načelnica Baštolc Stana, prosvetar Kramar Janko; člani uprave: Zupan Rudi, Rabič Franc, Lantižar Miha, Podrekar Matevž, Dornič Janko, Blaškovič Marino, Osenk Alojzij, Baštelc Jože, Rabič Maks; revizorji: Tomaž Lakota, Dernič Gizela, Zupan Marica. Radovljica: starešina špicar Jakob, podstarešina šušteršič Slavko, načelnik Bez-nik Vinko, načelnica Kolman Dolfka, prosvetar Turk Josip; člani uprave: Pezdič Ciril, Roža j Janko, dr. Dobravec Ivan, Ko-bentar Anton, Cebulj France; namestniki: Potrata Rudolf, Božič Andrej, Jaklič Franc, Pristave France, Skrt Vojko; revizorji: Savnik Vinko, Pegan Alojzij, Majhen Franc; namestniki: Zarnlk Alojzij, Novak Janko, dr. štular Jože. Stražišče: starešina Bajželj Jakob, podstarešina Benedik Franc, načelnik Masterl Slavko, načelnica Ropret Jožica, prosvetar Vidic Anton; člani uprave: Zrimšek Leopold, Konjedič Lovro, Križnar Anton, Ma-tajc Leon, Kavčič Tomaž, Kavčič I^eon, Ješe France, Bajželj Štefan; namestnika: Kovačič Alfonz in Oman Peter; revizorji: šmid Pavel, Benedik Jože, Rant Franc. škofja Loka: starešina Dolenc st., podstarešina Zahrastnik Vinko, načelnik Hor-var Rudolf, načelnica Wrischer Evlalija, prosvetar Debel jak Vojteh; člani uprave: Dolenc Franc ml., Blaznik Avgust, Berčič Ivo, Potočnik Janko, Linke Elza, dr. Rant Jože, šink števo, Vraničar Franc, Zaletel Tine, 2ebre Franc; namestniki: Primožič Frane, Dakič Mihajlo, Dolenc Danica, Ce-Ijar Jože, dr. Prešeren Jaka, Cernivec Anica, PrtmožiC Jaka, Hafner Lojze, Savnik Anton; revizorji: Luznar Miha, Rojic Jakob, Burdych Oto; namestniki: Fleš Ludvik, Thaler Rado, Ogorevc Ivo. Trfič: starešina Vidmar Jože, podstare-Markelj Anton, načelnik Stopar Jen- ko, načelnica Hnyk VTasta, prosvetar En-gelsberger Pavel; člani uprave: Lavš Mirko, Globočnik Franc, Stritih Franc, Jerman Tone, Lončar Ivan, šarabon Slavko, Mally Ivan, Markelj Franc, Pollak Anka, dr. Pance Pavel; namestniki: Kušar Franc, Ažman Mica, Kalinšek Ivan; revizorji: Cer-noš Mijo, Paternost Riko, Hnyk Jože, Be-ravs Rado, Mokorel Ivan; namestniki: Kompoš Pero, Ziblar Miha, Ude Jožef, šav-nik Renata. Železniki: starešina: Košmelj Leopold, podstarešina Wefcer Ivan, načelnik Benedičič Joža, načelnica Potočnik Mici, pro-svetarica Košmelj Marica; člani uprave: Dolenc Drago, Pegam Joško, Demšar Vlad-ko, Mlakar Ignac, Košmelj Joško, Bajželj Joško, šmid Joško, šuštar Vinko; namestniki: šmid Ferdo, Demšar Stanko, šuštar Angelca; revizorji: Dolenc Karol, Dermo-ta Jakob, Bogataj Janko; namestnika: Bogataj Franc in Demšar Janko. Župna uprava je sklenila nadalje vrsto važnih predlogov, ki bodo pospešili razvoj sokolske organizacije na Gorenjskem. Sklenjeno- je bilo, da se izvrši likvidacija Gorenjske sokolske župe in vseh bivših sokolskih društev. Glede določitve članskega prispevka se nalaga društvom, da pošljejo svoje predloge župni upravi. Izvoljen je bil izvrševalni odbor župne uprave, ki ga sestavljajo: br. starejšina J. Sajovic, podstarešina Franc Dolenc st., tajnik J. Cvar, blagajnik Tomo Tavčar, prosvetar prof. Kalan, Dolenc ml., dr. Obersnel in Matija Sušnik. Predsedniku prosvetnega odseka se nalaga, da sestavi listo prosvetnih delavcev in jo predloži iz-vrševalnemu župnemu odboru ▼ odobritev. V odbor župnih delegatov je bil določen Janko Sajovic, a dr. šemrov kot namestnik. Letošnji zlet Kranjske sokolske župe se bo vršil na Bledu; čas bo določi* tehnični odbor. LJUBLJANSKA SOKOLSKA 2UPA Sokolsko društvo Velike Lašče. Novo upravo tvorijo: starešina Hanžič Ivan; podstarešina Hočevar Fr.; načelnik Zadnik Joško; načelnica Liberšar Karla; prosvetar Žitko Matija. Odborniki: dr. Maks Mihelič, Keržič Fr., Kočevar K., Puh Maks, Somrak Anka, Zakrajšek Edvard, Hočevar Maren-ka, Koprivec Ivan; namestniki Hočevar Ivan, Rant Lgnac, Jaklič Avgust; nadzorni odbor: Pucelj Ivan, Kordhš Vinko, Andoli-šek Feliks. Sokolsko društvo Vrhnika. Nova uprava je naslednja: star. Vuk Slavko, podstar. Poršič Bogomir; načelnik Zakrajšek Jožo; načelnica Valetičeva Meri; prosvetar Ver-bič Nace. Odborniki Luban Hinko, Jurca Franc, Rosenwirth Ivo, Pavletič Ivan, Grii Ivan, Magušar Ivan, Pišler Edvard, Kun-stelj Ciril; namestniki: Krašovec Ivan, Ver-bič Avgust, Škvarča Ivan, Žitko Luka; nadzorni odbor Šetinc Davorin, Konipare Valentin, Kunstelj Ignac. Sokolsko društvo Unec-Rakek. Nova društvena uprava : star. Ribaršč Simon, podstar. Petrovič Anton, načelnik Ivančič Mirko, načelnica Vida Urbasova, prosvetar Roječ Vlado; odborniki Tavčar Franjo^ Mlakar Janko, Domicelj Makso, Kolarjeva Zorka, Dekleva Edvard, Kenič Andrej, Gaspari Tone, Cibic Franjo m Zwolf Ivana; namestniki Svet Ivanka, Jirvančič Mirko in Likar Stane; nadzorni odbor Fatur Slavo, Svetina Tomo, Gabrenja Loize in Avsec Franc. Sokolsko društvo rta Viču ima naslednji odbor: star. Mesec Jože, podstar. Borštnik Bruno, načel. Antosievicz Franc, načelnica Grešiieva Marija, prosvetar Borštnik Pavče; odbor: Bartl Henrik, Paternost Metod, Gašperin Janez, M:klič Jože, Lojk Bernard, Zaletel Vinko, Flego Mara, Kosec Filip, Humar Ivan, Podlogar Kari, Prinčič Edo; namestniki Leskovec Stane, Dacar Avgust, Benedičič Valentin, Hart-man Ivan; nadzorni oclbor Klemenčič Franc, Zavašnik Jože, Jeločnik Viktor; namestn ka Beg Ante in Knez Mirko. Sokolsko društvo Žiri. Vončina Ježe- starešina, podstarešina Kržišnik Ivan, načelnik Oblak Ivan, načelnica Zinka K en dava, prosvetar Hribernik Edi; odborniki Primožič Franc, Vrabec Josip, Grošelj Anton, Bao-nar Franc, Naglič Leopold, Justin Ciril, Pa-mer Ivan, Gostila Matej, Angela Kunst-Ijeva, Demšir Vinko; namestniki Kavči« Franc, Bačnar Rudolf, Kos Matko, Tavčar Jakob, Mlinar Leander, Mravlje Dolfe, Pavla Pertotova, Sedej Ivan, Mlinar Anton; nadzorni odbor Bizjak Franc rn 2*-kelj Ivan kot revizorja in Lapajne Dragotin ter Maček Josip kot namestnika. Poslano V »Slovencu« št. 25 z dne 31. 1. 1930 Jt pod napisom »Gospod Mošnja sprejema« nekdo priobčil poročilo ozir. napad na posestnika več hiš v Ljubljani, g. A. Jaki 1 a, ki je pa neresnično m tendemciozno. Ker sem bil pri nekaterih pogajanjih sam navzicč ta so mi tudi v ostalem najemnine Jakilovih hiš znane, smatram za svojo dolžnost da dopisniku članka in javnosti sploh pojasnim to zadevo. G. Jakil ni nič drugega napravil kakor vsak drug hišni posestnik, namreč da je nekaterim strankam, katere so imele do sada! današnjim tukajšnjim razmeram zelo malo najemnino, isto primerno in razmenno drugim sostanovalcem zvišal, pri mnogih strankah pa je ostala najemnina neizpreme-njena. Vse to se ie vršilo mirno, strogo korektno in delikatno in upoštevajoč vse, od strank navedene razloge. Nekaterim strankam je bivši stanovanjski urad dodelil stanovanja, o katerih se jim nikdar sanjalo ni. Potrebno ie bilo te stanovanjske razmere revidirati. Večina teh strank pa se krčevito drži svojih stanovanj in nerada dovoljuje povišek Torej povišek ne, izseliti s© v manj udobno stanovanje — tudi ne — menim, da je to dovolini doka-z. da tudi drugod stanovanja niso cenejša in da stranke nimajo vedo prav, sicer bi žvižgale na takega hišnega posestnika. G. Jakil se nikakor ne misli braniti afi opravičevati oroti anonimnemu piscu — a resnici na ljubo moram to ugotoviti Uredništvo »Slovenca« je bilo m ratificirano m je članek nepošten čin ali pa izra« maščevalnosti, ki ga ne more nihče odobravati. Zakai si pisec ne upa z svoftni imenom na dan? Kritiko in še tako ostro o hišnSi najemninah smatram za dopustno, toda brez neresničnih ln žaljivih podtikanj. Ljubljana, dne 15. februarja 1990. Rudolf Kokali. 239 najemnik v Jakilovi hiši. Beethovnom jSl Spominjajte se dapU Ženitovanja in godci Defcfiž, omo^tt leto«, — letos sira*« lepši! Je zadnjič najznamenitejša ameriška strokovnjakinja za žensko lepoto — Helena Rubinstein — imela v Njujor« ku veliko predavanje in se je čudom čudila, da se največ porok izvrši pred* pustom, ko so ženske najgrše. Dejala je, da je v resnici blag mesec za žen* sko lepoto september. V decembru, ja« auarju m sebruarju pa mraz zgrbanči Kce in torej o lepoti ni sledu nikjer drugod, kakor v toplem zapečku, na pustni veselici v zakajeni vaški gostil« »i ali pa na številno obiskani maska« mrii v večji dv-orani. Zdaj šele žemski svet vč, da je v lan« aki strašni zimi morala biti njegova le* pota naravnost mizerna. Letos je dru« gače. Vreme imamo že skoro pomla« dansko, dekliška lica sijejo zadovoljno m oči so polne pohlevne miline. Zatorej: deklic, omoži se letos — le« •bos si najlepši!... Poglej naokrog, pri« sluhni na vasi! Bališ vozijo. Pod tež« kim tovorom škripljejo kolesa, bič se zareže skozi ozračje kakor bi počil s pištolo, godec je razvlekel mehove in vriska in poje. Ubogi godec! Ko se boš ti možil, deklic, bo vriskal in pel tudi *ate cele tri dni in noči, ti pa boš io« kal, deklic! Zavoljo lepšega m zaradi jeacikov... A jaz nc bi hotel biti drugega kako* vaški godec v predpustnem času. God« oa na »vetu redi Bog in pa dobrota no« rih ljudi, ki jih ne bo zmanjkalo veko« maj, amen! Stokrat, dvestokrat mi je to porekel rajni Blaže Prežagan, od pi« jače premagan, profesiion«muzikant in zavber fant Pa je tako povedal tudi župniku pri izpraševanju. Kajti veliki so bili njegovi grehi, in vedno se mu ye dobro godilo. Oh, dobro! Ni bilo godu, svatovšč'ne, semnja, — da tje bi «e bili vabili ga. Cele dni m noči je prebil in prepil in norčije uganjaL To je bil njegov sloves. Na svatbah je sva« iom, popotnikom iz Jeruzalema, naj« 'epše priklical nevesto, da je stopila pred ženina z glažkom vina in vejico rožmarina. Ko so se vračali izpred ol« tarja skozi vas, je vriskal in piska!, da so ljudje drli vkup. Blaž znai — so dejali. Za svatovsko mizo je starejš&ni v»ako besedo presekal m vsako zdravi« oo obrnil še nase. Pečenega prešička je v hišo privlekel m tulil kakor hrvaški cigan. Pred nevesto je torto v košu po« stavil, pa ni bila torta, temveč blatno kolo zapravljivčka. Ko je škarje na« brusil s pokrivačami, pa še jezik sebi, je zapel larmo m zbral od svatov de« nar za kuharico in zase. Denar položil na krožnik, prevrnil nanj kozarec vi« na, ne da bi razlil kapljico, in nato iz« pil. Kako? Prava umetnija! Prenesel je krožnik z denarjem in nanj poveznjo* nim kozarcem na čelo, se upognil na* zaj, da je kozarec pokončno ostal na čelu, pa je lepo snel krožnik in denar in nato nazdravil. Blaž zna! — so ved« no dejali tudi svatje. Ali vedno je bilo največ smeha, ko je Blaže na svatbi proglasil zaroko med našemljenim dedcem m še bolj strašno našemarjeno baburo, potlej pa prečital: c „ Pismo zenitno se bere očitno, kakor storjeno m skn* kaj zložesno med ženinom Jurjem Kla« feto in nevesto Marjeto, ki je hči Mar* tina Potepina. Gor postavljena je gli« henga, koliko ima kateri blaga ki kaj se njemu nasproti zapiše. Ona prinese dosti lastne dote, tri odrte šmarne krote, dva papirnata ce« kina, dva prazna soda vina, eno praz« no mošnjo petič in mišjega masla pet lobric; dva žimnata motovila in ple« menitih bolh brez števila, — gadji je« ziček, tri cente lisičje masti, listni koš ženske slabosti in pol cekra deviške norosti. En železen prstan zlat m srč« kan krofast vrat, eno brejo gos in kiju* kast nos, strte grablje in debele žnab« lje, krmežljave oči ia obilo drobnih reči... Nasproti pa ženin zapiše nevesti to« kaj v višenskem mesti lep stovnik za žabjim svetom, ki ga je jerbal za oče« tom. Eno njivo pšenice na pol, ki bo zrela o svetem Nikol'. Eno brezovo drevo, ki ni ne ravno ne krivo. Eno mačko rjavo, eno kokoš brljavo, eno suknjeno lopato in lončeno skledo zla« to. K vsemu temu so priče zraven. BJai Prežagan, godec, amen. —• Tak to je bila Blaževa poezfja, nje« gova otroška, godčevska, ljudska no« rost. Obdarovan in pohvaljen in tru» den se je vselej vračal s svatbe domov, na pepelnico pa norce bril z dekleti, ki so jim vlekli ploh. Pisma jim je pi« sai in priporočal tale recept: »Zberi en žakelj ognjenega semena, tri lote komarjeve masti, pet lotov ra« kove krvi, toliko žabjega perja, en po« lič mlinarske hvale, škatlo ljubljanske megle, ribje gnezdo na suhem, en meh babjega godrnjanja, en funt dekličjsga oziranja in polič ovčje potrpežljivosti Vse to moraš, deklic, v en koš spra« viti, pa z blatom zamazati, da se ne bo kaj grdega notri nasmetilo. Naj se skisa, dokler te bogatije ne zavoha pravi fant, ki se bo prišel k tebi že« nit«... — Podpisal se je kakor zgoraj navedeno — profesijon«rauzikant — in je dal še posebni »antres«: pošta Piska v Papriki Davno je že šel na oni svet Blaže Prežagan in bogve kje v nebeškem za« pečku vleče harmoniko aK pa zvezd« u nitra. Ml Ml on mui tak, Mo jfli Je od davnih let že mnogo. Sem hodil po Štajerskem in našel še dva grobova godcev. Na prvem križu je stalo.: Tukaj počiva Jaka Navihan, z dobrim in slabim v grobu je zglihan. Na drugem: Tukaj počivajo kosti in rebra rajnega godca Janeza Kebra. Kurent, bog našega veselja, jSm bodi dober tovariš v slovenskem Eliziju!.. * Letos je lepo Število porok in so »e« veste ne samo zale marveč tudi po« gumne. Nam pišejo z dežele, da se ne« veste ne jočejo niti pri slovesu z do« ma, niti o polnoči, ko tovariš in dru« «ica »krancelj dol plešeta«. Z loških hribov pa nam poročajo o lepi Maric« ki, ki se je še drugače odrezala. Imela je ženinov vsak predpust in je šele le* tos sklenila, da napravi konec samske« mu življenju. Prvi oklici so že bili iz* dani, ko se je v Maričkinem srcu zo« pet nekaj premaknilo im je poroko od« povedala. Z ženinom sta se še nasled« nji dan hudo skregala i« konec te čudne svatovščine je bil, da se je že« nin umaknil nazaj v loške hribe, Ma« rička pa je odšla v tuje kraje, v Ljub« ljano. Takih trmoglavih nevest Je malo. Ti, deklič, ki si letos najlepši ne bodi med njimi. Omoži se še letos, — če se le moreš!.. Kmetijski vestnik Prva pomoč žit« Letošnja zšma doslej še menda *i napravila oziminam vidnejše škode. Ker pa jih sneg ne ščiti in ker glede vremena lahko »e marsikaj dožrvimo, utegnejo ozimine morda še trpeti. Slabo pre-zimljene ozimrne so vedno veliko gospodarsko vprašanje in skrbeti je treba, da jim že zgodaj pomladi pomagamo, da si pravočasno opomorejo. Posebno je gledati na to, da mladim rastlinam nudimo dovolj hrane, predvsem take. ki pospešate rast in razvoj stebla ter listov. To dosežemo c dašičnatkni gnojili. Dušičnatih gw>3 je več vrst ta njihov učinek je različen. Neka dušična ta gnojila niso v taki kemijski obliki da bi jih rastlina odnosno nje«« koreninice mogle takoj privzemati ia dušik takoj izkoristili Potrebno je, da »e prej v zemlji izvrši prooes, v katerem dušik preide iz dosedanjih spoj!* v take, ki 90 rastlini dovzetne. Pri tem procesu pomagajo zemske bakterije. Za delovanje le-te h je potrebno, da se sem&a primerno ugreje, da ženska temperatura doseže za delovanje teh bakterij potrebno višino. Ko je ta dosežena, se začne živahno delovanje bakterij in aspeh tega tako zvanega nitrifikacijsteega procesa je prehod dušika rt, drugih kemijskih spojin v soU solitrne kisKne, v nitrate. Druga dušičnata gnojila. med temi prihaja pri nas v poštev pač čilski soliter, so že od narave v taki spojinski kemijski obliki, k> je v obliki nitratov, da se rastlina z dušikom lahko takoj okorišča, ne da bi bil potreben nitrifikacijski prooes, ki je razmeroma dolgotrajen in se razmeroma pozno začne, ker je njegov začetek odvisen od tolikega n gretja zemlje, da je delovanje nitrifikacijskih bakterij omogočeno. Ce naj tedaj rastftirf sorazmerno zgodaj nudimo dovolj dušika, fl ga moramo dati v nitratih (čilskem soiitru), ki jo okrepe m ji pomorejo v njenem razvoju že prej, kakor se začne delovanj« zemeljskih bakterij. Trosi se lahko kar po vrl«, a samo ob suhem vremena, ker •icer vpaH nežne rastline. ČSski soliter (nitrat) je precej dražji (pri 100 kg za 100 Din) kakor n. pr. a?»eni dušik (cianamid). zato s soHtroni pač ne bomo gnojili toliko, da bi rastlina dobila celo potrebno porcijo dušika, ampak i bomo dali čifekega seftitra na hektar samo kakih 50 kg, torej samo za prvo potrebo, ostali del pa naj rastlina dobi v apnenem dušiku, ki je cenejši in domač proizvod in ki naj rastlini služi Zirava ieca je veselje matere. Zdravje je pa »lama le tam, kjer vlada čistoča. Ta pa se odraža v lepem belem perilu, M g-a gospodinja pere s pravim teroett-tinovim milom Gazela. v hrano v času, ko se tritrifikadjsfcj proces vrši sam od sebe. Gornje navedbe, glede rastlinskih hranilnih snovi ne veljajo samo za ozi-ntine, ampak za vsako rastlino, katere rast m razvoj hočemo pospešiti še pred možnostjo nitrifikacijskega delovanja zemskih bakterij, na. pr. za razno ze-lenjad. predvsem za solato in slično. Le tem lahko damo tudi znatno večjo porcijo dušika, ki ga dobro izkoristijo, dočim bi pri žitih premočno dušičnato gnojenje povzročilo preboho-tno rast, ki ima za posledico manjšo .trdnost stebla i» potem taka žita rada polegajo. Umetna gnojila za travnike Katro Je gnoflti travnikom z nmetni-mi gnojfti se je že mnogo pisalo in tudi predavalo po deželi ali kljub tema se naši kmetovalci teh naukov ne drže. Večina kmetovalcev še dandanes »porablja le dvoje umetnih gnoji, to je superfosfat in Thomasovo žlindro. Po njihovem mnenju vsa druga gnojila ns zaležejo mnogo, posehtto na travnikih ne. obče se sliši med našimi kmetovalci da je cena umetnih gnojil previsoka, pri čemer se izgovarjajo, da še za drn-ge reči nj denarja. Ti posestniki pa ne pomislijo, da je z odprodajo na pr. živine, žita. krompirja odzeto gospodarstvu mnogo dragocenih snovi ki se ni ■nikdar ne P0»vrnej0w " Dober gospodar mora pri Tsa/fc! odprodaji Naga aH česa drugega iz gospodarstva položiti na stran tudi gotovo vsoto, ki je določena le za »akup umetnih gnoji!. Ne smemo pa misliti, da se morajo gnojiti z umetnimi gnojili le njive, vinogradi itd, travnikov pa ne. To je velika napaka, ker se ne zavedamo, da je prav za prav travnik reditelj in vseh ostalih kultur. Pri nas se za travnike premalo brigamo. Zares lepa slika se nam midi pomladi, ko so naši travniki v cvetju, aK žal od tega kmet nima ničesar, ker je to po večini ničvreden plevel Vrednost travnika ne obstoji v lepih cvetlicah, ampak le v dobrih travah in deteljah. Travniki se morajo negovati »» pravilno gnojiti. Prav za prav bi se morali travniki jeseni pobranati s travniško brano in še le nato pognojiti. Ce smo to delo opustili, naj se vsaj sedaj pomladi pobranijo in po gnojijo % ametnimi gnojli Tega pa fmamo premalo v gospodarstvu, zaradi tega si napravljamo kompost. Pravilno je, da se vsako 5.—6. leto travnik s temi gnojili pognoji. Pa tudi gnojnica nadomešča to gnojenje, imeti je pa moramo v dovoljni izmeri Ce hočemo gnojiti travnikov pravilno, to je vrniti vse rastlinske snovi, ki smo M. Upožšč: Razbojnik Groga Deževalo je v gostih curkih m »e^a Je visela na bližnjih holmih kot raztrgane, sajaste cunje. Pusti večer je moreče tlačil dušo. vsak je izgtfbljai voljo io veselje dlo dela. V vaško gostilno je stopij naznanec, da bi se izognil ostremu pišu m dežju, ki mu je lil čez klobuk kakor od strehe. V krčmi je bilo tiho, le pri mizi v kotu so sedeli štirje fantje in se pogovarjali o vsakdanjostih. Petrolejka je le motno osvetljevala nizko m zakajeno iafoo. Za prišleca so se malo zmenHi. Neznanec je sedel k prazni mizi kS k stala skoro v temi Gostilničarka je prišla iz kuhinje se malomarno pribK-xa3a tujcu. »Bog daj! Kaj pa bomo?« je leno vpra-JaJa. Neznanec je sne* klobuk in ga otreseL 5>vigisi je razmršeno glavo in jo pogledal. »Nekaj bi hotel prigrizniti!« Gostilničarka Meta je vzdignila oči in se zdrznila. Stopila je korak nazaj in adek> se /i je, da ji je pacHa vsa obleka z njenih revnih kosti. Ni se nru več upala pogledati v oči. Počasi se j« pričela odmikanj. »Ali je, aK ni?« je trepetajoče zaše-peta4a in se skkmila k faartosn. »Gro«a .ie... dejte ga... raabopiik z eteso m telesom!« Fantje so okameneft. Mete pa se Je izmuznila sko® vrata po gostilničarja, ki se je strahopetno prikradel k peči io popravH svetiljko. »Kje se je vlačila ta šema odvodna?« se je razburil eden izmed fantov. »Gotovo SC JC pretepaj kje med kropi!« »Saj se je bala te togote vsa ohofteau« je z-ašepetal tretji. »(Naj Je poizkusi!« se je okorajžla Meta in ponudila gostilničarju klobaso, ki naj bi mu jo odnesel. »Pa dobro si ga oglej, Jernač, saj je bit nekdaj ves ob-šnekan!« Vsi so postali fKniiiiMl im siabo razpoloženi. Radovedni so pogledovali za gostilničarjem in v zadregi napffi drug drugemu. Tujec je pograbi za krožnik ki pričel hlastno jesti. Jernač se je počasi oddaljeval, opasuje njegov s sivo, gosto brado poraščeni obraz. »Kako pa, da je pravi!« je prfkimad Jernač. hi vsem je šinila ista misel v glavo. Na peči je nenadoma zakriča? otrok, da so se vsi vs&raš&L T sotš je bilo tako tiho in neprijetno, da je bilo slišati črva, ki je glodal v stani omari Zdeto se jSm je, da jim vrta v možga-mh. *Nf1c je nenadoma eekttcaA gošL Kaj taeege pa še »e! Vsi so strepe-tafi. Meta je zfoežate v kuhinjo, da je skoro podrla vrata. Jernač je segel po ioncu, ka je stal na peči famtje so se stisniti v kot in se pripravSi opaaujoči njegove kretnje. »Jaz!« se je okonagi! Jernač, atoaog ob peči in vedno pripravtje«. »'Vina!« je revsntf tujec. Vsem je odSeigio kakor po dobmoprav ®eni izpovedi. Jernač ie prinesel vina m mu oprezno postavM steklenico na miao. Tujec je vstal kn sieke* premočeni suknjič. »Pa še rokave sf vfcaj« Jt opreno pripotTinšl Jernač. »Ves sem premočen, da ae kar tre-sem,« je zarenčaS ndbodigatreba. Vsakdo bi bal rad našeS izhod Iz zamotanega in nenavadtnega položaja. Nalivali so kozarce, da je vino kar tekk>. Polagoma pa so jeli drug za drugim vstajata. Jernač je §el za njimi, da bi jii zadržal. Seveda! H vata Bogu, da so zunaj. Naj se sam pretepa. Jernaču je postalo vroče. Mrite kap-ItMStm sbisak; m csciit Msti n je bfla fcudS skrila, Bog ve kam, v katero kjknjo. V hiši je bfto kakor po pogrebu. pusto in prazno, obenem pa tako strahotno. Še pod vešala bi bil morda laže šel, kakor nazaj v soba Pa je Jernač prišel na nrisefl. Saj je bil vendar vojak, pa bi se bal. Cemu pa ima zunaj na razpolago motike in drugo podobno orodje. SkočiJ je naglo na dvorišče in pusta odprta vrata. V tem se je ustavil pred gostilno feo-leseJj. Sm se je bil pripeljai s sejma. »Groga je notri! Ostani tu, da ti kaj ne stori!» ga je ustrašil Jernač. Sin pa je pusta konje m p4mtt1 v sobo. Jernač seveda sa njim. »Zaprli bomo*« Cesa želite?« ga je ostro vprašal »Se poi HtraJ« se je ve žlindre ali pa rud. superiosfata in kot dušičnata gnojila prihajata apneni dušik, ki k najcenejši domači dušičnati proizvod (100 kg stane sedaj v vrečah 235 DmX ali pa čHski soliter v poštev. Prav za prav je travnjkom gnoji* vsako drugo aH vsaj vsako tretje leto c umetnimi gnojili To storimo jesena ak pa zg-odaj pomladi. NaeoOral površin« račuonsamo nad 150—200 kg rud. super-fosfat in 100—150 kg lOodstotne kalijeve soii. Ti dve gnojili se zmešata m. na fino potrosita. Po raztro.^nju teh gnoji! po travniku se priporoča, da jih še pobranamo. in sicer po dolgem i« počez s travniško brano, da se gnojila tako kolikor toliko zmešajo z zemljo, obenem pa da se travna ruša prereže in omogoči dostop zraka, h koreninam. Mokre in barske travnik« je posebno dobro srnojiti sedaj pomladi s 40 odstotno kalijevo soljo in s sape*' fosfatom. Ker nam pa Je tako vmoo popolno gnojenje zagotovi popoki uspeh in največji donos, moramo gnoiiil travnik« tudi z dušikom, zlasti takim, ?ia kafcerSt je malo travniške ruše. Kakor že omenjeno je «ajb<^Je tnosK! kot dušičasto gnojilo v naših razmerah apneni dušik, m sicer Sm prej pomladi Vzeti ga je vsaj 50 kg na en oral. Apneni dušik vsebtiie poleg 15—16 odstotkov dušika še 55—60 odstotkov apna, ki je «a naše zemlje tudi priporočljivo gnojilo. Apneni dušik je trositi vedno posebej, ai sicer ob brezvetrovnem vremenu. Najboljše je, da ga pomešamo s fino prstjo, da preprečimo sitno prašenie. Dobro je, če po t nošenja gnojil kma*u dežuje. Omenjeno pa naj bo ob tej priliki, da se apneni dušik nikdar n« srne mešati s superfosfatom, 40odstotno kalijevo sol pa poljubno, kakor pride. Ako pa smo te gnojenje samudil, to- daj uporabljamo na travnikih lahko 35-ski soliter, m sicer tudi 50 kg na orat Posebno dobro učinkuje čilski sofiter po prvi košnji. AH paziti se mora v tem primeru, da se živina tako dolgo na tem travnik«! ne sme pasti, dokler se čHskS soKter ne raztopi, kar traja večkrat S»-di po več tednov. Končno bodi še omenjeno, naj hI st pri nas že enkrat nehalo s tako z varam enostranskim gnojenjem, te je gnojenjem samo z enim gnojilom. Enostransko gnojenje nam ne da nikdar najvišjih donosov, zaradi tega naj se opusti! Tam so vrata!« je zarezal Jernač. »Bom pa še kdaj pozneje povpraša!.« Tujec je odšel. Jernaču se je odvaH kamen od srca. Iskal in klical je Metot Prilezla je s kozolca; prav pod streli® se je Wa zarita v seno. »Ali si še živ, Jernač?« SMenffa jm roke m ga objela. »Ln ti? Mislil sem že, da si se mi hs-neverila m si jo pobrala za njim!« »Zdaj ti je lahko. Ce bi se bM pred eno wo pogledal v ogledalu!« * Neznanec Je prišei domov. »Takih ljudi pa še nisem našef!« J« pripovedoval mancem. »Bil sem že ▼ Franciji in m. Nizozemskem, pri rudarjih in pri kmetih, toda doma — Bog nas varuj! Ubil sem dosedaj kako muho afi liter, Bog ve, zakaj so me krstili za razbojnika Grogo? Če bi bil vsak dan tako srečen, potem naj vzame delo hudič!« Izvirne francoske pastilje VALDA zdravijo m uspeSno pobijajo ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar Najmočnejši italijanska šat^ist je najbrž Monticelli. Večkrat je že uspešno sodeloval na manjših mednarodnih turnirjih. V San Remu je briljantno premagal Bogoljubova. Monticelli je št mlad. Mogoče v njem še spi prvi veliki italijanski mojster. V San Remu ne bi bil rad remiziral z Montieellijem. Kakor sem tudi bil slabo di-aponiran, kakor sem tudi težko igral cel turnir — partija z Monticellijem me ie in-teresirala. To zmago sem moral prinest^ domov. Težko je dobiti partijo, če žreb prisodi črne figure in če potem nasprotnik dosledno igra na remis. Turnirska praksa je fiksirala celo vrsto sistemov, ki belim figuram kažejo sigurno pot do remija. Problem, ki sem si ga stavil proti Monticelliju, ■i bil lahek. Končno sem se odločil, da bom gnal partijo z vso energijo v končnico. Stara izku-Snja me je učila, da mladi nadarjeni igralci lepo kombinirajo in napadajo, da pa končnic ne vodijo dobro. Psihologija posega pač tudi v turnirsko igro. Monticelli je res otvoril partijo s proslu-lo škotsko varijanto, ki na vseh koncih in krajih sili v remis. Spielmann mi je že večkrat e to varijanto iztisnil remis brez težave. Da sem vseeno ušel neodločeni borbi, da sem partijo vseeno dobil, daje tej kratki partiji dosti interesantno vsebino. S končnicami se vendar doseže dosti več, kot ba človek mislil. Beli: Monticelli črni: dr. M. Vidmar 1.) e2—e4 e7_e5 Znano je, da nikdar ne igram ne francoske, ne siciliianske otvoritve. Moji nasprotniki zato z gotovostjo lahko pripravijo miroljubne varijante, če jim diši remis. 2.) Sgl—f3 Sb8—c6 3.) Sbl—c3 Sg8—f6 Otvoritev štirih skakačev ima tudi nekaj Bianih variiant, ki vodijo do remija. 4.) d2—d4 --- To je prehod v škotsko partijo. 4. )------e5xd4 5.) Sf3Xd4 Lf8—b4 6.) Sd4Xc6 b7Xc6 7.) Lfl—d3 d 7—d5 Vse to se je neštetokrat že igralo. 8.) g4Xd5 _ —— — Tn pride e4—e5 v poštev. Mieses, ld rafi-nlrano igra škotsko partijo, je večkrat uspe-ino igral e4—e5. Toda Mieses igra vedno oa napad, Monticelli je iskal remis. 8.)---- DdS—e7+! To presenetljivo vmesno potezo je pred teti priporočil Bogoljubov. Poskusil sem jo, že zato, da zmedem malo nasprotnika. Vrhu tega mi je poteza obetala takoj končnico brez dam. 9.) Ddl—e2 —--— BeH ne more igrati 9.) Lcl—e3, ker bi ga 9.) Sf6—<15 spravilo v težave. Tudi 9.) Ld.3—e2 ne gre dobro, radi Lb4Xc3 in Lc8-a6. 9.) —---De7Xe2 -f 10.) Ld3Xe2 o6Xd5 11.) Lcl—d2 —--— V končnici so dvojni kmeti nevarni. Beli mora zato kriti skakača. 11.)---- 0-0 12.) 0—0—0 —c6 13.) f2—f3 —--— Beh mora biti previden Poskuša! bo postaviti skakača na c5, prej pa mora biti ▼aren pred Sf6—e4 torej pred napadom na točko f2. 13. )---- Lc8—e6 14.) a2—a3 --- Začetek manevra, ki naj osvoji točko c5. Baš ta nedolžna poteza pa prinaša kal vseh poznejših težav. 14. )---— Lb4—d6 Tu pritiska lovec na kmeta h2 in veže s tem trdnjavo hI. 15.) Le2-a6 --_ — Beli nima pravega zaupanja v napad na ločko c5, ki se seveda z lahkoto parira. Nova ideja pa tudi ni srečna. Črni ima namreč že svoj načrt. On sam hoče zamenjati bele lovce in postaviti skakača potem na c4. Napad lovca je voda na njegov mlin. 15. )---- Le6—cS! 16.) La6Xc8 Tf8Xc8 17.) Tdl—el Sf6—d7 Skakač gre na odločilno pot, polje c4 je prosto, tam pade odločitev. 18.) Sc3—e2 —--- Beli vidi, da grozi pritisk na polje h2 in mobilizira skakača za obrambo. 18.) - _----Sd7—b6 19.) Se2—f4 Sb6—c4 20.) Sf4—d3 ---- Pcticija po 22. potezi belega. abcdefgh 8 7 6 5 4 3 2 1 gsž 1=1 fcm. W//y rat je brez besede odšel s pozornice in stopil tja, kjer je sedei Charlie Chaplin. Najprej je nagovoril Carpentierja, ki ga je dobro poznal, potlej pa se je obrnil k Char-Jieju in vzkliknil: »Halo, Charlie!« Toda Chaplin ga ni spoznal. To sem takoj opazil in zato sem sklenil, da stopim še jaz k njemu. Pozdravil sem ga in on se me je takoj spomnil. »Ali ne poznate Jacka?« sem ga vprašal. »Gospoda, ki je bil pred vami pri meni?« »Da, da.« sem odgovoril. »To je bil moj brat Jack!« Charlie me je objel m po končani predstavi smo odšli v ravnateljevo pisarno, kjer smo se dolgo razgovarjali in si pripovedovali svoje doživljaje. Ves čas so nas motili ljudje, ki so prihajali prosit podpise in Charlie je podpisoval d mg emu za drugim, ne da bi pogledal, kdo ga prosi za podpis. Bilo je že ob dveh ponoči, ko smo odšli iz ravnateljeve pisarne. Čeprav je bilo zelo pozno, nas je vendar na ulici čakala velika množica ljudi. Chaplin je bil tako dobro razpoložen, da se je v vozu postavil na glavo. Klobuk si je nadel na noge in tako se jc poslovil od svojih oboževalcev. Radio K sporedu ljubljanskega radia od 16. do 23« Setoruarja. Glasbeni program tedna prinaša nekaj prav zanimivih večerov. V prvi vrsti moramo omeniti večer pesmi in skladb Benjamina Ipavca, ki bo v petek dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer. Delo tega našega skladatelja spada med najbolj priljubljene sporede naših pevskih zborov in je tudi med ljudstvom doseglo največjo popularnost. Nadaljnja zanimivost bo večer narodn-nih pesmi lužiškili Srbov 16. t. m. ob 8. uri zvečer. Potrebno je spoznavanje narodnega snovanja tega najmanjšega slovanskega naroda, ki z neverjetno žilavost-jo vztraja sredi nemškega nac:onamega morja. Koncert na violo nam priredi g. prof. Ivančič v sredo dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer. Ta plemeniti instrument, ki ga imamo tako redko kdaj priliko poslušati v solo točkah, bo gotovo očaral vse poslušalce. Končno omenimo še koncert Wagner}e-vih pesmi, ki jih poje v nedeljo one 36. t. m. ob 11. uri dopoldne med koncertom radio-orkestra ga. Medvedova. — Prenosi: Tukaj moramo opozoriti predvsem na prenos iz Prage v ponedeljek dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer. Ta prenos bo hkrati češki narodni večer in gotovo izredno zanimiv. Nadaljnja dva prenosa sta ODiftaJna, t. j. v torek 18. t m. ob 8, zvečer iz Zagreba in v soboto 22. t. m. ob 8. zvečer iz Beograda. — Igra: člani šentjakobskega odra bodo priredili v nedeljo dne 16. t. m. ob 3. popoldne v radiu Gogolje-vo komedijo »Ženitev«. — Zabavni program: Za nedeljo 16. t m. je v obilni meri preskrbljeno za zabavo. Gogoljevi »Cenitvi« sledi ljudski progTam št. LenaMsiciii godcev. Ob 5. nastopi po daljšem odmoru humorist-pisatelj Milčinski. Ob 20.30 je na programu Poljanski večer, potem pa nastopi g. Premlč z novimi sšlagerjic. Radio spomladi na kmetih. Ljudem na kmetih je bil radio vso zimo zvest tovariš in prijatelj, kdor si ga je bil omislil, se gotovo ni kesal in se bo težko še kdaj ločil od njega. Sedaj, ko se bliža pomlad in z njo prva dela na polju, pa bo skoro konec dolgih zimskih večerov in posedanja pred zvočnikom. Gotovo bo radio na kmetih izgubil nekoliko na pomenu, a vzlic temu ostane za podeželsko ljudstvo prav tako važen kot doslej. Za kmetovalca je n. pr. v prvih spomladanskih dnevih izredne važnosti, kako si razdeli in uredi delo. To pa često zavisi od vremenskih prilik. Pri tem je bil doslej vezan samo na več ali manj srečno ugibanje. Radio s svojimi zanesljivimi vremenskimi napovedmi, ki jih dobiva od velikih meteoroloških postaj, je v tem pogledu bolj zanesljiv in bo kmetovalcu dober prerok in svetovalec. IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Nedelja, 16. februarja. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: F. Erjavec: Gozd — naše bogastvo. — 11: Koncert radio orkestra. Vmes poje ga. Škerlj-Medvedova Wagnerjeve pesmi. — 15: Gogoljeva veseloigra »Ženi te v«. — 16: šramel kvartet in narodne pesmi. — 17.30. Humoristično štivo (Milčinski). — 20: Lužiško - srbske narodne pesmi poje pevski kvartet. 21: Poljanski večer. — 21.30: G. Premlč poje nove šlagerje. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Lahka godba. Ponedeljek, 17. februarja. LJUBLJANA 12.30. Reproducirana glas- ba- — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio orkestra. — 18.30: Francoščina. — 19: Zdravstveno predavanje. — 19.30: Angleščina. — 20.30: Prenos programa iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio kvarteta. — 18: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — 22: Poročila. — 22.15: Godba za ples. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert radio orkestra. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — PRAGA 16.30: Prenos iz Bratislave: Koncert italijanske glasbe. — 19.15: Koncert orkestra mandolin in kitar. — 20.30: Mednarodni koncert orkestra in solistov. 22.15: Reprod. glasba. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.05: Kabaretni program. — 20.30: Prenos koncerta iz Prage. — 22.15: Lahka glasba. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. — 19.25: Reprod. glasba. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 17.10: Glasbeni program za deco. — 19.30: Arije in dueti. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — Godba za ples. — BERLIN 16.30: Klavirski koncert. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Popoldanski koncert orkestra- — 19.30: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 20: Simfoničen koncert. — 21.15: Literaren program. — 22.50: Reprod. glasba. — LANGENEERG 17.30: Večerni koncert solistov. — 20: Orkestralen koncert. — 21.30: Prenos koncerta iz Anversa. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 16: Koncert iz Frankfurta. — 19.30: Pevski koncert. — 20: Prenos koncerta iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 12.05: Rreprod. glasba. — 17.45: Koncert ciganske kapele. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — 22.30: Lahka godba. —. LONDON 20.45: Mešan program. — 22.597 Orkestralen koncert. — 24: Godba za ples. — RIM 13: Opoldanski koncert. — 17.30: Klavirski koncert. — 21.02: Dramski večer in koncert lahke glasbe. Torek, 18. februarja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov: — 17.30: Koncert radio orkestra. — 18.30: O lepoti duše. — 19: Rudnin« sveta. — 19.30: Prenos iz gledališča: Puc-cinijeva opera »Boheme«. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio orkestra. BEOGRAD 10.20: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio kvarteta. —• 18: Jazz-band na ploščah. — 20: Koncert radio-kvarteta. — 20.30: Prenos programa iz Zagreba. — 22: Poročila. — 22.15 Godba za ples in koncert balalajk. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert radio orkestra. — 20.30t Koncert slovanske glasbe. — PRAGA 16: Otroški koncert. — 19.05: Pevski koncert in reprod. glasba. — 20: Koncert iz Bratislave: slovaške nar. pesmi s cigansko godbo. — 21: Pevski koncert. — 21.30: Komorna glasba. — 22.15: Lahka godba. — BRNO 16: Prenos koncerta iz Prage. — 19.05: Češke, slovaške in madžarske nar. pesmi. — 20: Orkestralen in violinski koncert. — 22.15: Prenos iz Bratislave: ciganska godba. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. — 19.50: Prenos opere iz gledališča v Poznanju. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 20.05: Mešan program. — Poljuden koncert orkestra. — BERLIN 16.30: Koncert lahke glasbe. — 18: Mladinski program. — 19.15: Reprod. glasba. —20.40: Orkestralen koncert. — FRANKFURT 17.20: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 20.15: Prenos programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Koncert otroških pevskih zborov in godbe na pihala. — 20.15: Nestroyjeva burka bodočnosti »Tannhauser«. — ' STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 16.45: Petje. — 20.15: Giordanova opera »Dadame Sans Gene«. — 22.20: Pevski koncert. — 23: Lahka glasba. NAJSTAREJŠA hiša OSNOVANA LETA 1712 toaleto as« britie Pr. L.: Trdna volja Ondan sem bil precej včerajšnji in flem šel na sprehod. Trden sklep sem napravil, da se vdam lahkemu športu in če ne več, da bom hodil v naravi vsaj po dve ali tri ure na dan. Po glavi mi je šumelo o higijeni, zdravju, dobrih živcih, abstinenci, planinah itd., kakor je to v navadi pri človeku, ki je nekoliko včerajšnji. Bilo je lepo zimsko popoldne, kakor jih je v našem mestu prav malo; solnce je bilo zidane volje in je radodarno sijalo na Tivoli in Rožnik. Komaj sem bil zunaj mesta, me dohiti prijatelj in me nagovori: »No, vidiš, saj gre, le malo dobre volje je treba! Kaj bi posedal pri takem vremenu po kavarnah! Saj za krčmo je zdaj itak še prezgodaj!« »Veš kaj,« mu odgovorim »odslej bom sleherni dan redno hodil na sprehod, že danes grem na Rožnik in po Večni poti nazaj. Vsaj tri ure. Trdno sem sklenil.« »Bravo, tako je prav, pojdiva skupaj,« mi pravi in mi začne razlagati: »Lep je naš Tivoli, kakor trdijo tujci. Domačina boš v gozdu in zgoraj na vrhovih bolj redko srečal. Star Ljubljančan mi je pravil, da meščani njega dni med tednom sploh niso hodili na sprehod. Edina izjema je bil menda oni vpokojeni profesor, ki je bil znan po svojem izreku: moram že dopoldne pod Rožnik, ker pojdem po kosilu na Je-žico.« Začela sva stopati navkreber. Veselil sem se že razgleda. Moj prijatelj sname klobuk in mi pravi: »Veš kaj, tako ti pa res ni treba dirjati. Saj nama ni do športa, glavno je, da se gibljeva.« Greva torej lepo počasi po gozdu in prijatelj nadaljuje: »Če se je mladina stare Ljubljane potrudila ob delavnikih na Grad ali celo na šišenski hrib. so ji očitali, da je bila »na potepu« in zdravo je bilo za njen hrbet, da je ta svoj »potep« zamolčala pred starši ali pa se previdno zlagala. Poštojva malo!« »Zakaj?«, ga vprašam in obstojim. »Zakaj? Ti pa res nimaš nikakega užitka od solnca! Nič ne čutiš, kako toplo greje? Kakor v maju! Poglej, tukaj bi si človek zgradil vilo. Oh, da...« In sva prav zložno nadaljevala svojo pot. Prijatelj pa se je spet spomnil starih prebivalcev našega mesta: »Pošteni stari Ljubljančani so se sprehajali samo ob nedeljah, seveda, če je sijalo solnce. Njihova pot se je vila med senčnatimi kostanji od sedanjega Trubarja do bivšega Radeckega pred gradom in nazaj: gospodje v cilindrih, dame pa do ušes zapete. Ti sprehodi so trajali od enajste do dvanajste ure. Dopoldan, seveda. To ti je solnce, kaj? Počakaj malo, jaz si bom suknjo obesil čez rame! Saj pravim, da prehitro hodiva! Le kaj imaš od tega, bi rad vedel?« Ogrnil je suknjo čez rame, si obrisal znojno čelo in nadaljeval: »Moj Bog, kak napredek je dandanes v tem oziru! Često se ti pripeti, da srečaš ob delavnikih sicer čisto uglednega meščana pri francoskih šancah nad Šiško ali celo na samem Rožniku. In mož nima ne gorskih čevljev in ne nahrbtnika, kakor je to navada pri težjih turah, na primer pri šmarni gori, da o Kureščku niti ne govorim. Ti, poglej, to ti je razgled! Pošto jva, to si morava ogledati! škoda, da ni klopi.« »Mnogo preveč postajava. Pol treh bo kmalu in kje je še Rožnik!« mu začnem ugovarjati. Tedaj me pa prijatelj pogleda ves začuden in razočaran: »Pa vendar ne boš tiščal zdaj gor na Rožnik! Kakšne čudne ideje imaš! Hodila bi vsaj še tri četrt ure, in ko prideva gor, ne bo nič solnca več. Zimsko solnce posveti, pa ga ni, kakor da bi ga postalo sram. Na, vidiš, že moram obleči suknjo! Ali čutiš, že piha » s planin, boš videl, nocoj bo spet tak mraz, kakor je bil pred tremi dnevi, jaz ga kar slutim.« Meni je bilo dovolj in odločno sem rekel: »Jaz pojdem na Rožnik, kakor sem skleniL« »Tako?« mi odgovori, »le pojdi! Živega človeka ne najdeš tam. Samo to bi te še rad vprašal, ali si ti mene povabil ali jaz tebe, da pojdiva skupaj na sprehod?« »Jaz sem trdno sklenil, da bom danes vsaj tri ure hodil, ko imam čas in tako lepo vreme, pa konec«, sem rekel in šel dalje. Moj prijatelj je obstal, nato se je obrnil in odšel proti mestu. Bilo je kakih deset korakov med nama. Tedaj obstojim in pogledam za njim. Tisti trenutek se obrne tudi on in mi zažuga »Prijatelja sva, zapomni si: s teboj ne pojdem nikoli več na izprehod!« In je šel. Meni je bilo nerodno. »Počakaj, sitnež!« zakličem in grem za njim. * Kmalu sva bila v mestu. »Kaj hočeva pa sedaj?« mi pravi, »do večerje je še dolgo in tudi sem se prav pošteno utrudil.« »Jaz tudi«, mu rečem, »najbolje napraviva, da greva v Meščansko klet.« >Nu, prav«, odgovori in že sva jo za- vila proti kleti. Med potjo pa je opomnil: »Poglej, ali ni tako najbolj pametno? A jaz te ne razumem. Zakaj si ne daš ničesar dopovedati? Kaj bi zdaj na Rožniku ? Kar poglej, solnca že ni nikjer. 2e lega tista strupena megla, ki mi je tako zoprna.« »Kaj praviš«, mu sežem v besedo, »meni se oglaša tek, pojdiva v tole stransko ulico, tam so odprli novo delikatesno trgovino. Gotovo imajo kake dobre stvari pa bom mimogrede kupil košček rebrc in jih bova obirala v Meščanski kleti!« »Prav pametno«, de on, »samo čudim se ti.« »Zakaj pa spet?«, ga vprašam. »Čudim se ti in te ne morem pognm-tati. Le kaj te tako vleče v Meščansko klet? Kaj pa imajo tam takega, bi rad vedel. Morda vino? Nu, hvala lepa! In tisti zakajeni prostori! Bodi vendar pameten! Predlagam ti, da greva h Dal-matincu »Otok Vis«. Dobil je novo vino, oblizoval se boš. Ti pa siliš samo v tisto tvojo Meščansko klet. Čudim se, da ti ne presede, kar čudim se ti!« »Torej pojdiva h Dalmatincu »Otok Vis«, samo počakaj, da kupim rebrca«, sem mu rekel, ko sva stala pred delikatesno trgovino. »Stoj* malo«, me ustavi »rebrca, pra- MODE ko Se stanovanje nI zadosti razgreto. Razen tega služijo na potovanju kot prijetno nadomestilo pižame. Par različnih in originalnih modelov take jopice prinaša naša skica. Len kostum se vedno rabi Se davno so poravnani spori, ki so buk-nili v modnih krogih radi kostuma. Danes je kostum zopet moderen in splošno priznan — postal je del garderobe, ki se vedno rabi, torej ne zavisi od dnevne mode ter predstavlja neke vrste nevtralni standard, ld stoji izven modnih pretresanj. Kostum se je iznova uveljavil kot oblačilo, ki ga moremo nositi leta in leta nespremenjeno in ob vsaki priložnosti. Kadar je lepo vreme, nosimo kostum brez drugega ogrinjala, če pa pritisne mraz, oblečemo gorak plašč preko kostuma, ki nam v tem primeru služi mesto obleke. Nova blaga so tako zanimiva zaradi svojega nenavadnega načina tkanja, da bodo sigurno pripomogla k še večji popularnosti kostuma. Tu vidimo redko izrazite barve. Prevladujejo namreč nenavadni mešani odtenki, ki nastanejo vsled uporabe različnih barv in ki zelo efektno učinkujejo. Oblike kostumov so sicer enostav-re, a jako različne, tako aa vidimo poleg čisto kratkih jopic dolge paletote, ki do-sezajo skoro dolžino krila in dajejo modi kostumov nove smernice. Tudi tu ne manjka zanimivih kontrastov, ker se češto uporabljajo dvostranska blaga. Čeprav je kostum določen za toplejše dneve, ga skoraj vedno obrobljamo s kožuhovino, kajti krzno danes nima več zimskega značaja, temveč bo posihmal v vseh letnib dobah igralo važno vlogo kot oprema. V ozki zvezi z modo kostumov je bluza, ki je edino pravilno dopolnilo tega oblačila. »Klasičen« kostum, ki vobče ni podvržen modi in ki nikdar ne more zastarati, kaže naša srednja slika. Opremljen je s krznenim ovratnikom in pasom. Krilo ostane popolnoma ravno. V prejšnji sliki vidimo sličen kostimi, ki je istotako klasičnega značaja. Ima krznen ovratnik in globoke reverje kakor smoking. Prepet je z enim gumbom tudi na rokavih. Krilo s všitimi deli ima zvon-často obliko. Karakteristični kostum bližajoče se sezone prinašamo na prvi sliki. Izdelan je iz takozvanega »double-blaga«; krilo kaže navzven karirano stran tega blaga, medtem ko je jopica obrnjena tako, da na znotraj soglaša s krilom, zunaj pa je iz temnejše strani blaga. Krilo je zvončasto, jopica ima pcdcbo paletoja in je ravna ter dolga. K temu kostumu se nosi enostavna bluza, ki je barve temeljnega tona kariraste strani blaga. S kariranim blagom so prišli v modo tudi razni pepita vzorci, katerih izdelavo vidimo na naši zadnji sliki. Tu je paletot izdelan v svetli barvi in prinaša mesto ovratnika zanimiv šal iz istega blaga. Najzanimivejša novost prihodnje sezone je nedvomno jopica »bolero«, segajoča komaj do pasu in učinkujoča nad vse mladostno. Naša predzadnja slika kaže tak kostum. Jopica je v tem primeru opremljena s kožuhovinastim ovratniokm. K vsem tem kostumom se nosijo majhni, popolnoma enostavni klobuki, ki podčrta-vajo gosposki stil te vrste obleke. jopice so se izkazale kot prepotreben del perila, ker jih rabimo v hladnih nočeh in zjutraj, LJUBI KOLODVORSKA JOmoudSWi6IMJN!K Umetne cvetlice so bile v prejšnjih sezonah tako zelo razširjene, da si nismo mogli misliti popoldanske ali večerne obleke brez umetne rože na rami. Letos se jih je elegantna dama naveličala in jih popolnoma opustila. A le za kratko dobo, zakaj na modnem obzorju so se znova začele pojavljati umetne cvetlice v tako originalni izdelavi, da ne dvomimo o njih ponovnem uspehu. Zanimiv je način uporabe take umetne rože — v najnovejšem času se namreč nosi kot zaključek hrbtnega izrezka, pa tudi pod pasom ob strani obleke. Nežni barvni odtenki tu niso več v modi, ker jih smatrajo za pre-sladkobne. Zato prevladujejo rože v živahnih in kontrastnih barvah. OT&OŽKt NOCAVtCE 'llGOM^tŽ4^ Nafbolfse, nafirafneise, zato 13 najcenejše! Zdravniška posvetovalnica G. A. C. v Sr. P. V korespondenco se ne moremo spuščati. Znamke so vam na razpolago. — G. V. t. v M. Kaj je vzrok vašemu kašlju, more ugotoviti le osebna zdravniška preiskava. Prav tako tudi na podlagi vaših opisanih teženj ne moremo določita, zakaj se morete enkrat odka-šljati, drugič zopet ne. Sempatia se ponavljajoče depresije, o katerih tožite, temelje verjetno na vaši bolefonbsti. Odločite se in stopite vendar h kakemu zdravniku. — G. V. S. v N. O kaki »mevrasteniji hrbtnega mozga« nam ni nič znanega. Bržčas niste vašega zdravnika prav razumeli. Zmedenost na kateri trpi bolnica, je pač samo bolezen možgan, ne pa živcev na hrbtu. Vzroki srbečice so lahko različni. Kateri so v vašem primeru odločujoči, do ž ene lahko samo osebna zdravniška preiskava. Na ostala nam nerazumljiva in nejasna vprašanja, žal ne moremo odgovoriti. — G. V. R. v P. Ce je Wassermann pozitiven, je smatrati bolezen še za obstoječo, pa bodisi, da je ena ali draga kura končana. Zdravljenje z bi srnin tovimi preparati je samo eno izmed mnogih metod, ki prav tako lahko odreče kot druge. — Kedaj in v kakem primeru kuro ponoviti in v kaki meri, odloči samo zdravnik. Tudi o tem, ali ste opasni za ofcuženje okolice in v koliko, se lahko izreče- le vaš zdravnik. Mi ne poznamo ne razvoja, ne poteka, ne sedanjega stanja vaše bolezni in ne moremo nič svetovati. — G. E. V. v H, Kaj točnega na vaše vprašanje ni moči odgovoriti brez strokovne preiskave, še celo ANG1NOL TABLETE delujejo profilaktično in antiseptično proti difteriji, angini, gripi, hripavosti ta pre-hlajenju v vratu. 1997 viš? Kako si nepraktičen! Pomisli, re-brca! Le kdo ti je rekel, da jej rebrca? Pol je kosti, pol je masti, plačati moraš pa oboje. In če se naješ masti, ki se drži rebrc — meni se kar gabi — boš žejen ko žolna. Poslušaj! Slišal sem, da ima Otok Vis danes sveže morske ribe. Ko bova tam, bo že dišalo po njih. Naročil boš malr norčijo sardonov in boš videl, kaka jecrje to. Ali si zadovoljen?« Čez pet minut sva že sedela pri Dalmatin cu med starimi znanci, ki jih je moj prijatelj pozdravil z besedami: Presnete žolne, ali ga vrtite! Pa tak lep dan je bil danes. Midva tu s prijateljem sva biia pa na Rožniku! To poživi človeka, tak izprehod, da se malo pregiblješ in dobiš kaj teka! Gospodična, pol litra onega kakor po navadi! Tak povej, kaj boš jedel!« Čez deset minut sem že pil drugo merico viškega vina in jedel ribe, jaz, ki sem hotel iti v Meščansko klet, jaz, ki sem hotel obirati rebrca, jaz, ki sem se hotel sprehajati vsaj tri ure po Rožniku! ODDIH NA ABELU CRIKVEMCA: HOTEL MIRAMARE. Soba in penzija 75—90 Din. 10% odkup napitnine. Prospekte in pojasnila daje Put-Bik, Ljubljana, telefon 24—72, 1484 Cene: Quod licet Jovi, non licet bo vi »Ti, glej jo! kaj sem hotel reči, tako sem mislil, da bi fanta kar seboj vzel jutri k zidarjem. Tam taikoj zasluži nekaj grošev na dan, zraven se p-a lahko še izuči.« »O kar! Ali pa za hlapca nai gre, ne? Še dolgo ne! Sedem let sem bila v mestu in 'bom že vedela, koliko ima komi veljave. Pa saj bi i&fako naprej tudi kaj mislil: enega samega imava in še precej čedno hišico ob veliki cesti — saj ti mora že to povedati, da najin fant ni za delavca. Ce ga pa še pogledaš, kako je droben in zal, moraš videti, da je rojen za komija. Sedaj naj se izuči, ko l>ova pa stara, mu bjva dala hišo in če bova imela kaj denarja, naj pa na svoje začne in naj naju ima rad, ki sva ga do belega kruha pr pravila.« »Nu jaj Saj nisem tako zares mislil. Le to sem hotel povedati, da je sedaj čas, da se nekam namerni. Bi tudi šlo za komija, ali kje se bo pa učil?« »Ko bo prvič deževno, stopi z njim v Šiško ali pa še y Ljubljano okrog tr- govcev. Gotovo bosta dobila kaj primernega.« Ker je bil Joško, o katerem je bil gornji dvogovor, zadovoljen z nameni svojih staršev, sta jo res z očetom nekega drrae mahnila proti Ljubljani in kmalu dobila učno mesto v manufaficturni trgovini. #Kar rad ga je vzel, ker ima šest razredov in še ponavljalno šolo. Takoj seveda ne bo prodajal, ampak bo letal okrog, pozneje bo pa začel pomagati in če bo priden, mu bo že dal vsak mesec nekaj po pameti. Največ je pa vredno to, da ni pri umazanem delu,« je pripovedoval oče popoldne doma. Joško je bil od onega dne učenec v mamiufakturni trgovini. V začetku je dostavljal pakete in spotoma prodajal zijala pred iizložbami. Kadar pa tega ni bilo, je postala po skladišču in trgovini in bolj žalostne so bile take ure kakor pa one pred izložbami, ker so se pomočniki obračali nesrečno, da bi bil Joško v enem mesecu bogat, če bi bil namestu vsake klofute ali brce dobil samo 'petdeset par. Po večmesečnem učenju je pa le začel razločati pliš od pilatna in loden od svile, tako da so mu zaupali prodajo ostankov, ki so imeli mero in ceno napisano na listku. Do pravega prodajanja pa nj imel dosti / Onih J1 ako blago primerno ludiza najneinejšo kožo. Vsako milo čisti, vendar pa nima vsako tc prednosti, da bi Mo za kožo povsem neškodljivo. Elida Favorit milo polepša tudi najfinejšo polt Je izredno blago in čisto ter daje obilno dišečo peno. Velik kos, zelo izdaten vsled izredne kakovosti. n« brez daljšega opazovanja. Povsem kaT ste napisali se pa zdi, da ste oboleli na in-fekcijonizem katarju, katerega, če hočete, tu d 34 geometrični irraz — 36 romanska čle-r.šca — 37 mravlje — 3S zver — 40 vrtna hišica — 41 vprašalnica (skraiš.) — 42 kratica — 44 kratica — 45 mesto ob Renu — 46 latinski vernik — 47 beseda — 52 žensko ime — 54 žensko ime — 56 drama H. Fhsena — 58 vrsta šole — 59 kamela (srbo-hrv.) — 6 kratica — 61 ploskovna mera — 62 rimski cesar — 64 isto kot 41 — 66 ra-kalnica — 6S kazalni zaimek. Navpično: 1 predplačilo — 2 naselbina — 4 kraj v Jugoslaviji — 7 znanstveniki — 8 reka v Nemčiji — 9 znanost — 10 latinski zaimek — 14 naseljenec — 16 ptič — 19 mesto ob Ohridskem jezni — 21 romanska členica — 22 mesto v Nemčiji — 23 moško ime — 25 gorstvo v Rusi g — 26 poziv — 27 izpuščaj — 30 predplačilo — 32 ustavi — 35 ognjenik na Siciliji — 37 mongolsko pleme — 39 zid — 43 reka T Jugoslavija — 47 žensko ime — 43 tvorba vode — 50 romanska členica — 53 itabian-ska členica — 54 pristanišče v Bolgariji —-55 letališče — 57 latinski predlog — £3 otok ob južni Franciji — 65 zaimek — 'St, števnik. Rešitev »Zlogovne križanke«. Vodoravno: 1 Donava — 3 ornega — i ne — 6 zarubiti — 9 promenada — 11 Ga*-cj _ 12 aligator — 15 limonada — 17 Pola — 19 tiram — 20 tara — 22 Mina — 23 rajata — 26 Larisa — 28 jasa — 30 motika — 32 Deva — 33 salama — 35 gama — 37 Modena — 39 dobiček — 42 Mara — 43 mošeja — 44 navada — 45 krona — 46 pucati — 47 komika — 49 Aa — 51 košara — 53 era — 54 Radinci — 55 Tomo — 57 ikona — 5S malina — 60 ema — 61 nadi« — 62 Radovan — 64 paša — 66 bikoborba — 67 karavana — 69 Reti — 71 simpatija —♦ 72 vanilija — 74 k a ram bol — 75 Vakma. Navpično: 1 Do nega! — 2 vaza — 3 oda — 4 »Gazela« — 7 rubin — 8 tiara — 9 prodaja — 10 Nace — 13 linija — 14 torta — 15 lina — 16 narava — 18 Malaga — 19 tisa — 21 »Ramona« — 22 Mikado — 24 tisa — 25 omara — 27 rima — 29 Samo — 32 deček — 34 lama — 36 rešeto — 38 devica — 4^ fciiuonri — 41 Nevada — 45 krokodil — 46 pwa — 46a Tirana — 47 kocina — 48 Kato — 49 ako — 50 ananas — 52 rama — 53 enako — 56 Morava — 57 Ivan — 59 Libija — 60 Oba — 61 a dirka — 63 Donava — 64 panika — 65 sapa —» 68 aH — 70 tišina — 71 simbol — 73 Java; Prvovrstno zleino In strešno opeko dobavlja po zelo ugodnih cenah z lOletno garancijo opekarna ILOVAC, KARLOVAC Glavno zastopstvo za dravsko banovino »EKONOM«, Ljubljana, Kolodvorska dL štev- T, r— Zahtevajte ceniki 58* J JL BIbi gre po svetu Nato smo šli v lej>o izbo, veš papaček, ▼ tisto, ki jo imajo kmetje samo za goste, in ta je bila prav čedna s skrinjami ob stenah in na eni je stalo med dvema porcelanastima psičkoma takšno, veš kar ima samo en uhelj in spada v nočno omarico, oni pa gotovo niso vedeli kaj je to. Kaj praviš, papaček, a jaz se nisem smejala, na pogrebščini bi bilo greh. In sredi sobe je stala krsta, črna je bila, a tla so bila lepo poribana. Mi smo sedeli okoli in okoli in vsak ie dobil kos mesa in kruha v roko, zakaj krožnikov so -imeli samo pet in še tisti so bili na polici. Potlej pa je hodila žena in še par deklet okoli nas in so nam ponujale jajčnico kar z deske. Lačna sem bila kakor volk. Vsi so pili žganje in nazdravljati živijo, meni se je zdelo to krivično za onega, ki je bil mrtev. A potem so krsto zabili in naložili na voz lje, nekako STedi njih slikovito, drzno, kot na nedostopne pečine pripeto gnezdo ptice roparice, skalno gnezdo slavnega srednjeveškega klateviteza, Erazma Predjamskega — grad Luknja. Edinstven je pogled na to silno zidovje fn na nebotične pečine za njim. »Luknja« Pritoladnenšega imena grad pač ni mogel dobiti. Kdo bi bil v tej gorski steni pričakoval človeško pribežališče, kaj šele utrjen grad sredi pečin ta še grad obdan s širokim jarkom. Komur niso spustili pridvižnega mostu, čigar sledovi so še danes vidni, ni vedel, kakšna je grajska notranjščina. Nemški naziv »Lueg« ima grad po svojih zgraditeljih in prvih gospodarjih. Prvotni rodni grad gospodov Luegov pa ni sedanje zidovje, temveč je stal še streljaj više od tega, potisnjen v skalnato luknjo STedi zadnjih pečin. Pri kasnejšem izkopavanju pod starim gradom se je našilo vse polno puščic, najbrže starodavno napadalno orožje, ki je odletavalo od grajskih zidov in se zarivalo v zemljo. Napad je moral biti brezuspešen, ker do gradu brez pridvižnega mostu je mogla priti te ptica. ^ Prvotna skromna, bolj navadni hiši kot gradu podobna »Luknja«, je postala svojim vitežkim prebivalcem kmalu pretesna, zato so si zgradili streljaj nižje na mogočnem skalovju nad izvirom potoka Prečne nov večji grad. ki je dobil staro ime. Kakor po legi, je grad tudi po zunanjosti močno podoben Predjamskemu gradu, ki je bil isto tako last Luegov in kjer je v 15. stoletju gospodoval vročekrvni vitez Erazem. Spočetka zelo čislana osebnost na dunajskem dvoru, je nekoč v prepiru zabodel obrekljivca, svojega prijatelja, in nato pobegnil v rodni grad Jamo pri Postojni. Da je miroval, ne bi bil nihče izvedel zanj. A pričel je pleniti in ropati po okolici, da se je vsa Notranjska tresla pred njim. Na vladarjevo povelje ga je leta 1483. več mesecev oblegal tržaški glavar baron Rav-bar s celo malo vojsko, hoteč ga izstradati. Erazem pa se je norčeval iz njega in mu pošiljal cele kose mesa ali sadja, ki ga je dobival po skrivnem rovnem hodniku tam onstran Nanosa iz vipavske doline. Slednjič je predrzni vitez postal žrtev izdajstva 'lastnega sluge, ki je po dogovoru z Ravbarjem zvečer z lučjo označil, kje biva Erazem. Dobro merjen tovovski strel je zrušil kamenito steno in pokopal zadnjega svojega rodu — Erazma Predjamskega. Baje se je ta nesrečnež nekaj časa skrival tudi v Luknji. Potopisen Costi so pred 80 tami leti še kazali kje. Zdaj je to pozabljeno. Ker je rodbina Luknjiških izumrla, je pripadlo vse njihovo premoženje avstrijskim vojvodom. Cesar Maksimiran I. je leta 1494. podaril grad Jamo in Luknjo Frideriku Galenberškemu. Podoba pa je, da se novi gospodarji niso posebno brigali za grad, kajti leta 1580. ga je moral tedanji lastnik, kranjski stotnik Franc Gail pl. G aH e ris tem, skoro dvigniti iz ruševin. Sezidai mu je tri stolpe, hodnike in obrambne zklove, izkopal jarke in namestil pridvižni most. Tako utrjen je bil potem za. vso okolico idealno zavetišče pred turškimi napadi. Njegovo silno zidovje še danes jasno priča o veliki utrjevalni umetnosti srednjega veka. Luknjiški grad je imel za Mehovim najbolj utrjen položaj med vsemi dolenjskimi gradovi. Kasneje je prešel grad v last groia Evgena Barbota. potem po ženitvi v roke barona Brennerja, nato ga je imela v posesti rodbina pl. Fichtenau, za njo rodbina pl. Langer in zdaj je last novomeškega trgovca Franca Seidla. Pa pojdimo gradu malo Mžije! Izpod ogromne skale, ki na nji počiva grad, bruha voda in tvori malo umetno jezero. Visok jez ji zapira pot ta jo utesnjuje preko turbin mestne elektrarne, ki tudi že davno več ne doseza svojega namena. Razvoj Novega mesta pa nujno kriči po novi, neprimerno močnejši, električni centrali. Potok Prečna, ki takoj ob izviru oskrbuje električno centralo s svojo energijo in ki je prej istotam goniil velik mlin, je tipična kraška reka, nekaka dolenjska Ljubljanica. Daleč tam onstran gorskih grebenov teče kot Temenica mimo Trebnja. kjer se ogleduje v njej stari trebenjski grad. Pri Ponikvah izgine pod zemljo, pa se pri Vrhpeči spet izrine izpod ogromne skale, da po kratkem teku ponovno ponikne pri Goriški vasi in pod iuknjiškimi pečinami, močnejša kot prej, že tretjič zagleda beli dan. Bližnja vas Prečna, mimo katere se vije, ji je dala drugo ime. Pod zaloško graščino se spušča v Krko. 2e za ValvazoTja je biila Prečna močan potok, ki je gnal sedem mlinskih koles. Vode ni nikdar primanjkovalo. Pač. Pripetilo se je, da je voda le curkoma uhajala skozi razpoko in mlinarji so stali križemrok. Pa se eden ujezi, vzame puško in poči v žrelo. Izvrstno! Voda res takoj pridere, a — rdeča. Strah in groza! Menda nI mlinar ustrelil samega vraga, ki je tiščal izvirek!? To je biilo križama! Niso pa pomislili ti dobri možje, da je ilovica, ki je zamašila vodi pot, pobarvala prestreljeno vodo. Krasevit je ta svet, kar dokazujejo tudi podzemske jame, kojih ena leži streljaj pod gradom, baš na ovinku soteske. Od tam je diven pogled na propadajoči grad ki se sicer sploh ne opazi, dokler ne stoji človek tik pred njjm. Ce gre namreč po zgornji vozni poti! Jama ima dva vhoda, je zeflo dolga, a še neraziskana. Novomeški dijaki kaj radi stikajo po njej, a nevajenemu je težko prodirati, ker se jama mestoma zelo stisne. Tudi kapnike ima. Govori se, da je biila to podzemna zveza Lulknje s Hmeljnikom, kar seve ne bo pravilno. Mala vzpetina nad izvirom in stojimo pred gradom. Žalostna slika. Votla okna zro tožno v svet, streha, kolikor je je še kaže močno izdelana rebra, zidovje se kruši in ruši. Preko jarka, kjer so nekdaj spuščali pridvižni most, so kasnejši gospodarji zgradili obokan mostiček, da je bilo mogoče priti z vozom na grajsko dvorišče. Zdaj moramo po vseh štirih čez. pripravljeni, da vsak čas teleb-nemo v tri metre globok jarek na kamc nje in črepinje in poleti v koprive. Nad vrati so še kolesca verig pridvižnega mostu. Tudi grb Luegov je še deloma spoznati. Dvorišče kup kamenja, opeke, prepe-retih hlodov, zadnji, najstarejši del po-poinoma v ruševinah, le gola zunanja stena še kljubuje vremenu. Arkadni hodnik v severnem traktu je viden le še po stenskih obrisih, vse drugo trohni na dvorišču. Po razpardRh stopnicah, kf so fe bofll drča iz prsti in peska, pridemo v prvo radstropje. Vsak korak je nesigu:en. Ohranjen je za silo te še arkadni hodnik, ki veže prednja dva stolpa od katerih pa je le še vzhodni stolp povsem ohranjen, dočrm so v zapadnem že zgrmsli vsi stropi do drugega nadstropja v pritličje. ' Grajska kapelica v južnem pritličju :'e žalosten dokument naše brezbrižnosti za tako slavne starine. Pred dvajsetimi leti so dijaki še plezali za oltarčkom po skrivnem hodniku v glavno grajsko poslopje. Danes je v razvalinah. Oltarja ni več, razbite in razpadle so freske na počečkanih stenah, stropi so zbobneli na tla. Le grajske ječe so še danes strašne. Pred gradom so ruSevtne gospodar- sfleih poslopij novodobnih graščakov, za gradom pa se stiska pod silnim pečevjem velika kotlina, kamenita in neprijazna, včasih še poleti ne brez snega. Saj soin-ce Lukenjčanom tudi tedaj zaide že sredi popoldneva, dočim ga v zimski dobi skozi več mesecev vidijo le za kratek hip. Znamenita pa je kotlina po svojem rastlinstvu, ki je v luknjišlkem kotu nekaj posebnega in od botanikov zelo obiskana. 350 let bo letos, odkar je stotnik Gall dvignil propadajoči grad skoro iz ruševin. Naj bi se ob tej visoki obletnici našel kdo, ki bi ga hotel posnemati in dati Liiknjišfkemu gradu to, kar bo dal baron Wambold ttme&tiku! V. P. 0 posledicah ameriške prohibicije Prohibicija zmaguje! — Resne b2sede velikih mož ob desetletnici alkoholne prepovedi v Zedinjenih državah V januarju je poteklo deset let, od« kar je bil uveljavljen 18. dodatek usta« vi Zedinjenih držav, ki popolnoma za« branjuje uživanje opojnih pijač. Kako se je obnesla »prohibicija« v prvem desetletju? Vidimo Zedinjene države v njihovem krasnem razvoju. Na dru« gi strani pa je resnica, da v USA še živi stara generacija, ki je bila tesno vezana na alkoholne običaje. Obsto« jajo še čete prevejanih tihotapcev, ki razbojniško izkoriščajo slabostne na« gibe onih bednikov, ki tajno še vedno utolažujejo pijansko strast. In tako se v Ameriki res še vedno precej pije, — kakor se pri nas v Evropi še vedno krade, navzlic strogim kaznim, ki jih določajo kazenski zakoniki... Ne po« slušajmo pa tendenčnih poročil alko* .holnega kapitala, ki mu naš tisk tako rad naseda, marveč čujmo enkrat, kaj Rravijo možje, katerih ugled se je uve« .avil na vsem svetu. Velikan ameriške industrije Henry Ford spada med najodločnejše prista« še prohibicijskega režima. On motri stvari enostavno in jasno, s trezno res« nostjo, v popolni zavesti velikega po« mena, ki ga bo prohibicija še imela v razvoju Zedinjenih držav Severne Amerike. Pravičen in plemenit se Ford razburja zaradi neresnega pisanja sve« tovnega tiska, ki v zadevi prohibicije zavedno ali nezavedno naseda lažem, katere stalno razširja ogroženi interes tihotapcev in alkoholnega kapitala. Po vseh onih izmišljenih in tendenciozno prikrojenih poročilih, ki že vsa leta, posebno pa še zdaj ob 10«letnici pro« hibicije, prihajajo iz Newyorka, glav« nega središča tihotapcev alkohola, je nedavno velik dunajski dnevnik obja* vil Fordove izjave, ki ostavljajo glo* bok vtis zaradi svoje pre^ričevalnosti in odločnosti. Kaj pravi Ford? — Prohibicija je tu in bo ostala, ker je potrebna moji domovini. Mnenje, da naše oblasti niso v stanu onemogo* čiti tihotapljenje in razprodajanje al« kohola, je prav smešno. To lahko sto* rijo, kadarkoli hočejo. A ne gre za to, da zapremo 20.000 tajnih krčem, mar* več za to, da začepimo pol ducata vi* rov, iz katerih te krčme dobivajo svo* je pijače. Ti viri so znani. Lahko jih na mah izsušimo in to se bo neko noč tudi zgodilo. Razen tega je treba pro* hibicijskim uradnikom zamašiti usta. Naj delajo tiho. Naj njihova dela go* vorijo sama. — Kako bi bilo, če bi se v Ameriko vrnil alkohol? Podajmo se v industrij* sko središče Dearborn in ponovno otvorimo krčme po oglih, kjer so prej bile, z lenuhi, ki so tu okrog posedali, z delavci, ki so na plačilni dan trumo« ma drli vanje. Naslednje jutro bo po« lovico delavcev zopet trpela na mačku. Obnovimo staro sliko. In nato si pred* stavljajmo, da te krčme morajo imeti svoje goste — a to so naši sinovi — in da skoro vsi postanejo pijanci, zaradi katerih strašno trpijo žene — a to so naše hčerke ... Ne, ne obstoja nobe« na nada. da bi se alkohol lahko zopet vrnil v USA. — Pogosto se čuje, da prohibicija odvzema človeku osebno svobodo. Ne« ki moj najboljši prijatelj mi je o tem dejal: »Ono, kar meni najbolj ovira osebno svobodo, je plat zvona.« S tem je mislil, da mora vsak dober držav« Ijan nekaj žrtvovati za splošni blagor in da obstoja neka vrsta osebne svo* bode, kakor n. pr. lenoba, brez katere pa se mnogo bolje počutimo. Mnogi odlični ljudje, ki sem jih poznal, so zaradi alkohola izgubili vso svojo oseb* no svobodo ... V nobenem našem pod« jetju ne trpimo prijateljev alkohola. Ne glede na to. kje se nahaiajo. V na« ši tovarni traktorjev na Irskem nima« mo nikakih težav. Ljudie hočejo de« lati, poznajo naša pravila in se jim častno pokoravajo. Vesten delavec je trezen človek, pa naj se nahaja kjer* koli, a mi imamo v svojih podjetjih samo vestne delavce. Mnogi mislijo, da so angleški in francoski delavci hudi pijanci. Toda naši delavci v teh drža* vah so ravno tako trezni kakor v Ame* riki. Na vsem svetu so popolni absti« nenti najboljši delavci in v Evropi jih je mnogo več kakor se misli. Tako Ford. Poglejmo še po dru« gih! Koncem 1926 je v Ameriki izzvala pravo senzaciio knjiga prof. Irvina Fi« sherja: »Prohib;tion at its worst« (Kriza prohibicije). Prof. Fisher, v znanstvenem svetu znan kot resen in vesten naciionalni ekonom, ie v knii* ! fCakor postati kralj! Kakor si zgraditi kraljestvo! Jn kako naporno delo je io! Tisoče m tisoče jih požre, ugonobi, uniči popolnoma, da še senca človekova niso več. Gledal 6om jih lačne in uboge, da eo 6e mi zasmilili v dno srca. Pri filmu je namreč vse izkoriščanje. Izkoriščanje časa, denarja, materijala in tudi ljudi, ln celo vseh tistih nevidnih Gledalcev bogve kje v provinci. Velika podjetja nalašč ustvarjajo konkurze za lepoto, obljubljajo karijere, vabijo takorekoč v svo'o 6redo lahkoverne ljudi, ampak vse to ie le reklama, nič drugega nego — reklama. In za reklamo ee porabi v velemestu toliko denarja, da si ga človek niti ne more misliti. Kaj mari takemu podjetju, če vsled njegove reklame propade recimo toliko in toliko ljudi! Nič, prav nič! Glavno je, da je zaslužek dober in da je uspeh čedalje večjL Seveda se tu in tam komu posreči preriti se do lepe karijere. Ampak to ie le slučaj, je ieto kakor loterija. Slepa kura zrno najde. Iskanje zlata v ameriških prerijah. Pa ho rpkla kaka mlada, nadobudna, na Hh«Tn za filmsko divo se pripravljajoča gospodična: in moja lepota, moja sposobnost? Lh, kaj pa še? Protekcija je glavno, zveze in malce sreče. Vse drugo spada v drugi in tretji red. Koliko lepih deklet je pri filmu, koliko... koliko... pa še kako lepih, in ne dosežejo — ničesar. Mi Jugoslovani imamo tukaj v Berlinu dva velika in nekaj manjših sodelavcev pri filmu. Svetislav Petrovič ]e znan in cenjen. Ita Rina, naša Karavanja ee je pretolkla do lep-.h usoehov. Ima kot fimska igralka dober glas Neki magazin, ki prinaša njeno sliko, jo sicer ima za lepo Italijanko, ampak mi vemo, da je naše gore list. Stanko Fu-rijan, bivši član mariborskega gledališča, je tudi nekaj časa sodeloval pri filmu (se-rfai ie angažiran r>ri Reinhardtu in igra v Teatru na Nollendorfplatzu) in plavolasi Sto-par, tudi bivši član mariborskega gledališča, se kar ne more odtrgati od filma, čeprav še ne igra vlog. O štefici Vidačičevi do zdaj pa žal še nisem mogel nikjer slišati. Veliko konkurenco delajo nemškim filmom sovjetski. Medtem ko filmajo nemški večinoma osladne, sentimentalne islorije in se ne maknejo iz tega dolgočasnega in venomer eno in isto ponavljajočega mrtvila, prinašajo ruski filmi silne, ne več posameznika tangirajoče probleme, ampak splošno-človeške, kolektivne. Tudi v tehničnem oziru eo eovjetekoruski filmi vzorni. Režije na naravnost mojstrske. Rusom ne gre v filmu več samo za zabavo, ampak v prvi vrsti za pouk, seveda pa pri tem strogo pazijo na umetniško vrednost filma. Danes se lahko že govori o filmski umetnosti. Rusi 6o jo pokazali. Zdaj ima tukaj velik iispeh film >Turk-sib« (Turkestansko - sibirska železnica). To je pesem dela. simfonija mašine, zrnata človeka nad prirodo, zmaga kulture nad zaostalostjo. V filmu ne nastopi sploh nobena glavna oseba in tudi ni film delan v ateljeju kakor je navada, ampak zunaj na prostem, na progi železnice, ki se gradi iz Sibirije v Turkestan. Ne igrajo igralci. Vse je resnično, pravo, golo življenje brez raznih filmskih trikov. A človeka zagrabi silno ia mogočno, ko gleda te peščene, od Boga in ljudi zapuščene puščave, ki jih bo iz-oremenil človek s pomočjo stroja v plodne pokrajine. Pretresljiv je občutek ob pogledu na gradnjo ogromnih mostov, na rušenje celih gorskih kompleksov, na boj tehnike s samoumom. Kdo bo zmagal? Človek. Krepko stopa civilizacija naprej in globoko prodira v Azijo. Film ie menda mišljen kot nropaganda za pjatiljetko, t. j. petletni ob-noviteljni program ruske vlade. Drogi film z velikim uspehom je >Nova gospoda«, ze!o posrečena satira na demokracijo. Pri predstavi ploskajo ljudje kakor blazni, tako jim ugaja film. In se smejejo da je kaj. V filmu je namreč orisan socialistični poslanec, ki postane minister. Njegov žaket in njegov cilinder, najbolj pa njegova »simpatija*, n?ka gledališka plesalka (gospod minister je bil prej namreč navaden elektrotehnik, nastavljen v gledališču), za katero se zavzema in ld je bila Ljubica nekega poslanca desnice, vzbujajo salve smeha. Uprav gogoljskega smeha. Režiser je izborno filmal in krasno obdelal en> jet, nič manj ne igralci, ki so jako dobri. Največje uspehe pa imajo tonfilmi. čeprav več ali manj samo zaradi tega, ker eo novost in senzacija. V Gloria - palaisu. na Kurfurstendammu igra Al. Jolson. Drama kot taka je vsakdanja, kakoršnih vidiš na tisoče, gre le za tisto govorjenje ali petje. Seveda ni zvočen ves film, ampak samo nekateri bolj važni odlomki in pa tisti deli. ki jih pojeio. Prenašanje glasu je precej dobro, vendar vpliva v začetku malce komično. ko je človek navajen samo slike. Nekaj manjka: plastična figura menda. Če bo pa tehnika napredovala tako skokoma, ie verjetno, da bo tonfilm imel popoln uspeh. Za zdaj delajo govoreče filme samo v scenah, ki se dogaiajo v zaprtih lokalih. Kako bo, če poskusijo eneti poulično vrvenje in hrup, pa se še ne ve. vendar pravijo, da bo tudi to dobro, da bo mogoče igralca razumeti. Bomo videli! Ah ne, slišali! In takrat tudi poročali. Rade Pregarc. Zaostali državni davek do 1.1928 morete poravnati s potrdili iz 1. 1919 izdanih ob priliki zamenjave kron. Prodajamo in nabavljamo ta potrdila ter prevzemamo jamstvo za pravilnost istih in da odgovarjajo za plačevanje davkov. Ne zaračunamo nikakih posebnih stroškov, ne provizije. Ta ugodnost plačevanja davkov s potrdili traja samo še kratek čas. zato se požu-rite, ker po današnjem kurzu prištedite cca. 30 do 40 % davkov, ki jih imate plačati. Ako prodaste bone, pošljite jih takoj, ker po 17. marcu izgube ti vsako vrednost. S pošto došla nam potrdila in bone obračunamo danes s preko 60 % nominalna vrednosti. Depozitna banka d. d. Zagreb, Tomašiče-va ul. 10. Tel. 36—79, 36—80. Brzojavke: Depozit, Zagreb. 3414 GOSPODARSTVO Sporazum glede srbskih predvojnih posojil 2e včerai smo kratko poročali, da je med našimi delegati in med zastopniki francoskih obligacionarjev v Pariz« prišlo v principu do sporazuma glede vprašanja valorizacije srbskih predvojnih posojil. Kakor poroča včerajšnja »Politika«, je predstavnik naše vlad« dr. Gjurič, poslanik v Londonu, že parafiral ta sporazum in je le še potrebno da ga podpiše finančni minister dr. Švrljuga, ki je že na potu iz Beograda v Pariz. Ureditev naših predvojnih dolgo je povzročila v pariških finančnih in političnih krogih najboljši utis. Za nas pa je ta sporazum izredne važnosti, ker je bilo vprašanje srbskih predvojnih dolgov doslej edina ovira za naš javni kredit. Sedaj je ta ovira odstranjena. Naš sporazum je po informacijah »Politike« za 1 in pol odstotka povoljnejši od slič-nega sporazuma, ki ga je Rumunija sklenila s francoskimi obligacdonarji glede svojih predvoinih dolgov. Razen tega pa je treba še upoštevati, da bo morala Rumunija plačevati anuitete s 100 odstotno valorizacijo v zlatu tekom 25 let, dočim bo naša država pri 45-letni amortizacijski dobi plačevala anuitete s 100 odstotno valorizacijo le tekom 15 let. Za prvih pet let bomo plačevali anuitete na podlagi 55% zlate vrednosti, pozneje pa ee bo ta odstotek vsako leto dvigal, tako da bomo poslednjih 15 let plačevali anuitete s 100% valorizacijo. Dosedaj neizplačani kuponi se bodo obračunali s 40% v zlatu. Doslej je naša država plačevala anuitete kakor znano v francoskih frankih kar odgovarja 20 odstotkom zlate vrednosti. Ker pa francoski obligacionarji niso hoteli vnovčevati svojih kuponov v francoskih frankih, je naša država deponirala odgovarjajoče vsote pri Banque de Pariš de Pais Bas. Iz tega depoja bo 20% va-loriziranih kuponov takoj izplačanih obliga-cionarjem, za ostalih 20% pa bo naša država izdala bone, ki jih bo honorirala tekom petih let. Spor glede valorizacije teh posojil (iz leta 1S95., 1902., 1906., 1909 in 1913.) se vleče že štiri leta. Po sporazumu med našo in francosko vlado iz 1. 1928. je bilo vprašanje kakor znano predloženo v razsodbo mednarodnemu razsodišču v Haagu, ki je 12. julija preteklega leta odločilo, da se morajo ta posojila plačati v zlatu. Seveda je biia ta razsodba le načelne važnosti, kajti e popolno valorizacijo tudi francoski eh-ligacionarii niso računali. Pogajanja so se zelo vlekla, ker predstavniki francoskih porterjev niso hoteli popustiti od svojih zahtev in je nedavno potekel rok, do katerega bi se moral po dogovoru z leta 1928. doseči sporazum in po katerem bi moralo izreči svojo odločitev posebno arbitražno razsodišče. Šele po poteku tega roka eo zastopniki francoskih porterjev prišli z ugodnejšo ponudbo, na podlagi katere }e bil sedaj dosežen sporazum. Vesti inozemskih listov, češ da bo sedaj naša država zopet začela z anuitetsko službo za ta posojila, so izkrivljena. kajti naša država z anuitetsko službo ni nikdar prenehala; francoski obligacionarji le niso hoteli vnovčevati kuponov v francoskih frankih. Za naše gospodarstvo je v sedanjem trenutku. ko razpolaga Francija s tako obilnimi in c°neni»i denarnimi sredstvi, velike važnosti, kw je s tem tudi našim velikim industrijskim podjetjem in občinam odprta neovirana pot na francoski kapitalni trg- _ == Pred revizijo naših železniških tarif. Kakor poroča agencija Avala, so se v generalni direkciji državnih železnic pričela dela za revizijo naše železniške blagovne tarife, ker se je izkazalo, da današnje tarifno stanje ne odgovarja več interesom gospodarstva, niti potrebam železnic. Gospodarske razmere so se znatno spremenile, tako da tarife ki so bile izdelane na podlagi gospodarskih razmer iz L 1925., danes ne odgovarjajo več potrebam. Delo na reviziji obstoječih blagovnih tarif bo v kratkem končano, nakar bo načrt nove tarife dostavljen gospodarskim ustanovam in tarifnemu odboru na mišljenje zaradi razprave. ocene in končne redakcije. = Rezultati sladkorne kampanje. Po najnovejših podatkih je bilo v sladkorni kampanji 1929/30 v naši dTŽavi proizvedenih 11.857 vagonov sladkorja nanram 11.598 vagonom v predhodni kampanji. Ker ta pro-dukcija presega potrebe domačega konsuma, je bilo v zadniih dveh mesecih izvoženih v inozemstvo že 120fi vagonov sladkorja, pred vsem preko Trsta, Soluna in Carigrada. Za olajšanje izvoza bo 17. t. m. stopila na naših železnicah v veljavo ugod-nostna tarifa, ld predstavlja znižanje od 400 Din pri vagonu. = Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubliani je v mesecu decembru in januarju naslovilo na vse tvrdke dve važni okrožnici, v katerih je izčrpno pojasnilo ugodnosti višjega zavarovanja, ki ga je pričelo izvajati s 1. januarjem t 1. Naglasilo je dalje prednosti, ki jih nudi društvo pred zagrebškim »Merkurjem« posebno s tem, da pobira samo mesečno premijo Din 20, daje pa II. razred bolnice tudi svojcem zavarovanih članov. Danes more beležiti društvo že lepe uspehe kajti prijavilo se je že preko 2000 nameščencev, uslužbenib pri 4C0 tvrdkah, ld so si vsi z dnem pristopa in plačanjem mesečnega prispevka pridobili pravico na II. razred bolnice. Pri tej priliki druStvo osobito poudarja, da si pridobe tndi vsi člani, ki se prijavijo v višje zavarovanje še v teku meseca februarja, takojšnjo pravico do višjih dajatev, medtem ko bo veljala za vse one člane, ki bodo pristopili v mesecu marcu t. L dvomesečna karenena doba. Zaradi tega se ponovno pozivajo vsi nameščenci, da posvetijo svojo pozornost obema okrožnicama, in se nemudoma prijavijo v višje zavarovanie. = Naše zahteve ob priliki trgovinskih pogajanj i Avstriio. Že včeraj smo poročali, da je naša delegacija, ki se na poziv avstrijske vlade pogaja zaradi revizije jugoslo-vensko-avstrijske trgovinske pogodbe, zahtevala kot protikoncesijo za naš pristanek k zvišanju avstrijskih carin na žito in moko da Avstrija zniža svoje uvozne carine na živino. Včerajšnja »Politika« je objavila na uvodnem mestu daljši članek glede teh podajanj, v katerem pravi, da Je naš izvoz žita v Avstrijo zadnja leta občutno nazadoval in tudi izvoz živine je zaradi višjih carin močno popustil, tako da je naša trgovinska bilanca z Avstrijo, ki je bila še pred leti aktivna, sedaj že občutno pasivna. Mi moramo našo bilanco z Avstrijo spraviti zopet v ravnotežje, zato moramo zahtevati kompenzacije predvsem glede drugih agrarnih proizvodov ki jih izvažamo v Avstrijo, da tako izravnamo primanjkljaj pri izvozu žita in moke. Ker pa je živina poleg žita naš največji izvozni predmet, zato moramo zahtevati koncesije v obliki olajšav za naš izvoz živine. Ce pa sedaj ni mogoče najti pravilnega kompromisnega sporazuma, ki bi zadovoljil obe strani, potem se pogajanja lahko odložijo, zlasti ker Avstrija pogodbe do julija prih. leta 6ploh ne more odpovedati. = Važna izjava finančnega ministra En-gliša glede carinske politike. Češkoslovaški finančni minister dr. Engliš je imel v petek pred proračunskim odborom daljši ekspoze, v katerem se je dotaknil tudi carinske politike Češkoslovaške. Med drugim je izjavil, da Češkoslovaška kot izvozna država ne more računati s tem, da bo stalno obdana z visokimi carinskimi barijerami. temveč bo morala svoje carine zniževati. Ta izjava je izzvala veliko pozornost zlasti v agrarnih krogih, ki zahtevajo znatno zvišanje agrarnih carin. = Nemško kmetijsko zadružništvo je dobilo enotno zvezo. Pretekli četrtek je bil za skupno nemško kmetijsko zadružništvo velikega pomena. Po dolgotrajnih pogajanjih je prišlo do ustanovitve enotne državne zveze kmetijskih zadrug (Reichsverband der deulsehen landvirtschaftlic^en Genossen-schaften und Raiffeisenkassen), ki ji pripada 37.300 posameznih zadrug. Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvoval tudi državni kmetijski minister dr. Dietrich, ki ie izrazil čestitke nemške vlade k temu historičnemu aktu, ki bo pripomogel, da se v nemško zadružništvo vnese pravega *a-družniškega duba in da se izvede sanacija in temeljita racionalizacija. = Svetovno ladjedelstvo v pret. letn. Po statistiki Llojxis-Register je bilo v pret. letu spuščenih v morie 1012 novih ladij s skupno tonažo 2,793.000 bruto-register-ton napram 2,699.000 bruto-register-tonam v le tu 1928. Daleč na prvem mestu je Anglija z 1.523.O0O tonami, potem sledijo Nemčija (249.000 ton), Nizozemska (187.000). Zedi-njene države (126.000) Japonska (114000), Danska (111.000). Švedska (107.000), Francija (82.000), Italija (71.000) ln Norveška (40.000). Angleška produkcija se je nekoliko povečala, nemška oa je bila manjša nego 1. 1928. Produkcija Italije se je sicer re-koliko dvignila, vendar ie še vedno zelo slaba, zlasti če upoštevamo da je bila Italija še pred leti v času inflacije na drugem mestu za Anglijo, sedaj pa ]e na devetem mestu. = Zedinjene držav© so v dveh mesecih izvozile za 100 milijonov dolarjev zlata. Zlate rezerve Zedinjenih držav eo lela 1927 dosegle najvišje stanie 4700 milijonov dolarjev, nakar so se do junija L 1928 zmanjšale za 600 milijonov na 4TOO milijonov dolarjev. Haussa na ameriških efektnih tržiščih pa je lani v zvezi z naraščanjem ameriške obrestne mere povzročila zone t dotok zlata, ki je traial do znanega poloma na ameriških borzah v novembru (do tedaj se je zaradi uvoza zlati zaklad znova povečal za skoro 300 milijonov Din). Situacija se je po tem polomu povsem spremenila. Zedinjene države eo zaradi tega samo v novembru in decembru izvozile za 105 milijonov dolarjev zlata. = V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi: Ljudska hranilnica in posojilnica v Dobrovniku, Prekmurje, r. z. z n. z.; Štajerska hranilnica in posojilnica, r. z. z o. z. v Mariboru. = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Julio Meinl d. d podružnica Celie; B-bovščk. Smole. Habič, Omerza, Stepršn:k. Banko, Tinta. Sestanek je zelo važen. Prihodnji teden bodo treningi kakor doslei vsak torek ji petek ob 19.15 v telovadnici Sred. tehn. šole in v nedelčo ob 11. na igrišču. »V skalovju In večnem ledu« }e naslov k-ni-turno-alp:mskega f:!ma in predavanja alpinista Ko-raneka, ki ga priredi TK Skala v kima Dvor v torek ob 14. in 21. SK Ilirija opozarja svoje članstvo na to prireditev Kolesarsko in motoclklistlčno društvo »Sava« v Ljubliani naznanja, da se dobijo foto-grafije V. občnega zbora v društveni pisarni. Tekme v smuku in slalomu Tekme v smuku in slalomu so posebnosti smučarskega športa, ki ne izvirajo iz skandinavskih držav, temveč iz onih krajev, kjer ljubitelji športnega smučanja niso imeli niti prilike niti časa, da bi se posvetili dolgotrajnemu in sistematičnemu treningu, ki je potreben za tekme v vztraj-nostnem smučanju aii skokih. Iz omenjenih razlogov je začela skupina ang eških dijakov, ki je preživljala zimo v Švici, organizirati prve tekme v smuku in slalomu. Za načrt so se takoj navdušili vsi angleški dijaki v Švici, ki se zaradi omejenega bivanja v alpskih deželah niso mogli dovolj pripraviti za vztrajnostno smučanje ali smuške skoke in so razen tega vedeli, da jim bodo te posebne vrste smučanja tudi v domovini, kjer so smuške sezone razmeroma kratke, bolj prijale. Kmalu so ustanovili svoj klub v Švici in pozneje tudi v Angliji: tekem v smuku in slalomu se za njimi oprijeli tudi Švicarji sami. Nova vrsta posebnega smučanja se je širila tako naglo, da je marala na predlog angleške smučarske zveze razpravljati o njej že mednarodna smuška federacija na pred anskem kong-esu v St. Moritzu. Anglija je tamkaj zahtevala, da se sprejmejo tekme v smuku in slalomu v oficijelni mednarodni tekmovalni program smučarskih prireditev. Pod vplivom skandinavskih držav predlog ni dobil večine, toda federacija je obljubila, da bo stvar proučevala. »Domovina smučk« je nastopila proti smuku in slalomu, češ da tekmovanje v teh novih vrstah smučanja ni vredno mednarodne pozornosti. Toda kljub temu, da smatra Norveška le kombinirano smučanje za polnovredni šport na smučeh, je o-gani-zirala nekaj poskusnih tekem v smuku in slalomu. Pod pritiskom ostalih državnih zimskosnortnih savezov je polagoma populila tudi Norveška in začela s propagando za te novotarije. Lanske in letošnje mednarodne tekme v sm"Vu in slalomu so ime-* že tako ve'iko udeležbo, da o razmahu in popolni 7magi smuka in slaloma ne mo-■e biti več dvoma Tekme v smuku Vodja tekme mora izbrati progo, umakniti traso nevarnim mestom in paziti na primerno plasiranje zastavic. Proga mora teči tako, da jo lahko tekmovalci prevozijo samo v smuku t. j. ne sme imeti niti koščka ravnine ali celo brega, ker bi s tem izgubila pravi značaj. Višinska razlika med startom in ciljem znaša običajno 400 do 600 m; proga je dolga od 2 do 4 km, ker je le tako mogoče, da vozač doseže gotovo hitrost. Najprimernejši teren za tekme v smuku so nepokrita polja brez zaprek, ki sicer ovirajo smučarja. z^a markacijo proge se običajno uporabljajo zastavice v treh barvah: rdeče, rumene in mo-dre. Rdeče zastavice kažejo boljšo in najkrajšo progo, rumene opozarjajo na nevarnejša mesta, dočim določajo modre, ki so postavljene dvojno, obvezno progo. Vozač mora prevoziti progo med tema zastavicama, pri katerih so nameščene tudi kontrole. Start je, posebno nri Angležih, vedno skupen. Če v prvih 200 m po startu ni posebnih težav na progi, se tekmovalci kmalu razdelijo v majhne skupine, ki se medsebojno ne morejo več ovirati Skupni start ima velike prednosti za računanje časov, 'ora se pridno posipajo občinske ceste, tako da bodo te morda precej lepše, kakor glavna cesta. D. M. V POLJU. Sokolsko društvo Polje priredi v nedeljo 16. t. m. ob 7. zv^ čer v dvorani Sokolskega doma komedijo v 3 dejanjih »Vdova Rošlinka« v režiji nž. H. Reša. Vabljeni vsi, razen mladine •d 16. leti. DOMŽALE. Sokolova maškerada bo n« pustno soboto 1. marca ob 8. zvečer v Sokol skem domu. Sodeloval bo jazz-band Tabor iz Ljubljane. Nagrada najlepši mar ski. Vabimo vso bližnjo in daljnjo okolico. BLED. Redni občni zbor Društva hiioih posestnikov za Bled in oklico bo v no Jeljo 16. t. m. ob 3. uri popoldne v hotelu g. Černeta pri »Petranu« na Bledu. Rac zen običajrega dnevnega reda se bo razpravljalo o raznih stanovskih in lokalnih adevah ter bo poročal zvezni predsednik t Ivan Frelih. ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Dirkalno in jaha no društvo ▼ Št. Jerneju je na občnem zboru 2. t. m. izvolilo velezo-žnega in dolgoletnega boritelja za kmečke koristi, predsednika konjerejskega odseka v Ljubljani g. Franca Župančiča za svojega častnega člana — Dirka v Št. Jerneju bo letos na dan sv. Petra in Pavla. RAJHENBURG. Tukajšnje sokolsko društvo priredi tudi letos, in sicer 2. marca ob 20. svojo običajno maškarado, nakar opozarjamo že danes vse Ljubitelje pustnih zabav in Sokoistvu naklonjeno občinstvo. PTUJSKA OKOLICA. Za Snpntjo Lesbovee — Sv. Andraž v Halozah pri Ptu>u se ie ustanovila I. 1928 prostovoljno gasilno društvo. Prebivalstvo uvideva potrebo galisnega društva, a zaradi lanske slabe trgatve ne more samo v zadostni meri podpirati ustanavljanja društva. Ker je društvo nujno potrebuje denarna sredstva za nabavo brizga!ne, cevi, orodja ia podobnega, je načet-stvo razposlalo raznim zavodom, društvom le ttgl. osebam prošnje s priloženo položnico 12.951« da bi mu priskočili na pomoč. Vsak oa*maojH dar je dobro došel. OPLOTNICA. V tukajšnjem takaajskera revirja so se pojavili pred par dnevi divji merjasci. Le» gar gospod Vranšek je 7. -t. m. ustrelil pri O sanka rc; nad Lukanjo lepo divjo sv sojo, katero Is prodal hoteliu Ore! v Maribora. Čeprav so drugo jutro lovci hiteG za svinjami, so jim te že odnesle pete v sosednji revir. Z našo pošto imamo težave. NedeSske časopise dobimo mnogokrat šele v ponedeljek popoldne. Prosimo direkcijo, de se nam nedeljski časopisi izdajo takoj po prihode pošte, za ostalo pismeno pošto pa naj bi ss uvedlo raznašanje v ponedeljek zjutraj. — T^ kajšnji Sokol priredi v nedefio 2. marca ▼ prostorih restavracije Kunej vsakoletno tnaškaradot ki obeta biti letos nekaj posebnega. Društveal novi odbor nam je porok za res smotreno sokolsko delo in gleda vse članstvo vati} z zaupe. njem. SV. JURIJ OB SČAVNICI. V sredo zvečer nam jc Sokolsko društvo e svojim nu* škaradnim plesom nudilo prav prijetno razvedrilo in neprisiljeno zabavo. Prireditev je uspela v vsakem oziru ter je zadovoljila vse občinstvo. Izkazal se ie zlasti godbenl kvartet ix»d vodstvom br. Žunka. čeprav jo sedaj čas veselic, vendar misli naš Sokol v prvi vrsti na resno delo ter se pripravlja na telovadno akademijo, ki bo pomladi 11. maja. Te dni je bila imenovana nova dnw štvena uprava našega Sokola. Pozivamo vsakogar, ki mu je pri srcu telesna in duševna vzgoja mlade generacije ter mu domovina ni le prazna beseda, da po svojih m >čeh podpira naše delo, da bomo uresničili veliko misel našega kralia. Starši, pošljite svoje otroke k telovadbi Fantje ia dekleta, sopite v naše vrste l DOLNJA LENDAVA. Na Svečnico je tiho pa tembolj agilno društvo Kolo jugoslovenskih sester priredilo maškaradni ples, ki je bil prav lepo obiskan in je tudi gmotno prav dobro uspel. Glede na veliko požrtv> valno delo društva je bilo želeti še večje udeležbe, tudi s strani onih, ki jih navadno ni videti na nobeni prireditvi. Mask je bilo okrog 50, posamezne kakor skupine droga lepša od druge. Posebno so ugajale: amor. noč. grozdje, paž itd. Za najlepšo je bila izbrana gdč. Jurešova, ki je dobila lepo darilo. Krona vse prireditve pa je bila gd& Smrkoljeva, prva baletk« ljubljanske opore, ki je zadivila vso družbo s svojimi umetniško izvajanimi plesi in je žela veliko priznanje občinstva. Omenim, da je bila gdč. Smerkoljeva pri nas že drugič m pričakujemo, da nas še poseti. — Kolo jugoeL sester vodi predsednica ga Drozdovičeva, dobrohotna Rusinja, polna prave slovanske dobrote, ki blaži bedo vsakogar, ne oziraje se na levo. ne na desno. Društvo prireja vsako leto Miklavžev večer in obdari ne-broj revne dece z gorko obleko in obutvijo, ne pozabi pa tudi sicer drugih siromakov. Ko je našla lanska huda zima mnoge nepripravljene, je bilo to društvo prvo, ki je priskočilo na pomoč. Društvu želimo fiin večjega razmaha in nadaljnih uspehov. Preklic PrxJpisana Eršte Alojz, nadziratelj proge v Trebnjem, in Eršte Julijana, soproga nadziratelja proge v Trebnjem, preklicu-ieva in obža'ujeva vse, kar sva govorila o gospe Steiner Berti, soprogi strojnika ▼ Trebniem, zaradi tatvine premoga ter Izjavljava, da so vse tozadevne govorice no« resnične in izmišljene. Trebnfe. dne 11. februarja 1930. Alojzij Eršte. Julijma Er»m. Opozorilo Proti vsakomur, ki bi razširjal neresnične vesti o mojem zobotehniškem delovanju. bom postopal po sodnem pota. Ljubljana, 15. februaria 1930. C Sitar, zobni Iz življenja in sveta Tekma motorjev in avtomobilov na ledu Za dirkališče Je služilo zamrznjeno Eibsko jezero. Na tem Idealno ravnem prostora so se odigrale zelo zanimive tekme, ki se jih je udeležilo mnogo znanih nemških športnikov. Kral jevičevo srce Georges Montargueille p-ripoveduje v Templu, v kateri so bili obglavljeni njenega dofena Ludovika XVII., ki je umrl Šeta 1795. med revolucijo v isti ječi Templa, v kateri so bili obglavljeni njegovi starši. Na policijsko povelje so •raztelesili štirje kirurgi dečkovo truplo in ugotovili »naravno smrt« radi izčrpanosti. Eden od zdravnikov, Pelletans, je iz prs izloči! srce, ga zavil v :papir in vtaknil v žep. Dva njegova tovariša sta to videla, a sta bila tiho. Oglasila sta se šele leta pozneje, ko je bilo treba potrditi pristnost kraljevičevih ostankov. Pelletans je srce vložil v špirit. Dve leti potem ga je vzel iz kozarca, posušil in skril med svojimi papirji. Nekoč ga je slučajno našel pri brskanju po miznioi v navzočnosti svojega učenca in ie temu zaupal skrivnost. Skušnjava ie bila prevelika. Pri prvi priložnosti je medicinec Pelletansu izmaknil spomin. A mu ni prinesel sreče. Tat je kmalu na smrt obolel in na njegovo željo so stariši po pogrebu vrnili srce prejšnjemu lastniku. Gospod kirurg ga je zdaj vtaknil v poseben vrč s kraljevsko lilijo in priložil lastnoročno podpisano izjavo o pristnosti. Republika je minila, Napoleon je romal na sv. Heleno, in po povratku Bourbonov je izročil kirurg srce Ludoviku XVIII. Policija je dolgo preiskovala zadevo. Takrat sta se izjavila tudi oba zdravniška, Lassuce pa Dumangin, ki sta se s Pelletansom udeležila dofenovega raztelesenja. Nato so pričeli ugibati, kje bi srce pokopali, v pariški stolnici Notre Dame ali ob grobu Ludovika Svetega. Med tem je Pelletans umrl. Srce je ostalo v varstvu pariškega nadškofa. Februarja leta 1831. so v Parizu zopet izbruhnili neredi. Množica je oropala škofovsko palačo. Več ur so si delili moški in ženske svoj plen. Ko so že vsi odšli, je prišel v škofovo sobo stavec Lecroate. Na tleh je pobral kristalno posodo z lilijo in v njej našel leseno škatljico z neko okamenino ter listinami. Stavec se ni zanimal za to navlako, a posodo je sklenil odnesti v najbližjo bolnico, ker bi jo tam lahko rabili za zdravila. Stopil je na ulico in srečal pijanca. Ta je mahnil s palico in s smehom zdrobil posodo. Njena vsebina se je sesula na tla, kjer je ležalo vse polno iz palače pometanega, polomljenega pohištva in drugega. Vendar je vzel Lecroate papirje domov, da jih z ženo prečita. Zvečer je to storil in se je zavzel. Poiskal je Pelletansovega sina, in oba skupaj sta po dežju odšla iskat kraljevičevo srce. Pometači so že bili zgrebli smeti na kup. Med odpadki sta našla polirano škatljico. Srce je bilo nepoškodovano in še »je dišalo po špiritu« Pelletansov sin je zopet naročil z lilijo okrašen vrč in je srce varoval do svoje smrti leta 1879. Dediči so hoteli ponuditi srce v dar grofu Chambordu, preten-dentu na prestol, a ta je umrl, predno je mogel odgovoriti. Leta 1894. je prinesel vso zgodbo neki list. Prečital jo je don Carlos, vojvoda Madridski in grofov dedič, in se je obrnil na Pelletanso-ve vnuke. Leta 1895. so mu ti izročili srce v navzočnosti notarja, ki je sestavil zapisnik. A vojvodov zastopnik, vojvoda Mayes, se je bal, da mu ne bi oblasti zabranile odnesti srce na Špansko. Vzel ga je iz vrča in ga zavil v svojo košato ovratnico. Na ta način je zapustilo srce Louisa XVII. domovino in od tedaj počiva na Španskem. Srečna dežela Na Švedskem že nekaj let sem z zadovoljstvom ugotavljajo, da pada število zločinov in ž njim število kaznjencev. V vseh državnih kaznilnicah je danes le še 2000 prebivalcev. V glavni jetnišnici v Varbergu so bili pred dvema letoma še trije danes pa samotari tam edino še eden. Tudi v Engelsholnru je bil v preteklem letu samo eden, v Ha-parandi so bili trije, v Nortelje in Karls-hanu pa jih je bilo kar celo po pet. Del kaznilnice v Stockholmu so spremenili v državni arhiv, slična usoda čaka tudi druge jetnišnioe. Zoro uoda proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA l. OREL, Zagreb Badiceva (Duga) al. 32. PoSljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove. Princ Karneval prihaja Po mestih zapadne ln južne Evrope, pred vsem pa na solnčnl Rivieri pripravljajo že sedaj vse potrebno za pustni praznik. — SBka nam kaže modeliranje dveh ogromnih Hgur, Id ju bodo uporabili v večji skupini v slovitem pustnem sprevodu v Nizzl Bajka o sovjetskih morskih razfojnikih Novembra meseca 1927. je odšel nem-5ki parnik »Scharnhorst« s 14 mornarji na lov v Belo morje in šele majnika leta 1928 so prišle iz Norveške vesti, da so našli ob rtiču Kaninu njegove ostanke. Po Kuxhafnu, »Scharnhorstovem« domačem pristanišču so se raznesle govorice, da so parnik oropali sovjetski gusarji, ki živijo na Soloveckih otokih. Te govorice so pripovedovale, da vživajo sovjetski gusarji surovo meso, da so oblečeni v kože medvedov in da uničijo vse ladje v svojem vodovju. Naposled je poslal neki Nemec pismo svojemu izgubljenemu sinu z naslovom: Martin Schmidt, kurjač na »Scharnhorstu«, zdaj v ujetništvu, Solovki, Rusija. Odgovora ni bilo. Oče je pisal trikrat in naposled dobil pismo s pečatom: »Izpuščen iz ječe. Solovki.« Na otočju, nekdanjem bivališču menihov, imajo zdaj sovjeti v zgodovinskem samostanu taborišče za svoje politične jetnike. Na Nemškem je za-vršelo. Ako so Schmidta izpustili, je bil res ujet! Kje je sedaj, in kje so njegovi tovariši? Pismo so izročili nemškemu ministrstvu, ki je zadevo predalo svojemu poslaniku v Moskvi. Pričelo se je dopisovanje, vmes pa so sovjetski par-niki iskali »Scharnhorsta«. Iz Solovk so javili, da nikoli ni bilo tam ljudi s »Scharnhorsta«. Schmidta so samo zamenjali z nekim latiškim državljanom istega imena, ki je res bil oproščen po dveletnem zaporu. Iz Moskve so torej javili v Berlin, da je »Scharnhorst« najbrž zašel v led in so ponesrečil. Istega mnenja je tudi norveška vlada, na Nemškem pa nihče ne veruje temu poročilu. Sorodniki še vedno pišejo v Solovke »sovjetskim ujetnikom«, dasi prihajajo priporočena pisma nazaj s pripombo: »Nepoznan-Inconnu«. Spor tna oblačila za lovce, turiste, skavte izdeluje iz primernega sukna ter iz slovitega tirolskega lodna hitro in najceneje tvrdka (c DRAGO SCHVVAB, LJUBLJANA Svojo smrt je slutil V češkem mestu Ledeču ob Sazavi se je zgodila tragična nesreča. Trije dečki v starosti od 10 do 12 let so se drsali na zmrzli reki, led se je vdrl pod njimi in vsi trije so utonili, še predno jim je utegnil priskočiti kdo na pomoč. Dogodek je tem žalostneiši, ker .ie eden izmed dečkov tri dni prej v sanjah videl svoio smrt in jo celo popisal. Slučajno je dala učiteljica njegovemu razredu nalogo, naj popišejo svoje zadnje samje. Omenjeni deček, Adalbert OtouKtoba, je svojo, kot odlično ocenjeno nalogo napisal sledeče: »Sanjalo se mi je, da sem se kopal. Svojem tovarišem sem se bahal, kako znam plavati. Ko so hoteli videti mojo spretnost, sem jim jo takoj pokazal. Hipoma sem zakričal, da se r>o t a pl jam. Tedaj so plavali moji tovariši proti meni. a nisem se mogel obdržati na površju. Pod vodo sem opazil povodnega moža, kako plava proti meni in se mi reži. Potem sem se zbudil. Bil sem zelo vesel, da so bile vse to samo sanje.« Temu popisu je dodal komaj 10 letni, a zelo talentirani deček uspelo risbo, ki prikazuje ta dogodek. Čudno, da je narisal nad glavo svoje naloge tudi par drsalk in da sta na večji risbi naslikana še dva druga dečka, ki skačeta v vodo. V Lelbeču, a tudi drugod so povzročile vse te podrobnosti obilo vsakovrstnega govorjenja. Sleparski izumitelji Čudežni razvoj moderne tehnike obnavlja čase nekdanjih alkimistov. Marsikateri izumitelj pobaše kopo denarja od posameznikov ali celo držav, predno ga razkrinkajo. Nemški Tausend s svojim umetnim zlatom ni sam v dolgi vrsti sličnih genijev. Lani sta zaslovela na tem polju posebno Američana Barnes in Matthews. Tri vlade so se prepirale zaradi nakupa »žarkov smrti«, ki jih je ponujal Grindell Matthews. Vsi dnevniki so priobčili njegovo sliko in je bil oelo posnet za film. Pravili so, da ustavijo njegovi žarki vse motorje v daljavi 30 km naokrog, iztirijo vlake in iz zraka strmoglavijo vsa letala. Strokovnjaki so že slikali grozote bodoče vojske: skriti peklenski stroj bi z žarki lahko uničil velike vojske in tudi mirna mesta pa vasi. Še Ukrajina, ki je bila leta 1918. v vojni z boljseviki, je poskušala zajeziti njih naval s poročili, da ji je antanta poslala »žarke smrti«, pod katerimi bodo skop-neli rdeči polki. Naposled je prejel Mat-thews od neke evropske velesile izdat-ten predujem. Moral je na dan s svojo skrivnostjo. Določil se je dan za predvajanje njegovega aparata. V uradnem laboratoriju so se zbrali izvedenci in znanstveniki. Izumitelj ni prišel: poslal je samo svojega pomočnika. Ziv krst ne ve. kaj se je zgodilo v laboratoriju in katerih krepkih izrazov so se posluževali povabljenci. Javnost je zvedela samo to. da niso mogli peklenski žarki usmrtiti niti navadne miške, ki je stala v kletki deset metrov daleč od aparata. Izumitelj je izginil brez sledu v Južno Ameriko in ž njim tudi njegov denar. Malo pozneje je naznanil kemik Oli-yet Barnes, da ie izumil čudežno kovi- no, s čTJe pomočjo Je premagal zemeljsko privlačnost. Pisal je, da izžareva zemeljska obla posebne žarke, ki pritegnejo vse predmete nase. Če pa srečajo ti žarki njegovo neprodirno kovino, izgubi vsak za njo skriti predmet težo in obvisi v zraku. Kakšne vidike je odkrival ta izum za promet letalstva, za prevažanje težkih strojev in topov! Barnes je položil ključ na listič kovine in ključ se je dvignil ter obstal nad mizo! Potem je prinesel šibko leseno mizico in po obtežil s 50 kg težko železno ploščo. Miza je stala, ker je ležala pod kovino ista čudežna izolacijska plošča. Potegnil jo je potem proč in se je miza takoj sesula v trske pod težo železa. Navzoči so bili pretreseni. A neki učenjak je ostal nejeveren. Rekel je. da so že davno poznane pravljice o Mahomedovem grobu, ki visi v zraku. Kmalu je tudi dokazal, da se je posluževal »izumitelj« samo močnega elektromagneta in je bilo sle-parstvo razkrinkano! Indijski zavrzenci Najtežje vprašanje pri pogajanjih angleške vlade z indijskimi zastopniki daje žalostno stališče 60 milijonov ta« kozvanih parijev, »nečistih«. Nimajo nobenih človeških pravic. Če bi dobila Indija avtonomijo, bi morali tudi ti za« vrženci imeti svoje zastopnike v par* Iamentu. A vse slične ponudbe naletiš jo na ogorčeno nasprotje 247 milijo« nov ostalega prebivalstva. Pariji so za« ničevana živina in si smejo služiti de« nar samo z najbolj ostudnimi posli kot konjederci in slično. Prepovedan jim je vstop v svetišča, šole, lekarne, bol« nišnice in celo hotele oz. prenočišča. Ne smejo ničesar kupovati pri trgov« cih in obiskovati mesta. Čakati mora« jo na oderuhe, ki sami posečajo njih naselbine. Nekateri med njimi ne sme« jo niti delati in morajo samo beračiti. A tudi ti morajo stati vsaj pol kilo« metra daleč od ceste. Če se približajo poti na 200 korakov, najbližjo dopust« no razdaljo, morajo nasuti kup prsti in nanjo položiti zelen list. Brahman oz. trgovec, zastopniki boljših kast, ki zagledajo to znamenje, se ustavijo in zavpijejo, da steče parija proč. Če bi padla parijeva senca na posodo s hra« no, jo oskruni in se mora uničiti. Po Malabarski obali si ne smejo pariji ni« ti graditi kolib in bivajo po votlih dre« vesih ali pod šotori iz palmovega list« ja. Nihče ne ve, kako so postali pariji sedanji zavrženci. Morebiti so potom« ci nekoč premaganega rodu ali pristaši osovraženega, zdaj pozabljenega ver« stva. Telesno so slični navadnim ben« galskim kmetom. Samo to je nedvom« no, da izvira sedaj preganjanje izključ« no iz verskih predsodkov njih »privi« legiranih» rojakov. Konjska dirka po snegu V švicarskem letovišču St. Moritz so ljubitelji dirkalnega športa priredili konjske dirke po zasneženi ravnini. Konji in jezdeci so se le za trenutek pokazali iz oblakov drobnega snega, ki je kakor gosta megla zakrival dirkače. Trgovina s poljubi Večkrat se je že culo, da je ta ali ona dama na dobrodelnih prireditvah zvišala dohodke priredbe s tem, da je prodajala poljube. Ta originalna, dasi nekoliko neokusna domislica ie prinesla mnogo dobička, dokler je bila novost, kasneje pa je postala preveč običajna, da bi še vlekla Zato so vsekakor malo pozno prišle na to srečno misel študentke iz Glas-gowa, ki so otvorile pravo trgovino s poljubi v korist dijaškemu dobrodel. skladu. Najele so si mal lokal, kjer je bila prej brivnica, postavile v trgovino par najlepših deklet ter čakale odjemalcev. Cene so nastavile enotne in zelo nizke. Vsak poljub je stal približno po en dinar, tako da bi se tudi najsiromaš-nejši človek lahko založil s poljubi za daljši čas. Na nesrečo pa se je izkazalo, da je konzumentov za to blago ze!o malo in da večina krije svoje potrebe kje drugje. Moški se ne samo niso trgali za poljube in se gnetli pred prodajalno, marveč so se je nekako ogibali, očividno jim je bila cena prenizka ali pa so se bali belega dne. Trgovina se je namreč zapirala že pred mrakom. Skratka: podjetje je končalo z neuspehom in prodajalke se sedaj gledajo v zrcalo in se čudijo, kaj bi bilo vzrok, da si ni nihče zaželel njih sladkosti. Osuševanje zuiderskega morja Po dolgoletnem napornem deta se pojavlja na površini morsko dno, Id bo fcmafci Izpremeojeno v rodovitno polje. Črna lisa na levi strani kaže nastajajoče kopno, kj ga deli od morja ogromen nasip na desni strani. Francozi pravijo: Bog je ustvaril zemljo, Nizozemci pa Nizozemsko. Kakor se zdi, dobiva ta rečeulca novo potrditev. ■HMMHBaRBHnaaBnB^KHmBB Velika skrb, a ako me Koliko rodbinskih očetov se_ boji, da ne bi zaradi izčrpnega dela v njihovem položaju mogel nastopiti čas, ko ne bodo več v stanju, da osigurajo eksistenco svoji rodbini. Nihče ne more ubežati svoji usodi, ali obstoja možnost, da ojači človek odpornost svoje fizične in intelektualne moči. Pravi se sicer: »Kdor ne dela, naj tudi ne je!« ali moglo bi se reči tudi obratno: »Kdor mnogo dela, ta mora tudi mnogo jesti!« ker odkod naj bo odpornost in telesna moč, ako ne od hrane! Vzdržite svojo fizično in intelektualno moč s pomočjo Ovomaltine! Ovomaltine je naravna krepilna hrana, ki vsebuje veliko hranilno vrednost, se lahko prebavlja in je bogata na elementih, ki ustvarjajo energijo in jačijo telo. Skodelica Ovomaltine nam omogoči, da svoje dnevno opravilo lažje in z uspehom dovršimo. Dobiva se povsod za ceno Din 18.50 za škatljico. Zahtevajte brezplačen vzorec, sklicujoč se na ta list, od dr. A. Wandera d. d., Zagreb. KULTUR Repertoarji ljubljanska drama. Začetek nb 20 Nedelja 16.: Ob 15. Cvrček za oečjo Ljudska predstava po znižanih cenuh Izven -Ob 20. Naš sospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 17.: Zaprto. Torek, 18.: Zaprto. Sreda. 19.: Življenje je lepo. A. Četrtek 20.: Za liube^n so zlranla. B. Petek, 21.: Reci taci jsk i večer nemškega pesnika Daublerja. Izven. Sobota, 22.: Krog s kredo. T>. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob ool 20 Nedelja, 16-: Pri treh mladenkah. Opereta Izvin. Ljudska predstava po «i;zanih cenah. . ,. T_„ Ponedeliek, 17.: Gostovanje Sinje ptice. Izv. Torek, 18.: Goetovanie Sinje ptice. Izven. Sreda. 19.: Valkira. E. Četrtek 20.: Švanda dudak. O. Petek, 21.: Bnheme. A. Sobota. 22.: Ernani. B. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 2015. Nedelja. 16 ■ Svetnik. Zadnjič v sezoni. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota, 15.: »Radikalna kura< Ljudska predstava pri dramskih cenah. _ Nedelja IG.: Popoldne zaprto. Zvečer eb 20. gostovanje Blanke Tomasiceve v opereti jOrlov«. Kuponi. Ponedeljek, 17.: Zaprto. Torek, 18.: Sneg. C. Kuponi. Sreda, 19:: Gostovanje »Sinje ptice«. Četrtek, 20.: Gostovanje »Sinje ptice«. CELJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sreda, 19.: Radikalna kura. Gostovanje Mariborčanov. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 21.: Sneg. Gostovanje Mariborčanov. Dve francorM književni obletnici Dne 25. februarja bo minilo sto let. kar #e bila v pariškem gledališču Theatre Francais premiera Hugojeve igre »Herna-ni«. Težko si je danes zamisliti, kaj je pomenila takrat ta premiera 1 reba ie pre-čitati v spisih Theofila Gautier-ja članek ^Premiere representation dTIernani« (I rva predstava Hernaniia). ki se začenja: »25. februar 1830. Ta dan bo v naši preteklosti zapisan z blestečimi črkami: dam premiere Hernani-a«. Še 1. 1872.. ko je sivolasi Gau-tier kratko pred smrtjo spisal svoje spomine na 25. februar 1830. je občutil tolikšno navdušenje in zadovoljstvo, da prehaja še na nas. če čitamo njegov članek. V tem pogledu se spomini prijetno razlikujejo od Hugojeve drame, ki je za današnji okus slabo užitna. Kaj je bil torej 25. februarja pred sto leti? Izvršil se je preboj klasicizma: na plan je stopil nomanticizem in uprizoritev »Hernanija« ie bila njegova prva zmaga. Danes ko ie književnost — kakor sploh duhovno življenje — potisnjeno v ozadje, si težko predstavljamo, da je boj dveh literarnih struj pomenil za pariški svet še večjo senzacijo nego jo tvori danes n. pr. borba dveh svetovnih prvakov v boksanju ali dveh velikih nogometnih društev. Boj med klasicizmom in romantiz-mom je bi! boj dveh ideologij, dveh živ-Ijenskih nazorov, »dveh sistemov, dveh strank, dveh vojsk, celo dveh civilizacij«, pravi Gaurier. Romantiki so prišli v Posebnih oblekah z rdečimi telovniki. Sami mladi, navdušenja polni ljudje, ki so čakali pred gledališčem in v gledališču celih osem ur na začetek premiere. Nepopisno navdušenje in ostri protesti so vzvihrali gledališko dvorano, ko so se oglasile z odra besede, kakrših v tej dvorani še ni bilo čuti. Klasična drama ie imela svoje že precej ©drevenelo besedišče, svoj način izražanja občutij in misli; dotlei se ni nihče drznil, da bi položil francoskim igralcem v usta tako »proste« besede in sirove primerjave kakor mladi, nepriznani Victor Hugo. Kaj čuda torej, če je uprizoritev te za tiste čase »revolucionarne« (po sto letih čisto nazadnjaške in slabe) igre razburila duhove in povzročila i v gledališču i pozneje v široki iavnosti burne proteste in nezaslnno navdušenje. Za velikim književnim konfliktom pa so stala važna politična. kulturna in socialna nasprotja, stali sta mlada in stara generacija, sinovi in očetje... Že lansko leto so se Francozi mnogo spominiali stolefnice romantizma. Izšli so številni življenjepisi in nove izdaie roman- tikov. Letos se bo to nadaljevalo. * Se eno obletnico velja že zdaj zabeležiti: Dne 17. aprila 1S80 — kmalu bo torej petdeset let — je izšel književni almanah »Soires de Medan« (Medan^ki večeri). Tu so bile objavljene povesti Zolaja, Maupas-santa. Huvmansa in drugih. Ta almanah je otvori! v francoskem slovstvu novo stru.io: naturalizem, ki je protinožec romantizmu. Tud; ta struja je imela znatno vlogo t v književnosti i v iavnem življenju. Z nio sc se uoePali v nrioovedno slovstvo in dramo znanstveni oroblemi: socialnim vorašarrcm so se odprla vrata na stežaj: vera. spolnost. zločin, razne vrline in nregrehe so- PREGLED dobnega človeka so dobile v Emilu Zolaju novega sodnika in evangelista. Ta slovstvena struja ie imela znaten vpliv tudi na politiko, na tvorbo delavskih pokretov in strank, na demokratizaciio francoske družbe kar se ie posebno čutilo v žgočih dneh l)reyfussove afere, ko io Zola dvignil ob silnem hrupu vse javnosti svoj znameniti protest >P aceuse ..(Obtožujem.) * Tudi naturalizem Zolajevega kova deli danes usodo romanti-zma Hugojevega kova. čeprav se baš v zadnjem času Drvi obnavlja pod imenom populizem. Nu. pa tudi ro-mantizma ie danes v slovstvu še veliko. Izpreminiajo se imena, dve bistveni razliki — realistično in romantično pojmovanje sveta in življenja — oa sta bili in ostaneta vedno. Struie se tvorijo toliko, kolikor se ta osnovna tipa snaiata. razdvajata, pretiravata v skrajnosti. S francoskega knjižnega trga An dre Therive. ki je postal naslednik pokojnega P. Sondava v književni rubriki dnevnika »Le Temps« in ki je znan kot eden izmed voditeljev nove slovstvene struje populizma, je izdal v zadnjem času dva romana »Žareče oglje« (La Charbon ardent) in »Največji greli (Le dIus grande peche). Oba naj bi pokazala povratek pripovedništva k naturalizmu in širokim ljudskim množicam. Toda kdor pazljivo prečita Therivea. bo ooazil. da se "isec vz'ic svojemu stremPenju po dušeslovnem približanju množici še vedno rad lovi ^okoli sub-jektivistično-metafizičnih problemov. ln vendar se pooulizem bori ba- zoner te »slabosti« tako zvanih »aristokratskih« romanopiscev! lienri Clheon ie spisal roman v treh zvezkih »Igre pekla in neba« (Les Jeti* de 1* Enter et du Ciel). Gheon je starejši mož, izza m'adih nog b'izu naturalizmu: marsi-kai je doživel in slabo preživel: posta' je katoliški izpreobrnienec. Zdaj oiše tenden-čno. ucrania orooagando za vero v čudeže in slika duhovnike ki žive v našem času kakor srednjeveški svetniki. Njegov slog pa ie precej ra-^iban in dejanje časnikarsko nestro in živo. Izšli so trije dobri romani, ki nam kažejo francosko selško življenje: Jeana Gion-na »Tln de Baumugnes«. Marcela Avmea »La Table aux Creves« ;n Petra Verv.ia »Pont-Etrare« (naslovi so krajevna imena, zato jih ne prevajamo). Edinond Ja'our ie vzbudil zanimanie s svojo kniigo »Loetitia«. Jalouv ie kritik kakor Th°rive in tudi sicer snominia v svoji pripovedni orozi na tovariša ori »Temnsu«. Plodoviti orirvovednik Henrv Rordeaux čigar spisi so brez dvoma prišli do rok vsakomur ki pri nas čita francoski ftudi prevajati so e-nirs de combattants ddites en francais de 1919—1928) so presenetljivi. Prečital je spomine generalov, častnikov, vojakov, leposlovne spise o svetovni vojni itd. Ko je vse to primerjal, preiskal s kritičnim drobnogledom, preveril resničnost na zemljepisni karti, po uradnih listinah in drugem nepristranskem gradivu, se mu je nakopičilo celo smetišče zmot, laži. pretira-nosti, sleparije, abotnosti in vsega drugega. le resnice je bilo povsod bcilj malo. Predvsem je izločil voine knjige akademikov. civilistov, »junakov iz zaledja«, ker ti ljudje fronte sploh niso poznali in je bilo torej njihovo pričevanje in hujskanje tako poceni, da danes ni nič več vredno. Dalje je moral zavreči kniige nekaterih višiih častnikov, ki so opazovali vojne dogodke iz ozadia in ne moreio resno pričevati, kaj je vojna na fronti Potem je razčlenil objavljene dnevnike in beležke nižjih častnikov, podčastnikov in prostfkov, spomine zdravnikov in strežnic Hd. Tudi v teh na fronti spisanih zaniskih je vsa sila laži in potvar, zakaj mnogi so pisali pod vplivom Mefe»ro!o5ki ▼ Ljubljani. 15. februarja 1930. Višina barometra 30P S rr Kraj Cas Ooazovao-ja LJubljana Maribor Zazreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoolie Solit 8. Barom. Tsmj>w —4 - 1- _2- —4' «S bd ■SŽS Smer vetra 9 o 2 Padavine 7P8-" 7 68 ;677 /68-2 7/1-0 Zi 70 «5 76 >■5 75 sn. brzina v m in sek. \V 2 2 SSW 2 mirno S 4 Ii 10 7 3 0 0 vr?ta T mm do 7. ure • • • 7714 -4 10- mirno 0 • 769-0 +4- 65 NE 2 7 Najvišja temperatura danes v Ljubljani 9.6, najnižja + 2.5. Solnce vzhaja ob 7-2, zahaja ob 17.26, luna vzhaja ob 2014. zahaja ob 8.27 Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Južno vreme. Posvežujoči zapadni in severozapadni vetrovi; morda tudi padavine. V gorah snežni viharji. V enem ali dveh dnah nekoliko bolj hladno; temperatura okoli ničle. časnikov in vojno-propagandnih knjig. Torej so gledali na dogodke s predsodki, s slepečo vero in s penečim navdušenjem. Videli so pač sebe, ideje, privide \ojne psihoze, niso pa videli vojne gole in nage, take, kakršna je bila. Celo v nekaterih romanih jc več resnice nego v marsikakem dnevniku s fronte. Toliko je torej dati na pričevanje neposrednih svedokov! Crujev spis je sicer profesorska, vendar pa neizprosna razčlemba vsega, s čemer so francoski pisatelii hoteli ali še hočejo zakriti, olepšati, preobličiti vojno S stališča resničnosti (ne z literarnega vidika) so na mah vstale od smrti nekatere manj po-membe, že pozabi iene, a kruto realistične knjige o vojni (Lintijerjeva »Ma piece«, Thierrvjevi »Les conditions de la paix«, Bernierjeva »Le Pereče« i. dr.), dočim so se nekatere priznane in razkričane spustile znitno nižje s pečatom neresničnosti na čelu. Crujev nazor o voini razodevajo naslednje besede na str. 380: »Znani krogi žele najbolj goreče to, da bi iz vojne 1. 1914. napravili legendo, celo pravljično historijo, ki bi bila polna drobnih čudežnih pripovedk. Jasno je. da je skozi legende gledana vojna začudo mikavna pustolovščina, kakor je ne najdeš zlahka Mnogi vojaki z bojišča bodo nemara priznali take legende, ne meneč se za te izkušnje na lastni koži, toda veliko nas je ki preveč verjamemo svojim spominom, da bi sprejeli trditve, ki nasprotujejo našim izkušnjam. Mi vidimo v legendah o vojni patriotično, prilizunsko, zapeljivsko laž. ki naj prihodnje rodove preslepi, da se bodo brez velikih pomislekov vrgli v pustolovščino nove vojne . . fc*? svet Češka akademija znanosti in umetnosti je razpisala za leto 1930. te-!e nagrade: za književnost 2 prvi nagradi v iznosu 5000 Kč in sicer za eno delo v verzih in za drugo delo v prozi. Druga nagrada znaša 3000 • Kč, tretja pa 2000 Kč. Za glasbo so razpisane tri nagrade po 4000 Kč, 3nw in 2000 Za ooblikovno umetnost so določene takisto tri nagrade in sicer po 10.000, 6000 in 3C00 Kč. Za te nagrade lahko tekmujejo člani Akademije in po posredovanju teb tudi nečlani, češki književniki, skladatelji in oblikovni umetniki. V poštev prihajajo samo originalna dela, ki so bila izvršena, ustvarjena ali javno uprizorjena v letu 1929 Razen tega bo Akademija razdelila iz zaklada Mateja Havelke: 1. 1600 Kč za epos velikega stila v verzih, 2600 Kč za zbirko epskih pesnitev ali sploh za zbirko originalnih pesem. Iz istega zaklada izvira tudi nagrada v iizmosu 1200 Kč za glasbeno delo velikega stila. Iz fonda dr. Kanke je določen znesek 1600 Kč za literarno delo v verzih ali v prozi Iz zaklada Leopolda Schoii-dta je določen znesek 10'X) Kč za grafično umetnino, izvršeno v letih 192S. in 1929. Iz zaklada Klementine Kalašove podeli Akademija podporo 4000 Kč prošnjiku, ki na? bo mlad skladatelj brez imetja. Razen tegu podeli Akademija znanosti in umetnosti po eno štipendijo v iznosu 4000 Kč za vsako svojo sekciiio. Češkoslovaško-jugoslovenska Rga v Bratislavi je imela 10. L ni. svoj občni zbor kateremu je prisostvovali tudi jngosloven-ski generalni konzul A. Mašetič. Za predsednika je bil izvoljen dr. Bella, predsednik »Poljedelskega sveta«, za podpredsednika A. Styk, urednik, v odbor pa gospa Kaiko-va, profesor Koviiauič, gospa Provaznko-va, štabni kapetan Doležak in inženjer Nemec. Odbor je v preteklem letu razdeli! med siromašne jugoslovenske visokošolce 2685 Kč. Društvo šteje 1S-1 članov. Na novo iiih je pristopilo 15. Občni zbor ie sklenil započeti obsežno akcijo za ureditev pokopališča jugoslovenskih ujetnikov v Velikem Medeni. Na pokopališču postavi Liga lep spomenik Volitve novega mestnega prezidija v Bratislavi. Kakor ie znano, je pred meseci demisijoniral dolgoletni bratislavski žunan dr. Okanik. Nadomestne volitve v mestni prezidii so se vršile 10. t m. V prezidii so bili izvoljeni dr. Kmo, rodom Slovak, dr. ^raus, rodom Čeh, dr. Foerster, rodom Madžar in Lud\vig. rodom Nemec. Izmed teh bo imenovala vlada župana. Kakor poročajo bratislavski listi, bo za župana imenovan dr. Kriio, Slovak, za prvega podžupana dr. Kraus kot Ceh in en Nemec. Dt. Kino bo drugi izvoljeni župan Bratislave. Časopisje v Češkoslovaški republiki. Po podatkih državnega statističnega urada je 1. 1928 izhajalo v Češkoslovaški republiki 914 političnih časopisov, 29 več kakor leta 1927 Na Češkem jih je Izhajalo 624 na Moravslrem 173 na Slovaškem pa 77 Največ dnevnikov ie iz'n nrakt-čnem izvaianju novinarskega pokojninskega zavarovanja. Iz kočevske kotline Te dni smo pa le imeli malo prave zime. Mraz je pritisnil in termometer je začel padati in dosegel najnižjo točko 9 stopinj j>od ničlo. Seveda se to še daleč ne da primerjati z lansko zimo, ki je baš v teh dnevih silno pritiskala. Razburjenje, ki je vladalo po vsem mestu in okolici zaradi drzovitega napada na kočevski poštni urad, ie poleglo s tem. da so se krivci izsledili. Pošta je sedaj oškodovana le za 2000 Din. katere sta vlomilca najbrž darovala pomagaču pri njunem vlomilskem poslu kot nagrod. Vlom in tatvina je pri nas redka prikazen, kar je gotovo pohvalno za tukajšnje prebivalstvo. Tudi cigani, katerih je pri nas vedno dosti, niso nasilni in včasi le »pomotoma« izgine kaka manjša stvar, česar jim ne moremo šteti v posebno zlo. Okrog Kleč m Starega loga so zasledili zadnje dni medveda kosmatinca, ki se po mnenju izkušenih lovcev ni vlegel to pot k zimskemu spanju, temveč blodil vso zimo. ki ie letos nad vse mila. okrog. Lovci sodijo, da mora biti to starejši medved, pri katerem vpliva starost najbolj na zimsko spanje, ki je pri takem zelo kratko ali pa sploh ne nastopi. Kosmatinec je močan in zelo velik. Lovci pridno stoje na straži, da jim pade v roke kralj kočevskih gozdov. Soalnice v raznih oblikah in veliki izberi nudim po najnižjih cenah MATIJA ANDLOVIC, zaloga pohištva, Ivomenskega ulica št. 84. 3364 Ky££hauser-Technikum Frankenhausen, Nemčija inženjerski in delovodski oddelek za gradnjo strojev in avtomobliov, tehnika za šibki in jaki tok. ^Najstarejši posebni oddelek za kmetijske stroje, avtomobilsko in letalsko tehniko«. Za prodajo vreč iz jute in tkanin iz jute sprejme agilne zastopnike konkurence zmožna tvrdka. Gospodje ali tvrdke, ki so v mlinih in drugih v poštev prihajajočih prima odjemalcih dokazljivo dobro uvedeni, naj pošljejo svoje ponudbe z referencami pod »Existenz P-1860« na Interreklam A. G., Zagreb, Marovska ul. 28. 3403 GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO za prodajo kremenatega peska za železo-litje se odda gospodom, ki so dobro vpeljani pri livarnah. Interesenti naj se javijo pri g. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 7. 3343 Nemška tovarna žag, nožev in orodja išče. slopnlke za prodajo jaremnikov, krožnih žag in podobnih predmetov za SLOVENIJO proti visoki proviziji in takojšnjemu plačilu. Centrala za Jugoslavijo se nahaja v Zagrebu. Samo pismene ponudbe na naslov: Mihael Zorčič, Zagreb, Frankopanska ul. 18, m. 3404 PIJANCE ahko popolnoma odvadite alkohola, da oni za to spioh ne vedo, z »AVINALOM«, zdravju neškodljivim preparatom berlinskega lekarnarja Franka. Imamo mnogo po-hvc' od ozdravljenih. — Cena Din 220.— Razpošilja glavni zastopnik za Jugoslavijo: N. Popovič, Beograd. Kolarčeva 7. Pisalni stro] za vse, samo Din 750 ■ m vključno kovčeg. Povsem brez konkurence! Vidna pisava. Normalni valjar. V par tednih na tisoče prodanih. Vele-odjemalci, razpošiljalnice, preprodajalci, zastopniki za lasten račun. Najvišji zaslužek! Sijajna eksistenca! Puntijar, trgovina s stroji Zagreb, Ilica 50. Današnja mor?* Z* dobro upeljan znamkin p edm t se išče za takoj mlajši ne izpod £5 let star samski POTNIK ki ima veselje do dela in je vešč slov., hrvats-ega in emš ega jezika v govoru in pisavi. V poštev pride tudi trgovsk' pomočnik špe-cerijsk e stroke. < 'bširna ponudba z navedbo starosti, vero z ovedi i" d sedan ega službovanja nai se pošlje pod j 47 Stalna M l\it UL. na peti. Jutra MM. zahteva elegantne čevlje! Take si lahko nabavite v najboljši kvaliteti in po zelo nizki ceni samo pri veletrgovini STERMECKI v Celju. Ševret Din 115, 128 ševro 175, boks 164, v modnih barvah 141, 157, 181, 198, 250, 260, 270, lak kombinirano 230, 245, 283, sandali 80, platneni Din 87. Veliki ilustrirani cenik z več tisoč slikami se pošilja zastonj. Zahtevajte ga takoj z dopisnico. Naročila čez Din 500 poštnine prosta. Neodgovar-jajoče se zamenja ali pa se vrne denar. Trgovski dom R. STERMECKI, Celje št. 20. Dravska banovina. SO % kronske bone 32 4 v okvirju svo;e potrebe kupuje poCO% Pnčka štediona, Osijek. Rok je kratek, kdor preje pošlje, bo prodal. Pož urite se! ( Vsakovistne trgovske kniige, štrace, mape, noteze, herbari e od emalne knjižice, bloke, zvezke i. t. d. nudim po skrajno ngrdnih cenab! IM OEBELO---Hfl ORaBIlO Anton Jane lic LJUBLJHHH Florjanska nI 14 Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knji f Splošno mizarstvo Podpisana tvrdka se vljudno priporoča za vsa miatarsica dela kot stavbena, pohištvena, izložbena in vsakovrstne prodajalniške opreme. Solidno delo! Nizke cene! Proračuni in načrti brezplačno! Ali. TRINR strojno mizarstvo Linhartova št. 8 3458 Haidekker pletena žica se zopet dobi v Jugoslaviji v trgovinah z železnino ALEKSANDER HAIDEKKER A. G. Budapest, VIL, tflloi ut. 48/53 Zahvala. Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše nadvse ljubljene hčerke in sestrice Fanči se tem potom najtopteje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom in čč. sestram usm ljenkam splošne beli ice, g. ravnatelju trgovske šole Gogalu in profesors emu zboru, so-učenkam za poklonjeno cvetje in poslovilni govor ob odprtem grobu, voditelju vnanje kongregaciie prečastitemu g. Vilfanu za tolaždne obiske in zadnje spremstvo, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so mšo ljubljenko spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 15. februarj'« 1930. Rodbina Železnikar-Jeva 3448 malim oglasom t Za oglase, ki služijo v posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 clu se mu pošlje po posti naslov ali Ga&o dria^o informacijo tičoco /s sicer ne bo priloži v znamfcah JZJraslš prejel odgovora t Ce«e malim oglasom t Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šiiro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11S42. Strojnika treznega in zanesljivega, paniekeira ali oženjenega. z niajhno družino sprejmemo « 1. marcem. Vajen mora biti Vit L popravil pri parnem stroju in pri obratu l«,rne žage. Razumeti .-e mora t-udl na elektriko in struženje kovine. Pojasnila ča:e K unč tel, Vrhnika. 4S11 Prodajalko dobro m pošteno eprejmem takoj. Ponudite 5 cliko na oglas. oddelek »Jutra« po 1 šitro »Dolenjsko«. 4770 Torbar e* boljša galanterijska dela dobi službo. Reflektira se le na izvežbane moči. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Torbar*. 4814 Trgov, pomočnika izvežbanega v železni-narski stroki sprejmem. Ponudbe na og'as. odd. »Jutra« po-d »Žeitzninar-ska stroka«. 4295 Mizar, pomočnike k mizarskim strojem sprejme takoj Drago Baliun. mizar, Jesenice. 4U13 Vajenca dobrega in poltenega »prej-mem za mehanikar-ko obrt Fre.icost. inajo iz ljub'; n eke okolice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4623 Slaščičarja T»rvovi-s-u-aeg.i izdelovalca kanditov iščemo. Ponudbe s točnim opisom zmožnosti in dosedanjega službovanja na oglasni odd-elek »Jirra« pod »Kanditi«. 4075 Kočijaž vojaščine prost, z znanjem nemščine in dobrimi spri-ievali dobi službo ta:'oj Ponudbe s si'ko na upravo graščine Križ p. Kamnik. 4G77 Pošten hlapec priden in vajen razvažanja po mestu, dobi službo v Ijjubl :ajii, Krakovska ul št. 13. 4700 Brivskega pomočnika mladega spri-jmo takoj ali s 1. marcem Joško Golob, brivski salon za dame :n gospode v Ormožu. Oskrba v hiši in plača po dogovoru. 4771 Slaščičar, pomočnik dobro izurjitn dobi takoj službo pri firmi Mantel, Ce!!e, Gosposka u':ca 14. 4784 Elektrotehnika zmožnega s'ov. in nemškega jezika, tudi začetnika sprejme takoj ali pozneje vele'vrdka v Ljubljani. — Ponudbe na oglas. oddelek >Jutra« pod »Kaiijera« 4742 Pekovskega učenca z vso oskrbo in obleko v hiš; sprejme tal o j pekarna V. Rossner, Brasiorče. 4773 Mizar, pomočnika dobro izurjenega v po-hištvenib delih sprejme takoj Mačič. Prevalje. Hrana in stanovanje v hiši. 47S5 2 kroj. pomočnika z.i dam s* o delo. z večletno prakso, iščem za takoj. — Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra t. 4730 Kuharico samostojno, srednjih let — sposobno vseli gospodinj-skih poslov, sprejme s 1. marcem oddelek finančne kontrole Dovje. Gorenjd o. Plača po dogovoru.. 4573 Vajenko sprejmem za dain^ko fc-o-jaštvo. flori 'anska ul. ti. Pajtk. 4921 Periektno kuharico išče večji sezonski obrat. — Predn.ost imajo res prvovrstne kuharice z dobrimi izpričevali. Nastop lahko ta. koj. Plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb p .-lati na ogani oddelek ».Jutra« poi »Perfekt-na kuharica 422«. 4S99 Kmečkega fanta starega 25 do 30 let. močnega. poštenega, ki je služil do sedaj le na deželi, iščem h konjem. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 4901 Vezalko cvetja zmožno celokupnega vod .-tva in nemščine, iščem za svojo filijalto v Banatu. Ponudbe . na op!as. oddelek »Jutra« pod šifro »Cvetje«. 4953 V gospodinjstvu brez go-spodinje v Ljubljani — s komfortnim stanovanjem 3 sob. sprejmem nrimerno izobraženo gospo ali gdč. ki ;e v stanu voditi tako gospodinjstvo. Refiektira se samo na reprezentacije zmožno damo. mlajšo ali srednje starosti brez priveska. — Nastop takoj ali pozneje. Ponuube pod šifro »Hausfran« na oglasni oddelek »Jutra«. 4419 Čevljar, vajenca rplme Novak Ivan, Tacen ■ Št. Vid nod Ljubljano. 4420 Dekle sa w» hišna dela, pridno m pošteno, išče majhna ■družina (2 odrasli osebi in 2 majhna otroka). V po-štev pridejo le tiste. ki so zanesljive pri otrocih. Ponudbe na oglasni odde'ek »■Tni-ra« pod značko »Na deželo«. 4481 Vajenko ra modistovsko obrt sprejme salon »Chic«. \Volfova nlica 3. 4500 Učenko * pr-me-no šolsko izobrazbo, močno in zdravo, iščem ca. svojo trgovino irjanufak-turnega in špec. blaga ter z železom in železnino. — IBi'; mora vsestransko poštena in dobra računa.riea. Prošnje je podati na moj naslov: Josip Risrler. trg.. Dolenja vag pri Ribmci r.-a Dolenjskem 476!") Vaienke za danvko krojaštvo sprejme modni salon Ravnikar, škofja uiica 13/1. 4956-a Kroj. pomočnika so.reTme ta: o.j Adolf Ploj. Dob" pri Domžalah. 4959 Vajenko z* Šiviljsko cbrt sprejme takoj -M. Kos. Pod ježami št. 7 p. Moste pri Ljubljani. ' " 4496 Kroj. vajenca s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Rems Ivan — Trnovo. Vogelna 5. 4371 Učenko st>rejm» ta''oi modni salon Mini i Sark. palača Kreditne banke, IV nadstropje. 4816 Čevljarskega pomočnika za finejša dela, kakor tudi za ralično šivanje sprejmem. Tirana in stanovanje v hiši. Naslov v ogl. odd. »Jutra« ~ 4S88 Mlinar dobi na Viču štT. 26. 4923 Trg. pomočnika izurjenega v trgovini me-šn-nega blaga, agLInega, mlajšo moč, sprejme trgovina v industrij- etn kraju Istotam se sprejme lužkinja k mali družini, znati pa mora kuhati. Nastop silužbe takoj. -Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridnost in t>o-štenje«. 4904 Več štep3r?c .-premem v stalno službo. -Biti morajo popolnoma vešče v tej stroki. Ponudi*1 no Ivan Prešeren, tov., Kranj 4902 Mlajšega hlapca sprejme v službo le-na industrij Andlovie. ŠkofHv-a 465S Starejšo moč sam o-1 o j,no. bi perfektno obvlada nemščino ln slovenščino. iščo ta-go-vina peci!a Hed. Šare, šelenburgova 5. Prednost imajo prodajalke z večletno prakso v tei stroki. 4794 Trg. vajenca s primerno šolsko izobrazbo poštenih staršev, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom s celo oskrbo v hiši Vinko Pavlin, trgovec. Trbovlje. • 4778 Pošteno dekle Id zna v;a hišna opravila, po-pravi jan jt kuhanje, pranje perila, likanje šivanje manjših stvari, išče mlad sloven zdravniški par brez otr.ok. Me to stalno, dober postopek. Obširne ponudbe z navedbo dosedanje službe, p'ače in ev sliko poslati na naslov dr. Mi^ko Gc-batter. Beotn-ad. Kanetan Mišina 25. " '4847 Vajenca pošte^iili starštrv sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Prednost imajo z dežele. Oskrba v hiš'. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 47S3 Služkinjo pošteno in zdravo, ki mora znati kuhati, z večletnimi »pričevali, sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrti« pod .lina s.'už-bi E F«. 48:« Brivskega pomočnika mladega, dobrega d-elavea. sprejme Man'o Vre a. brivec, polzela Stanovanje in hratno ima v hiši. 4S66 Prodajalko dobro izvežbano v manu-faktuTi. ki bi obenem opravljala blagajniške in pisarniške posle. spre:mein v trgovino v Ljubljani. — Ponudbe na otrlasni oddel. ».Tutra« pod »Trajno nameščen je« 4955 G. Th Rotman: Brstec Branko ln sestrica Mica (Pravljica s slikanaf) Samostojno kuharico sprejme eostilna T. Mencinger v Ljubljani, Sv. P»tra cesta 43. 5015 Čevlj. pomočnika aa šivano in zbit-o delo sprejmem. Lovro Jane. Bistrica pri Tržiču. 4795 Kavarniškega vajenca e hrano ra stanovanjem sprejmem. Naslov v o<-'!as. oddelku »Jutra«. 49£4 Pisarniško moč gospo-lič-no ali vdovo, ki ni inielia ot^ok. z dežele, po-p»'TK«na neodvisno, zane — lji\-o v pisarni, sprejmem, ''onudbe pod šifro »K.d or -os.podin.ia« na oglasni oi-lelek »Jutra«. 4973 Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva cesta Stev. 28 ibi točllca (.Schankburschl, :uharice, natakark-e in služkinje. 4995 fkitete 98. — K« s« srečali toz, ki je fisto počasi škripal pred njimi stojo pot. Spredaj je sedela starka, za.komota.na v veliko ruto. zada) pa majceno otroče- ki je bilo takisto dobro zavito. »Oh, oli.< je vzkliknila starka. ,mar hodite kar bosi? Dajte, zlezite na toz, pa vas boin peljala!« Otroei so že hoteli zlesti na *o>. a tedajci je Branko zakričal: »Otroci, nikar! Stara čarovnica je in njen sin Rusobrad!« Švrk! Hudobna starka ga je oplazila % bičem... in tisti mah šo jo vsi spoznali, da je res čarovnica. >Semk:ij!« |e »vpila. »Semkaj! Vsi morate z menoj!« Prodaialko modno trgovino, ki ma udi šivati, iščem. Ponudbe na oglasni odd«dek »Jutra« pod »Velika noč«. 501.3 Dva vajenca dobra, mizarskega in tapetniškega sprejmem takoj v Wolfoivi ulici 12. 4901 Vajenca za mrearsko obrt spr^ime takoj Tabor Jožef. Rožna dolina, cesta VI1I/13. 1212 Voznike hf^Nrreke vožnje vajene sprejmem za prevo« večje množine kostanjevih drv na gor. progo Na lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4897 Vaenega sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-: pod »St. 1S75«. 50;S> Dobro žensko moč stirejme v trgovino »Tribuna« F B. L., Ljubljana — Karlovski cesta št. 4. 5040 Kuharico prvovrstn-c, samostojno, starejšo, samisko (vdovo) veščo dunajske kuhinje in 2 dekleti za pomoč, serviranje in čiščenje sprejme uralni-ška monza v Zagrebu. Ponudbe s točnimi podatki iz-obrazbe in zaht.no plače pod šifro »Uradniška Mon-ža. Zagreb« »a PublieStas. Zagreb, Gunduličeva u1. 11. 5009 Zaslužek 3—4000 Din mesečno mi- ilim pridnim zastopnikom pri prodaji v vsaki hiši potrebnega predmeta Lahko ir. hitro delo. e takoj izplačano provizijo. Vsi, zlasti pa brezposeln: ne zamudite t» prilil;«. Ponudbe na naslov: Gvido Prem°"č. Scštanj. 3998 Podzastopstva za F. N. motorna kolesa oddamo s sedežem v Cel}-, Maribora, Jesenicah, Logatcu, Nov. mestu in Brežicah, ped zelo ugodnimi pogoji. So-iamstvo denarnega zavoda predpogoj. Pojasnila da tvrdka H. Ken-da, Liubljiara, Mestni trs 17. 4037 Velik zaslužek lahko vsakdo dobi v lastnem domu s pomočjo urnega pletilnega stroja. — Glavni zastopnik Pnntiiar k. d., Zagreb. Ilica 50. 4485 Takojšen zaslužek in dobiček z domačo industrijo pletenja nogavic in pletenin na švedskem krožnem p'etilnem stroju »Are«. Pouk hrezp'«ičen. - Tehna. Ljubljana. Mestni trg 25-1. 34 Perilo in nogavice v popravfjo in likanje oddam. Ponudbe na og! odd »Jutra« pod »Dobro delo«. 4S50 Za učitetie, učiteljice in gozdarje K stanujejo v bližini gozda in žele dobeT in laiek postrani-i zaslužek — naj po obrnejo glede n-avodi! na tovarno Gajiret, Zemun. Pošičev trg 5. 60 Zastopnike z« prodaio manujakt-ure pr=-vatitim straukiim na obročno odplačevanje sprejime v tej etrosi vodeča' tvrdka. Vpošteva ee 1-e gg. s 6ede-žem v Novem mestu. — Osebno se je predstaviti na naslov, ki &e dobi v oglas, oddelku »Jutra«. 5004 Dobri agenti so redki Hočemo Vae izšolati in dati ▼ roko novost, ki pomeni za Va eksistenco in življenje. Prodajamo visoko-vreden predmet na aimeri-■kianski način. Nobene prazne fraze. Vaša oči bodo videle živo istinitost. Pojasnila daje Centralne no-voiii »Omnia«, LJubljana. 4819 Pokiic zastopnika še vedno redi svojega mo ža. čs so dani potrebni pogoji, namreč dober pred met. spreten mož. — Dober predmet vam nudimo, pravega moža pa :.-5:mo. Ste H vi? Plačamo fiksum in provizijo iu jamčimo Zj. trajno nameščenje. Ponudbe po«! »Svetovna tvrd.ka« na eglasni oddelek »Jutra« 4S1S Zastopniki, trgovci! Najugodnejše pogoje Vam nuoli za prodajo koles najboljših znamk »Dii-kopp« itd. »Tehnik« Josip Banvii. Ljubljana. Miklošičeva c. 20 — blizu kolodvora. 4991 Izurjene ve^ilje dobijo delo na dom. — P"- nndbe na og'a-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Vez? •!>v v oglasnem oddelku »Jutri« 5003 Nemško konverrzacijo in pouk nudi izobražena gospa po 10 Din 7.1 uro. Vprašati na Poganski cesti 13HI, levo. 4641 I. oblas»v. koncesijonirana šoferska šola Čamernik. Ljubljana Dunajska cesta Stev. 36 (Jugoavto). Tel. 2236. Ponk in praktične vožnje. 251 Srbohrvaščino in madjarščino pončnje »kailem-if;. — Ponudbe na ogla-ni o-ldelek »Jutra« pod »Vojvodinec«. 4739 Jecljanje popolnoma odstranite pri Pavli Kova*";. Ključavničarska ulica št. 2/II. Najh-diše referenco. 4S13 Pouk v krojnem risanju ki prikiojevanju damsklh oblek za dom in poklic se vrši pri edino strokovno izprašani uč.ite'j'ci ter ia t-nici modnega ateljeja Roža Medved — Ljub! jan a. Mestni trg SJ4/HI, nasproti magistrata. Kroji po meri. Izvršujejo se obleke, ko-s*«mi. plašči itd. po zmerni ceni in najnovejših, modelnih kroja k. 4SiO Šoferska šola Gojko Pipenbacher. Go-po-sve.tskia costa 12. Prihodnji novi tečaji 1. marca. 4S09 Šef - kuharica prvovrstna išče meta za sezijo. Ponudbe s pogoji hi navedbo pluč-e na ogabni oddelek »Jutra« po0 za takoj »Ti pozroje. Prevzame pa tudi gOtUilno na račun. Nasl-ov r ©gliksoem oddelku »Jutra« 4SU1 Šivilja t vsega deta.. 357® etalnega me-a. — Nastopi lahko trfoj. Depeše na ogl. oid"!ek ».Tut-a« pora šivilja«. 4S46 Shižkin.ta va)«w» vsei) hišnih i«e na og:a.-m oddelelk »Jutra« pod »Zmožna in poštena;. 4932 Prodajalka izurjena v trgovini mega-nega blaga, želi mesta v kakem prometnem kraju. -Cenjene ponud!»e na ogla«, odd. »Jutra« pod »Spre* o a prodajalka«. ' 4939 Trg. pomočnik on1 o d. verziran v vseh oa-nogah mešane -troke. želi s 1. m ircem premeniti m"«to 'kjerkoli proti manjši začetni plati Naslov v oglanr oddelek »Jutri r. " 4S78 Inteligentna dama ki ima veselje do dt.a, išče do 15. marca vodilno mesto v dobrem večjem gospodinjstvu, zavoilu. hote-.u ali zdravilišču. V v eh strokah gospominjstvu dol».-o verzlraua, tako tudi v vrtnarstvu. Ima zelo dobra izpričevala. izvrstne reieren-ce; event. zmožna kavcije; gre tudi v inozemstvo. — Ponudbe pod >Zise Jijrva moč« anoucnemu zavodu Hinl.o Sax, Maribor. 4777 Orožnik star 30 let, 6 tet v orožni-ški službi, dobrega olciaša-lija. ki je som izstopil, išče primerne službe, tudi ol>č.in-sfeega stražnika. Vešč pisarniških poslov in strojepisja. Nastop 1. junija 1930. Pismene ponudbe pod »Marljiv in zvest« na oglasni oddelek »Jutra« do konca februar a. 4S90 Šteparica iščo službe, ki bi bila tudi pomoč gospodinjstva. Gre tiidi na di-žulo. — Fanči llribernik, p. Zagradec pri Stični, Dolenjsko. 47S2 Žago vodja in skladiščnik išče nameščenje. Sprejme na gateru, fo raj za t. španunge, davat, vse ob enem in nadzirat žago. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 4884 Šoier iznčen ikovač. trezen ta zanesljiv. vojaščine prost — išče službo m takoj ali pozneje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 4475 Gospodična vešča vseh gospodinjskih Tlel, z daljBimi spričevali, želi mesto gospodinje kaj sličnega Zmožno nemškega in oenskega jezika. Cenj. ponudbe na oglasni .oddelek »Jutra« p<>d šifro iNujno rabim«. 4714 Slaščičar 36 let star, priden de!av«c. z obrtnim listom, išče službo. Naetov. Zibrat G.. Maribor, Mlinska 26. 4891 Trg. pomočnik star 20 let, z 1 in f>o!-le.tno pomočniško prakso, aglle-n 'n dober prodajalec, želi plemeniti mesto, najraje v Mariboru. Cen' ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Treztnv 4757 Poštena postrežnlca želi zaposlitve za čez dan. Ponudbe na ogla-', oddelek »Jutra« ood »Poefcrežnicar. 49S9 Oskrbnik oženjen. z večletno orakso, v kmetijstvu popolnoma izurjen, išče nameščenje na kakem pt>°e.-tvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj — 3S 1.« 4982 Šofer - sedlar ■išče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogla.-, oddelek »Jutra« pod sif.ro »Šofer-sedlai«, 4975 Gospodinja samostojna in dobra kuharica išče službo pri kakem gospodu ali na gostilni. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Varčna gospodinja«. 4970 Irur^en vrtnar sasnee. e Kiletno rrra'--o. išče za skor.aiš-nji nastop mesio samostojnega vrtnarju. — Cenene p-nuiTbe na og!ar=. oddelek »Jutra« p"d »rrv>ovT.st.ni -iTtnar«. 4998 Šivrlla -rTa^e dekle, gre J^e« cm h kaki s:vil.?i ali Jfospofiall v romoč. samo za h-ano in stanovanje. — Ponud.J>e na oglre-otii oddelek »Jutra« »Večerni tečaj«. 4903 ---ij- 40-!etna gospa :-i*eljgttntna. s trgovsko ln pisarnisko p-afeo. lastnica osebne p-avice, 'me ka-kršnokoii bla-galni- ča-ke v trgovini ali restav-rac-;-'i. eve^.t. gre kot go- fpo^Tnja k star^Sšemn gospodu al dam-'. Ponudbe ra ogli?, oddelek »Jutra« pod šifro »Goi-ipa«. 4033 V kaki mlekarni želi službo ali kaj sličnega g. z dožele. vajena občevati s strankami in ki bi pomagala tudi pri gospo-iiniptvu. Ponudbe na epi. o-Melck »Jutra« tv>i 5ifm »150«. 503S Pek. pomočnik išče staano mesto poslovodje a!i predi!>ečnika. evetit^ mtšerja. v me=.tu. Star j^ :-E2 let. trezen in polten. —• Nastopi takoj. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra« 5O07 Anastlgmat 9 X 12. francoski fabrikat, s 6 kasetami prodam za >^1 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugoden nakup«. 44S7 Več 100 klišeiev razne vrste ncoanc prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »Usodna prilika«. 44S8 Fotoaparat »Voigtla.oder Bergh d!« «>.» X 9. s 6 kasetami, 1 film-pakkaseto. 1 Tele Dvnar objektiv, a-narat za povečanje ter cel ostali p:\ib r prodam ali pa zam-n'am za dober radko-ana-rat. Ponudbe na oglasni o.' lelek »Jutra« pod »Radio 41--. 4480 Otroški voziček na vzmetih, dobro ohranjen prodam Naslov pore oglasni oddelek. »Jutra-. 4566 Fina žitna za 2 fcomp!. postelj: ugodno naprodaj Naslov v og'a oddelku »Jutra«. 4717 Stelaže za trgovino kredenca, kozarci, točilna miza itd. naprodaj. Na-lov v oglasnem oddelku »Jut-a« 47JS Veseličnlm prireditvam v mestu in na deželi priporočam nageljeke in druge cvetlice po solidni ceni Naročilom vnaprej po pust! Ivan J.emec. Maribor, Prešernova uiica. 873 MOKO dobro, »vežo m »oho do- liite najceneje v F Juvana valjčnem mlinu Sr. Gatnelj-Ee pošta St Vid nad Ljubljano. — Zahtevajte een;T: 203 Premog ?n drva proda :a Jezoršek, Vodmat. 200 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetit najmanj 5 kg Potem e sto belo gosu- kg po 130 Dir, tn čist bed puh kg po 3d0 Din. L Brozo vio. . Zagreb. Ilica št. 82. — Kemična čistilnica peria Aktrmulator 12 V-o;t. 60 A.m(p., za Din pro'a Mrevlje, Bt. Vid nad Ljtri^jano. 495S Trte Izcbela l-epe, morke, lah^ro dobite, tuiii ako imate odra-'e trte. jih pr'detn ob-rezat. Naročil* prosim poslati na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Trte«. 4930 Strojna pletilja izuriena v vseh panogah pletiijsrtva, išče službo za ta' oj. Nas'-c.v v oglasnem 01 del.ku »Jutra«. 5012 Jajca za vafenje od rac. Kha-ckicampbefl in belih indijskih trkačev (\veise indisehe Laufente), lansko leto importirane iz H-o-lan-dske, garantirano čiste p-as.me, katere nesejo preko 300 jaic na leto pošlje kom3d po 10 dinarjev, Peradarsfrvo, Ciril 2agar. Sutija. 4041 Čoko - Banane so slastne. 3S2S Rastline Po zelo ugodnih cenah prodam aspa.-agus Sprenge-ri. večji Vvatrtnm dobro ukoreninjenih bu;aiih bec-ljev Pelagonje za grupe, reže visoke in n;zke ter rože p^zalke (K!ett«rro-sen) v starih in novih vrstah ter novitetah. Pojasnila daje vrtnarstvo graščine pl. Kiepaeh-Ziegler. Križcvci. 4695 Ban-e, lake, fimež in drugo nudi najboljše in najceneje »Lustra« V. Laznik Gosposvetska cesta štev. 12 — poleg restavracije »Nov1 svet«. 36 2 kom. Jarmenikov 18 in 24 ter sikobeln-ik zelo ugodno prodamo Po-jamila dale Ado'f Gold-stejna ra-1!.. Osjiek I — poštni preti nac 16. 4561 Tračno žago stražnik za le.;, več. kovaškega orodja, cilinder meh in nov platonski voz na vzmetih proda Anton Petkovšek, Loj^iU-e. 4772 Kožuh 7% vožnjo, ovčje in krzno, izvrstna kakovost, nap-oded. N a -ov: G-o 14/L, vraita 3. 4917 Begonia g!oxina pladiole mootbreti* irii- g-f-ruiaaina amaryllis canna indiio* au«-m-one in tuberoze g orno' 'i so pravkar doepe^ ter jih nudi Sever & K o m p.. Ljubljana. 4895 Krasne nageljne viseče, lMi m doTge in dva krasna olnandra prodam. — Ne zamudite lepe prilike Martin Babnik, Tomačevo št. 17. 46S1 Razmnoževalni aparat »Opa'ograf«. kanci, foran-at. pripraven za ti«k jedilnih li tov, not. vabil it-d., prodam za 1000 Din. Poja-n;la -kt:e pod. »Jutra« v Cekin. 4J51 3» Rodalete- marmelada« je najbolj mi ravna sadna jed — brez vsakega sladkorja, t.oraj najbolj prikladna k čaju, aii za malo jiriino. 4978 Trgovci hi gostilničarji H želijo posebno dotoro surovo maslo, naj pošljejo svoj n.islov na Agentu-no in kom' i:=ko trgovino v Ljubljani. Studen-ovska ni. ;t. 7' — pod značko »Na;-finejSe maslo«. 4973 Ali ni škoda? Pnrnio izoiihate nekaj dinar Vv v zrak! Z eno ste-k!en'co »Nikoprost«, ki stane 56 Din. se morete kajenja takoj odvaditi! Josop Lindič. Ljubljana, Komenskega 17. 4968 Skohefnik natmodaj v cvetličarni na Dunajski cesti 9. 5031 Smrekove vele več voz na Rožniku takoj oddam Naslov pove og'a . oddelek »Jutra«. 5045 Pozor kmetovalci Po nizki ceni prodam več dobro ohranjenih vitlov fgenel). Marksvič, Jesenice-Fužine. 5050 Radio-aparat štiricevni, izvrsten naoro-daj. Poiasnila v bri^nici trr cerkvi sv. Petra. -009 Ra^io sedemeevni U oradvn, kompleten. z anodno in katodno baterijo, poinicem »Var-ta-Dup'cx«. za akumulator in baterijo 1 stav- k rez. žarnic, 5 parov telcf. sošolk in okvirno ar.tono ter Darliag zvočnik zelo ugodno prodam. Cetij. ponudbe r.a og"a-ni oddelek »Jntra« po l »Lkiradvn«. 4071 Detektor rTelefunken). dobro ohranjen. rad'o aparat z. vso n:opek'avo prodam. — I. F:.-ar. Gosposvetska lft-T 4917 Radio 7-ee-rn*. naktnoderne.^. Vse postajen-: zvočnik z okvirno anteno. KompVtno po-ta:o ugodno orodam. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Radio 4000.—«. 4905 Radio-aparat štlrice-rni. ze'o fin. por-en"1" naprodaj. Na-^ov v ogkos oldelku »Jutra«. 4996 ■»Sfltii - o 20 % kronske bono kupi in p.iča najbolj« K. Camernili v Ljubljani, Dana k- ka cctta 36. 47J8 Bone to dnerr.h cenah kippuj« Dremtlj Franc, Laverea. 4599 Vsakovrstno zlato kupuje 00 najvišjih cctjafc Čer ne — juvelir Ljubljana. VVolfova ulica X 20 % kronske bone kupi in plača najbolje K. Čamern:'-:. Ljubljana. Pn-.. ka cesta 36 4725 20"'/ kronske bone ln prodaja po naj- ugo ;ned-lh dnevnih cenah Ljubljanska mengalaiea ▼ ivalooivurski niic-i štev. 4L 30C« 20% kronske bone kupi TriiO, Pojračariev trt? št. 1. " 5020 20% kronske bone kupi Fr Kha-m, Mlk!oš'č»v va ce-ta 8 5tES poltovomi avto za 400 kg. prostoren, z malo porabo ber.oina in Limuzino BtanŠo. $t tri sedežno, mo"o rabljeno ugodno proda La.moret in drug v I.juh' kitk. Nunsf a ulica 19. 4S17 ffsrlev Davidson 350 ccm. v zelo dobrem stanju proton — Istotam zamenjam majhen avto za motor s prikolico. Po-;zve se na Dunajski cesti št. S. 4S30 Auto tipa tira »Cheu rolet« 192R. štiricilin/ierski, p-av dobro ohranjen vožen nekaj manj kot 6000 km. z enim rezervnim koles-om. prodam za Din 44.000. Ns-'ov v ogl. oad. »Jatra«. 3926 Motorno kolo »Wanderer« 4 H P. s priti- klinair.i, v dobrem sitanju. sami/re», 2 namizna telefonska anara.ta z indttkt.cr-Vm in dal Pogled prodam Ponudbe na oglas, oddcek »Jut.ra« ipod »01lpotovan:e.-4667 Avto stanju radi eelttve zelo ugodno prodam. Ponudbe na og'asTi: oddelek »Jutra« pod »Nujno 30« 4716 Avtobus znamke »Ford«. 13—15 »e dežen, v popolnoma b"Z-liibmro stenju, generaln-o popravljen, novo dal;o lakiran in tapeciran, prpra ven za vsako avtobusno črto, po ugodni ceni naprodaj. Na-lov pova og a ni oddelek »Jutra«. 4736 Tovorne avtomobile 2—Stonske. nove in rabljene kupite najugodneje pri tvrdki Lamorrt in drug družba z o z.. Ljubrana-Nunska ulica 19. 24 Spalnico in stroi, pepeteau ma novo nadi selitve dto» dam. Naslov pove oglašaj oddelek »Jutra«. 4300 Knjižno omaro črno. dobro ohranjeno da.m. Naslov poro oglasni oddelek »Jutra«, i83j Sobno kredenco !epo. ;onrt°tao posteljo la divan prodam — Nao'0-7 7 oglasnem oddelki »Jutra« 4663 Lepe spalnice po 3000 Din. kuhinje V /200 Din prodaja Vidonar. Zg. Šiška 2. ' 4909 2 hrastovi spalnici soMdno izdelani proda -m- zarst-vo Andlovi«, Sko."Sea 4659 Omaro ^o-ko. polštiramo. 3 pOHta. l.ji z vložki in drugo nro-•kun na Poganskem nae-pn •*- 1°. nri' ličje. OgledaiJ med 8. H 9. tar L in X uro. 5001 Kmnpl. spalnico po lit: rano i n k n h i n j e k * opravo naredim r zšmeo® za 580 m- veliko parcel« v ckolici Ljubljane — P»-r.u ibe na og-iasm oddelek »Jutra« pod šiiro »Miaar«. 5068 mas. 9SBH Lep japonski kostum naprodaj t Ljubljani, K ji. ževniška nlica 4/11 — itm h.>dnli Lep da mski plašč prodam.. Nastor v c^-Iao. oddelku »Jutra«. -043 Avto štirisedežea, v najboijSen! stanju poceni prodam. Ponudbe na ogti-ni oddelek »Jutra« pod »Nujno 30«. 4901 Motorno kolo manj a'.i vej rabljeno kupim. Naslov v ogia-nem oddelku »Jutra«. 4124 Motocikl ITarlev-Dao id oin. 750 eem. šport model najnovejše tipe s kompletno oprezno, nov, komaj uvožen, tv-o-dam z garancijo poSode"ujoč«. 4882 Mlekarno .le vpeljano prodam. Naslov J .-eiasnem oddelka Jutra. Brivci, pozor! Naprodaj dobro Moča, že 36 let obstoječa brivnica s podružnico, z inventarjem vred zaradi odhoda po ugodni ceni. Brivnica se nahaja v lepem mestecu na Štajerskem, podruž. pa v lepem kraju, in sicer brez konkurence, Dopis' na ogl. odd. »Jutra« pod »Brivnica 1930«. Trgovci pozor! Trgovski lokal na prometni točki v LjubViani ugodno prod.im z inventarjem in blagom, ali brez. Zamenjam tudi za osebni, tovorni avto. avtobus ali drago blago Ponudbe na oga-. oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika — zamenjava«. , 4990 Mlekarno dobro vpeViano. na prometnem prostoru ugodno prodam. Naslov v oglasnem odidelku »Jutra«. 4967 Gostilno vzamem v najem eventualno tudi na račun Posedujem osebno pravico in 6em kavcije zmožen. Prevzamem takoj' ali pozneje. Pismene ponudbe us oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra gostilna 50«. 240 Pekarijo dobro idočo vzame v najem Dragutin Laeh, Zlatar — Hrvatska. 4349 Gostilno res dobro idočo vzamem takoj v najem ali na račun v kakem mestu ali trgu. — Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna«. 314? Gostilno res dobro idočo vzamem takoj v najeim ali na račun v kai'Snem mestu ali trgu. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna«. 3147 Žago e potaojfLrmenikom t ua lesu bogatem kraju, n« dale! od železniške postaje vzamemo takoj ali pozneje v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Žaga 83«. 4883 Trgovino mešanega biaiga. s posebnim točenjem in viremi pravicami. H3 prometnem kraju poleg Sajmišta oddam v najem. Pojasnila daje lastnik Natan Friedrich, Sai-mvšna 27, Zagreb. 4183 Gostilno po možnosti z mesarijo, ■kjerkoli na prometnem kraju, v Nižini železnice, vzamem v najem. — Sem kavcije zmožen ta nastopim takoj - Ponndbe iro ogl. odde'<4: »Jutra« pod šifro »Dve obrti«. 4990 Dobro znana gostilna ▼ Ljubi 'ara, na najpromtA-nejši toč i. z lepimi lokali, se odda s 1. majem t. 1. v najem. N*itov v ogl. odd. »Jutra«. 4943 K°vačnico za. Izdelavo sekir, moti k itd., *>a novo urejeno, na stalni vodi, v prometnem kraju, ond»tn v najem. — Ponudbe pod šifiro »Prometni kraj« podružnico »Jutra« r Celju. 4865 Trgovino mešanege blaga, s posebnim točenjem in vsemi pravi, cami dam v najem na prometnem mesto poleg novega gajoršta. — Pojasnila daje lastnik Nathan Friedirich, SaJmiSna 27, Zagreb. 4183 Mesnico vzamem talkoj v najem. — Naetov v oglasnem odideTkn »Joto«. 4987 »Intermissor" realitetna pisarna Zagreb Ilica 52'J. — Telefon 21-64 proda: ŠTIRINADSTROPNIOO, zelo Boi-iiino zidano, s 17 stanovanji, večinoma po tri ia štiri sobe, s komfjr-tom. rentabiliteta 470.000 Din, dolga 1,000.000 Din St. 173 VELIKI KOMPLEKS hiš in zemlje tik 'kolodvora na progi Zagreb - Vinkovci z ogromnimi, gostilničar-skimi. kavarn-kimi, trgovskimi lokali, sfcano-vanjsk mi in gospodars-i-mi poslopjii, ze.o cenim električnim tokom za industrijo nosi 90.000. Cena 500.000, hipoteka 100.000. št. 443 TRG. HIŠO, novozidano. na prometnem mestu e štirimi uličnimi lokali, 7 stanovanj po 2 oobi s popolnim komfortom in še dve manjši stanovanji. Nosi letno prek-o 190.000 Din. Prodam za 1,500.000 Din, potrebno samo v gotovini 1.000.000. St. 2<59 VELIKO STAVBNO PARCELO tik Draškovičeve ulice, 6 fronto od 32 m, a površina od 2531 k v. m. Proda se cono po tež nju od cca. 1600 Din, odnosno kv. m cca. 500 Din. št. 389 VILO ENONADSTROPNO. z dvemi stanovanji po 3 sobe in pritškldne, elektrika, plin, vodovod in kanalizacija uvedena, z lepim rtom, v neposredni bližini ESčkog trga, sa. ceno 650 000 Din, pod po-voljaimi plačilnimi pogoji. St. LEPO STAVBISCE na Starem Goljaku št. 25, s fronto od 22 m, globoCi no od 41 m. zgrajeno deloma s hrastovim, deloma z živim plotoon T površini od 246 sežnjev. St 396 TRONADSTROPNICO 'med Jelačičevin trgom im Zvezdo, tik pri tramva:u. nov-ozidana, s krasnimi stanovanji po 2 sobi, kopalnice, potiske sobe. dnižinski balkon, predsobe, kuhinje, shrambe z veliko kletjo in podstrešjem Nosi letno okoli 90 tisoč Dir. a proda se- za 850.000 Din. Št. 370 ENONADSTROPNICO, no-vozidanc, na Peščenici. z dietni stanovanji po dve sobe s pritiklinami in 1 stanovanje t eno sobo in Srahinjo ter ostalimi pritiklinami naprodaj za 230 tisoč Din. Hipoteka 110 tisoč Din, katera ee lahko prevzame.. Hiša nosi letno netto 28.000 Din. — Št. 401 HI50, triDadstropno in pritlično, v centrumu, z več f.tanovanjn po 2, 8 in 4 sobe. Noei leti«) 200.000 Din. Cena 1,500.000 Din. Št. 410 ENONADSTROPNICO v Fi-janovi ulici z več stanovanji, s komfortom in brez, s površino od 115 sežnjev, okoli hiše lep vrt, uvedena je elektrika, vodovod in kanalizacija, naprodaj za cca. 800.000 Din. Hiša je zidana teta 1929 ter 'je oproščena od davka do leta 1948 Nosi letno 98.000 Din, hipoteke je 185.000 z 9 odet., katera se lahko prevzame. St. 4oe KRASNO VILO na vzhodnem delil mesta, e tremi stanovanji s komfo-rtom, garažo, pralnico, 4 drvarnice. veliko betonirono podstrešje, oproščena od davka do 1. 194S, olektri. ka, plin, vodovod in kanalizacija. počo.bo 200 tisoč Din, katero se lahko prevzame. Št, 803 KRASEN DVOR v severni Sloveniji, 17 sob, _ velika gospodarska poslopja, 200 sežnjev gozda in njiv na bregovitem terenu, na divnem položaju, s pravico lova in ribolova, elektrika, vodovod, kraj lepe ceste in železniške postaje. Št. 724 TRINADSTROPNICO &a Sajmišču, koinim uvozom, velikim trg. lokalom, tri velika stanovanja, površina 735 kv. m, dvorišč«, prodam za oa 1.600.000 Din. St. 599 ENONADSTROPNICO z 9 sobami v Križervcih, ter vse druge ' pritik'6ne, 82 sežnjev zemlji&ča, cena 30.000 Din. St. 525 VELIKO HOTELSKO PODJETJE v Zagrebu, zelo dobro uvedena restavracija,, naproiaj skupno s premičninami, z vsem inventarjem ter nosi približno 20 odstotkov. — Mesečni promet znaša 200.000 Din. Zelo ugodni pogoji. — Št. 578 ZGODNO PRIZEMNICO na Kanalu, v kateri je uvedena pekarna in stanovanje, 135 sežnjev zemljišča, gonpodarsko poslooje, cena samo 200.000. Št. 616 TRINADSTROPNICO, novozidano z mansardo, tik ob tramvaju, s 12 ^tanonramjl, deloma' po 2, deloma po 3 sobe, skoro vsa s kom-fertom, nosi 161.000 Din. Hlkoteka 200.000, cena 1 Hipoteka 200.000, cena 1 St. 656 KRASEN OBJEKT na Joei-povcu z 2900 kv. m. tri velike ogromne sobe in 2 manjši, kakor troi ostale pritikline za cca. 550.000 Din. St,- 254 235 SEŽNJEV STAVBNE ZEMLJE na Hercegovački ulicš, 800.— Din po njM. St. 706 TRINADSTROPNICO e 4 dovršenimi hišami z 37 vetVami in manjfmi 'komfortnimi stanovanji, noM 500.000 Din. hipoteka 700 tisoč Din. cena 2.650.000. PRIZEMNICO na Vcčar&ki cesti e trisobnim stanovanjem, elektrika, vodovod, 250 «»žnjev (vtaivbre zemlja, kinoteka 80.000 Din, cena 270.000 Din. St. 648 KRASNO POSESTVO pri Sv Nedelji, skupno 12 in pol jutrov zemlje (7 in pol jutra vinograda), ostalo sadovnjak in pafoKj. moderno zidana vila s 7 paiketiranimi gobami, ko- Sca, kuhinja itd., vo-cenftAia napelja-. va za, iaDioto. Hd. Cena 300.000 Dtn. Hipoteka 100 tisoč Din. Potrebno samo 200.000 Din. Št. 259 KRASNO VILO s 6 elegantnimi sobami, lep park trk centroma, dober položaj, naprodaj po zelo ntzk' ceni. VELIKO TRG. HTSO r ere-dinš Ilice, z lokali, veli kim stanovanjem, dvorišč nimi stanovanjskimi po sloipji, 500 sežnjev površine, nosi 370.0U0 Din dolga 800.000 Din, cena 3.(XX).000 Din. št. 4 VELIKO TRINADSTROPNO HISO v IBci, 5 lokalov, 7 domfortnih stanovnnj. poslovnice na dvorišču, garaža, šupe, hlevi, vrt 530 sežnjev, nosi -^0.000 Din, cena 2,750.000 Din. St. 14 TRGOVSKI OBJEKT v sredini Ilice z k-tno rento od približno 200.000 Din. oro-dam za cca. 1,300.000 Din, št. 430 KRASNO VILO v Tuškancu z osmimi velikimi sobami,. 2 dvorani, dve kopalnici, klet izpod cele vile. velik vTt., hipoteka 300.000 Din naiproda.! pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. St. ,333 STAVBISCE na Kar-. eniaku v površini od 192 sežnjev za ceno 95.000. St. 398 Vsa natančna pojasnila daje realitetna posredovalnica Intermissor, Zagreb Illea 52/1. — Telefon 21-64. 4C70 Pozor, kupci! Prodam 2 večji trg. hiši na prometnem kra.iu in več manjših trgovskih hiš, prijavne za vsakega obrtnika. Istotaio tudi vtčje in manifce Ftanovanjke hiše v sredmi Ljubljane Pojasnila daje Marija Jančar, posredovalka nepremičnin, Sv. Petra oesta 27. 4827 Hišo z vrtom, nasproti el^Hrar-n« p r o d s Jože Nahtisral. Veliko Lašče. 3026 Trgovska hiša na prometnem prostoru večjega industrijskega kraja S'ovenije ugodno naprodaj. Dopise na og'asin oddelek »Jutra« pod »Družinske razmere«. 4666 Parcelo s stavbnim dovoljenjem, ob Dunajski oeeti, v po meriju Ljublj. mestne občine kupimo Ponudbe na o<"im>. oddelek »Jutra« pod »Parcela 182«. 4596 Gostilno s hišo in vrtom, v centru letovišča, s sobami za tuice prodam. Eksistenca si^v-ina Voda in električna napeljava ter vse v najboljšem stanju. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« samo resnemu kupcu. 4440 Pozor, mesarji in prekajevalci! Prodam novozidano hišo ob državni cesti in kolodvoru, s prvovrstno vpeljano mesnico v hiši in podružnico na avstrijski meji. Imam hladilnik na električni pogon. Radi drn žinskih razmer prodam po zelo ugodni ceni. — Ponndbe pod šifro »Mesnica« na podružnico »Jutra« v Maribora. 4554 Vi hočete zidati? Načrti, proračuni in nasveti najceneje. — Ponndbe pod »Inženjer arhitefctc na ogl. oddelek »Jutra«. 28 2 posestvi pol ure od želeiznišike po-Maje v Savinjski dolini prodam. — Pojasnila daje van Brtožnik, Šmartno ob Paki. 4572 Hišo z gostilno in posestvom prodam. — Redka priložnost! Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« 4863 Pekarno s hišo in vrtom, dobro idočo, prodam. Ponudbe na .podružnico »Jutra« v Maribora pod šifro »Pekarna«. 4859 Enodružinsko hišo z vrtom proda Weber, Ma-ribor-Pobrežje. Stanko Vrazova ulica 18 4861 Hiša s tremi sobami in ikuliinjo ter delom vrta, sta-ejša stavba poleg živinskega seanišča v Ptuju naprolaj pod ugodnimi plačilnimi logojii. Cena 36.000 Din. -"•cja nila daije Ivan Kul ac, rtui'. Zrins.ko - Frankopan-eka 10. 4934 Prometna gostilna in 'kavarna v Zagrebu. 5 m mu t od jezne železnice, 3 minute od velike bolnišnice in vojašnice, prodam takoj za 92.000 Din. Ponudbe oa gostilna »Carigrad«, Zagreb, Vinogradska e. 2. 4880 Lepo posestvo v Sav. dolini zaradi odhoda prodam. Zemljišče, gozd, 2 konja, 2 kravi, 3 svinje, stroje z motorjem, hišo, poslopje, inventar. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4879 Posestvo i dobro uspevajočo mesarsko obrtjo, ležeče v centru enega najveijlh industrij fcih krajerv dravske banovine, obetojete ix stanovanjske hiše 8 parketiranimi sobami, -tcpobikv), mesnico, vinoto-čem, električno razsvetljavo ter vodovodom, nadatfe poslopje, ▼ katerem je klaviri-oa, hlev, prekajovalnica, hladilnica • kompresorjem, v-emi stroji na ele^tr. pogon ter stanovanje za slu-fin6ad, k obema posterjema pripadajoč zelenjaidni vrt in .drramieo, prodan radi ae-litve iz proste roke. Naslov v ogil. odd. »Jatra«. Hzboren gramofon GovčeG obliGe z lO ploščami (20 raznih posnetkovj sumo 3460 So6i se le pri: pp ISehtiiG" 0Qsip fStan}ai jC j ubijata a, *Miklošičeva 20 V paiaci Okrožnega urada nasproti sodišča. Lepa hiša dve sobi, kuhinja, shramba, z njivico in vrtom, v bližini Rogaške Slatine naprodaj za žj.OOO Din. Ponudbe na Turnšek, Podplat pri Grobelnem. 4835 Mala hišica z vrtom v Savinjski dolini je naprodaj v Petrovfah. kjer je romarska cerkev, postaja blizu me^ta. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra« 4886 Enodružinsko hišo ob Tržaški cesti ali bližini tobačne tovarne, do cerkve l upi Marija Cnnagoj, Trža šsa cesta 14. 4749 Novejšo hišo v Sp. SiSki, Rožni dolini. Vodmatu, trnovskem ali šent;ai' obr-ketm predmestju, v ceni 150.000 Din kupm. ali pa vza.mem s 1. julijem stanovanje v najem Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra« pod šifro »150.000« 4660 Visokopritlično hišo krasno, v Sevnici ob Savi prodam. Zraven župne cerkve, obstoječa iz 5 sob. velike predsobo, kuhinje, kuhinje za pranje, 3 ve'i -h kleti on hleva. Krasen velik vrt in dvorišča. Poslopje je prikladno za vsako trgovi no in goepodaiKtvo. Cena cca 190.000 Din. PojaTiila daje Ivan Pribonšič, Sevnica ob Savi St. 89. 4227 Trgovino in gostilno z vsemi pritiklinami pro lam ali pa dam tudi v najem. Natančnejša pojasnila daje Ju-reši? Franc, Orešnjice št. 50, pošta Cerklie ob K-ki. 4780 Hiša z vrtom radonosmikom. v sredini Sr» Brnika prodam. V hiši je bila že gostilna in trgovina — sedaj je- prazna. Več pove Franc Znidar, mesar. Cerklje it. 31. 45S3 Hišo z gostilno v Mariboru in 19 eralov na dežeh, vinograd z mlekarstvom, 20 oralov, zelo ugodno naprodaj. Prometna pisarna »Ssnial«, Maribor, Gosposka ulica 11 /I. 4758 Hiša z velikim eadnim vrtom in zemljiščem, v skupnem obsegu 2276 kv. klafter, ležečo ob glavni cesti v Mostah, na,i ir oda j. Vprašanja na Franja Snoj, trg. s čevlji, Ljubljano, Prešernova ui. 30. 2817 Vila v Celovca na Kreuzbergu, 7 lepih stanovanjskih prodorov, 2 veliki ikleti, 2 bakona, vse solnčno, naprodaj. Cona 27 tnsoč šilingov. Potreben kapital 10.000 šil Ponudbe pod »Cottage Nr. 216« na anončni biro »Kaver«, Celovec (Klagenfurt) Burg. 4767 Nova hiša v Mariboru, 600 kv. m vrta, visokoprštlična, z dvema stanovanji. 2 balkona, pralnica, e!eT -trika, vodovod in kanalizacija na zračnem in solnčnem prostoru po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 4864 Novozidano hišo s 3 60bami. tik kolodvora Hoče št. 1£9 proda Stangler — Poizve se istotam. 4376 Hišo, trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju, tik glavne cest« okolice Maribora, prodam ali oddam. Ponudbe pod »Nova hiša« na podr. »Jutra« Maribor. 4860 Mesto hišnika išče zakonski par brez otrok, vešč hišm-lh in vrtnih del. Cenjene ponudbe na ogla-i. oddelek »Jut ograjeno; TRG. HIŠO. novozidano, vogalno, Sp. Šiška, cela podkletena. pritlično 3 trgovski lokali, eno^obno stanovanje, v nadstropju lepo dvosobno stanovanje « kopalnico, teraso itd Mesečni donos cca 3000 Din C cm a 350 000 Din. Plačilo po dogovoru. GOSTILNIŠKO POSESTVO Z MESARIJO, okraj Polj-čane, v trgu ob cesti, 3 gostiln, sobe, -kleti, 2 stanovanji, gospodar, poslopje 35 m dolgo, hlev, sušilnica, ledenica, klavnica, mesnica, tedensko kolje 2 govedi, promet gostilne mesečno 7 hI, njive in vrtov 3 orale, naprodaj le kratek čas za 160.000 Din; VINOGRADNO POSESTVO 32 oralov, pri Mariboru, v-eč stanovanjskih in go. čipo1ajo>llh poslopij, vini-čarija. 300.000 Din; GOZDNO POSESTVO, 160 oral., pri Železnikih, največ za sečnio, 910.000 Din 4964 Hiša z velikim sadnim vrtom in zemljiščem, v skupnem ob-ses-u 2276 kvadrat, klafter. ležeča ob glavni cesti v Mostah naprodaj. Pojasnila daje Franja Snoj, trgovina s čevlji, Ljubljana, Prešer nova uiica 30 4980 2-družinsko hišo z veKkiim vrtom prodam. — Vodovod in elektrika. Naslov pove cgSaaii oddelek »Jutra«. 4974 Nova hiša 4 sobe. S kuhinje, elektr. luč, blizu Ljubljan? prodam za 100.000 Din. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5046 Uvažujte! Nakup in prodaja hiš, po. sestev, zemljišč, oddaja stanovanj, lokalov, uprava hiš prt Ivanu D rani. Ljubljana. Fran&iškan-ta št. 8. Informacijska pisarna. 50S2 EnOnadstropno hišo z dobro vpeljanim poslom gostilno in kavarno, 40 m dolgo, plesno dvorano ter velikim vrtom proda Cucek. Zagreb, Tratineka cesta 20. 4903 Dvonadstropna hiša v Celju lepa, velika, z 12 stanovanji, moderno urejenimi na lepem prostoru. Velike kleti, vrt, vsled odpotovanja ugodno naprodaj. Potre ben kapital samo 200.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4248 Stanovanje v vili sobe, kuhinje in pritiklin, v podpritličju oddam s 1 marcem mirni in solidni stranki. Naslov v oglas oddeJtu »Jutra«. 4801 Stanovanje eno- ali dvosobno in kuhi njo oddam e 1 marcem. Ciglarjeva ni. 14. Udmat 4938 Vsakovrstno lO^AK POHIŠTVO za opremo stanovanj In pisarn Dunajska cesta 17 □UBfLIANA m Tovarniški objekt večjega, solidno zgrajenega ob mehki vodi, blizu železniške postaje in električnega omrežja kupimo. 34:8 Ponudbe s tlorisom na ogl. odd. Jutra pod „Juta\ ŽIČNE VLOŽKE za postelje, mreže za ograje, presipanje peska itd. izdeluje v vseh velikostih strojno žično pletilstvo Jože Sablatnik, Jesenice — Fužine, Slovenija Strojne tovarne in livarne d« d. Ljubljana armature Nadtalne In podtalne hydrante — Vrtne sesalke, vinske sesalke, centrifugalne sesalke * Vinske, pivske in podrun-ske esektor • armature vodnjake Rodne sesalke Pipe za vodne kotličke S L Junijem oddamo v moderni zgradbi ki leži ▼ Ljubljani ob asfaltirani cesta, z vsem kom-fortem luisua. opremljeno stanovanje 3—4 sob Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Le slučajno prazno stanovanje*. 4704 Stanovanje v Mariboru : ep o, taj ali št trisobno Iščem, event. zamenjam >,pim trisobnim stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Maribor«. 4332 Stanovanje 2 sob in knhinje takoj oddam v Rožni dol™, cesta \Vn 4740 Lepo stanovanje 2 sob, kuhinje hi vseh pritiklin, v novi vili oddam za mesec maj. proti mesečni najemnini 1000 Dir Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutri« pod šifro »Mirna stranka 1000«. 4765 Stanovanje veliko sobo in kuhinjo, ev, tudi s kabinetom in priti •VCaami išče za apr:J maj lina družina v Sp. Šiški ali mestu Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ajril 1930«. 494S Stanovanje obstoječe iz dveh sob. kuhinje, balkona ir priti' lin takoj oddam. Ob Mladinskem domu 7. .©14 2-sobno stanovanje suho, t vsemi pritiklinami iščem za 1. maj. Piačujcm točno. Mara, Tavčarjeva 11-m 4935 Stanovanje tri- ali štiri.- ohno iščem za avgustni termin v mestu. Ponudbe pod »Avgust« na ogl. odd. »Jutra«. 4937 Stanovanje v Mariboru lopo, tri- alii štiri sobno iščem, event. zamenjam z lepim t r i 6 o b n i m stanovanjem v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Maribor« 4322 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin išče mirna in stalna stranka za 1. maj. Plačam tudi 3 metece v naprej. Ponud be pod »Stalna in mirna 800« na ogl. odd. »Jutra«. 4867 Stanovanje kuihinjo in sobo, oddam n 1. marcem v Zeleni jami. Poizve ae cb Zeleni jairi št. 23. 4S08 Stanovanje krasno, komfortno, v cen trn mesta, sostoječe i« treh velikih sob, kopalnice, sobe za služkinjo in vseh pritiklin oddam s 1. majem Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčna lega«. 4966 Stanovanje 8 eeb oddam v Zeleni jami Naslov pove .oglas, oddelek »Jutra«. 4970 Stanovanje 1—S sob in pritiklin, sobo ta solnčno. samo v mestu išče dvočlanska rodbina za takoj ali koncem maja. Ponudbe na oglasi oddelek »Jutra« pod »Točen plačali in mirna stranka«. 49S5 Opremljeno stanovanje sobe ia 'kuhinje oddam s 1. maroem na Krekovem trsu št. 10/n. 4971 Čisto stanovanje obstoječe ie 8 sob in pritiklin išče tiha in solidna rodbina odraetih oseb za 1. maj. Cena po dogovoru Plača event. u 1 leto naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurno«. 4986 Stanovanje S eoto, kuhinje in pritiklin za maj oddam poleg sodišča Natančne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mesečno 1300«. 5016 Stanovanje 3 ali 2 sod. s pritiklinami. mirno in ločeno, iščem s 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Mirno in ločeno«. 5026 Stanovanje na periferiji, lep razgled. 3 ecbe. soba za služkinjo in zelenjadni vrt takoj oddam. NasJov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3043 Dijaka sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddeftku »Jutra«. 5035 S&t-e Majhno sobico posebnim vhodom išče akademik, ki M event. šel tudi ko* sostanovalec. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »150—200«. Solnčno sobico separatno, aa Mh-ju oddam učiteljici ali uradnici. Na-alor pore opisani oddelek »Jutra«. 4805 Opremljeno sobo oddam gospodični. Naslov oglasnem oddelke Jutra. 4836 Sobo sa 1 aU 2 dijaka (dijakinji) oddam blizu U. dri. gimnazije. Naslov ▼ oglu. oddelku »Jutra«. 46S5 2 sobi za Pisarno oddam e 1. majem blizu hotela Gnioo, na zelo prometni cesti. Ponudbe na cglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Tisoč pet sto«. 4703 Opremljeno sobico po zelo ugoilni cen: oddam gospodični Naslov y og^as. oddelku »Jo-lra«. 4957 Prazno sobo (evrrt. dve) z vbodom i« stOj»njlšča, elektriko in par-keti, pripravno tudi za pisarno ali mirno obrt oddam takoj. Wo!fova ulica št. 10-aai. 4S48 Gospoda sprejmem na stanovanje. —-Izve se pri hišnici Stari trg štev. 9. 4913 Opremljeno sobo elegantno, s strogo sepa-riranim vhodom, vsa udolinost. na Miklošičevi cesti takoj odam Naslov v ogl. cdd »Jutra«. 4925 Sobo elegantno opremljeno, oddam solidnemu, ir?« dan odsotnemu gospodu. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4926 Opremljeno sobo preprosto — blizu Trnovega išče ves dan odsote® samec — ki gre ev. tuiE kot sostanovalec. Naslov pove F a j f a r . kolar, Trnovska ul. 25. 47S9 Sobo v oeotmmu oddam. Nastov v ogl. odd. Jutra«. 4049 Šivilja i5Se sobo § kuhinjo preti primerni najemnini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sredina mesta«. 4ST3 Opremljeno sobo tudi lahko z vso oskrbo, oddam. Lepodvorska ul. 30. 4SM Oprem'ieno sobico mesečno, zrač-no in čisto. ▼ novi hiši na Mik lošičevi e. oddam za 1. marec. Ponz-ve se v oglasnem odde'ku »Jutra«. 4S33 Prazno sobo svetlo ta čisto, elektr lu5. nov parket, oddam Naslov pove ogl. oddelek »Jut^a«. 4815 Sobo s štedilnikom in kabinet takoj oddam 1 ali 2 osebama. Cernič, Or-lova uiica 21. 4973 Prijazno sobico išče gospodična z zajtrkom, ki gre event. tudi kot sostanovalka. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »1. marec«. 4977 Preprosto sobico išče g*wpod-ičina, ki gre event. tudi kot sostanovalka. — Ponndbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna 65«. 49laclen.i5 v evrbo raarre!£no jn?laJutra.< v Mariboru uckI »Intimnost«. 46ol Mlad gospod ffifl dopisovati z mlajšo gxj-roodšč-no. Dopisa « elitno na oerlapni odde«!. »Ju&ra« va mlada pilota fctrvara neba. že"5tia dopiso-•vati z dvema mladima go €«podičnama. — Dopise po možnosti « «liko na ogfiasnt oddelek »Jutra« pod ?ifro »Lioooing« in »Shan-delJo«. 5014 Vdovec poroči etarejSo poapodiično, tudi vdovo, z nekaj premoženja a'd posestvom. P.eene ponudbe ua ogl. odd. »Jutra« pod »Vdovec 35«. 4924 Poročiti se želi ian^armerijrka narednik, vpofcojen. 42 l«t star, _ z dobro situirano go^poiično »li vdovo do 40'let. Dopi-ne na oglas. odd. »Jutra« pod »Značajmoist«. 4933 *mmm L II STRE — ŽARNICE razne električne sveti ke ter radio - sestavne dele po tovar- n ŠKi ceni samo pri 9l£Iektro-indiistrija', dražba z o. z. Ljubljana, Šelenbnrgova niica St. 3 Telefon int. 2314 En-gros oddelek: Gosposvet«tka cesta štev. 13 (lioli/.e<) Koncertni klavir krasen. radi 6elitve ugodno napro-laj. Naslov v ogla?, oddelku »Jutra«-. 4746 Klavirje in pianine prodaja, fepo-eojuje, popravlja in {isto uglaluje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev WARBINEK, Ljubljana. Gregorčičeva 5, Rimska e. 2. 2183 Strokovno oglašuje m popravlja klavirje G. Jurasek Ljubljana. KljuSavniSan&a ulica 3 — Mestni trg 22. 136 KLAVIRJI! Svarim pred nakupom navideznega blaga — cenenih k'avirjev! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovnr fabrikate: Bifeen lorfer, Steinway, F&r-ster, HOIzl. Stingl original, ki so nesporno na;bol'ši! (Lah'a. precizna mehanika) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Mestni trg štev. 3. Velikan ska izbira v e e h glasbil in strun. Najcenejša izposojevalnica. 193 Vijolino 'h, eta/ra 60 let, milega glasa, poceni prodam. — Cenjene ponudbe pod šifro »Vijolina« na oglasna oddelek »Jutra«. 4664 Žejo dober planino ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4852 Pianino dobre ohranjen, ugodno naprodai}. Naslov v oglas, cd-deliti »JutTa«. 4910 Črn pianino zelo dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov v og^as. oddelku »Jutra«. 5008 Pianino diobro ohranjen njodso prodam. Naslov pove ogl. oddelak »Jutra«. 5037 Lesni trgovec et»T 28 let, soliden, s dobro vpeljano lesno trgovino. žela vsied pomanjkanja poznanstva poronSiti dično. Vdove niso i-zk'juče ne. — Cenjiene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Pomlad«. 4378 Gospodična ■ nekaj ..prihrankov, dobra gosoodinja. išče tem po-t-om gospodo, v fvrho ženitve. Prednost imaio finančni ali železniški uslužbenci, stari od 36 let naprej in_ neoporečne preteklosti. Vdovci z enim otrokom niso izključeni. Le resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »Vrlina 7«. 46S0 Gospodična erednjib let, poseduj« nad 30.000 Din, želi poročiti boljšega najraje uradni a, starega nad 40 let. Vdovci brez otrok niso izključen«. Dopisi na oglasni oddelek »JutTa« pod »PoGtenjik«. 4792 Gostilničar rtar 36 let. želi poročiti gospodično do 25 let staro. Prednost imajio natakarice. Samo resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vljudna natakarica«. 5006 Proiesijonist, počteo in resen, star 36 let, vešč 2 jezikov, v posesti 45.000 Din. išče v pvrho ženitve znanja z go-Epori-jfino, pošteno in prijetne zunanjosti, staro 18—23 let, ki ima istotako primerno gotovino. — Najraje profesionalko ali modisAi-njo. Samo resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »OzbSjno garantujem« 4940 \1HUjl1 Tenor bank) nov poceni prodam Wa-elov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3S79 Popolno godbo »a prh tla, proda po zelo ngodni ceni Prostovoljno gasilno društvo v Beli cerkvi pri Novean mestu. 4674 Simphoneta Je nove:ši. lep in najpopolnejši muz*ka'i5ni instrument nadomesti chi>om. harmoni ko, harmon j in klavir — Pojasnili daje A. Pinteir. Slov Bistrica. 4756 Klavir znarmVe »Stingl«, dobro ohranjen ugodno prodani. Naslov v oglase cm odd^Jku »Jut»«, 4813 Braka - jazbečarja dobrega lovca (tudi psico), starejja ali m^rpča kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jntra« pod .šifro »Jazbečar«. 2444 Delavska dom v Mostah Danes popoldne pri Lasanu (nasproti kemične tovarne) veliKa veselica s plesom, šaljiva pošta. Za kar najboljšo kaipljdco in dobra jedila pre-brbljeno. Za obilen obisk se priporoča odbor in gostilničar Lasin. 4954 Koncert v nedeljo ob 4. uri popoJ- dne pri Francu Lavtižarju na Sv. Petra ce^ti štev. Š5. Za obilno udeležbo se priporoča. 4999 Antihemoroidin zdravilo proti hemeroidom z zajamčeno sigurnostjo ozdravi brez vsakih posledic takoj v početku v 7. a že zastarelo v 15—20 dneh. Uspešno uporabljeno od preko 400o bolnikov. — C«na 115 Din po povzetju. Naročila sprejema: D. Mi-lutinovič, Baošii — Boka Kotorska. 1810 Železnato vino lekarnarja dr. G. Piccolija v Ljubljani, irepča oslabele, maiokrvne. odrasle in otroke. 229 I. jugoslov. trgovino za dijetno in vegetarijank o prehrano (posebni sadeži, mlev ki izdelki, olj«, po o-da. iteratura itd.) ustanovi na a l.mžni podlagi »Mar-stan«. Mairibor, Koroška 10. Prevzema tudi sicer zastopstva. komisijsko blago, naročila. 4893 Slabim pošljemo brezplačno nov način »Pomlajevanja in zdravljenja«, vrnitev moči. zdravja, delovne sposobnosti in podaljšanje aktivne, ga življenja. Pišite na naslov: Miloš Man'ovič. Beograd, Kralja Milana ul. 58. 8120 Jelkov ali cvetlični zdravilni med proti prehladu ali prsnim boleznim razpošilja 5 kg za t05 Din franko Framc Mar-kelj. čebelarstvo, Vrhnika. 4413 Presejalnik (Scbrottplan^ichter) dvodelni, tistem Prokop 1700 X 960, v dobrem stanju, še v pogonu, [io ugodni ceni proda Daromlin J Zadravec Središče ob Dravi. 4588 Stroj za šivanje krzna poceni proda Franc Podgoršek, Maribor, Gosposka nI 20 4862 Turbino kupim v dobrem stanja za 13 metrov padca in 300 do 350 sek. litrov vode Ponudbe na Andrej Marine. Selnice o. D. 3762 Vrednostne papirje srečke itd. kupuje in p'ača najboije Cpravništvo »Mer-kur«. Ljubljana. Večna pot št. 5. telefon 3052. 4120 Pletilni stroj popolnoma nov štev. 8/69 ugolno naprodaj. Začetnice brezplačno renčim pletenja. Naslov v oglasnem odde'ku »JutTa«. 4443 Drobilec za kamenje rabljen, dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo tvorniške znamke, velikosti in skra;.n9 cene na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gramoz«. 45d3 20% kronske bone kupuje in prodaja najugodneje Cpravništvo »Merkur«. Ljubljana Večna pot 5, telefon 3052 4120 Terjatve od najmanjšega do najviš jega zneska, poedine ali večje oartije izterjuie brez v.-akega predujma Cpravništvo »Merkur«, Ljubljana. Večna pot 5, telefon 3052. 4120 Financiramo civilno pravdne sodne hi odvetniške stroške. Cpravništvo »Merfcu-«, Ljubljana Večna pot 5, telefon 3052. 4120 Kopalci ■ki #0 bili prisotni dne 10. septembra 1929 pri nezgodi na Ješkem mostu, s« najlepše na,p"-«Sajo za pomoč. Naslove poslati na ogla«ni oddelek »Jutra«, pod šifro »Po pravici«. 4919 Knjigovodstvo po kartoteki sistema »Ruf« za vse vrste podjetij uredi izvedenec za knjigovodstvo Drago Londer v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 73. 4922 Izjava. V evrho objasnitve incidenta dne 9. t. m. na elitnem plesu Slov. plnnin ;ke-ga društva v Prevaljah dam v vednost, da je istega povzročil neki Pleinar iz Guštanja, ki si je dovolil napram dami ob mojii strani prav prostaških netaktnosti. Javno pozvan ter opozorjen na dostojnost je. mesto opravičbe, odvrnil besedo »kuš«, s čemer e menda hotel pokazati svojo visoko nem61oo izobrazbo. Ker je bila takojšnja ekselucija radi izzivalnega nekavalirskega obnašanja preprečena, se čut'm pri-moranega. da kvitiram ob priliki rabljeno »pasjo« besedo e pasjim bičem. Sv. Danijel. 11.01. 1930-Herman Požun. Ribje olje - vitamini Prispela mi je iz Norveške nova pošiljka ribjega olja. prvovrstna kakovosti. Ka-kor so na Dunaju izvedeni poskusi pokazali, vsebuje to olje, poleg potrebne množine joda in maščobe tudi toliko vitaminov, kot to zahtevaj« naistrožji predpisi. Lekarna G. Bakarčič. Ljubljana, Sv. Jakoba tr? št. 9 1965 Dr. G. Piccoll lbkarnar v Ljubljani priporoča zaprtju in drugih tev.k-- čah želodca svojo pre-izikušeno želodčno tinkturo Ribje olje sveSe, najfinejše, norvežko. iz lekarne dr. Piccolija v Ljubljani, ee priporoča ble-dam, slabim os«bam. 229 1000 Din plačam ako ne odpravite kurjih očes, bradavic, trde kože, otiščanoev itd. z Rio-Bateamom v treh dneh. Kaj pišejo o Rio-Ban,zamu? Prisrčna Vam hvala za Vaš Rio - Balrcam. Nisesm mislila, da bi odpravi'« tako zastarano 'kurje oko brez vsake bolečine. Bil je velik kot lešnik. Se enkrat srčna hvala. Anica PenpaT, Brezovica 46 p. Mokronog. — Lonček 10 Din (predplačilo), 18 po povzetju pošlje R. Cobič, Ljubljana vn. Kamniška lOua. 4950 Pisalne stroje švedske, i m a zastopstvo Tehna. Mestni trg 25 opremo, eb glavni cesiti Kot-Crnomelj, 10 minut od kolodvora Semič, dam v najem ali pa tudi prodam. Več se poizve pri Tereziji Brunskule. Kot-Semič, 4768 Klavirje oglašuje ter popravlja SMx> in točno (gre tudi na deželo) Povše FePks, uglaševa-iec klavirjev, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 4. 4988 Spomlad prihaja! Za moderniziranje slamnikov in svilenih kletni ov, se cenj. damam na/tvlijud-neje priporoča Stembe^ger Reš, Dura:iska cesta št. 9. II. dvorišče. 4992 3—4letno deklico siroto iz bivše boljše rod bine vzame za svojo premožen za k r.r ki par brez otrok. Ponudbe če mogoče e sliko na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifro »Sirota«. 4587 Zastonj Vam polijemo na o^l-ed eno številko ilustriran« revije »Domači prijatelj« in »Naš obzor«. Pišite dopisnico upravi, Ljubljana, poštni predal 291. Pozor! Ženini in neveste! Najceneje Vam nudi žimnice (matrace), otomane, divane in vse tapetniške izdelke edino le Frane Jager tapetništvo Sv. Petra nasip 29 C-EN1K brezplačno In franko! Novost! Novoitl Železna služinsfta Brozovič« patent postelja zlo2> liiva, s tapeciranim ma-dracom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne stui-be in za potu|o£e osa* ba stane Oln. 450.— Ras pošiljam po poit-nem pov7etlu. T>'0. 'rsLtea tujina Leseni patent postefla tložhiva, s tapeciranim madratom, zelo prak« učna stan o Oia 280.— Lelalka ta »načanj« — (tle. gcstuhl). najnovijc vrtti *ta. pe Din. 150— h. Bnozovzo. Zagreb, UiCa (Z. ■ 'f pe£ale etikograverstvo ' rAR & SVETEK j LJUBLJANA Pozor ženini in neveste! ŽIMNICE (matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 2 Petletno Jamstvo! A. KIFFMANN Maribor 136/a gpecijaliai samo boljših m ONIM KI BODO ZIDALI HUDI EDM0LE TEMNifal BIRO AimiTEKT IVA M ZUPAN UUBL3AIU GRADlSCE 13 n^FRtVTRANVKI EKONOMIČNA P01ASNILA SKICE,HA^RTE PRORAČUNE, NADZORSTVA I. T. D. TEL.iT.2796 Pozor gospodinje! 8 i d o 199 že 30 let priznano najboljše sredstvo za Čiščenje in poliranje vseh kovin, čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščiteno znamko in ime 99 $ i dol99 ^ko me napade glavobol ako me začne mučiti nervoz-nost in nespa-nec. teda! namočim čelo in senca s Feller-levlm priietno dišečim E I s a-11 o I d o m. Ako začutim bolečine v želodcu ali v črevesju, tedaj vzamem nekoliko kapljic Elsafluida na sladkorju, in takoi mi odieže. Proti bolečinam revmatizma. Kihta. bolečinam v prsih in sluznici, ter kot zaščita proti gripi mi pomaga krepko drgnenie in pranje z Elsa-fluidom! Delajte tudi Vi tako, pomagalo bo tudi Vam! Fellerlev Elsaflnid. to že 33 let znano narodno sredstvo in kosmetikum stane v lekarnah in vseh podobnih trgovinah: poiskusna stekleni-čica 6 Din. dvojna steklenica 9 Din. specijalna steklenica 26 Din. Po pošti najmanj za 62 Din Pri EUGEN V. FELLER. lekarnar, Stubica Donja — Elsatrj: št 245. Graditelji, lastniki hiš Podpisani si vsojam vljudno naznaniti, da sem opremil svoje tesarsko podjetje v zvezi z lesno industrijo z ■najmodernejšimi vsakovrstnimi stroji in se cenj. javnosti najtopleje priporočam, j za izvršitev v to stroko spada.iočih del, i kakor tudi za nakup raznega lesa. Prevzemajo se tesarska dela od najmanjših do največjih. Kupujem tu-di surovine do največjih količin. Delo solidno, cene zmerne. FRAN MARTI NEC mestni tesarski mojster LJUBLJANA, Piule 8 Telefon 2433 3449 uuim Najpopolnejši in najcenejši tparat za mno> ženje, poslednji uspeh nemške industrije. Multor Co„ Beograd, Obiličev venac br. 5. Telef. 33—01. 201 mi Kdor oglašuje, ta napreduje! VAŠE PO POZEBI, RANAH. KT KJIH OČESIH IZMUČENE NOGE spravi v red topla kopel v soli sv. Roka, v kateri je raztopljeno nekaj dkg sv. Roka nožne soli. Takoj čutite olajšanje. Vaše noge postanejo kot novorojene. Sv. Roka nožna sol se dobiva v lekarnah in drogerijah, 1 veliki zavoj stane Din 16. Kjer je ni na zalogi, se obrnite na depot: Drogerija NADA, V. Ga-brič, Subotica. 3249 Pokrajinske razglednice po Vaši sHki ali negativa, v pristni fotografiji tzgo tovi do 20.000 a n e v n o tvornica kart Brata Smuč Ljubljana. Wolfova »L 12 Zahtevajte ponudbe ia cenik! 242 Razglas Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za dan 18. t. m. ob 11. uri dopoldne ustmeno dražbo za oddajo žaganja v zakup za 1.1930. Letna količina znaša 30 do 40.000 kgr. Interesenti morajo do 11. ure dneva dražbe vložiti pri blagajni tobačne tovarne kavcijo v iznosu Din 200.—. Eventualna pojasnila se dobe v ekono-matu. Čevlje v prebarvanje v v*e modne barve, za ples tudi na srebro in zlato — sprejema Franja Sn«j,_ tr-go^ina s čev',ji, Ljubljana. Prešernova ulica 30. 40S1 j Žlahtni r ^^ fil!i ^^ te 9lovHe kanarčki mojsters-ke šole v Harzu 10 mark io višje, p-redpevci. plemenski pari. kletk«, pjča, tščja zdravila. Velemteresan-ten cenovmšk z diragoceitOTni potoiKlan« zastoj — (Vele* reja) Grosszucht Hevdcnrelch, Bad Suderobe 150. Harz. Voz | malo rabljen, poj pokriti, [ ki»p5 An'oo Cvenkel. St. Peter v Savinjski dolini. 4870 Lisičje, pol- finvp 'B vseb drugfb dlvllb €1 vaU kntnV stalno (kosi o«lo leto D ZdrtviS trg a«nia Ljubljana Flori jan eh drugih d4vj'ii živali kupuje etalno fi' oz i celo leto D. Zitavič. trg. usnja v LmbljlanL Florijan-ska ulica 9. 1860-a Lepota očesa i n las SEVE AS1AIIQUE. % »porabo tega preparata dobimo tivanrcNlno trajat*, gorte ui dolge obrv* to Lrei«loie«. a « tem dobijo o&i tisti pikantni, dra-ieatnt ln orivlailjivi pogled Db) 46 NOIR U' UKIEN1 tma u*o uvojotvo kakor .S^ve A"iatique« samo da »to čaeno barva * temni barvi Dto 65. KOPBUI ZA OCI daje uftem om tamamljlvi lepi is blesteSi pogled. 06i postanejo bistre, avetle. ognjene a ril trčilo, trudnost ia motni pogled ttgi-ne. Din 58 ORISOLOB oaa daje po preteku ene noti naravne kodrast* lase. Kodri so dolgotrajni In dajo rsakemo obrazu dražeet m samamljivost. — Din 40. Sivi lasje eo v resnici najveSji sovražnik mladosti, a gotovo kv»rijo lepoto vsake dame 1 jHEEffl «EXCELSiOR HENNB* od it Doraise & Cie., 'i«® p Paru. barva las^ perfekt- no in enako v vaeb niansab Samo barvanje je Jako lahko in enostavno sa vsakega poeaneznega Me maž« roke. glave niti perila Popolnoma neškodljivo sa lase in ta uspeh vsakemu jamčimo Garnitura 36 Din CENTIFOLIA. kozmetllkl savod. Zagreb. Jarlildeva 8 — Zahtevajte brezplačne ilustrirane cenike! ae6/a Najboljše ia najcenejše šivalne stroje in kolesa v največji izbiri dobite edino le pri tvrdki 99 TEHNI K" •3461 JOSIP BA Ljubljana, Miklošičeva e. V palači Okrožnega urada, nasproti sodišča PRODAJA TUDI NA OBROKE! kartoteke za knjigovodstvo fl" in evidenco Adler" Štampilje najnovejši pisalni stroji in pisarniške potrebščine T. SOK LIC, MARIBOR Tovarna: Aleksandrov® cesta 43. — Trgovina: Trg Svobode Stev. 6 Ne zamudite prilike, bliža se konec! Vnovčite 20% kronske bone čimprej pri menjalnici REICHER & TURK Ljubljana, Prešernova ulica št. 43 — Telefon St. 2598 Bres poeehneg* naflmaafla Ob5ina Ljubljana Meetni pogrebni zavod Vsemogočni je rešil trpljenja in poklical k sebi v boljše življenje našo nad vse skrbno, zlato mamico in soprogo, gospo IVANO PIŠKUR / K večnemu počitku jo spremimo v ponedeljek, dne 17. februarja 1930 ob Vt 5. uri popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. februarja 1930. FANCI, IVANKA, MIMI, hčere. FRANC PIŠKUR, soprog. Emerson IfoiiiiA. MOŽJE Roman 6. poglavje. >Da, gospod!« 5e odvrnil oče. »Veseli me, da se želite seznaniti Z mojim prijateljem. Po naključju sva tudi tovariša v znatnem poslovnem podjetju — o, ta Meriwether vam je krasen človek! Ako vam ni nevšečno, bi vam tudi jaz dal pisanje zanj^ s prošnjo, da mu ponesete naše najlepše pozdrave s te strani gora.« V teh besedah je bil ves očetov značaj: nedolžen, nezmožen sumnje, zmerom pripravljen smatrati druge ljudi za vredne njegovega zaupanja in vselej vesel, da more pomagati tuicu. Jaz zase sem bil dosti bolj nezaupljiv. V Ormeu je bilo nekaj, kar je zbujalo mojo sumnjo. Slišal sem, kako je malomarno pripovedoval očetu, da mora vsekako v Albemarie in da bi tam rad posetil nekaj ljudi, s katerimi se je seznanil na virginskem vseučilišču. Nismo ga vprašali, kakšne posle ima do njih in nihče izmed nas si ni ničesar mislil o razlogu, zakaj tako sistematično poseča vsa vplivnejša središča dežele. Ce ipa pridete danes v Charlottesville in stopite do bele kupole, ki jo je tam zgradil Thomas Jefferson, ter preberete imena na bronastih ploščah ob vhodu ta imena dečkov, ki so zapustili knjige, da stopijo v drugo, trjo šolo, se lehko prepričate, kasne posledice je imel obisk Gordona Ormea. Preden smo se razšli pred vrati domače hiše, sem stopil k materi in jo odvel pod hraste na dvorišču. Tam sem ji povedal, kaj se je zgodilo med gospodično Grace in menoj, ter vprašal, ali jo ta novica veseli. Počasi in tehtno mi }e odgovorila: »Zelo sem zadovoljen s teboj. Cas je, da se ustališ, Jack, in gospodična Grace je vrlo dekle! Upam, da bo s tem za zmerom nastal mir med našimi rodbinama.« Kakor zastor ii je leglo na jasne, temne oči. »Mir!« je zašepetala sama pri sebi. »Želela bi, da bi bilo tako.« A v mojem srcu ni bito miru. Ko sem jo čez nekaj časa pustil samo, sem se spet za vihti! na konja in zdirjai po naših poljih. Res žalosten zaljubljenec, ki tako konča dan svoje zaroke! Kaj se ponoči zgodilo. Ko sem o somraku prijahal po cesti med plotovi, sem našel mater in očeta sedeča v hladu sprednje verande. Vrgel sem uzdo enemu izmed hlapcev, sedel na bftžnje stopnice in se odtod kdaj pa kdaj pridružil njunemu razgovoru. Zelo sem bil presenečen, ko sem zvedel, da nas je naš gost Gordon Orme med mojo odsotnostjo nenadoma zapustil, ker mu je sel prinesel sporočilo, da naj se takoj odpravi v Albemarie. Vprašal je očeta, ali mu proda svojega vranca Satana, češ da je kar zaljubljen vanj, toda oče je to odbil. Nihče izmed nas treh ni hotel opravljati gosta, čeprav sem prepričan, da se nam je zdel vsem trem čuden, ako ne celo sumljiv. Nu, odšel je bil, Bog z njim! Naš razgovor se je po malem obrnil k poslovnim zadevam. Morda sem že omenil, da je bil oče častihlepen mož in se je ukvarjal z velikimi načrti. Gotovo je že takrat slutil dan, ko se patriarhalno življenje v naši državi umakne širjim, trgovskim in industrijskim razgledom. Prizadeval si je, da bi zapustil svojcem povečano imetje, in ker je slutil, da se bliža konec suženjstva na Jugu, se je zadnje čase spuščal v velika, tvegana podjetja, da bi že zdaj zagotovi'! svoj uspeh, če bi se časi kakorkoli izpremenili. Iz neznanih razlogov, ki se jih ::.o:da sam ni zavedal, je jel proti svoji navadi prvikrat razlagali materi in meni nekaj o teh stvareh. Pripovedoval nama je, da je s svojim prijateljem polkovnikom Williamom Meriwethe-•rom v Albemarlcu, vložil velike vsote v premogovna zemljišča v poki ajini, ki se dandanes imenuje Zahodna Virginija. Ker je potreboval v to mnogo denarja, se ni zadolžil samo na ona zemljišča, ampak tudi na domače imenje. Upnica je bila neka bančna tvrdka v Fredericksburgu. Obresti so bile visoke, a podjetje je zahtevalo odločnosti in zaupanja; tega pa njemu ni manjkalo. »Ali misliš, da je pametno, če se v takih časih tolikanj zadolžuješ?« je vprašala mati »Eliza,« je dejal, »vzrok, da sem se zadolžil, je tale. Danes čez dve leti utegne biti vrednost domačih zemljišč za polovico nižja, nega je zdaj. Vrednost tistih premogovnih zemljišč bo pa čez deset tet desetkrat včšja, nego je danes. »John,« je rekla ona, »prodaj ta premogovna »mijlsca. Ysa! nekaj jih prodaj.« »Nu, tega ne bi mogel, niti za polovično ceno ne,« je odvrns. »Naša dežela misli zdaj bolj na vojno nego na investicije. A naj doživdmo karkoli, vojno ali mir, gotovo je, da leži tam za nas vse veliko bogastvo. Kar se tiče mojega deleža, mi ostane samo še eno večje plačilo; jutri poidem z doma, da si v ta namen priskrbim potrebna sredstva od naših najemnikov in morda še kje drugod. Moji bankirji so zviti in natančni; vem, da bi rajši videli, če bi plačilo zapadlo. Ker Meriwetherja ni doma, sem zdaj jaz tisti, ki se moram ukvarjati s temi posK.« Po tem uvodu lahko brez nadaljnega povem, kaj nam je pripravila hudobna usoda. Drugi dan je oče zajahal Satana «i odjezdil. Kakor je pričala njegova računska knjižica, je zbral iz raznih virov več ko pet tisoč dolarjev, ki jih je m-oral imeti — nekaj v zlatu, nekaj v vrednostnih papirjih — v sedelnih torbah. Ko se je vračal domov, je zajahal v debar, vodečo mimo Sheratonove in naše farme. Jahal je tik ob grmovju, ki je raslo pokraj ceste. In tedaj se je odigral do-godek, ki je mahoma uničil ves mir in vso udobnost našega žhljenja. Začul sem Satana, kako je divje puhal pred vrati; očividno je bil ves splašen. Tudi moje srce je zalila gnxza, kakor hitro sem stopil iz hiše. Njegova uzda je bila pretrgana in se mu je bila opletla okoli noge, ko je divje skakal okoli in stresal z glavo. Naglo sem se ozrl na njegovo sedlo, ki pa ni kazalo nikakega sledu o čem nenavadnem. Brez nadaljnega oklevanja sem ujel pretrgano uzdo v roko, skočil v sedlo in pognal konja na cesto, nazaj po poti, koder sem vedel, da se je oče vračal domov. Nedaleč od grmovja sem opazil za cesto veliko temno liso: oče je ležal tam kakor mrtev, v nezavesti, kar sem zlahka opazil pri svetlobi meseca, ki je prav tedaj vzhajal v zarezi -med oddaljenimi gorami Skočil sem na tia, planil k njemu, mu vzdignil glavo in ga jel klicati z glasom, ki sem ga sam komaj poznal. Rekel se mu, da sem jaz, njegov sm, in da naj se za Boga oglasi. Naposled se je obrnil k meni — najbrže z močjo volje, katero si je bil ohranil vse doslej — in izpregovort kakor iz groba. Radiotehnika Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 5 Najcenejša in najsolidnejša rad I o-tvrdka SENZACIJA! Trocevnj aparat za priključek na električni tok Din 1900.— tevarniZfko %emi)ilee pripravno za fužinski obrat, če mogoče s priključkom na železnico, iščemo. Ponudbe z natančnim popisom, situa-cijskim načrtom in prodajnimi pogoji pod ,ČSR 34' na 3u§Qbtoven&ko (UudoCf UVlob&e d. d. (faeegiad, in plačam če RIO BALZAM ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože. Kaj pišejo o Rio Balzama? Usoeh na bradav cah zelo dober, p'še g Ignac Stare. Gorica vas 8, p. Ribnica. ' roti kurjim očesom in trdi koži mi je pomagal ed no RIO BALZAM, ^ato ga vsakomur t plo priporočam, piše gospa V. iedei, L uoljana, Krakovska 19. Lonček IO"— Din (predplačilo). 18*— Din p« p«T»etf« poSlfe: B. COTIČ, LJFBLJAKA Vil, Kamniška i« a *roda se osestvo z malo graščino t lepi Savinjski dolini v izmeri nad 80 ha. Vpraša se pri oglas- nem oddeku „Jutrd' 3293 mmm[ 9t 9 Hedcfla, H5. IL 1930 Robci: D. beli lz batist Sifona, s Širokim robom, kos ... Din D. beli lz batista z vzorCastim robom, kos .... Din D. beli z vzorčastim robom in ažuro, kos , . , ■ , Din D. beli z ajouro . . * > Din Moški beli z barvanimi progami ....iii Din D. robci s Čipko ... Din Robci svileni, beli Din 4.60 ln šifoni - belo blago: Sifon, 72 cm, za perilo, m Din 7'90 Sifon 80 cm širok, zelo trpežen, m . Din 9.50 in Din 8*80 Sifon najfinejši angleški, meter . . . Din 16.— in Din 12"— Batist barvan, za perilo, m Din 11"— Panama za srajce in bluze, meter......Din 14*— Sifon za rjuhe, Ia., 140 cm širok, m i ■ i i « ■ Din 29"— Brisače: Iz belega kockastega blaga, kos . . . Din 13.— in Din 12"— Frotirke Ia., vzorci, kos . . . Blago za brisače, vzorci, m , . . trobarvniml . , . Din 23'— kockasti . , Din 13"— Čipke: čipke ln vložki, beli, ecru, 2 cm širine, m ..... . Din 1*30 Čipke in vložki, beli, ecru, 3 cm širine, m.....Din 1*90 čipke bele, 5 cm široke, m Din 2'50 čipke bele, 7 cm široke, m Din 3*70 Za gospode: Srajca barvasta, s pique prsi, dvojnimi manšeti . . Din 75"— Srajca barvasta, z 2 ovratnikoma, Ia cefir Din 95.— in 65'— Pyjame iz Ia. flanele dinarjev 135.— in . , . i , Din 98"— Din 6'— Din 5"— Ovratniki dvojni, trdi, Ovratniki, mehki . . Srajca damska, iz belega Sifona, s 3 cm široko čipko Din 18"— Srajca damska, iz Ia. batist-šifona, s 3 cm šir. čipko Din 25"— Hlačice damske, iz Sifona, s 3 cm široko čipko . „ Din 18"— HlaClce damske, iz Ia. batist-Sifona, s 7 cm Sir. čipko, Din 23"— Hlačlce lz barvastega batista, s 5 cm široko čipko, dinarjev 28.— in ... , Din 26'— Hlačlce lz svil. trikota . Din 28*— Komblneža - hlače iz Sifona, s 2 cm široko čipko . . Din 24.— Komblneža-hlače iz belega ali barvastega batista, b čipko, Din 29.— ln . . Din 23*— Komblneža-hlače iz Ia. batist-Sifona, bogato obložen s čipkami ..,„»,. Din 34"— Komblneža iz crCp de china, s 7 cm široko čipko „ , Din 85*— Krilna kombineža iz barvastega batista, z 2 cm Sir. čipko, Din 25*- Krilna kombineža iz Ia batist-šifona, bela, s 6 cm široko čipko Din 35*- K ril na kombineža lz Ia. batist-šifona, z vložkom in čipko 38*- Krilna kombineža iz Ia. barvastega batista, z vložkom in čipkami Din 42.— in . Din 39*- Spalna srajca iz belega batista z barvastim robom ali s 6 cm širokimi čipkami . . Din 34"- Spalna srajca iz belega ali barvastega batista, s 6 cm široko čipko ..... Din 52.- Jntranje čepice iz batista, bogato okrašene s čipkami, Din 12"- Moderčki dolgi, iz Ia. batista, s 3 cm široko čipko . Din 22"- Predpasniki beli, s čipko, dolgi, Din 26.—, krajši . Din 20'- Bluze iz vzorčaste flanele dinarjev Din 56.— in . Din 45*- D. pyjame lz Ia. vzorčaste flanele, Din 110.— in . . Din 79.- Oglejte si Izložbe in dekoracije v trgovini! Pošiljamo proti povzetju — za neugajajoče vrnemo denar! 34fl O B JAVA SELITVE JUGOSLOVENSKO RUDOLF MOSSE d. d. OGLASNI ZAVOD, ZAGREB je preselil svoj nrnd v'svoje nove prostore •Telačieev trg st. 5 (mezanin) Telefon štev. 35 62 Pojasnilo. Z današnjim dnem naznanjam javnosti, da govorice, ki so se razširile o opustitvi mojega modnega salona s klobuki, ne odgovarjajo resnici. Nasprotno, še povečala bom za pomladansko sezijo svojo vedno bo» gato zalogo damskih klobukov ter v to stroko pripadajočega nakita in s tem zadovoljila okusu vsake dame. Toliko v vednost cenjenim damam. Z obrekovalci pa bom najstrožje postopala. MARIJA GOTZL, posest niča modnega salona LJUBLJANA, Kongresni trg 8. Kapital se Vam podvoji v enem letu, če ga naložite pri reji srebrodlakih lisic ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! 8424 Naznanjam vsem prijateljem in znancem, da sem prevzela na novo urejeno staroznano gostilno ia a Stari peti št. 7 Postregla bom z dobro pijačo in jedili. Priporočam se za obilen obisk NEŽIKA ŠALAMON Oblastveno koncesijonirana ŠOFERSKA ŠOLA I. GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite. LJUBLJANA, Bleiweisova $2 ICentralne „ ,nž'n,r, , Gustav Zem&nek & Co, družba z o. z. kurjave Samo 49 Din S t. 125 budilka, 16 cm visoka, dobro kolesje. 31etno jamstvo. St. 105, ista, 19 cm visoka, Din 64.20. Št. 106, ista, z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. Št. 120, kovinska žepna ura, z dobrim kolesjem, poolje- na in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. ŠL 121, ista, z radijskim urnikom in kazalci, Din 58. Katalog gratis in franko! H. SITTNEB, LJubljana 4 Prešernova ulica 4 Lastna protokolirana tovarna ur t Š t i ci CITMEl - avtomobile najnovejše 4 in 6 sedežne odprte in zaprte kakor tndi tovorne in avtobns-ckassis z odplačilom v 12 in 18 mesecih mada tvrdka 24 £ampret in drug, dražba z o. z., Sjubljana, Jonska al. 19 CONCO amerikanski izolacijski produkti so zoper vlago in vodo. Navlečeni so gumiju slični, trajno prožni, kožno trdni in v desetletja trajni. Prepuščajoče strehe iz betona, iz pokvarjene lepenke, iz Lesocementa ali iz deloma pretrohnele pločenine se prenovijo s CONCO produkti brez nove podlage v eno nespremenljivo enoto, katera kljubuje vročini in mrazu do 150°. CONCO produkti so cenejši od drugih sliCnih materijalov in v dobroti so nenad-kriljivi. Zahtevajte prospekte! II Samorazprodaja: MIRKO MARMOLJA, Maribor, Cankarjeva 26. (loVOdO LJubliana> Knafljeva ul.št. 10 — Telef.2621 Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. Večje podjetje v Ljubljani sprejme IM jut perjektno strojepisko, zmožno slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, slovenske in nemške stenografije. Mesto traino. Reflekiiramo samo na prvovrstne moči s prakso. Nas op takoj. Ponudi e na oglasni oddelek Jutra poa .Perfektna - Ljubljan i 21 3455« Automobilisti pozor! Vaš anto morete imeti le tedaj v redu, ako imate za n.iesa primerno shrambo, katera se popolnoma prahu tesno zaore. Naročite si tedai za mali denar pri spodai navedeni tvrdki lepo leseno garažo, s katero boste v vseh ozirih zadovoljni. — Garaža je zgrajena PRENOSLJIVO, katero moreta dva delavca v 8—10 urah postaviti in v slučaju selitve prepeljati na d.rue prostor. Vsa nadaljna pojasnila in cene dobite nri lesna industrija Ravnikar Fran LJUBLJANA. Linhartova ul ca 25. Prodaja hiše Mestna občina v Kranju bo prodajala na javni dražbi v četrtek, dne 6. marca t. 1. ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni hišo št. 12 v Savskem predmestju (kasarno) Hiša stoji v bližini državnega savskega mostu, štiri minute oddaljena od kolodvora, na naj-prometnejšem kraju ob križišču štirih cest in je pripravna za vsako podjetje. Izklicna cena je Din 150.000.—. Podrobni pogoji so na vpogled v občinski pisarni. 3396 Mestno županstvo v Kranju Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« A doli Rrbnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsa v LjublijanL