Leto V., šlev. 5. V Celju, sobota dne 13. januarja 1923. Poštnina plačsna v gotovini. Izhaja vsak iorek, četrtek fn soboto. Uredktištvo: Strossmajerjeva ul. Upravrilštvo : Strossmajerjeva u Račun kr. poštnega čekovnega St. 1, I.nadst, Teles. 53. . št 1, pritličje. Teles. 65. urada št. 10.066. Napredni blok pokopan. Poroeali smo že, da so vsa prizade- vanja jugoslovanske demokratske stran- ke za vstvaritev cnotnc fronte med aaprcdniini narodnimi strankami za bo- doče volitve v skupščino naletda na take težkoče, da ni računati več na u- speh v tej smeri. Dobro inišljeno po- nudbo je odklonila ta'ko kmetijska siran- ka kakor narodnosociahia stranka. Ako ta pošteno mišljen poskus demokratske stranke »Slov. Narod« smcši v svojih predalih ter imenuje korake, ki so jih storüi demokrati v ta namen »brez- uspešno snubljenje«, ter se istočasno radujc »košaricc«, je to stvar okusa in stvai politične vesti lista »Slov. Narod« ki še vedno pravi, da ie, napreden in da je naroden. Da lahko »Slovciiskj Narod« po tej- poti še nadaljuje svojo napredno pozitivno politieno misijo, izjavljamo danes ponovno odkrito, da je škoda, ako ne pri'de do poštenega sporazuina in da nam je tega iskrcno žal. Pri teni se nam iic gre za katerckoli1 oscbe, #re se nam za stvar in -i-dejo zd.rnžiiive onih sM v Skweniji, ki bi1 po našem prepričanju morale hoditi enotno pol:, kcr bi bilo to v živJjenskcin interesu našega naroda. Nasa demokratska stranka tvori po šte- vihi mandatov v Sloveniji lc majhen del naroda, v vsem odpada nanjo tudi1 niaj- «en del javnc o-dgovornostj. Vajeni smo bi.li doslej v liašem javnem življeiiju, da se je vsa odgovornost vsak eas nakla- dala od na-še javnosti dosledno naši stranki in njenhn (rem poslancem, pa najsi je bila na vladi ta ali druga sku- j>ina, kakor jc bila kmetijskn strankn, 7f ,, štc^ilčno mnoKo močnejša. da o klenkalcih, kr so imeli veeino manda- tov mti ne govorimo. To napačno in za naso stramko krivično naziranje treba, da- naša: javnost korigira, in tudi naši somišijeniki morajo znati, kako d«-ieč sega naša odgovornqst. V tern pogledu snio clani sfcranke tudi mipram ua.ši stranki vedno bili krivični •— ko stno od nie vse zalitevali ter delali njo za vs€ odgovorno. Strankino vodstvo je naprednim sorodfoim strankam prožilo roko v spra- vo za sodelovanje, bila je to želja in zaliteva strankinega članstva. Ako je bila ta iskrena ponudba lahkomišljeno odibita in s posmehorn zavrnjena, po- teiTT -trebaf -danes znati vsem vse to in povedati tudi vsem tisthn po mcstili. trgtli in po deželi — obrtnikom, trgov- ccm, kinetovalcem in inteligentom iz vrst 'drngih strank, ki govore radi o složnem cScJu, ki pä v vodstvih svojih strank odklanjajo vsak sporazum. Naša intelfeenca, po dcželi gg. učitelji, trgov- ci, zdravniki, obrtniki kd. so delali v tem pofticdu mnogo tlake kmetijskr stranki, ki jih je in jih §c krvavo rabi. Cinična in zasmehljiva odklonitev iz teh vrst kaže nam vsem jasno. kaka bodi v bodoee naša pot. Slovenska mteligenca vseh slojev, zavedaj se polno svoje na- loge1, strni svoje viste in Poidi polno na delo za organizacijo demokratske stran- ke. Tvoja dušcvna sila je še vedno ka- kor v vseh narodih, oni einitelj. ki se ga nikdar ne da poteptati, ako se ni sam prostovoljno ndinjal v tlako, ako sam ne vršil oiiih hlapčevskih poslov. ki jih zahteva od njeffa ona gospoda, ki se živi in redi od; fraze kmeli.iske, pri tein pa ne zna prepreeitK da se v narodu široko razrašča demagogija klerikaiiz- ma, socializma in republikanstva. Zgo- dovina sodi ncusiniljeno, pved sod'bo zgO'dovine in naroda nioramo vzdržati vsi tJsti, ki smo za našo domovino trpeli in delali riekdaj že, ko jc še danes glasni niso hoteli poznati, vsi tisti. ki sredi naigrših osebnih in strankarskili strasti hočeino le to, kar jc na.semu narodu v svobodni domovini dobro. Politične vesti. Srezki kandidati v celjsko - vraii- skem okrajii. Po dosedanjih informaci- jah nastopijo v :4ornjem volilnein okraiii kot kaididati slcueči gg. Ivan Rebek (do rastli samo osati, in tuin- tam kak čuden hrast, upognjen od vetra, je bil velik, teman ribnik, s črno zaspano vodo, kjer je trepetalo natisoče trsov. Na obrežju tega rnrkega jezera je stala samo ena hiša, mala nizka hišica starega čolnarja, očeta Jožefa, ki se je preživljal z ribarenjem. Vsak teden je nosil svoje ribe v sosedne vasice in se vračal z najpotrebnejSimi živili, ki jih je rabil. Hotel sem obiskati tega samotarca, ki me je vabil, naj grem z njim, ko bo ribaril. Sprejel sem. Njegov coin je bil star, črviv in neroden. A on sam koščen in suh, je vesial z enakomernimi in lahnimi kret- njami, ki so uspavale misli, že itak raztresene po otožnosti podnebja. Zdelo se mi je, da sem prestavljen v prvo dobo sveta, obdan od le staro- davne pokrajine, v tej priprosti barki, hoee ohraniti svojenni potoincu, pograbi užitkar Pödbregar za pusko ter ustreli svojega smrtnega sovražnikn starega Srnrekarja. Z besedami Pndbrogaria »Mana — z-daj nmreni'< konča tretje de- jarije učinkovito radi tega. kor pušča Kledalca zadetega do dna duse. Tehnično in drarnatično je igra zelo dobra. Po precej robatih nastopi'h prve- ga d'eja-nja, se poslusalec v sodni dvo- rani drugega dejanja uaravnost oddah- uc,, da tern globokejše unlive na njega kontrast tretjega dejanja. V itzitka-rjevi čuiiiTnati ležt mrlič, v obupu se vije stari Po'dbregar, zunaj pod milim nebom pa .so razlega veseli vrisk brezsrčnih sva- tov. Za zemljo gre, ki jo iioče stari u- žitkar ohraniti svojenm vnuku, obup ga žene k umoru. Igra pridobi uin vsak na- čin še s priinernim igranjcni. Priznati se mora, da so Mariborčani pod vod- stvom g. ravnatelja Bratine igrali na- ravnost sijajno. Vsak tip je bil na me- stu, tudi tempo igre jc bil ii/redno do- bro pogoden. Niti ni motil tu pa tarn ne- irazlooetn izgovor in inalo nri>tira.no jo- kavi ton poedinih jgralcev. Nn viškn je bil vsekakor goapod Bratin.i v vlogi u- žitkarja IPodbregarja. Uahko je pono- sen na to kreacijo precej težke kmcčke yiogc. Njegova žena Mana (gd-č. Šuštar- jeva), začetkoni nekoliko pretiha, je dobro pogodila ono nmerjenost in uda- nost do moza, ki diči našc žene na stara leta. Njiju snaha (ga. Buksekova) je bila resol'utna in je kazala zelo narayno \so antipatijo do hiše in do zemlje, ki jo stari Podbrcgar tako srčno ljubi. S pra- vilnini tononi pa kljub temu ni odbijala. Uzit'karjev vinn-k (gdč. Kasberger) je dosegel s svoiim naravnim in že rutin'm ranwn nastopom najvecje simpatije ob- činstva. Q. ürnmu se je v vlogi soseda Smrekairja izborno podal kmečki tip, ki ga je igral konsekveutno in prav dobro» Sodnik (g. Rasberger) pa je bil vzet na- ravnost iz sodne dvorane. Vsaka kret- uja in vsako pointiranic posameznih be- sed je bib izvrstno pogodeno. Drugo dejanje, ki je si'bkejse, se more držati na višku le z gotovo nitiiio igralcev, ki se je opažala pri vseh nastopajočih o- selba-Ii, tako tudi pri kanclistu (g. Jer- man), ki je predstavljal verno sliko da- našnjega i-zstradanega državnega na- meščenca. Mešctar (g. Kovič) je bil v tern dejajnju mnogo boljši kakor v pr- vem. Vloga Smrekarjevega sina (g. Jan- ko) je epizodna, a je bila tudi dobro za- sedena. Kdor je že kedaj doživel v ka'ki kmečki hiši sni.rten sliičaj. mora prizna- "ti, da so igrale kmetske žene (gdč. Kra- ljeva, Petkova in Harastovičeva) ob s-mrti užitkarice Mane nenavadno na- ravno in žaJostneinii trenutku primerno. Sjrša.1 se jc ob koncn i'gre buren aplavz, kar se le redko pripeti v našem Tal'iji- uem liramti. lzra/Jl jc veliko hvakž- nost občinstva do dragih gostov iz Ma- ribora. ~vlj— Za predsednike staiiovaujskih raz- sodišč v Celju so bill v seji stanovanj- skega urada dne 10. tm. izvoljeni slede- či gospodje: poštui ravnatelj Anton Mirnik, davčni nadiipravitelj Volovšek, iipravitelj bolnice Iv. Prekoršek. polic. svetnik dr. Senekovič, okr. komisar dr. Brumöko, fin. tajnik dr. Močnvk. V srni- ki jo je krmaril ta mož iz drugega stoletja, Potegnil je mreže in metal ribe k svojtm nogam s kretnjami svetopisem- skega ribiča. N3to me je hotel veslati do konca vode, kjer sem na drugem kraju hipoma zapaxil neko razvalino, podrto kočo s križem na steni. z veli- kanskim rdečim lcrižern, ki je v zadnjih žarkih zahajajotüega solnca izgled^I, ko da je bil narisän s krvjo. Vprašal sem: »Kaj je to?« Takoj se je mož prekrižal. potem je odgovoril: »Tu je umrl oče Judež.« Nisem bi! presenečen, kakor če bi bil pričakoval ta čuden odgovor. Vendar sem nadaljeval: »Judež? KakŠen Judež?« Prlstavil je: »Večni žig, gospod.« Prosil sem ga, naj mi pripoveduje to iegendo. Toda bila je več ko le^enda; bila je to povest in skoraj popolnoma nova, kajti očka Jože je poznal inoža. Nekoč je bila v tej bajti velika ženska, neke vrste beračica, ki je ži- vela od miloščine. Od koga je dobila to kočo, se slu stan. zakona_ in pravilnika sc ta iz- volitev ne snie odkloniti. Obč. 'odbor bo izvolil v prihodnji seji iz od stan. urada mu prcdlaganih oseb enako §te- vilo razsodnikov iz vrst liišnih lastnikov in naleimii'kov. V najemninskih sporih inienuje .potem vsaka. sfcranka svojega lazsodnika, oba razsadnika se morata zediniti na enega od gori iiä.ved>e(nih šest predsednikov. Odlocitcv tako sestav- ljenega razsodiščit o visini riaiernhine je končnoveljavna, če se je izrekel sklep razsodišča soglasno. Ce pa sklep jii so- glasen, imata stranki pravico vložiti pri- ziv na stan. sodišče pri oddelku za soci- al no skrb (senat obstoječ iz treh prav- nikov - uradnikov) tckoni ^ dni potem ko jima je bila dostavljena vazsodba. V dnevih, ko vlada v naši. javnosti toliko rüzburjenja in zabavljanja nad noviini stanovanjskimi predpisr, ki ^so d.io biv- seg'a ministra dr. Žerjava in ko demon- striiajo proti tem predpisom cele mno- žice — iz previdnosti, preduo so jih či- tale jn.sledijo slepo demagogoni, ki iš- čejo tudi v tej stvari svoj politiccn ka- pital, 'bi bilo le žcleti, da se seznant pri- zadeta javnost — tako naiemnik ka'kor hisiii gospodar — z novirni dölocbami, ki so plod globokega razumevanja vseh priizadctih interesov in nudijo baš radi tega polno garanciio za tako pravieno resevanje sporov, kakor je isto v danüi razmerah sploh mogoče. Uradna naredba glede pasie stekli- ne. V tuk. okraja sc je zopet pojaviia pasja stekl'ina, in sicer pri enem psu n Arclina in pri enom in Štorii. Oognano je, da so ti novi skicaji v zvezi s slirüJa- ieim iz meseca okcobra, ko jc nek tuj pes v Teha-rju, Š tor ah in celjski okolici ugn- zel več oseb in živali. Takrat so namrcC lastmiki! psov v mnogih primerih zamoi- ca'li, da so njihovi psi ugrizeni od ste- klcga psa, da se ubranijo nniccnju istih radi česar ni bilo možno izslediti in po- končati vseh okužbc sumliivih psov. Dognalo se je nadalje. da je v občinah še mnogo neprijavlienih nsn^,- in da tu- di praviJlno prijavljeni psi tekajo okrog brez pasje znamkc in bre/. nmgobčnika. Vse te okoinosti so krive;, da dosedaj ni bilo možno prepreovedel na svoj dam. — Pred polnočjo se ki truden starček s primernim pi- smom poslovil od starega leta. Mod od- mori so udarjali prav pridno doinači tamburasi. Izredno je vsem ugajala o polnoči alegorija (aranžma) g. Qerlan- ca), predstavljajoč pies gozdnili vil, ki so pozdravljale s petjem kraljico novo- letnega jutra. Z giiiotnhn usDchom bo gotovo zadovoljen zelo agilni podriiž- Tiični blagajnik g. Pepi Polanc. Ponikva ob j. ž. Umrl je pri nas pr>- sestnik Jiuro Zabukovšek. ki ie bil dolga leta župan in clan okrajnega odbora tcr kraj'nega Sol. sveta. Bil je splošno spo- štovan hi priliiibljen med narodom, kar je izpričaJ tudi veličasten pogreb. N. p. v. tn. »židinja« .umira, je prišel nudit tola- žila svoje vere, in ji podeliti zakrament za umirajoČe. Je li bila židinja? Ni ve- del. Hotel je na vsak način poskusiti rešiti njeno dušo. Komaj je bil potrkal na vrata, se je prikazal očka Judež na pragu, z Ža- lečimi očmi, z dvignjeno veliko svojo brado, razburkano, ko hudournik, in vpil le preteče besede v nekem neznanem Jez»ku, in razpel vsoje suhe roke, da 2abrani duhovniku vstop. Hii dpPnik bi bil rad sovoril, ponu :" *na:rJa in SV°J° P°mo2, toda sta K 5 Jb. ne,prenehoma preklinjal, gi psoV^de^ah^ikjeod§el'sp^-^ Prihodnji dan je, družica očeta Judeža umrla. On sam jo je pokopal pred hišo. Bill so to tako neznatni liu- dje, da se nikdo ni več zanje bridal. In zopet so videli mož-i voditi svo- ja prešička ob ribniku in po obronkih Pogosto je tudi zopet začel prosjačiti, da se preživi. Toda dajali mu niso sko- [¦&) nič več, toliko so govoričili o njem ln vsakdo je tudi vedel, kako je [bii sPrejel župnika. Izginil je. Bilo je na veliki teden Turistika in sport. Sinučarski tečaj v Bohiujski Bistrici. Vsled neiugodnih snežnih razmer po cto- inah in slabe vremenske prognoze z& bližiiji čas se preloži smučarski tečaj v Bohimjski Bistrici na poznejši čas. (TPR). Dncvna kronika. Odlikovan ie z redom sv. Save V. razreda K. nadpoätar Vladimir Fabiani v Rogaški Slatini. Odličnemu narodnja- ku iskreno častitamo. Občnl zbor Sokolsköga društva na Polzeli si? vrSi due 14. tm. ob 15. uri v sokolski dvorani restavracije »Jelen« pri koladvoru. Prijatelji Sokolstva do- bro došli! Odbor. Zunanjcga minlstra dr. Ninčlča je od- likoval grški kralj z redom odrešenika z lento. Načelnik Ribnikar prcraeščen v Za- greb. Kakor poroča »Jutro« je za načel- uika oddelka socvjalne politike v Zagre- bu Tirienovan načclnik istega oddelka v Ljubljani Adolf Ribnikar, za njegovega naslediiika pri ljubljanski pokrajinski u- PTavi pa dr. Fran Cioršič. Za načdnika sociialne politike v Sarajevu je postav- ljen Stjepan Kobasica Koiifereiica škoiov v Zagrebu. Disc li. tm. se je pripeljai v Zagrob v sprein- stvu dr. Jatiiiča minister za vere Ljuba JovanovK, na postaji ga je pozdravil ka- nonik Lovro Radieovic. Minister se je od peljal v nadskofijsko pala6o, kjer se je vršila konkirenca katoliskih škofov. §kcyfi so izrazili želje in P'iito'zbe, ki so pred vsem materielnega značaja. Na konferenci se bo razpravlja'lo tudi o imc- ::ovanju novih škofov v Jugoslav'iji. Za izpraznjeno inesto lavantiuskega škofa v Mariboru pride v poŠtev v nrvi vrstl bivšitržaški škof dr. Karlin. Atentatorji na dr. Rašina. Pdlicija je v Nemškem Brodu, prejšnjem bivaliSCu Soupala, uvedla natančne poizvodbe, areitiranilh je bilo večje .število koni'uni- stov, kateri so hW\ izročeni dcželnemu sodišču v Pragi. Med osumljend so tu- di tri ženske: knjižičarka mestnc kojiž- nice Juli ja Stransky, uradnica nakupo- valne zadruge Marija Pribil in neka Ružena Janaček. Elektrotehniku Baloti- iiii je izjavil Soupal, da je treba pole?: dr. Rašina odstraniti še 1000 ljudi in na- pr.aviti tako red v državi. Stanje dr. Ra- sina se ad due do dne boljša. Bivši kralj Konstantin umil. QrSki razkralj Konstantin je 11. tm. umrl v Palermu, kjer se je nastanil po svojem izgonu i'Z Qrcije. Meuioari predsednlka Masaryka. Kakor paročajo praški listi. bo jzdal predscdnik Masaryk ineinoare. ki se na- nasajo na dogodke od leta 1914 do 1918. Memoare bo dovršil do konca letater bodo na več evropskih jezikov preve- denl Proces proti poslancu Baeranu v Pragi. Dne 8. tm. se ie oričel proces proti nemškonacijonalnemu noslancu ar. Alojziju Baeranu, ki ie obtoZen špijona- že i'n zločma javnega nasiLstva, ker je 27. jan. 1922 v;rgel v seii narlamenta sinrdljivo bonibo. soobtožen je tu-di biv- š! dtjak Karel Schwabe. Baeran je bil vodja organizirane družbe* špljonov, ki Nihče se radi tega ni vznemirjal. Toda na velikonočni pondeljek so mladeniči in mladenke, ki so sprehajaje se dospeli do ribnika, slišali glasen ropot v bajti. Vrata so bila zaklen- jena ; mladeniči so vdrli in oba preSička sta zbežala ; skakljaje ko kozli. Nikdar ju niso več videli. Nato so vsi vstopili ; zapazili so na tleh nekaj starega perila, klobuk prosjaka, nekaj kosti, posušeno kri in ostanke mesa v votlini mrtvaške glave. Njegovi prešički so ga bili požrli. In očka Jože je ome'iil: Gospod to se je bilo zgodilo na veliki pi-tek ob treh popoldne. Vprašal sem : »Kako to veste«? Odgovoril je : »Ni dvoma«. Nisem niti skuSal ga prepričati o tem, kako naravno je bilo, da so sestra- dane živali bile požrle svojega gospodar- ja, ki je nenadoma umrl v svoji bajti. Kar se pa tiče križa na steni, so ga opazili neko jutro, ne da bi doznali kdo ga je bil narisal sl to čudno barvo. Od takrat niso več dvomili, da je večni žid tarn umrl. Eno uro sem to celo jaz verjel. Kamil. so zalagali poljsko in madžarsko vlado važnimi vojaškimi dokumenti. Poslu- ževal se jc bivšega avstrijskega poroC- nika Schwabeja, ki je imel zveze z ofi- cJTji češkoslovfuške a.rmade. Novikov- ski1, ki Je bil pobočnik zbornega povelj- iiika v Brau, je nosil iz arhivov general- nega štaba Schwabeju dokumentc, ki jih je prepisoval ali fotograriral. Ko so Schwabeja aretirali, je izdal l'iacrana kot onega, ki ga je najel za špijonažo. Pri razpravi, h kateri so bili pritcgnjcni tolmači za nemški jezik, ie Schwabe skušal razbremeniti dr. Baerana. Baeran se je zagovarjal, da ni vršil špijonaže, ampak hotel je imcti Ie informacijc kot član proračunskega odbora. Bombo v padamcntu je vrgel. da dc'monstrTra proti krivicam. ki se godijo nemškcmu narodu na Češkem. 50»letai Jubllej beogradskexa gle- clališča se na svečan način proslavi v dneh 16., 17. in 18. tm. Poleg domačih giedališč._ se udeleže slavnosti tudi de- putacije gledaliSkih uprav iz Ceškoslo- vaške. (Krcdlti za ureditev vojjaških grobov. Miniistrstvo za vere namerava uredHi in popraviti vse vojaŠ. grobove v drža- vl. V ta namen je ministrstvo za vere naprosilo finaneno ministrstvo za krecrit v zne:-.ku 100.000 dinarjev. Ultimo. Zadnjo ncdsljo je v Ormožu v holelu Bauer, kakor po navadi, taro- kiral kolarski mojster Krebs. Ko je na- povedaj ultimo, ga je zadela kap. Kmalu na to je umrl. Madžari obsodili Slovenca na srart. BivSi gerent v Dolnji Lcndavt Sever leži smrtno bolan v budimpeštanski bol- nfšnicr, ker se je z gladovno stavko re- šil smrtne obsodbe madžarskega voj- nega sodisča za-radi vohunstva. Pred osmiirni ineseci je prišol po trgovskih po- slili na Ogrsko, kjer so ga aretirali. Bii jc namreč v razmejitveni komisiji zve- ilenec, zato so ga Madžari obdolžili, da jc on kriv, da so izgubili Prekmurje. Poslali so ga v Budimpešto, kjer ga jc vojno sodršče obsodilo na smrt. Obsod- be pa niso mogli izvršiti, ker Sever ves mesec ni1 hotel uživati hrane. Naš posla- nik je interveniral v Budimpešti, a in- terveneija ni imela uspeha. Beograjski H'sti pozivljajovlado, uaj najenergičnejše nastopi. Ženitev düvetdesetletnejja starčka. V Newyorku si je neki trgovec prihranil z veliko mnrljivostjo imetek dveh mili- jonov dolarjev. V visoki starosti je opu- stJl neoženjen in skoro oslepel trgovino. Sklenil pa je, da se, čeprav tako star, o- ivni z neko 65 letno starko. Ko sta. se poro-cila, je pri svatbi pahnila žena mo- ža na tla in storček je takoj izdihnil. Bodoča italijanska kraljica bode, kakor piše »La Stampax belgijska prin- ceziiija Marija-Jose, hči kralja Alberta in kraljice Eiizabete. Princezinja je sta- ra 16 let in je zelo 1-epa. V kratkem se bo zaročiLa z italijanskim prestoldna- slednikom. Prihod pevskega zbora poljskih di- jakov v Jugoslavijo. Pcvski zbor polj- skih dijakov lvovske politehnike hoče pri'rcd'itj nekaj koncertov v poedinih lr.cstih Jugoslavije. Na programu ima dela največjih poljskih skladateljev Paderevskega, šimanovskega, Mašin- skeiga, Boleslavskega in Nevidamskega. Predvsem bu konccrtiral v Zagrcbu, Beogradu, Ljubljani, Sarajevu, Osijeku, Dubrovniku m Subotici. Ročna granata vjela tatu. V Uornji Slathii je vdrl 151etni Stevo Bosič v hi- šo bogataša Ojokiča z namonom, da ga oropa. Ker je bil Qjoki^c odsoten, mu je bilo lahko zbrati dragocenosti. Konečno jc dečko odprl z dietom neko skrinjo, v kateri je mislH, da je denar. Büa pa je v njej ročna granata, katero je, ker jo ni poznal, obdelaval 7, dietom. üranata je cksplodirala in tatiča raztrtrala. Čudežna deklica. AmiL-riski listi po- ročajo 0 neki čudežni 10 rnesecev stari deküci, da je za njeno starost nekaj po- sebnega. Ima že 16 popolnoma razvilih zob, tehta 50 funtov, je velika 4? palcev ter meri okrog pasu 33 palcev. Otrok že govori in je podoben normalno raz- vitem 11 triletnenni otroku. Njena stariša sta stara 60 in 45 let. Otrok je popolno- ma zdrav. Ker je za njeno starost pre- težka, nc more še hoditi. Mala ana ve- liko gledalcev. Od polkovnika do mizarja. Vpoko- jeni madžarski polko/nik Anton Kovacs se je po polomu Bele Kuna šel učit mi- zarstva k mizarju Stjepanu Fabijanicu v Kaposvaru. Te dni je položil »stroge iz- pite« mizarstva ter je z izvrstnim uspe- hom usposobljen za mizarskega moj- stra. Svojo obrt je tako; zače! izvrše- vati. Poskušen samonior. V tržaško me- stno bolnišnico so pripeljali v brezupnem štanju 51-letnega Petra Kobala. ki si je ßognal v Bošketu pri Lovcu dve krogiji \z revo'lverja v glavo. Zakai s?: je skuSal usmrtiti ni znano. Sinrtna nesreča. Pred par dn-evi se je odigrala v Trstu grozna nesreča. Ta- petnik Henrik Eisner, star 53 let je šcl po ulici Limitanea, ki je zelo ozka, proti domu. Ko je dospel do tovarne mila Fenderl, mu je prišel nasproti avtomo- bil, ki ga je podrl na tla. Sürednjo kolo mu je strlo glavo in zlomilo obe roki ia nogi. Bil je na licu mesta mrtev. Elektrotehniki v Sloveniji. V Ljuto- Ijani se je ustanovil pripravljalni odbor koncesijoniranih elektrotehnikov z na- nienom ustanoviti si zvezo knnoesijom- ranih elektrotehnikov v Sloveniji ter vaibi vse konecsijonirane elektrotehnike iz Slovenije na sestanek, kateri se vrši v nedeljo dne 14. januarja tl. ob 10. uri dopoldne v pisarniških prostcrih tvrd- ke Stebi in Tuječ, Resljeva cesta 4. Se1- stancik je velevažen ki vsled tega je dolžnost vsakega koncesioniranega e- lektrotehnika, da se ga zanesljivo "ude- leži ter s svojo navzočnostio dokumen- tira svojo stanovsko zaveduost. Zanimiva statistika porok med otro- ci v lndiji. Kako je šc v Indiji razvita navada sklepanja porok mod otroci, do- kazuje najbolj lansko ljudsko štetje v Bombayu. — Po statistiki tega ljudske- ga štetja se nahaja v tem mestu Ie 18 kristjanov starih nad 6 let, ki še niso poroceni in sice,r 8 dečkov in 10 dekllc. Ena deiklica je bila poročena že z 1 le- tom, dve pa z dvema leto>ma. I>voje dečkov in dvoje deklic je skienilo poro- ko v starosti 2—3 let; troje dcčkov in cetvero deklic v starosti 3—4 let; dvoje dečkov in dvoje deklic v starosti 4—5 let. 71 poročenih oseb je starih komaj 5—10 let, 219 pa 10—15 let. Med pri- padnrki Zoroastrove vere se naliaja 7 poročenih otrok v starosti izpod 4 leta ter 34 v starosti 5—10 let. — Med mo- hamedaaici je 72 zakoncev starih manj kot 5 let in 298 manj kot 10 let. Razporoke na Kitajskem. V zadnjem času je število razporok na Kitajskem tako narastlo, da se osnavljajo «društva proti razporokam». Kakor se vidi, se tudi «sinovi nebeškega carja» slabo Taz- umejo s svojimi boljšinii polovicarni. Amerika ima ia vsakeifa prebivaica sedož na avtoinobfi». Nekie bereiuo, da je v Združenih državah toliko avtomo- bilov, da bi lahko isiočasno vzeli na njih na kalk izlet caloKupno prebivalstvo. Verjetno. Ampak, Ce bi vzeli vse avto- mobile Slovencev in na nje natovorill kolikor bi pač mogli naSih rojakov, bi jih prav gotovo polovica dc.^ mahala za avtomobili. Bobrom ugajajo telefoiiski clrogovi. V Alaski podirajo bobri telcfonskc dro- gove v bližhii rek in jih porabljajo pri gradnji svojih jezov. Veliko Stevilo dro- gov so že odnesli; ostale di'ogove so inorali zavarovati s tem, da so jjh ovili z žico več čevljev na visoko. Poslaništvo na cesti. Lastnik hiše, v kateri se nahaja v Berlinu ruinunsko poslaništvo, je zazidal vrata liiSe in spo- ročil osobju poslaništva, da nima do- stopa v poslopje, dokler ne bo plačan šestmesečni zaostanck stanarine. Poljub, ki nosl tnilijone. Na dunaiski Caligari reduti, se je dal na dražbo po- ljub krasotice Liane Haid. Srečni zma- goval'cc te dražbe je moral plačati en milijon 70.000 K v korist dunajskih film- skih igralcev. V pojasnilo na neko prltožbo je av- strijski konzulat v Ljubljani opozoril na narcdbo avstr. zveznega ministrstva zimanjih zadev, ki določa. da je lastnik potnega lista (Jugoslovan) upravičen le toliko časa bivati v Avstriji dokler ne poteče rok, označen v vpotovalnem do- voljenju (avstr. vizum). V prav posebnih slučajih, ki jih je treba vtemeljiti event, dokazati, se more to vpotovalno' dovo- ljenje proti plačilu taksc podaljšati, toda le takrat, če zaprosi stranka za podalj- šanje s privolitvijo pristojnega zastop- ništva še predno je potekel rok veljav- nosti vizunia. Ce pa stranka prekorači ta rok, ne da bi bil isti uradno podalj- šan, sq zahteva naknadno dvojna taksa za ves čas, v katerem je brez dovo- Straft 4. »NOVA DOB A« Štev. 5. Ijenja bivala v Avstriji ne clcdc nato, da jc tndi kaznjiva l>o vcljavnih avstrij- ski'h predpisih. Vsled tcga dejstva temc- ljem reciprocitete avstrijskim državlja- iKwn, kr dopotujejo v kralievino SHS z vfeumom naših konzul. zastopnfštev ni dovoljeno bivati v kraljevini SHS preko roka, ki jim je stavijen v potrri list od našega konzular. zastopstva. To se ob- javlja vsem prizadetim avstr. državlja- noan v vednost m ravnanje. Požar na Pragerskem. V opekami tvrdike Bratje Stei'nklaubcr na Prager- skem je izbruhnil v sredo požar. Debav- stvo in slovenjebistr&ko gasrlno društvo je ogenj takoj zadušilo. Potrebui dokunienti za potovanje v Južno Ameriko. Generalm i-zseljeriiški komisariiat kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v Zagrebu objavlja: Pre- cejšnie število naSih državljanov, ki se hočejo izseliti v Južno Ameriko, potuje preko Trsta, kjcr si narneravajo pre- skrbcti pri konzulatih dotienih držav po- trebne viaume. Večina odpotuk- iz svo- jega kraja, predeti so si oreskrbeli u- verenja, ki ji)h zahtevaio dotični konzu- Jati za izdavanje vizurnov, ali prihajajo z dokumenti, ki jiti zahtevaio konzitlati Severne Amerike za odpotovaiije v Se- verno Ameriko, nimajo pa onrh doku- tnentov, ki so potrebni za potovanje v Snino Anwiko. Naša delegacija v Trstu vsled tega večkrat prihaja v neugoden poLožaj, ker mora zadrzavaü naše dr- žavljane več dni ali eelo več tednov, da dobi odlgovor od pristojnih oblasti giede osebnih podatkov ieseljenca. Polcg red- nega potnega lista sc zalitevajo od onih, ki potujejo preko Buenos Airesa ali Montevideo v Južno Ameriko, so na- stopatrl. iPotrdilo, da dotiina oseba ni bila kaznovana; 2. zdravniško spriče- valo, da je dottčna oseba zdrava lii da ni imela prej nikakih boleznr. To spriče- valo mora biti potrieno od pristojne ob- čine; 3. potrdiio obeinc, da je- dotična oseiba sposobna izvrševati svoj poküc. IzseJjeneii moraio ta potrdila, prevedena na itatrjansko ali francosko, prinesti s seboj, da ihn ni treba placati visokih stroŠkov za prevod in za legalizacijo pri našl delegaciji. Izseljenci v Južno Ame- riko se opozarjajo na ta navodila. Delegacüa raJnlstrstva financ v "Ljubliani obja-vlja uradno: Gospod fi- nančni minister je s svojim rešenjem I). br. 28.703/1922 z ime 3. 1. 1923 podaljšal lok za žigosanje oibveznic ogrskih pred- vojnjh dolgov in od red.il: 1. Da se do 15. februarja 1923 smejo po pravilnüku D br. 4019 ex 1920 naknadno popisati in žigosati oibveznice ogrskih prodvojnih negažiranih dolgov, kateri'h rmetniki do- sle-j niso daJi p!bi za i-zseljcničke pa- soše u prekmorske krajeve — u smislu «Naredbe ¦mimLstra za soetjalnu politiku od 19. jula 1921 o rzdavanju izseljenič- kih paso^a (putnih isprava)« proglašene u »Shižberrim Novinama« br- 1^9 od 1921 kod Q. I. K. Kraljevtne SHS. Sve predrnetnt: molbe va-lja prema tome od sada dostaviiati putem nadležiiih uprav- nih vksti re^enom O. I. K. u Zagreb, Kamenita ni 15, koji je n stvari odo- brenja izseljeničkih pasoša za preko- morske krajeve jedtna nadle/.na via st u cclokupnoj na^i državi. Molbe ,pojedi- nih lioa za useljivanje u Sjedinjene dr- žave Amctrike, u kolikn obzirom na dozvoljenu godišn/u kvotu useljeidka ne nrogu biti povoljno reSenc u toku ove fiskalne godine, zadržače se kod ü. I. K. u evidencijii i biti ^e prvenstveno reSe- vamje u sledečoj fiskainoi jfodini, koji- ma počima 1. jula 1923. Opozornju se interesovana nadiestva i izseljenrčki svet Kral je vine SHS na ova naredienia, kako bi se izbjeglo svakom nesporaz- mmu u pitanju adobrenj.i molbi za ixsc- Ijeničke pasoše. Slovenski obtnejni koledar. Na se- verni meji zabelježujemo razveseljiv pojav: Tiskarna Panoniia je letos izda- la koledar pod gornjim naslovom in mi- sli to delo spopolnjeno naidal.ievati vsa- ko leto. V naŠem sioveuskem koledar- skem slovstvu je Slov. obimejni koledar posebna izjema. Ne-le da je praktičen, je zelo zanimiv in opremljen tudi z ilu- stracijaim. Uvod i'rna poleg običajnih toledarskih (vremenskih in drugih) s-pre- nieni'b popis Jidijanskega, üregorijau- skega, muslrmanskega in žkk)vskega kaledatrja. Poleg cerkvenili praznükov najdemo t^dii važnejše izvencerkvcne in državTie praznike. Vsak mesec ima svo- jo stran za belezke, vsled če.sar je na'z koledar zeb praktičen za vsakogar. Obiüka ie veliki oktav. V vseii iziišlih slov. koledarjih pogre^amo sliko Nj. kr. Veliča.nstev kralja in kraljice. Slov. ob- i'iejni koledar jin ima. Kratkernu in pre- glcdnemu rodopisu kraljcvskega Donna sledüo lepo zamišljena črtica iz gaoilji- vüi feijtotiov v «Murski Straži» znane ljudske pisateljice «Štrrjc letni casi>, na- tO' lepa črtica mladega pisatelja A. Bo- štele «Krivica*. Isti je prispevad tudi ne-kaj .pestnic. Nato sledi spi-s Vanjuše Vklove (pseudoiiLm) «Spotiiinčicev na grob juffoslovansldni rnnčenikom« po- svečeno sponiinu pod Avstrijo urnorje- rrih vojakov (v Rad'goni). (ll.ivni tajnrk Jugoslovanske Matice g. Miihkota je napis.a'1 lep spis o Jugoslovanski Ma- tLei; prekinursiki rodolju*b nadalje «Prek- imiržčina pa pismena sloven^čina», pi- suiiio v prekmurščmi. Nato jazvija ziuini uarodni delavec in dolgoletni obmejni branitelj vlč. g. župnik CvaLd Vračko: «Nekaj misli obmejnega Slovenca o Ju- goslaviji in njenih razmern.li» Važna s stalTšča n-arodnega gospodarstva je raz- ptava. pirekmurskega delavca V. (pseu- doiiini) «2a'lostno poglavie iz soeijalne zgodoviiie našega Prekmuria«. Lep pri- spevefk k spoznanju naše severne dr- žavne meie je spis «Zna-menito orbmcjno zdiitviiKšče Slatina-RadincU. Med be- sedilo je razvršeenih več ilustracij. — VsiLk od omenjenih spisov je zc sam na sebi vred'üii, da se kupi koledar, ki ob- sega z rek'lariniim delom 84 strani in sta- ue 6 Din. Za trgovce popust. Maščevanje liubosuinnsga starca. 67-letni Stefan Hlebik iz OradJšča v Bački se je zaljubil v mlado Julijo Varga. P,o dösigem času jo je pregovoril in ži- vela sta skupiK). Ker pa je bil starec zelo ijitboisumen, je vladal vedmo prepir v hi§i. Pred dnevi pa je JirJija pobegn'fla k materi», iz osvete ji je starec zažgal hi- šo, ki je do dna pogorela. V. L. K.: Alkohol v olmovi. (Iz dobrovoljskega koledar ja »Jugosla- vija« (Zagreb) za 1. 1W3. objavija iz srbohrvaščine t'edor Mikič.) (Konec.) Alkohol shiži tudi za razsveto. Kar- borizirani alkohol da je n. pr. boljšo in cenejjvo svetlobo nego petrolej. K'azven tega on pri tem ne srnrdi, ni eksploziven in strupen ler slabo A'reie. V Ncničiji je vrednost javnega razsvetlenja siedele ocenjena in klasificirana (računano po 1 karcelu; karcel ¦— jediniea svellobne intenzivnosti): plinska svetioba 0.0475, petrolejska 0.0825, acetilenska 0.12, e- lektrična 0.056 ali 0.28 ter alkoholna 0.05. — Ker je instalacija tovarme1 za plinsko svetiobo draga, kar si more do- voHti samo velika naselbina, zato si je veli'k del nemških občin omislil alko- holno razsvctljavo. Alkohol služi nadalie za gretie, slič- no plinu, elektriki in drva-m. S kom- bustijo alkoholne pare pomešane z zrakom, se dobiva cenena visoka tem- pera tura; 30—35 gr alkohola pri 90° je dovolj, da zavre 1 1 vode-* Neki veliki nemški sindikat je pred nekoliko leti de- lal poskuse, o katerth nam referixa Ara- chequesne: u teku enega mesca sta se na dveh ognjiščih kuhala 2 enaka obe- da, z enako količhio in kakovostjo mesa, povrča in masti — eden s plinskim, drugi 2 alkoholnim plarmenom; obe og- njišči ste imeli specijalna merila za mer- jenje toplinske energije. Na koncu mese- ca se je konstatiralo, da ste obe og- njišči potrošili enako število kubičnih nietrov, tako plina kakor alkohoia. Iz tega sledi, da je gr-etje z alkoholom ena- kovredno gretju s plinom. Razventega alkohol ne smrdi ter nci dv.iga tempera- turo pros to ra. v kaierem se kuha (važ- no za polet je!). V Nemčiji zgori v ku- hinjah vsako leto več kot 500.000 hl al- kohola. Vaporiziran in s komprimiranim zrakom pomešan alkohol služi kot mo- torna sila. Siderski referira o anketi, ka- tero je izvršil v Nenrciji prof. Specher iz Leipziga pri 120 zemljoradnikih, ka- tcri so zarn-cnjali svoje narne lokomobile z ailkoholnjmi lokomobihvmi. Anketa je dala sledeči rezultat: stroj z 10 HP in pri 1000 delavnih urah (parna lokonw- bihi!) ie porabil 3574.25 frankov (stroSki a'nrortizaci'jiL1! vracunjeni!), a enaka alko- holna lokomobila je zahievada sarno 2484.45 frankov stroškov, torej ie pri slednji 1089.80 frankov prihranka ozir. dobička in to i>ri vsakih 1000 delavnih urah in za vsakih 10 HP. üruge dobre strani alkoholne lo- komobi'le so sledeče: njena. nominalna rmoč se da brex neprilik povečati za 50%, nadalie da pri tijej ni nevarnosti požara, da se jo takoj lahko stavi v po- gO'ii, medtem ko se rabr za parni stroj najnianj 2 uri itd. Mogočnosti uporaibo industrijskcga alkohola se izognemo / vrlo prostim manevrom: alkohol denaturalizirasno, tj. da pomešamo v industrijski alkohul gotov procent smrdljivih tekočin, katere so v stanju priskutiti (osovrailti) alko- hol celo lictjordinarncjSemu pijaneu. Na- ravno, da sta denaturaeija alkohola in vrsta denaturalorjev odvisua od prirode industrijskega dela, kats-rsmu je alkohol namenjen. Ra'/.ven tega so v nasem shi- čaju potrcbiii tudi gotovi administrativ- nr ukrepi, kateri pa moraio biti razurcni a ne biroikratsJci. Zamislhiio si sedaj v naši zemlji, katera proizvaja ogromne količine al- kohola za pitje, odnosno za zastrup- ljanje naroda, kateri je /,c do srži oku- žen z alkoholizmotn, sledcče ukrepc: Najprej pošteno vlado, katera Im res hotela voditi narodno politiko. Ta bi vlada vodHa stvarno propagando za rabo dobrih alkoholnih lastnosii: kot si- rovino, za razsveto in jrr«M-?-- kot ino- torno silo. Ona bi oprostila industrijski utkohol vsakega obrenienienia ;in dav- ka. Za nadomestilo bi obremenila alko- hol za pitje v isti >meri, v kolikor je o- prostiJa industrijski alkohol — ter bi na ta način izravnala državne dohodke, a istočasno napravila pivski alkohol čiin najnianj pristopnim. Ti davki bi se naložiti tudi na pra- izvodnjo ter porabo (konssum!) pivske- ga alkohola. Vlada bi z nagradarni, kon- kuirsi in sl. nagradila vsak poskus pora- be industriis-kega alkohola bilo v svoj- stvu katerekoli dobrih posehnosti al- kohola. Z vseini temij odredbami bi se po mini'malnem računu doseglo sledeče I. znaten napredck v zdravstvenem, f!zič- nem in moralnem stanju rase. Ta dobi- ček se ne da preceniti ter ne prir.aša ni- kakšnih žriev seboj. II. Foceniiev v^^'1 pro'i'zvodov, kateri iniaio glavno \logo kot elementi-stvarniki euergij razsvel- Ijenja, toplote in kretanja (prometa). To pomeni, a) da bi se zelo ogranicila pora- ba peitrolcja, katerega se v iiaši državi troši v ogronmih množinah in čt-gar cena je odvisna od volje ter knpric dveh ogromnih (rustov, ki so monopoli- :;" Torej 40—50%-no izrabljenje v ::Iköholu latentne energije! Sledeči fakt ]l najbrže osmelil br. prof. Vesina na Sušaku, da prerokuje al'koholu v »Istini o alkoiholu« najsijajne.išo bodočnost (»Tvezvenost« 1921). Kn.iiga izkle v po- natrsu v latinici na moj prcdlog; založi jo akad. abst. guttemplerska loža v Zagrebu. M, zirall njegovo proizvadnjo in proda.io; b) da bi se preuiog, Katerega se v naši državi več porubi koi proizvodi1, oslobo- dil v tako znaini innožmi, -ia bi nam slednje dovolilo: znatno popraviti naš promet in znavno znižati cene onim pro- izvodom, kier sedaj prcsnog igra giavno vlogo; c) znatno zmamjšanje porabe drv kot goriva, s Cimur bi se poecnilo giadbeno drvo ter bi naš na rod lažje prišel do stanovanj, dr/a pa bi se bolj kot sedaj postal.) i/.vozno blago. Ill- Proizvodnja alkohola, od katere živi ve- lik del našega naroda 'vsa iiižna fierce- govina, dober del Bosne, gotovo vsa Dal'iT'acija, del Hrvatske. Srbijc, Sre- ma, Slovenije) bi se ne notrebovala zmanjševati ter bi nti prohibicije alko- hola po ameri.ikem vzorcu ne porrcbo- vii'li, temveč bi se iivedla še jačja kul- tura rastlin, katere dajejo aikohül. V Nemčiji ni nijaiiih l.iudi. trdi g. Andrič, zato v Jugoslaviji: pijan narod- ni pos'lanec sramotr na5 najvišji narodni formn z nesra'.nnimi korumotivnimi po- niidbami; narod sam se duši v draginji vseh vrst potrebmh stvari, a vendar zahaja v kreme, palni bolnice, norisniee in je>če. Ni nas sram, da hodimo po poti degeneracije ter noceiii.") siediti priineru Nemčije! N. 13. prevajateMa. Na ;menovano bi iinel z oziram r,:\ Slovenijo in na ba- zi člankov dr. C.. /o guttem- plerskih načeiih. Vedite letos je pred- sednik velike jugo.slovanske lože J. O- Q. T. N. «Trezvenost« veiiki sokolsld kulturni delavec brat dr. KosÜc. SledJite njegovemu vzgledu! Trezna armada je sposoibna vrsiti kulturno delo. Iste želje bi imel glede društva »Zmernost«, da se [•eorganizira v »abstinentsko« zajed- nico, da se ne bo potreba meščanstvu sraniovati pred močrio dclavsko absti- nentsko organizaeijo v Celju. Sveža glava — sveže misli. Bratie naprej! Eiicyklopedijsko delo o isidustri.il in trgovini v Ceškoslovaški republlki. V prvih nieseciih letošnjega leta izide v Pragr v francoskem jeziku detailirano delo o industriji in trgovini v Ceškoslo- vaški republiki, katero bode podalo ja- sno sliko o češkoslovaški industriji in trgovini. Posamezni članki izvirajo od odlienih strokovnjakov. Za CSR. poseb- iio pumembne mdustrij.ske panoge, ka- kor tekstilna, s'kidkorna, železna, stek- larska itd., bodo oibširno opisanc. Publi- kaeija bode obscgala ninogo ilustracii, predstavliajočih posamezne tovarne, na- dalie statistiko in dr. Prvi del govori o PTirodnem bogastvu v CSR (pTemog, nafta, o müierafth in drugih surovinah). Orirgi del opisuje vsakovrstno svetovno in-dustriio,tretji del se peča z organiza- eijo izdelovanja in industrijskega dela, Štev. 5. »NOVA DOB A« Stran 5. Usfanouljena 18B4. 52-50 Hranilnica mestne občine Celje = II lastni paJciei pri kolodvopu. Ustanovljena 1869. Stanje hritnilnih vSctg ft 42,0110.000. V«rednos* rezervnegia zaklssda K 8,000.000. ftRANIL^E vloge, hi se sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo uarnosl in ugodno obresiouanje. Poštne položnice strankam brez- plačno im razpolago. Rcntnino piačuje zauod Iz suojega. SPREJEMA ludi u uamo shrambo od slrank in sodišč razne urednostne papirje, uložne knji- žice i. t. d. Daje u najehi PREDALE v svojili safeblagajnah, tako, da obdržf kljuC stranka sama. OSKRBÜJE suojim uložnikom prodajo In na- kup useh urst urednostnih papirjeu itd. Izur- šuje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uiia najkulantneje. IZPLAČILA u inozemstuu izredno ugodno in promptno. Posojsla vseh vi*st pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačrta pbflftšitila in strokounjaški nasuett u useh denarnlh prašanjih jfovori o niontanističnem in patentnem pravu. Oni del, ki piše o ind-ustriji1, je do- da ie-k k delu o trgovski onranizaciji, kjcr vSc >jovori tudi o trsovskih dogovorih. •To te prvi del vclike češkoslo;/aške en- •cyklopedijc. Sled Hi bodo nadaljm zvcz- ki. ki bcRlo obsegali 1. Keotfrufično in demografičiio situacijo v CSR. 2, poli- tičTio in administrativ no (^rganizacijo. 3. dusevno življenie v CSR. 4. socijalno organizacijo. Drugi del bode obsegal: 1. poljexlelstvo. 2. koniunikacije in izraba vodnih sil. 3. finančno in kreditno or- ganiz-acijo. Na koncu bode dodan vclik elanek o Podkarpatski Rnsiji. Opozar- jamo na to velepomembno delo češke stmkovne literature, katero bode «oto- vo^ itnelo velik pomen za spoznavanje ^eškoslovaške industrije in trscovinc in bode pripoinoglo navezavauju novih tr- govski'h stikov. Cas izkla in vsi potreb- ni natančni podatki bodo naknadno pra- vočasno objavljeni. Izdaja in tfcka: Zvezna tlskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard šlninie. Gostilna se vzame v najem all na račun. Ponudbe je nasloviti na Ivana Pirc, Ljubečno št. 16, Celje. 5o 2-1 Dijakinji Naslov: Vodnikova ul., trafika. 48 GUriENg PETE in GUMENE POTPLATE ceneje in tralnlje so kakor usnene! Najbolje varstvo protj vlagl i mrazal žtoezna tisfiarna v (Zefj'u uiajdotje urejena fcnjigoveznica Ivan JVIastnak Celje Kralja Petra c. IS Celje priporoča za nakup Iastno izdelanih površnikov, oblek, posameznih hlač 10 itd. za gospode in dečke. 1 iinSTlH CEL3E RFQlja Petra c. IS I priporoča svojo zalogo prvo- f\ vrstnega sukna, hlačevine ter - vseh krojaSkih potrebščin itd. Kje je mo] dežriU? Oseba, katera si je 6. jan. 1923 zv. med 7. in 10. uro v Celju (v kavarni Evropa ali pri Braniboru) pridobila polsvilen moški dežnik se prosi, da ga vrne na ono mesto, kjer ga je odvzela. Dežnik stane K 1200— in je edini predmet te vrste v rodbini 0 oseb. 70 Novega kupiti zdaj ni mogoče. 1 Legs pes volčje pasme, eno leto star, za domačo stražo, zelo zanesljiv se proda Dolgopolje 15, Celje. 49 Kupujem suinec (star—odpatki) Danko BOOHfl. 6 Celje. 1 Deuarja nt 5—1 draginja je velika, zaslužek pa maj- hen. — Ako hočete z malim trudom — doma v svojeni kraju s prodajo ne- ke^a izdoJka gotovo do ZOO H na dan zasfužffi mi pošljite v pisinu svoj na tančni naslov in znamko za odffovor. Josip Ballč, LlltlaSl. C. občinstvu naznanjam, da sem na novo otvoril ceircio U« ter izdelujem čevlje od priprostih do najfinejših, kakor tudi vsako luksusno delo. — Izvršitev hitra, cene dnevne 1 Franc Plevcak, Gaberje - Celje nasproti Drž. einkäme. 3—1 Naznanflo. Vsem trgovcem, modistkam in cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo s klobuki «n slamitlkl v Celju, Gosposka ulica St. 4. 45—43 Crane Cerar» tovarna klobukov in slamnikov v Domžalah Odda se v najem kovačnica s kolarsko del. Natančneje se poizve v gostilni Škorjanc v Drešinji vasi, Petrovče. 56 Zavoj ženshegablagoodvzBla se je neki sumljivi osebi, katera je potem ušla, Oseba, ki dokaže lastninsko pravico, dobi blago nazaj proti primerni nagradi pri cestarju Mihaelu Košič, Šmarjeta pri Celju, Obi. konc. posredoualnica \ za promet z realitetami: ^ flnfon F. flrzenseh CEL3E Hraila Petra C. ZZ CEUE Posreduje pri prodaji ozir. nakupu zemljišč, his, vil, gradov, velikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in točno. 45—30 Ant. Lečnik O us*ar in juvelir O Celje, Blavni try It V (pveg Pacchiaffo). 40 SALAME prve vrste nova roba povsem zrela se dobiva povsod! I. hpu. tvornica salam, suhega mesa In mast) M. Gavriiovic sinoui, d. d. Petrinja. pn/a hrvatsHa stations podružnica Cdjc U«tanovfljeiBa S. 1846. Delniška glavnica: EC 200,000-000'- Podružnice: Daruvar Križevci D Delnice Maribor Beograd Djakovo Mitrovica Bjelovar GjurGcjevac Nova Gradiška Brod n. S. Hok Novl sad Cnkvenica Karlovac Ogulin Cakovec Kraljevica Osijek g. grad Prejema vloge na hranjlne knjižice in na tekoči račun. — Eskomptira menice in devize. Prejema v inkasG tu_ jn ino_ zemske menice in čeke. ABeksandrova ulica. CENTRALA V ZAGREBU. Vloge: K 2.000,000.000' Ustanovljena 1.1846. Rezerv. zaklad: nad K 135,000.000"— Podružnice; Subotica Vukovar --------------- Sušak Zagreb, Ilicail7 Požega Sv. Ivan Zelina Zemun. Rljeka Varaždin Fksnnriture- Senj Vel. Gorica pspoziture. Sisak Vlnkoyr? Osijek d. grad Skoplje Virovitica Vlnlca. Izdaja 4i/2o/one zastavnice in 4V2°/One obveznice, ki so davka proste, pupi- larno varne in imajo jamstveno spö- sobnost. i/Claja Leke jn krcrez odpovedi, $V27© do 6% ss odpo- vedjo, večje sfalne naložbe !n naložbe denarnih zavodov po dogovoru. ObaLvlJa vse ctenarne, kredMti&e tat i»o«ofllii« tr&nsakcljc» najkulanfneje. Registrov. kreditna in stavbena xadrugazom.zav. bT^äI««« Preiernova ul. 15 W wOiJil "LASTNI DOM" Spgrejema hranf Ine vloge In jih obreatuje po 6% to ie 6 Din od stof proti odpovedl po 6';;,n/n Din od sto. Prl večjih naložbah i . po dogovoru. ^- Išče se meblirana soba ev. s sostanovalcem s l.febr. Naslov sprejme upravništvo. 2-2 moške, ženske in otroč- je najboljši tu~ in ino- zemski fabrikati kakor tudi kmečke in delav- ske čevlje domačih čev- ljarjev kupite v velikan- ski izblri in po čudovito nizkih cenah samo v veletrgovini R. Sln& Celje. Dojtopi brusilni üenjöl ltd!! Prave amerikanske „CARBORUN- DUM*5 - plošče za brušenje Žag, 300Xi0X3Omm. Take brusilne plo- šče za vsako industrijo in vsake mere, prave »Carborundum«-pile, za najbolj 3 trdo jeklo, dobavlja zastopnik: 2 Her.Celje OtVoritd trgovMuc. Naznanjam c. prebivakem v Celju in okolici, da sem otvoril v Gosposkl ul. 14 trgoVino 5 $Wm, porcclatiotn in %mm posodo; prcVzctnatn tudi «apraVo stcHtenih izdclHoV pri staVbiščih in izdclujetn o^irje. Vedno bodem pripravljen, da svojim cen. odjemalcem postrežem z prvovrstnim blagom in po solidnih cenah, kakor tudi, da se bodo vsa v mojo stroko spa- dajoča naročila, vestno in skrbno izvršila. Z odličnim spožtovanjem 33 3-2 Hudelt Xolicnz. Majvečje, domače elekti*otehnično podjetjei ELIM dFužba za elehtrotchnicno industrijo i z o. z. ¦tallffl gradi elektrlčne centrale in omrežja | ¦rilp« proi2Evaja in dobavlja vse elekfrične stroje En Eallii elektfotehnične aparate in izdelke| ¦7|Sn projektira brczplačno vse naprave in obrate, ¦^¦¦¦i ki so v zvesi x elektriko. ^oi 25—14 Tehnlčne pisarne In zaloge: Ljubljana, Dunajska cesta, Maribor, Vetrinjska ul. 11. Palaöa LJublJ. kredltne banke. n_ririi-l_ru-ij-inri-Lnjij-u~j-u-j-j—j-g*-r_r_nrr.n Naznanilo! Dovoljujem si cenjenemu občinstvu v Celju in okolici naznaniti, da sem ctvoril v Ceiju, GosposHa ulica šfev. Z6 (prej Faganel) trgouiiio z usnjem in čevljarsbimi potrBbščinami. Potrudil se bodem cenjenim strankam postreči najbolje in z solidnimi cenami. IVAN ULAGA, trgovina z usnjem iu čcvlj. potrebščlnami, Gelje, Gosposka ullca štev. 26, Vedno sveJe praženo kavo, rlž, ČaJ, pristno staro sllvovko, čajni rum, konjak, likerje, trapistov- ski sir Jn vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago priporoča po zeio zmernih cenah tvrdka Anton Fazarinc poleg bivše C&ljG graške mitnice • Kralja Petra cesta štev. 27 58 Kupuje deželne pridelke. 50-1 PBnBI8BtllBBBBaiHBIIH»IHIBII«mHI»»l'"'B»»»wl'""'"""'"""BB>^ R. SflLpiC - CELJE UFe, zlatnina, srebrnina in optiba HUBBWEEaiHHBaHBnBnnCUrJHHEMHEBM ßoziena in novolctna darila so po znižanih konkurenčnih eenah feKtfWHWBBiaaBHBHBBaiiBBBHBHBa ¦ ¦ B šTfMMSOianstaitummaiatamtatiiui uitüiü aa n m a n* Ogiejte si manufakturno trg:ovino NA DROBNO! . KUDIS (gostilna Pievčak) nasprotl Mestnega mlfna Eaberjßsi.3 55 50-1 J PRIPOROČA |, NA DEBELO! svojim cejijcnim odjcmalcem veliko množino ino- zemskega blaga kakop sukno za moške in žen» ske oblekep cefi»», šifon, v«e kro|aske potrebšči- ne ter raznovrstno manufakturno bflago po zeJo nlzkih cenah. DtlVIZl: NAKAZ1LA *<- <&¦ ¦^ 50-5 VALUTE AKREDITIVI \) VEÖ1B DAEja TBEAIOB VfcOOE PO B000TOWI ><_______