Naročnina mesečno 25 Din, ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, sa inozemstvo 120 Din
UredniStv* je v Kopitarjevi oL6/DI
SLOVENEC
Telefoni sredniitva: dnevna tluiba 2090 — nočna 2996, 2994 ia 2050
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
ček. račun: Ljubljana št. 10.650 ia 10.349 za inserate; Sarajevo Stv. 7563. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.74?
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Nemški iransierni moratorij
Nemška država je proglasila »transferni moratorij«! Ta krik gre sedaj po svetovnem časopisju in razne vlad« so se ze izjavile, kako se bodo nad tem nemškim dejanjem maščevale z uvedbo »prisilnega ciearingu«, v kolikor tiče trgovinskega občevanja z iNemčijo. Kaj je to »transferni moratorij«? Vsaka država ima denarne obveznosti v inozemstvu, ki izvirajo iz kupovanja tujega blaga, plačevanja obresti za v inozemstvu narejene dolgove, obrestovanja inozemskega kapitala, ki je naseljen po domačih industrijah in obrtih, in podobno. Denarne obveznosti je treba plačati v domačem denarju, če je dober, sicer pa v čistem zlatu ali v tujih denarjih, ki imajo zlato vrednost. Tuj denar (valuta) pa pride v domačo državo zopet na isti način. Prinesejo ga turisti, dobijo ga trgovci za prodano blago, prihaja v odplačilo posojil, ki jih je domača država dovolila inozemstvu, ali kol obrestovanje domačega kapitala,- ki je naložen drugod. Za odplačilo svojih obveznosti v inozemstvu mora torej država »transferirati« (prenesti) črez mejo svoje zlato aii zlatu enakovreden denar (valute, devize). Kaj je naredila Nemčija? Nemčija je izjavila, da za enkrat od 1. julija do 31. decembru 1934 ne bo več pustila, da bi se zlato, ki ga še ima, oziroma zlate valute, »transferirale« — prenašale v inozemstvo za odplačevanje obresti in kapitala zasebnih dolgov (ne onih, ki jih je naredila nemška država in ki so za enkrat urejeni s tako imenovanim llooverjevim moratorijem).
L drugimi besedami, in če se poslužujemo izrazoslovja, veljavnega za zasebno gospodarstvo, je uemška država napovedala delni konkurz, potem, ko je pred enim letom začela s prvini konkurzom, ki je takrat prizadel samo držuvne dolgove. Sedanji »transferni moratorij« je torej že drugi konkurz, ki prizadene zasebne upnike.
Zakaj je Nemčija to naredila? Nemška vlada sama pravi, da je do tega koraka prisiljena, ker niinu več zadosti zlatu, oziroma zlatih valut, da bi mogla zadostiti svojim upnikom, in da ji zlati zaklad in preostanek od inozemske trgovine (trgovinska bilanca) komaj zadostu-
i'eta, da z veliko težavo plača živež in sirovine, i jih mora kupovati v inozemstvu. Odplačevanje dolgov du spravlja v nevarnost vrednost nemškega denarja, obstoj nemške industrije, zaposlitev milijonov članov delavskih družiu in prehrana ljudstva. iNaj rajši inozemski upniki, ki itak sedijo sredi kupov denarja, malo počakajo, da bo nemško ljudstvo moglo za silo živeti in ne bo izročeno stradanju.
Ta izgovor se sliši zelo lepo in ima videz visokoetičnega socialnega čuta. Samo vprašanje je, če drži in če Nemčija zares ni mogla storili nič boljšega, kot da se otrese upnikov s surovo kretnjo in jih povrhu še ozmerja in smeši, da so tako vsiljivi in nesocialni. Dr. Schacht, ki je predsednik Nemške državne banke, je bil morda iskren, ko je v tako strahotnih besedah opisal bližajočo se katastrofo nemškega gospodarstva, ker spominjamo se, da je že večkrat v zadnjem letu svaril hitler.jevsko vlado, naj nikar tako ne razsipava denarja. Zato on tudi ne nosi prve odgovornosti za to, kar se je zgodilo, ker on hoče na vsak način rešiti vrednost nemške marke, in ker je brez moči pri nemški vladi, je svetoval, naj se reši na račun inozemskih upnikov. Toda krivda je pri narodnosocia-listični vladi, ki se je takoj, ko je prišla nu oblast, pognala v politično demagogijo, ki se na
fospodarskem polju plačuje s težkimi denarji. )r. Schacht govori zase, a nemška vlada dela po svoje. Vzdrževanje vsega političnega aparata stranke, vzdrževanje milijonov čctnikov, ki so dnevno v službi, vsa demagoška propaganda, kise vrši na račun državne blagajne, neprestano tajno oboroževanje — kajti nemške S. A. in S. S. čete so oborožene in jih je več milijonov — stane denar in država hodi neprestano v Državni banki po bankovce, ki se sicer tiskajo, a nimajo skoraj več nobenega zlatega kritja. Saj je znano, da je zluto kritje za nemško marko padlo na tri odstotke. In Hitlerjeva vlada dela to popolnoma zavestno iu hote. Gospodarske teorije profesorja Cassela, ki pravi, da je treba marko spraviti ob njeno vrednost, če hoče Nemčija doseči, du bo mogla tvoje blago prodati v inozemstvu, so znane nemškim gospodarskim krogom. In kar je nedavno znani angleški gospodarski strokovnjak J. M. Keynes napisal v londonskem »Tiinesu«, namreč, »da je včasih dobro, če v razbremenitev gospodarske krize ali mrtvila v izvozni trgovini vlada pride na pomoč z »izrednimi i/. d a t k i«, ki ljudi zaposlijo in cene potis-kujo navzdol, jc nemška vlada že zdavnaj uva-jala v dejanje, ko se je z neodpustljivo blaznostjo vrgia na čim večje »izredne izdatke«, ki so šli za kritje strankine demagogije in za napolnitev orožaren in drugih vojaških |x>trcb-šein. Ali je v tej luči sedaj upravičeno, da naj nosi inozemski upnik, ki je v zaupanju na dano besedo posojal nemškemu gospodarstvu svoj denar, breme tega razsipuvanja?
Nemci nam bodo odgovorili s statistiko: od leta 1931 do 1933 je preostunek zunanje trgovine padel od 2.7 milijard na 668 milijonov murk. Med tem ko so 1. 1931 razpolagali še s prebitkom I milijarde 204 milijoni v dobro, je ostal I. 1933 le še prebitek borih 6 milijonov murk. Toda letos je postalo neznosno, češ, v prvih treh mesecih jc uvoz za 178 milijonov večji kot izvoz in če gre tako naprej celo leto, bo trgovinska bilanca izkazala 427 milijonov primanjkljaja. Če bi morali torej še naprej plačevati zasebne upnike, bo koncem leta znašal deficit I milijardo mark. Ker tega nc morejo zdržati, so odpovedali upnikom. Da, to je res, toda pri razsipnem gospodarstvu, ki ga vodi nemško vlada, bo deficit koncem leta kljub brisanju zasebnih dolgov še vedno znašal kakšnih 130 milijonov mark, ki jih Nemčija zopet ne bo mogla plačati, ker v blugojni nima denarju. Dne I. julija bo imela v blagajni samo še za 80 miiiionov zlata. Ali bo 31. deccurbra
Po povrathu iz Italije je imet HUler velik govor
„Naša ljubezen do miru brez-
pO^OjnOf nage sovraštvo do vojne fanatično"
Berlin, 18. junija. TG. N°mšM	kancler
je danes imel an okrajnem zborovanju narodnosocialistične stranke v Turingiji velik govor, v katerem je hotel poudariti ponrm in uspehe sestanka, ki ga je imel z Mussolinijem v Benetkah.
»Če bi nas kdo danes vprašal, kaj nameravamo,« je dejal Hitler, »bi mu kratko odgovorili, da vzgajamo velikanski narod 70 milijonov k samospoštovanju in k spoštovanju drugih narodov sveta. Ne samo, da se naučimo, kako braniti pravice lastnega naroda, ampak, da se naučimo razumevati, da imajo tudi drugi narodi pravico, da se bore za svoja prava.«
»Danes govorijo vsepovsod o novih svetovnih zvezah. Zato postaja Nemčiji vedno bolj jasno, da mora sredi te negotovosti vzdržati neskaljeno in nezmanjšano vso svojo moč. Midva z Mussolinijem nisva skovala nobene zarote proti kakšnemu drugemu narodu, a potrudila sva se, da preprečiva, da bi drugi narodi delali zarote proti nam, zarote, ki naj uničijo nemški narod in ki mu naj odvzamejo plodove njegovega dela in požrtvovalnosti
njegovih milijonov in milijonov vztrajnih in skromnih delavcev.«
»Naša ljubezen do miru je brezpogojna. To ponavljam danes, in svet naj mi verjame. Naše sovraštvo do vojne je fanatično. Tudi to znova zatrjujem pred vsem svetom. Toda kakoršna je tudi naša ljubezen do miru in kako je veliko naše sovraštvo do vojne, mi ne bomo odnehali niti za milimeter, kadar bo šlo za to, da branimo svobodo in čast nemškega naroda in nemške države. Naj svet vendar enkrat razume,da je prišel konec za (o absurdnost, da se sme diktirati narodu 70 milij.«
Kanclerjeva opazka o »novih svetovnih zvezah« se brez dvoma nanaša na vesti časopisja, da hočeta Francija in Rusija s pomočjo malih vzhodnih držav spraviti skupaj veliko zvezo,.ki bi bila v prvi vrsti naj>erjena proti Nemčiji, ker bi Nemčijo tako rekoč od vseh strani obkrožila. Drugi listi so zopet omenjali, da je bil v Benetkah piodpisan neke vrste posvetovalni pakt med Nemčijo in Italijo, ki predvideva, da se bosta oba državnika in obe vladi vedno (»svetovali, kadar bi bilo treba napraviti kakšne korake v zunanji politiki.
Glede odstopa nemškega velejx)slanika v Mo skvi Nadolnyja se danes potrjuje vest, da je prišlo do načelnega nesporazuma med Nadolnyjem in nemško vlado, ker je poslanik načelno staj na stališču, da bi morala Nemčija na vsak način spre-jeti ix)iiiidbo, da se udeleže velikega vzhodnoevropskega pakta, ker bi na ta način popolnoma odbila vsako proiinemško tedenco, ki jo lahko, če Nemčije ne bo zraven, polagoma res tudi dobi. Tudi o nemškem poslaniku v Ameriki dr. Lutherju se govori, da je zaprosil za v|x>kojitev, ker da po razglasitvi nemškega moratorija ne more več uspešno zagovarjati nemške jx>lilike in predvsem braniti časti in ugleda narodno-socialistične Nemčije med Nemci Zedinjenih držav.
Kulturni boj
Monakovo, 18. junija TG. Katoliški tednik t Etlingenu je bil ustavljen, ker je v svojih člankih kritiziral odnošaje med katol. mladinskimi društvi in hitlerjevsko omladino in ker je pozivaj starše, da naj nikakor ne pošiljajo otrok v hiiler-jevska društva, marveč v katoliške organizacije.
Konferenca Mate zveze v Bukarešti
Titulescu: ff(je ђј se dotaknil kdo le enega od nas? bo naletel na ttt"
Bukarešt, 18. junija, b. V Hotelu Athenes Pa-	j
lace je dal zunanji minister Romunije Titulescu na	■
čast časnikarjev banket. Pri tej priliki je imel Ti-	; tulescu značilen političen govor, v katerem je jx>-
udaril politično skupnost držav Male zveze. Glavni	i
problem je optantsko vprašanje (solastnina podr-	I
žavljenih posestev, kojih lastniki so optirali za me-	I djarsko državljanstvo), ki ga je Titulescu obrazložil tako, da je j>odal zgodovino 8-letnih borb v
Mala zveza, kakor pa pribržiio 8 milijonov nezadovoljnih Madjarov. Madjari dobro vedo, da s propagando ne bodo dobili niti enega kvadrat, centimetra zemlje, ki so jo zgubili v svetovni vojni. Zaščitnik revizionizma pa je uvidel, da čl. 19 pakta ZN ne more privesti do zaželjenega cilja in jc zasnoval drug načrt. Poskusil je s spremembo procedure za izvedbo čl. 19 pakla ZN z ustvaritvijo pakta 4 zapadnih velesil. Vedoč, da se bo to zgodilo v decembru, smo člani Male zveze že v februarju storili vse j>otrebno za obrambo. Sklenili smo paki Male zveze. V političnem pogledu je la frozveza zares edinstvo, ki se nikdar ne more raz-družiti. V marcu se je sklenil pakt štirih zapadnih velesil, toda ne lak, kot so ga želeli revizionisti, ampak tak, s kakršnim je bila Mala zveza lahko zadovoljna. Ta pakt ni zadovoljil revizionizma in zaradi lega prav za prav danes četvorni pakt sploh ne obsloja.
Titulescu poudarja nadalje, da je Mala zveza srečna, ker lahko ugotovi, da je za obrambo miru 47 milijonov ljudstva proti državi, ki šteje le 8 milijonov prebivalcev, kar je pač najboljša garancija, da se ta mir, ki je vsem potreben, ohrani.
Titulescu je govoril nato o problemu srednje Evro|>e in dejal: Pozvali so nas, da sodelujemo : vsi in mi smo na to odgovorili: »Dobro, sodelovali I bomo, toda v pravem trenutku. Pripravljeni smo j na tako sodelovanje, toda le pod pogojem, da se ; ne okrnejo naša področja. To se ne sme nikdar i zgodili. Raje imamo vojno kakor pa sramotni mir.
Če bi se nekdo dotaknil le enega od nas, bo naletel : na tri.«
Ta Titulescov govor se smatra kot odgovor
prav Pzra°bprTv' le^evSizem^v ^ajvljudnejšfob^ ! madjarskemu ministrskemu predsedniku Gombosu, liki ob času, ko se o reviziji meja še ni smelo od;
ki je v svojem govoru v Šopronju ponovno izjavil, da je predpogoj sodelovanja Madjarske in držav Male zveze revizija mirovnih pogodb. Gombosov? izjava je izzvala tukaj veliko presenečenje, ker je povsod znano, da je Gombos hotel klavzuio o reviziji mirovnih pogodb spraviti že v rimski protokol, pa je Mussolini to odbil, ker jc hotel, da bi rimski protokol ostal odprt še drugim državam. Zato je Titulescu ponovno poudaril stališče Male zveze napram madjarski zahtevi po reviziji mirovnih pogodb.
V pozdrav Barthouju
Bukarešt, 18. junija, b. Za prihod francoskega zunanjega ministra Barthouja se vršijo velike pri-])ravc. Predsednik vlade 1 artarcscu je izdal tla narod proglas, v katerem ga f>oziva, da izkaže svoje veselje in ljubezen do predstavnika velikega francoskega naroda. Velike množice ktmflov bodo pozdravljale Barlhoua vzdolž poti do meje do Bukarešte na vseh važnejših krajih. V Bukarešti 1к> pri tej priliki izredna seja parlamenta, ki ji bo prisostvovala vsa vlada in pa diplomatski zbor. Na tej seji bo Romunija [pozdravila francoskega zunanjega ministra Barthouja, Kakor znano, bo Barthou nalo obiskal še Belgrad in London.
Današnji sestanki
Bukarešta, 18. junja. AA. Danes dopoldne sta se ministra Jevtič in Beneš vpisala v dvorno knjigo.
Ob 10.30 se je začela v zunanjem ministrstvu v kabinetu gosp. Titulcsca konferenca stalnega sveta Male antante pod predsedstvom gosp. Titu-lesca. Prva seja treh ministrov zunanjih zadcA držav Male antante je trajala do 12.30. Takrat jc šel gosp. Titulesco na dvor v avdijenco h kralju Karelu. Ob 13 je gosp. Titulescu priredil gg. Jevti-ču in dr. Benešu ter njunemu spremstvu na čast intimno kosilo v zunanjem ministrstvu. Ob 16 bosta gg. Jevtič in Beneš položila vence na grob romunskega neznanega junaka, ob 17.30 se pa začne druga seja členov sveta Male antante.
krito govoriti. To vprašanje so Madjari pokrenili najprej proti Romuniji, nato pa so ga prenesli še na češkoslovaško in Jugoslavijo. Osem let je bilo potrebnih, da so se pokazali pravi cilji tega ma-djarskega manevra. Navsezadnje, ko je bilo vse urejeno, ko so Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija pristale na odškodnino za odvzeta posestva, je prišlo do prekinitve teh izplačil od strani velesil. Ker pa stvar lako danes stoji, moramo reči: Non posumus! v pogledu optanlskih zahtev.
Drugi problem revizionizma je pokrenjen zopet od strani Madjarske. Tudi tega vprašanja ni Madjarska odkrito pokrenila na temelju člena 19 pakla Zveze narodov, ampak je svojo igro vodila izza kulis. Madjari so vedeli, da v inozemstvu jokajo z zelo potrtim srcem stare babe, niso pa imeli korajže, da bi vprašanje sprožili pred ZN. Končno je Evropa (udi uvidela, da je bolje imeli 47 miiijonov zadovoljnega prebivalstva, ki ga šteje
napovedala konkurz še za svoje trgovinske dolgove? Drugih izgledov ni, ker ni verjetno, da bi ji spričo njenega gospodarstva kdo še |w-sojal v inozemstvu, da bi mogla plačati tudi svoje trgovinske dolgove iz postavke uvoza iz inozemstva.
Sicer |>a je brezpredmetno sprekarjati se z nemško vlado o upravičenosti ali neopravi-čenosti njenega koraka, ko pade v oči, da ona sama želi razvrednotiti svoj denar, da bo še lahko mirno nadaljevala politiko »izrednih izdatkov« v oboroževalne svrlie, istočasno pa z nizkimi cenami svojega blaga (s cenami raen-nanimi v marki brez vrednosti) pripravljala veliko izvozno ofenzivo, ki bo na las podobna ruskemu dumpingu pred enim letom, in bo povzročila isti nemir in isti nered v mednarodnem gospodarstvu. Sedaj, ko jc že eno leto trosila negotovost in strah na političnem področju, sc torej Nemčija pripravlja, da svojo politično razriiševalno delo podpre Še z enakovrednim delovanjem na polju gospodarstva. Kdaj bomo imeli mir pred Nemčijo, jc vzkliknil ameriški časnikar Kniekerbocker. Mislimo, dn Je tn vzklik najrcsuujši izraz razpoloženja vse Evrui>u.
Von Ribbentrop pri Barthouju
„Tihotapec" nemške zunanje politike poizveduje v Parizu, kaj namerava Francija
Pariz, 18. junija, b. O razgovoru, ki ga je imel francoski zunanji minister Barthou pri nekem privatnem obedu s jx>sebnim odjx>slaneem nemške vlade z glavnim tajnikom Riibbentropom, ki ga imenuje francoski tisk »tihotajrca« nemške zunanje politike in ki se je doslej držal tajno, poročajo danes pariški listi, da se je pri lej priliki v glavnem govorilo o razorožitvenem vprašanju, o vprašanju varnosti, kakor tudi o vprašanju francosko-ruskih odnosov. V merodajnih krogih se zatrjuje, da je bil razgovor samo informativnega značaja. Dalje se jx>udarja, da nemški odposlanec ni pri-n?sel s seboj nobenih predlogov, ampak ie hotel dobiti le pojasnila o francoskem stališču glede nekaterih važnih vprašanj. Glede na francoske svetovne odnose je Barthou dejal, da nima ničesar dodati k izjavi, ki jo je podal ruski komisar za zunanje jiosle Litvinov nemškemu zunanjemu ministru von Neurathu pri svojem zadnjem obisku
v Berlinu. Poluradni »Pelit Parisicn« razčlenja zadnji razgovor med Barthoujem in Riibbentrojx>m in poudarja, da se ue sme prezreti značilne okol-nosli, da sc sestanek ni vršil na <(uai d'Orsayu, ampak pri zajtrku v privatni hiši. Poleg splošnih vprašanj se jc govorilo (udi o saarskem problemu. Barthou je poudaril, da mora bili glasovanje ab-solutno svobodno.
Barthou je zlasti očital Riibbentropu, da Nemčija z vsemi silami |)odpira tako zvano .sporluo letalstvo« in pa da oborožuje napadalno oddelke narodno-socialistične stranke. Čc ima Nemčija kak-šne zahteve, naj se vrne v Ženevo in naj jih predloži tam. Pri tem sc opozarja na Hitlerjevo izjavo v »Gere«, kjer je dejal: »Moramo bili močni, tako, da bo vsakogar minila volja, ki bi nas napadel.« To pomeni isto, kakor da bi dejal: »Nemčija a; bo oborožila brez ozira na versaillsko pogodbo in sc pri tem ne bo na nikogar ozirala.«
Zakaj je Dollfuss v Budimpešti
Budimpešta, 18. jun. AA. Avstrijski zvezni kancler dr. Dollfuss je nocoj prispel v Budimpešto. Dr. Dollfuss je bil pred dnevi v Budi npešti, kjer je prisostvoval otvoritvi mednarodnega kongresa za kmetijstvo. Madjarski uradni krogi trde, da je sedanji obisk v zvezi z zasedanjem tega kongresa. Verjetno pa je, da gre za razgovore v zvezi s sestankom med Mussolinijem in Hitlerjem v Benetkah, kjer so se menda sporazumeli o stabilizaciji gospodarskih razmer v Podonavju. Zalo je nastala potreba po novi izmenjavi misli med Avstrijo in Madjarsko. Dr. Dollfuss je o priliki svojega zadnjega obiska izjavil, da bn prisostvoval ludi zaključni seji mednarodnega kmetijskega kongresa.
Dunaj, 18. junija, b. Vlada je zaradi stalnili nemirov na poljedelski fakulteti prekinila |X)iik in zaprla prostore. Vsak slušatelj lx> moral plačati 20 šilingov, da se tako jx>vrne storjena škoda na jx)slopju in na inventarju. Oni, ki nc bo plačal 20 šilingov, se ne bo mogel vpisali na nobeno fakulteto v Avstriji. Te kazni pa ne bodo plačali samo oni visokošolci, za katere se ve, da niso sodelovali pri nemirih.
Dunnjskn vremenska napoved: Nadalje
topleje, jasno. Pričakuje sc oblačnost v višjih legali. Bližnje motnje scdunjcea vremena.
Mr«n 2.
»SLOVENEC', dno 10. junija 10R4.
ftitjv, 1П7.
Ljubimo slovensko deželo
Lepa Dolenjska kliče
Krasno uspela tujskoprometna konierenca „Krke" v Novem mestu — Dajte nam zvezo z našim Jadranom!
Kriza narodnega socializma
Papen ostro napada hitlerizem
Novo meslo, 18. junija.
Danos d01 volilne se je vršila na magistratu v sejni posvetovalnici tujsko-prometna konferenca ^Krke«, na katero so prihiteli župani 80 dolenjskih občin, poleg njih pa zastopniki 28 tujsko-pro-metnih institucij delo.na z Dolenjskega, deloma pa i/. Ljubljane in Zhgreba.
Ze nenavadno velika udeležba dokazuje, kako zelo je bila potrebna lu konferenca. Baltsko upravo in Zvezo za tujski promet je zastopal dvorni svetnik dr. Mam, navzočna pa *l« bita tudi ravnatelj zavoda za tujski promet I' i n t n r in zastopnik turistične revije »Naša pola in »Jugoslovanskega turistu 2. Ilegali. Župansko zvezo je zastopal dr. Fuchs iz. Ljubljane, Zbornico za. TOl dr. Jure Kočo — obadva pa tudi društvo чВе!а Krajina' —. ravnateljstvo državnih železnic višji kontrolor M a j cen. Zvezo za tujski promet v Žagrobu ravnatelj D r a g o m a 11 o v i č. Na konferenco slu prihitela tuili belokranjska župana: iz Črnomlja Miiller, tz Metlike Maleš ič.
Konferenco je otvoril v imenu predsedstva >Krke< ljubljanski podžupan prof. Jarc, ki je pozdravil vse imenovane zastopnike. Zborovulce je nato pozdravil kot zastopnik banovine dvorni svetnik rir. Marn in je želel konferenci Krke« kar največ uspeha. Pre/lsedstvo konference je nato prevzel novomeški župan dr. Rež.ek, nakar je imel zelo zanimiv referat o Dolenjski in turizmu ljubljanski podžupan prof. Kvgett Jarc. Opozoril jo na malenkosten delež, Dolenjske pri tujskem prometu in se zavzemal 1» ustvaritev pogojev, tla poživimo vsaj notranjost prometa. Pretira njena propaganda v inozemstvu hi lahko več škodovala kot pa koristila. Cilj konference jr sklepati o potrebnih prometnih zvezah z Ljubljano in Zagrebom.
K izvajanjem prof. Jarca je podal svoja zelo zanimiva irpnžanja s polovanja po Dolenjski ravnatelj D r a g o m a n o v i č iz Zagreba. Izrekel je obžalovanje, ila ne premore Dolenjska nobenega propagandnega materijala. kajti hil jo prijetno iz-nenatlcii nad izvrstno postrežbo posebno v dolenjski metropoli, v Novem mestu. Karlove* na pr. nima niti polovico leg«. kar ima Novo meslo. Res je, ila so postali Zagrebčani rezervirani, zakaj, pa ne more povedati na javni konferenci. Poudaril je, ila se tujski promet razvija lahko samo na podlagi rosnegn vzajemnega prijateljstva.
V imenu Županske zveze je pozdravil številne zborovalee dr Fuchs in razmolrival o nalogah občin, ki so dolžne, da izdelajo 741 svoja področja golov gospodarski program.
K besedi se je prijavila cela vrsta govornikov in navajali so. kaj se mora vse storili, da se zdru-'.ni Dolenjska iz svojega mrtvila.
Z velikim zanimanjem so sledili zborovalci zlasti referatu podpredsednika inženerske zbornice inž. Franca Župančiča, ki se je toplo zavzel za zvezo Slovenije z morjem in obravnaval neilo-statk« nn Dolenjskom v prometnem oziru. Njegov refernl je vzbudil dolgotrajno debato, v kateri sc je pokazalo, kako zelo je internirana vsa Dolenjska j Belo Krajino vred. ila se vsi neilostatki na železnici čimffroj odpravijo. V imenu Zbornice za TOl ie pozdravil zborovalee dr. Jure K o c e. V itne-iiu Jadranske slruže pa j« pozdravil konferenco organizator njenega pomladka Viktor P i mat in »e izrazil v imenu Jadranske straže solidarnega 1 zaključki zborovanja.
Elektrifikacija Dolenjske
Ob veliki pozornosti jc za tety. rofeririil o elektrifikaciji Dolenjske inž. R 11 e h ОП Kranjskih deželnih elektraren. Med drugim je inž. Rueli zavzel svoje stališče ludi k predavanju vseučiliškega profesorja dr. Milana Vidmarja v Ljubljanskem klubu. Dejal je dobesedno:
»Čemu nuj bi se pa ustanavljala taka mešana olektrifikacijska družba, kol jo je predlagal dr. M. Vidmar. pri kateri naj hi služila banovina in njena elektrarna samo kot objekt izkoriščanja, in pa »ato. ila hi dala družbi javnopraven značaj ter hi garantirala z vso svojo davčno močjo za vse obveznosti in dolgove, ki bi jih taka družba napravila? Dobički, ki bi jili imela projektirana družba pri oddaji električne energije, hi šli predvsem v korist onih članic, ki bi v družbi največ toka dobavljale v »kupno omrežje, torej predvsem le tujim privatnim podjetjem. Sicer trdi dr. Vidmar, ila hi se -kozi prvih d,osel let morali vsi dobički družbe porabiti z.a elektrifikacijo pasivnih krajev, ce bi posamezni kraji na to pristali. Privatne družbe, ki bi jim priskrbele posojila, potrebna za zgradim daljnovodov in okoliških omrežij, bi |ж ie poskrbele. da hi sc razširila omrežja predvsem v njihovih okrajih, ila bi se cvcntuoltia hanska pod pora tudi porabila v njihovih okrajih, in kraji, kot je na pr. Dolenjska, bi lahko še dolgo časa čakali. da hi mogli biti elektrificirani. Ustanovitev take družbe nikakor ui banovini pri njeni elrk-triflkarijski akciji potrebna, ker hi banovina in njene elektrarne brez lake vmesne družbe mogle s posameznimi obstoječimi elektrarnami napraviti dogovore za sodelovanje vseh gospodarsko važnih elektrarni pri izvajanju elektrifikacije dravske banovine. 7, nekaterimi elektrarnami -e sodelovanje že izvaja. Banovina hi si le obdržala proste roke in gledala na In, da pogodbe, ki hi jih s posameznimi elektrarnami sklenila, ne hodo nikomur, pred-vsem pa ne njej in'njeni elektrifikacljskl akciji v škodo.«
Referule sta še nalo Imela lajnlk »Krke Anion Podbevšiek 'z Ljubljane o razvedrilu, športu in propagandi, ravnatelj Peteln od Združenja gostilniških podjetij v Sloveniji pa o prenočevanju in prehrani.
Pri debati, v katero so posegli skoraj vsi župani in drugi lujsko-protiielni Interesenti, se je nakopičilo toliko predlogov, da je bilo sklenjeno, ila se sestavi poleg resolucije, ki je bila soglasno sprejeta in jn spodaj objavljamo, š«' posebne razne spomenice, ki se odpošljejo na pristojna mesta.
Zborovanje, ki Je napravilo vtis dolenjskega parlamenta, je zaključil dr. Rež.ek s pozivom, nnj zastopniki tiska v svojih poročilih zlasti poilrrla-vajo zahtevo vseli Slovencev po zvezi / morjem. Dejal je. da zamerja naši parlamentarni delegaciji in ministrom, da niso poudarjali zahteve po zvezi z morjem takrat, ko je liilo potrebno. Tudi zn morja dolenjskim županom, ila se niso dovolj bri j.ili za nameravani gostilniški tečaj т Novem me-<hi. z;i katerega je poskrbel vse potrebne finanee. Ta tečaj Je moral odgoditi. ker ni bilo prijav Ijeiirev,
Resolucija, ki jo je sprejela tujsko-prometna konferenca ,;Krket soglasno, se glasi:
Resolucija
Z lira ni zastopniki 30 dolenjskih in belokranjskih občin iu 2.3 tiijsko-promctiiih institucij apelirajo na vse odločilne čijiiteljo, da posvetijo Dolenjski in Beli Krajini, ki stu po svojih prirodnili krasotah nedvomno ustvarjeni za razvoj tujskega prometa, vso pažnjo. Predvsem pa:
1.	Urez odlašanja naj sc /boljšajo obstoječe dolenjske proge, ila bo omogočena večja brzina osebnih vlakov in (udi zluiljšanjo voznega reda. zlasti pa nuj se uvede direktna zveza s Kitrlovecm pri večernih vlakih.
2.	Zveza Slovenije z. Jadranom sc mora uvrstiti nieil dola, ki se imajo izvršiti prvenstveno. Storijo naj se nemudoma koraki za ureiliter financiranja že uzakonjenih železniških prog. Z deli naj se takoj prične, ker se ho z njimi ublažila brezposelnost, ki je vsak dan občutnejša.
3.	Radi občutnega povišanja cen voznih listkov rnili uvedene transportne takse naj železniška uprava uvede jkraj-tedna«-knrtc za potovanje od sobote zjutraj do pouedcljka zjutraj.
•1. Zahtevam avtobusnih podjetnikov za znižanje javnih dajatev so mora ugoditi, ila sc tako omogoči razvoj avtobusnih podjetij, kajti javne da jotve v sedanji višini onemogočajo vsak razvoj avtobusnega prometa.
5. Zbolj sanje eeslnih zvez in zlasti gradnja najnujnejših cest, ki so ze vzete v gradbeni program, naj se čimprej izvede.
Zbrani zastopniki pozdravljajo akcijo Kranjskih dežolnih elektraren glede izvedbe elektrifikacijo Dolenjske in Bele Krajine in prosijo KDK. ila to akcijo energično nadaljujejo. V zvezi s tem se banski upravi in zlasti banu dr. Marušiču, ki je prvi poklonil vso svojo pozornost dosedaj vedno zanemarjeni Dolenjski in Beli Krajini, najlepše zahvaljujejo. Istočasno odobravajo celotni elektri-fikacijski načrt banske uprave, ker je le-ta edinn v interesu splošnega nnrodnega gospodarstva.
Zbrani zastopniki pozivajo končno vse odločilne činitelje. da ukrenejo vse potrebne korake zu povzdigo gospodarstva in prometnih razmer Do lenjske in Bele Krajine po predlogih, ki so žo bili stavljeni in jc že skrajni čas za njihovo uresničenje.
Uprava
Narodnega gledališča
je uredništvu poslala sledeči dopis, ki ga lojalno dobesedno objavljamo z rezervo, da po potrebi šc vedno zavzamemo svoje svobodno stališče k omenjenemu dogodku.
Uredništvu »Slovenca
v Ljubljani.
Z ozirom na notico pod naslovom »Kaj pravite« v nedeljski številki Vašega dnevnika. Vas vljudno prosimo, da vzamete na znanje naslednje pojasnilo.
Vsa gledališča se trudijo na najrazličnejše načine, da razširijo krog svojih obiskovalcev, V tem smislu se med drugim kaj uspešno uveljavljalo organizacije tako imenovanih gledaliških družin (Theatergsincinden) v Nemčiji, na dunajskih državnih gledališčih in pri nas tudi v Zagrebu. Za ponovno vprizoritev vevseloigre »Kulturna prireditev v Črni mlaki« se je javil krog interesentov ter zagotovil vodstvu gledališča za to predstavo zadosten honorar. S stališča vodstva Narodnega gledališča je to bila prijateljska gesta ljubiteljev gledališča in smo videli v tej trenutni družbi zametek bodoče gledališke družine, ki smo jo doslej zastonj skušali organizirati. Zato je nelojalno, če kdo očita vodstvu gledališča, da — prodaja hram umetnosti majhnemu številu petične gospode. Delo samo je bilo na našem odru v letošnji sezoni ž.e 17 krat (sedemnajslkral) vprizorjeno in ga je imel .vsakdo priliko videti. Napak je, če Vaš dopisnik označuje nameravano predstavo kot prireditev, ki bi se razlikovala od predstave za »navadno občinstvo« in neprimerno, če govori o »odpiranju črt«, kakor da se pripravlja predvajanje necenzuriranega teksta. Gledališka uprava je predstavo pravilno prijavila v svojem repcrloarnem razpisu ter bi bili seveda navzoči pri predstavi vsi oblastni organi, ki jim je nadziranje predstav uradna dolžnost. Ob t'ej priliki bodi pripomnjeno, da so skoro vsi interesenti za posebno predstavo slalni obisko-j valci gledališča in mnogi izmed njih tudi abonenli.
O animoznem Ionu zoper avtorja »Črne mla-I ke«, katero so si interesenti izbrali brez njegove vednosti, vodstvo gledališča noče govorili. Ne smemo pa opustiti pripombe, da je z načinom spodobne kritike v težkem nasprotju, če kdo zaradi naslova obravnavane igre govori o njej kot o mlaki« v moralnem smislu.
Gledališče ima z Vašo notico občutno škodo, izgubo zneska 30c0 Din (tri tispč Dvin), ker so interesenti zavoljo nje odstopili od svo;e namere. ЛЛi to izgubo obžalujemo, zlasti sedaj pred počitnicami, ko so naše gospodarske stiske največje, zakaj po naši življenjski miselnosti« spada med naše prve skrbi, da izpolnimo svoje obveze do članstva čim veslneje.
V Liubljani, dne 18. junija 1934.
Za upravo Narodnega gledališča: Pavel Golia, direktor Drame.
Deseleroboj v Zagrebu
Zagreb, IS. jun. c. Deseteroboj zu držuvuo prvenstvo se je končal luko-lc: I. I)r. Ilurato-vie (Goneordia) <>1-,г).44. dr. Knllnv (Murulhoti) (>058.27, \ 1'crkovič (Ihi^k) 3577.83. 4. Bergitimi (Concordia), 3 .Jug (llašk). (v. Mtihvič.
Slovenec Župančič, ki je bil favorit, je včeraj zbolel in ni mogel iiihIu Ijevati tekmovanju. Celo tekmovanje je poteklo silno nesporltio in mestoma eelo skundiilozno. Tuko stu si- teku iui 1900 m udeležila sanrn Buintov ie in kiilln\. ki sploh nista hotelo leči. ampak st« progo prehodil« s piomciuiduini korakom.
★
Belgrad, 18. junij^. m. Na današnji popoldanski seji senala je imel predsednik senata dr. Tomašič komemorativen govor za umrlim senatorjem dr. Gmajnarjem, nakar se je sporočilo, da bo na njegovo mesto za senatorja imenovan dr. Neniet, odvetnik iz Petrinje. Nato pn je bil izvoljen odbor za proučevanje zakonskega osnutka o spremembah 111 dopolnitvah zakona o državljans v- Prihod-nia seja .senato bo v sredo popoldne ob 5.
Berlin. 18. jun. k. Zduj so se izvedele podrobnosti, zakaj je postal položaj podkanclerja von Pa-pena v Hitlerjevi vladi nemogoč. V011 Papen jc namreč imel na kongresu vseučiliške zveze govor, v katerem je govoril o nemški revoluciji.
Papon je rekel uvodoma, ila zelo ceni Hitlerja. Vendar pa smatra za potrebno, rta izjavi, da sc ne strinja s politiko čiščenja, kakor jo izvaja nu-rodnosocialislična stranka. To izvajanje enostranskega čiščenja zahteva debato v časopisju, ki je pil danes v Nemčiji zaradi diktatorske oblasti narodnih socialistov nemogoča. Zato mora sedal on sam kot podkancler govoriti o tem, kar smatra, da mu dolžnost ljubezni do domovine nalaga, da govori o tej stvari svobodno. Priznava, da imajo konservativci in narodni socialisti isto mnenje o nujnosti nemške nacionalne revolucije, izjaviti pa moril, ila so si oboji v taktiki popolnoma nasprotni. Zato lahko konservativci izjavijo, dn prav zu prav oni delajo v smislu nemško revolucije. V borbi zn nove vrednote nemške nacionalne politike ne sinemo
Koncentracijsko taborišče na Poljskem
Varšava. 18. juniju. Ministrski svet je sprejel uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi izolacijskega taborišča, kamor bodo poslali vso osebe, ki so nevarne za mir in obstoječi red v državi. Uredba bo razglašena še danes.
Voldemaras dobil 12 let robije
Kovno, 18. junija. Ig. Bivši ministrski predsednik Voldcmaras, ki jc bil več let resnični dikta-lor Lilvc, jc bil danes obsojen na 12 let robije zaradi udeležbe v zadnjem vojaškem prevratu, ki ga je potlačil sedanji režim.
Rusija-Japonska
liondon, 18. juti. e. Iz Tokija prihaja rest, da je japonski zunanji minister imel sestanek s so-| vjetskim poslanikom Jurjenjevim, ki je trajal nad šest ur. Japonski zunanji minister je .Turjenjeva naravnost vprašal, če hoče Sovjetska Husija izzvati vojno. Jufjenjev jc bil silno presenečen zaradi tega vprašanja iu je po trenutni zmedi jusno izjavil, ila Sovjetska Rusija nikakor ne mara vojne na Daljnem vzhodu. Zato je obžaloval, da je prišlo do ineidentov na reki Anuir. Nato sta oba državnika podrobno pretresala ves položaj ua J)aljnem vzhodu in je bil oh koncu sestanka izdan komunike, v katerem se izjavlja, da bosta v bodoče obe vladi posvetili vse svoje silo, da se odpravijo trenotne težave.
Ženski bataljoni v Rusiji
Moskva, 18. jun. c. Sovjetska vlada je sprejela zakon, s katerim se ustvarjajo v Rusiji ženski vojaški bataljoni. Ti bataljoni ne bodo imeli samo lažjega orožja, a lipak ludi ležke strojnice in poljske. lopove. En ženški Častnik je bil že imenovan v generalni štpb. Ti ženski bataljoni bodo morali najprej prestati posebni vojaški pouk za borbo na , Daljnem vzhodu, ker je vlada sklenila, da bo ženske bataljone uporabila že pri bližnjih bojih na Daljnem vzhodu.
Po varšavskem umoru
Varšava, 18. junija, b. Policija še vedno vodi brez uspeha preiskavo proti morilcu notranjega ministra Pierackega. V novo ustanovljenih taboriščih bodo internirani vsi glavni člani narodno-radikalne stranke. Včerai je bilo v Varšavi, Kra-Itovu, Lvovu in drugih večjih mestih izvršenih mnogo aretacij članov radikalno-socialistične stran-, ke. ki bodo vsi odpremljeni v koncentracijska la-borišča.
Kongres pravoslavnih Slovencev
Belgrad. 18. juti. m. Mula krščanska zajedni-ca«, organ Zveze pravoslavnih Slovencev, ki izhaja z blagoslovom Njegove Svetosti patrijarha Var-nuve, je v svoji junijski številki objavil sledeče:
»Od društva pravoslavnih Slovencev iz Celju >mo dobili sledeči apel: »Dragi bratje iu sestre.! Društvo pravoslavnih Slovencev v Celju je sklenilo, dn se ho 8. in I). septembra vršil v Celju velik j kongres pravoslavnih Slovencev, na katerega poziva vse naše brate in sestre po veri. Тн kongres naj na dostojen način pokaže z ene strani visoko pravoslavno zavest pravoslavnih Slovencev in ostalih naših bratov po veri. z druge strani pa notranjo moč in lepolo pravoslavja, kot tudi njegov 7,1111-čuj zn vzgojo našega naroda v nacionalnem duhu. Z ozirom na vse to jc naša želja, dn bi bil odziv zu ta kongres čim večji in številnejši. Upamo, dn boste razumeli velik pomen tegn kongresa in s svoje strani doprinesli, dn ho on lo. kar vsi želimo. — Z brniškim pozdravom predsednik Itakovšek. tajnik Moilic.«
Uredništvo je po lem apelu napravilo sledečo opombo: Radi objavljamo tn npel naših bratov iz divno Slovenije in polagamo nn srce vsem našim bratom, posebno onim iz bližine, itn odpošljejo nn kongres svoje delegate. Gledali bomo. da bo (o storil« tudi našn ccntrala. 0 pomenu legn kongresu ni potrebno govoriti.«
te vrednote sluviti v nasprotje s krščanstvom, ker bi bila največja nesreča za Nemčijo, če bi se nemški narod izločil iz vrste ostalih evropskih krščanskih narodov. Zalo je čisto napačno, če hočejo nekateri nacionalni politiki odbijal iduliovno reformo sodobnegu človeka. Pojmi človečanslva, enakopravnosti iu svobode niso germanski, ampak so krščanski principi. Slišali smo, da sc nekateri navdušujejo za novo drugo revolucijo v smislu kolektivizma. Pri tem pa pozabljajo, da 1>o po drugi revoluciji najbrž prišlo šc do tretjo revolucije in tedaj nihče ne bo veilel, čigava glava bo padla pod giljotino. Kolektivna neodgovornost jo nemogoča kot vladajoči princip. Nemška revolucij« bo uspela samo tedaj, če se pravilno izvrši ravnotežje do dualizma med svobodnim človekom in moderno državo. Zaupanje v novo državo so lahko ustvari samo v sporazumu z, narodom. Narod pa je skupina svobodnih ljudi in zato se ue smo Svobodni človek proglašati za sovražnika države.
Osebne vesti
Belgrad, 18. junija, m. Poplavljeni so: Za asistenta splošno bolnišnice v Ljttbljaiu v 6. pol. skup. dr. Ljudevit Meršin, asistent iste bolnišnice 7. pol. skup.; za višjega pristava centralnega Higijenskega zavoda v Ljubljani v 7. pol. skup. dr. Bojan Pire, pristav istega zavoda; za generalnega inšpektorja notranjega ministrstva v 3. pol. skup. L slopnje dr, Franjo Goršič; za rudniškega svet. 4. pol. skup. 1. stop. rudar, ravnatelj v Zagrebu ing. Josip Mošnik. — Napredoval je za ]xxJgoZ(larja 8. pol. skup. 2. stopnje pri gozdarski upravi v Boh. Bistrici Stanko Mribernik; za pomožnega davkarja 9. pol. skup. je postavljen pri davčni upravi v Obrovcu Miroslav Humor, dosedaj pri davčni upravi v Umki.
Drobne vesti
Varšava, 18. jun. k. Na progi Čenslohova—■1 Ghjezno je iztiril osebni vlak. Pri tem jo padel vagon s 80 popotniki v reko. 12 popotnikov je mrtvih.
Pariz, 18. jun. Po najnovejših vesteh iz Ila-vatle so izgredi, ki so se predsnoenjim tam pri-|k'tili, zahtevali 10 smrtnih žrtev, ranjenih jo pa 30 oseb.
London, IS. junija, c. Zaradi silne vročine, ki je zajela vso Anglijo, se je pojavilo več požarov. Tako jc začelo goreti tudi v kraljevem parku Brandingham. Požar je trajal kasno v noč.
Pariz, 18. junija, c. Vso Francijo je zajela silna vročina. V' Parizu so včeraj ugolovili v senci 31 stopinj Celzija. V okolici mesta Lillea jc začelo primanjkovati vode.
Pariz, 18. junija, c. Na južnem Portugalskem vlada silna vročina. Na mnogih krajih zmanjkuje vode.
Ncwyork, 18. junija, c. Nad vzhodno Louisiano so divjali včeraj silili orkani. Tudi mesto Nevv Orleans je zelo prizadeto.
Berlin. 18. junija, tg. V prvih 45 dneh. odkar obstoja novo sodišče, ki razpravlja o dednih boleznih, so obravnavali 325 slučaje!«. od 340 predloženih. Skoraj polovica bolnikov, to jc 143, rjfc zahtevalo popolno sterilizacijo, medtem, ko je-isodiščc zdravslveno predlagalo 37 slučajev, bolnice pa 138.
Dunaj. 18. jun. k. Naši plavalni pri dunajskih tekmah niso imeli sreče. Niso se mogli niti planirati za končno tekmovanje.
Zbor Maistrovih borcev ,
V	soboto zvečer se je vršil pri Levu družabni sestanek naših elitnih in nacionalno zaslužnih Maistrovih bojevnikov — odseka Ljubljana.
Predsednik tov, Iv. Gračner je otvoril sestanek iti poročni o dosedanjem delovanju odseka. Iz poročilu je bilo razvidno, da se je odsek po svojih močeh trudil, da izvede organizacijo, ni pa imel popolnih uspehov, ker' osrednji odbor v Mariboru ni pokazal zadostne podjetnosti in organizatorične zmožnosti. Ugotovil je, da tudi na lem šostanku udeležba ni taka, kol je lo bilo pričakovati z ozi-ron na dejstvo, da biva v Ljubljani do 200 bojevnikov, ki so aktivno sodelovali pri zavzetju Maribora in pri obrambi severne tneje.
V	teku razgovora se je ugotovilo, da je med letni zaslužnimi bojevniki tntiogo takih, ki le z največjim naporom preživljajo sebe in svoje družine, so pa ludi takšni, ki tavajo brez posla od hiše do hiše in prosijo miloščino. Neverjetno in bridko je bilo slišati pritožbo velezaslužnega bojevnika, odlikovanega s srebrno kolajno za hrabrost, da živi z vso družino z dneva v .dan od miloščine dobrih ljudi.
Namen odseku je zbrati še vse neprijavljene bojevnike, ugoloviti njih življenjske razmere ter jim^ nuditi vsestransko moralno in materijalno pomoč. Odsek црп, da bo našel v lem svojem prizadevanju pri nieroflajnih čirtileljih popolno гав-umevanje in podporo.
Odsekovi poslovni prostori bodo odslej v pisarni »Slovenia Transport« na Miklošičevi cesti, kjer bodo dobili Maistrovi bojevniki potrebne in-fornaeije pri tov. Silihu.
S pozivom nn tovariše, da se prijavijo v čim večjem številu v Zvezo Maistrovih bojevnikov ter da po svojih močeh sodelujejo pri organizaciji, je lov. predsednik zaključil sestanek.
Utrinki
MODKHNA liMKTSOST
Francoski minister ;a luirodno vzgojo in lepe ■ umetnosti je imel zadnji ras priliko olvorili ver razstav francoske modeme. Ko pa si je ogledoval razne kubislilne, nadrealistične i« vsemogoče, po-največ seveda obscene slikarije, se je baje izrazil, da imajo rsr ti' moderne umetnine r resnično umetnostjo toliko opravili, kakor llerriolova pipa. Povedal je še huje. da bi tudi mačka s svojim repom j ntegilila prav kaj takega naslikati iti dei mnogi moderni slikarji s svojo ekstravaganlnoKljo samo prikrivajo sleherno leliničuo slikarsko sposobnost.
Seveda ga bodo 4 umetniki* zaradi tolikšnega I neiimevanja umetnosti« z ogorčenjem prekleli, reprnv je mož najbrž pravo pogodil.
TUDI JU UI LEJ
Te dni bodo na Angleškem obhajali brez-ilvomno jako izrimo obletnico, tire za rojstvo p a r n c piščalke, o kaleri francoski lisli prinašajo tole zgodbo: /.. IS2.1 je bilo, ko ji pred vlakom jezdil moi, ki je imel nalog, da s trobento svari vozove, ki so hoteli r nevarnem trenutku preko tračnic. Toda kmalu se ie zgodila nezasllia-no*t za tiste čase. da je namreč vlak pričel vozili s liHrico /"> anahških milj in ne jezdec, ne konj nista mogla cec opiatljali svoji sluibi. (Zlatniki
so bili odpravljeni. Komaj pa se je to zgodilo, ie. je vlak trčil na progi Slockton—Darlivgion v vos, naložen z maslom in jajci ■in ga razdrobil. Velika omelela, ki se je pri priči napravila, je predstavljala nevarnost za redni promet. Slophenson je nekaj (asa mislil, da bi mi stroj postavit moiu, ki b> na križišču cest trobil s trobento. Stvar je bila dobra in pametna in lako so polagoma lia strojih uvedli parne piščalke.
Ce zgodba o jezdecu, ki je jezdil pred lokomotivo. ni povsem točna, nam zato šc ni treba obupali. Saj smo ie mi marsikaj doživeli, kar se tiče železnice. Se pred :H) leti sle lahko videli stroje s tankim trapom, visokim dimnikom in visokimi kolesi, ki so od daleč izgledali kakor velika otroška igrača in ki niso imeli na sebi še onega silnega, neugnanega, skoraj demonskega, kar je značilno za velike brzovozne stroje naših dni. Tedaj jr veljala šv pesmica: ■•Železnica, železnica, loko motiva, čc sem čedno dekle, pa mi za vriska j!.
Tako se vse spreminja. Ce so se r predvojnih letih knezi vozili na obiske, je moralo cela proga bili r mrzlični pripravljenosti. Znano je. da se jt v llusiji carski vlak vozil lako rekoč sredi vojaškega špalirju. Umira jr lo drugače. Diplomati, kralji iu politiki se rsedejo v aeroplan in r nekaj arah prelete železnice, reke. gore in mesta. Cas in prostor igra vedno manjšo vloga.
Pismo iz Mostarja
O objektivnosti profesorjev Turistiha v Hercegovini
V Mostarju, sredi junija.
Gospod urednik, drugo šolsko leto mojega mostarovanju gre h koncu; pouk je že končan, vršijo se razni izpiti in konference, na katerih se rešetajo dijaki in se ločijo (oziroma bi se vsaj morali ločiti) zreli za višji razred od nezrelih. Za marsikaterega učitelja je to najtežavnejši posel vsega šolskega leta; posel, ki se redko završi stoodstotno v obojestransko zado-voljaoet: v zadovoljnost učencev in učiteljev. Že v začetku letošnjega šolskega leta sem Vam pi^al, kako se je lansko šolsko leto končalo v Mostarju na obojestransko nezadovoljnost: brez popravnega izpita je izdelalo samo pičlih 43 odstotkov, pa tudi po opravljenih, popravnih izpitih je padlo še 30 odstotkov vseh učencev mostarske gimnazije. Letošnje končne sttttisti-ke za vso gimnazijo še nimam pri rokah; kolikor sem mogel opa,o\ati že uied šolskim letom, imam vtis, da smo se to 'elo Mos'arci poboljšali. Sicer bomo pa kmalu videli vse črno na belem v letnem poročilu.
Seveda so se slabi uspehi na naši gimnaziji (ki pa nikakor niso edini v državi, knkor sem svoj čas pokazal na statistiki iz 88 srednjih šol) na različne načine komentirali in mar-sikak večer smo v prijateljski družbi iskali razlogov, zakaj ne gre tako, kakor bi želeli. Kajpada — niti dijaki niti profesorji niso angeli, in vsak, kdor je študiral, ve, v kakšne mreže lovi hudič prav tako prve kot druge. V Mostarju sem večkrat čul še en razlog, zakaj »ne grec: to naj bi bila namreč — različnost vere, češ, da tudi ta vpliva na objektivnost profesorjev. (Na mostnrski gimnaziji je bilo letos 42.2% pravoslavnih dijakov. 28'/з katolikov, 27% muslimanov in 0.8% Židov.) To me je napotilo, da sem napravil te dni posebne vrste poskus: vzel sem manjši razred, v katerem so bile vse tri glavne vere precej enakomerno zastopane (med 24 učenci je bilo 8 katolikov, 8 pravoslavnih, 6 muslimanov in 2 Žida), in sem izračunal povprečni uspeh za vsako vero. Rezultat je bil presenetljiv za vsokepa, kdor je polagal preveliko važnost na razliko med profesorji v veroizpovedi: povprcčin so dosegli najboljši uspeh katoliki, za njimi pridejo pravoslavni, za temi muslimani; uspeha obeh Židov nisem upošteval, ker iz dvojice se pač ne da ničesar «klepnti no splošnost. Se zanimivejša je pa bila nadaljnja statistika. V razredu so poučevali štirje katoliki, štirje pravoslavni in en musliman. (Poleg tega seveda še štirje veroučitelji.) Pri vseh štirih pravoslavnih učiteljih so se povprečno najbolje odrezali — dijaki katoliki, enako tudi nri muslimanu. Pri profesorjih katolikih je bilo pn narobe: pri enem so dosegli pravoslavni in katoliški dijaki isti povprečni uspeh, pri enem prednja-čijo pravoslavni, pri dveh pa muslimani. Razlike v uspehu so pa no večini neznatne. Idealno bi bilo seveda, če bi bil pri vseh profesorjih uspeh najboljši pri isti veroizpovedi. A tudi ta rezultat ni brez pomena; vsekakor tukaj ni odločala verska pripadnost o uspehu.
Jasno je, da se iz tako majhnega števila ne da sklepati bogve kaj. Ne tajim pa, da mi bo tudi ta statistika, ki sem jo napravil kar na slepo srečo izzvan po raznih debatah, rabila kot dobrodošlo orožje, kadar nas bodo Mostarci, ki ne štedijo z jezikom, le prehudo prijemali.
Pa pustimo statistiko na stran — saj nas konec šolskega leta spominja na toliko stvari, ki so lepše in zanimivejše od številk! Konec, šolskega leta je za marsikakegn dijaka in učitelja — začetek turistike. Tudi jaz sem napravil letos na binkoštni ponedeljek tukaj prvo gorsko turo na Velež, ki se dviga tik nad Mo-starjem s svojim široko raztegnjenim gorskim hrbtom. Višina tega hrbta (od 1800 do dobrih 1900 m) nas spominja na Golico. Čudno: celo tri narcise sem videl ob poti! Malo je Mostar-cev (če izvzamemo lovce, ki lovijo po Veležu med drugo divjačino tudi volkove), ki bi jih Velež že zvabil k sebi. Turistika tukaj še ni moderna. Na Veležu nimamo ne zaznamovanih poti ne zavetišča. Med Mostarjem in grebenom Vcleža leži prostrana visoka planota — Pod-velež jo imenujejo — kjer stanuje v silno ntožnih raztresenih seliščih skoraj izključno muslimansko prebivalstvo. Način življenja je tukaj še skoraj nomadski: s svojimi čredami se selijo s pašnika na pašnik. V ranem jutru sva s sopotnikom srečalo celo vrsto »kmetov« s Podveleža, ki so tovorili na konjičih v Mostar neko robo, ki je dolgo nisva mogla pogoditi:
od tovora ie namreč kapljala voda. Pa so nama povedali, da tovorijo — sneg z Veležu za mostarske gostilničarje. Za kakih tO Din snega nosi en konj.
Zanimivo je pa bilo vprašanju, ki ga je nama zastavil menda brez izjeme vsak Pod-veležan, s katerim sva se spustila v razgovor: ali imava kaj — tobaka? Zdi se mi, da nama nikdo ni prav verjel, da bi hodila na Velež kar za zabavo. O, saj se poznamo — ni treba nič govoriti: vidva s.to tihotapca s tobakom, brezdvomno je v nahrbtniku prijetno dehteča »škijn« (od pridelovavca kupljen tobak), nam ga lahko zaupno prodasta ali vsaj malenkost poklonita; nista ne prva ne poslednja, ki se iz-ogibljeta širokih cest in hodita po samotnih visokih stezah iz sela v selo. Prav žal nama je bilo, da nisva imela pri sebi niti vlakna božje trave, ki ti odpre pri Podveležanu srce
morebiti še bolj, uego če mu pokloniš kave in sladkorja. Tobak in črna kava — to je tukaj dvoje »sladkih imen«, »škijo« pa kade tukaj »visoki, nizki, stari, mladi«, dodajmo še: posvetni in redovniki, moški in ženske. Povprečnemu kadivcu je je treba približno kilogram na mesec.
Obširen pogled sc ti odpre z Vcleža; saj poznajo to goro tudi mornarji, ki plovejo ob južni dalmatinski obali. Vendar je |>a zlasti pogled proti morju za nas tužen: po večini gola hrda, kraški kamen. Če primerjaš s tem naše hribovje s cerkvicami, z gozdovi, z njivami in hišami, te zaboli v srcu: to ni življenje, to' jo smrt! Dribro, dn tukajšnji domačini tega no čutijo tako kot mi; navodili so se. A za »Kranjca« to — ni.
A kdor bi pogozdil južno Hercegovino, bi iz nje ustvaril raj!	I. I^olcnec.
Cemu sadti drevesa ravno ob cestah?

X Za4iUrpćttto- 0ШУ1
Jaz ne vem čemu. Naj povedo tisti, ki to propagirajo. Ali na ljubo pešcem za senco? To je veljalo takrat, ko smo tudi moški solnčnike nosili. Zdaj pa vse solnca išče. In podira kostanje ob cestah. kako prav so storili n. pr. v Radovljici. Šele zdaj so prišle do veljave impozantne hiše, vrtovi in razgled v okolico in so hiše in vrtovi dobili potrebnega solnca. Ali je tisto senco prej kdo potreboval in uporabljal? Ali zavoljo sadja, ki bi zra-stlo, dozorelo komaj, ob cesti? Bo več jeze ko koristi.
Berem, da je cestni odbor tam in tam žrtvoval čedno vsoto in nasadil bobovce ob cesli, pa jih je že čez nekaj dni zločinska roka pokončala in da zdaj orožniki iščejo »vandala«. Oa bodo še večkrat iskali. Je pa lepo, če stoji ob cestah lepo • vrstah drevesa, lepo cveto in saa slore ob s o času. Prav, pa vsaka lepota se mora gledati iz prave daljave. Sem za to, da se drevesa, sadna in druga, sade, pa vsaj kakih šest metrov od ceste, po ograjena naj bi bila, vsaj mlada zoper zajce in van-dale; pa lepše se bodo videla iz primerne perspektive in ne bodo ovirala razgleda na druge lepote okolice. Pa cesta tam daleč nima svojega sveta. Res je, saj še nima sveta, da bi izven ceste zvrnila kupe gramoza. Pa se motovozači ubijajo na njih. Pa mora »cesta« postavljati na cesto kilometerske kamne in telegrafske drogove, pa še elektrika svoje. Zato, da imajo avti priliko zaletavati se vanje in ubijati svoje potnike in druge slučajno navzoče. Kako da je svet ob cesti tako sladak in tako dragocen. Če le more, odščipne cesti vsaj par centimetrov in porine na cesto ograjo, pa jo betonira kot trdnjavo in če pride naknadno tudi komisija, si ne bo upala že stoječe trdnjave jx)dreti, čeprav je zoper paragrafe in zofier varnost življenja, zlasti, če je mož bogat ali pa ima ali lepo ali pa veljavno »besedo«. Kmalu bomo pešci hodili, jx>sebno v bližini mest in letovišč, jx> 8 metrov širokih cestah in premišljevali: če pridrvita zdaj dva avto ali busa, ali naj se dam raje pritisniti na desno ob cementno ograjo ali na levo ob ciklopski zid in v bodečo žico? Pa to ni ravno vsak dan, pač pa si jx>škrop-ljen z blatom do pasu ob vsakem dežju, ker bo kmalu redko kje prilika, da se umakneš nekaj metrov proč na kak travnik Mi pešci ceste delamo in kuluk plačujemo, pravice na cesti pa nimamo nobene. Če greš jx> sredi ceste, ni prav, ob kraju pa je toliko uravnana, kolikor jo s čevlji ugladimo, eno nogo moraš imeti krajšo in pete pošvedrane, da se prilagodiš visečemu robu ceste. Pešci moramo dobiti svoj hodnik ob strani in prostor zanj se mora takoj rezervirati. Pa za to ni treba zemljišč drago plačevati, ne kupovati od jposestnikov tik ob cesti, ki jim je cesta podesetorila vrednost njih zemlje. Njim pustiti njih parcele v polni izmeri. Cestna uprava naj kupi potreben svet zadaj za prvimi parcelami od drugega, tretjega soseda in ga bo dobila desetkrat ceneje kot od obcestnika. Ob-cestnikovo parcelo pa se potem od ceste nazaj porine celo. Seveda je treba hiteti, predno bodo vse ceste zazidane s hišami in betonskimi trudnjavami. Če take postave še ni, naj se takoj naredi, ker vsak dan se ali tu ali tam cesta zoži, ali pa se pohleven plot ali zelena živa meja spremeni v ta prekleti beton, ki nam bo tudi lice dežele jx>f>olnouia skvaril. Ni namreč vseeno, ali te bo avto pritisnil v živo mejo ali elastičen plat ali te bo semlel ob betonski škarpi.
Avto pa potrebuje ne samo dobre in primerno široke ceste, ampak tudi razgled naprej zlasti na ovinkih pa še poleg ceste nekaj metrov praznega prostora, da če ravno mora s ceste, se lahko poleg
Nevaren požar pri Blokah
Slaboumni se maščeval s požigom
f,
Bloke, 17. junija.
V tiho, mirno noč je v petek okrog H na 2 zjutraj udarilo plat zvona. Hitro so namreč iz Hudega vrha sporočili k fari in v Novo vas, da imajo tam. ogenj in da gori Ovščev skedenj. Pritisnili sta takoj novska motorska in bloška briz-galna na kraj nesreče in sta v kratkem času pogasili za malo vasico zelo nevaren ogenj. Ozračje je bilo skoro popolnoma mirno, sicer bi ogenj poslopja kar gredoč posnel, ker je vse na kupu in drugo drugemu na |>otu. V zadnjem času so si vaščani naredili nekaj novih kapnic, ki so se ob tej priliki sijajno obnesle. Pa kje bi bil krivec? Prav lehko so s prstom na požigalca pokazali, ker je prejšnji večer Ovščevi gospodinji zagrozil, ki {a je poteriala za 100 Din, da jim bo skeden zažgal! _sti je v Milanovi gostilni, ko je bil polliterčku vina, zapretil, da bo zažgal Ovščevim! Pa ker je to bil Fundlov Anton, znan slaboumnež, se niso zanj in za njegove grožnje nič zmenili — tako je moralo priti do nesreče! Matevž Prebil je vstal, da bi konje nakrmil za na Rakek, ravno takrat, ko je bil Ovščev skedenj že ves v ognju. Seveda se mu je vsemu prestaš. izvil iz grla strašen glas: pori, — ki je vso vasico namah vrgel iz postelj. Orožniški komandir g. Jordan je takoj začel jioiz-vedovati za mladim požigalcem, ki je star dobrih 20 let. Usedel se je na kolo in jo mahnil za dobro srečo po potu proti Sv. Duhu. Ko ga je došel avto, ki vozi zjutraj iz Starega trga čez Novo vas v Ljubljano, je kolo dal na avto, sam pa vanj vstopil in tu je v družbi z nekim starotrškim orožnikom ogledal za požigalcem. V Rogovili, pri gostilni Pavločevi, pa se prikaže sam Fundlov Anton in hoče na avto. Ko pa zagleda orožnika, odskoči in »beži. O. Jordan pa z« njim in ga jp dohitel na Lužariih. Fant se mu ie udal in je vse točno pri-
znal in tudi opisal, kako je ogenj zjutraj na vse zgodaj podtaknil. Ker pa je omenjeni Fundlov Anton zagrozil, da bo tudi g. Milanu Modicu v Novi vasi zažgal, menimo, da mora tak nevarnež jx)d ključ ali pa v norišnico, kamor so ga že hoteli spraviti, ker je domačim postal nevaren in nasilen, pa se ni dalo, češ, da ni prostora! Osec Janez ima zelo občutno škodo. Zavarovan je menda za 4000 Din, ki pa še zdaleka ne bodo krili vso škodo. Skeden je bil precej velik, ker je imel tudi lopio za voze, ki so mu vsi zgoreli, kakor tudi slamoreznica in pa mrva, ki jo je prejšnji dan domov pripeljal. Rešiti niso mogli ničesar, ker je bilo že vse v plamenih, ko so ljudje pritisnili. Včeraj je prišel od ministrstva dopis na županstvo, v katerem se poizveduje za stroške vodovoda, ki si ga želi Hudi vrh napraviti v zvezi z drugimi vasmi. Naj mero-dajni činitelji ukrenejo vse potrebno, da se prizadetim vasem preskrbi vodovod z rezervarom, sicer bo škoda resnega požara naravnost uničevalna,!
Dva požara v Belikrajini
Podzemelj, 16. jun.
Pretekli teden sta pogoreli dve domačiji. Na Krivoglavicah št. 28 je o^enj uničil 1-copol-du Mucu hišo, hlev in svinjake. Ogenj je bil podtaknjen. Zavarovan je bil samo za 20.000 Din. — V četrtek ob 4 popoldne jia je zgorela hiša in hlev posestniku Mnlešiču Alojziju v Borštu št. 14. Ljudje so bili na travnikih pri krini, otroci pa sami doma. Lani je tn hiša začela že dvakrat goreti — а so sosedje pravo-časno pogasili, sedaj je po zares vse pogorelo. Zavarovan je bil za okrog 24.000 Din. Hudo opečen jo. bil prešie in tclicn, Olui so inoroli zuklatu
ceste ustavi, ne da bi se moral zaleteli v drevo ali telegrafski drog ali kilometerski kamen ali tudi le kup gramoza. Tudi ob strminah ob ce - i r.e vem, če res kaj koristi cestna lesena ali železna ograja. Videl sem slučaj, da je avtobus podrl železno ograjo, izpeljal f>o strmem jx>bočju 10 do 12 metrov globoko na travnik in se ne bi bil prevrnil, da se mu ni železni stebriček cestne ograje zapletel med kolesa. Nad visoko zidano škarjx> je bila iesena ograja, pa je večkrat kdo dol padel, ker se je naslanjal in zanašal na ograjo. Ko pa nikogar ni bilo, da bi ograjo obnovil, pa nihče ni več doli padel. ker ni hodil do roba. Dosti široka cesta, ob njej še par metrov izraznega prostora, njive ali travnika, zlasti ob notranji strani ovinkov ne jx>-slopij ali drevja, pa bo promet za pešce in vozače bolj varen. Za sadno in lepotično drevje pa imamo povsod v bližini cest na pašnikih in ob njivah in na travnikih še dosti neizrabljenega prostora, kjer bo bolj varno rastlo in zorelo kakor tih ob cestah.
Še eno neprevdarnost tolikokrat vidim. Ob cestah rastejo stara sadna drevesa, z vejami segajo čez cesto, pa jih morajo cestarji obžagovati in ob-sekavati in tisti, ki napieljavajo telegrafske in telefonske in električne žice, in se jjosestniki jezijo in je grdo videti, ko stoji samo pol drevesa, nazadnje staro drevo le pade ali od sekire ali od viharja, pa gre jiosestnik in vsadi novo drevesce prav na istem izčrpanem inestu in prav tako blizu ceste in ne f>o-misli, da bi v nekaj letih zrastlo veliko in mu ga bodo zof>et morali obsekavati in maličiti. Če komu moja izvajanja ne dopadejo, naj jih ovrže.
F. A.
Verski in narodni praznik
bomo proslavili 1. julija s posvetitvijo prvi župnijske cerkve v Sloveniji na čast sv. brutouia Cirilu in Metodu. Glede na izredni pomen tega redkega dogodka, se slovesnost ne bo omejila na ozke župnijske moje, marveč bo zajela vsa katoliška slovenska srca. Po vsej Sloveniji gre glas: Pojdimo na posvetitev v Ljubljano! Na konjih bodo prijezdili brumni fantje, na okrašenih vozeh se bodo pripeljale naše matere in dekleta, pa naši možje, vsi v lepih narodnih nošah. Handera in zastave bodo poveličevole lepoto in šlikovistost slovesnosti. S silnim ponosom in s krepko narodno in versko zavestjo bomo navdušeno korakali v sprevodu mimo filmskih aparatov, ki bodo jiotem ta zgodovinski dogodek predvajali v filmu po vsem svetu, ka-,7ior seže slovenska beseda. Obenem bomo proslavili 25 letnico Apostolstva sv. C. in M. in s svoje udeležbo manifestirali za cirilmetodijsko misel. Ns večer pred posvetitvijo, v soboto, 30. junija, bode zagoreli kresovi po naših hribih in pri novi cerkvi, zlasti pa se bo zakresil plamen svetega navdušenja v naših katoliških slovenskih srcih za zmago duha ev. bratov Cirila in Metoda. Zatorej pojdemo 1. ju lija v Ljubljano!
Vse katoliške organizacije, verske in prosvetne, se naprošajo, da po župnijah organizirajo čimvečjo skupno udeležbo zu slovesnost posvetitve cerkve sv. Cirila in Metodo v Ljubljani. Če le možno, vzemite s seboj društvene zastuve in cerkvena bandera. Prostor za okrašene vozove, avtobuse in avtomobile bo pripravljen, tudi za shrambo okrašenih koles bo poskrbijeno. — Ljubljanske organizacije naj že v soboto, 30. junija zvečer pridejo k kreeo-vunju iz vseli župnij, zlasti fantje in možje ter belo oblečene deklice, vsi pa s svečami za procesijo, ki 1)0 iz stolnice nosila sv. relikvije. Sveče se bodo dobile za nizko ceno tudi pred cerkvijo sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu. Belooblečene deklice bodo sodelovale tudi drugi dan t. julija pri sprejemu prevzv. škofa in (K>teni pri sprevodu po končanih posvetitvenil' obrodili, nakar že zdaj opozarjamo starše.
— Doraičajoči mladini nudimo zjutrai čašico naravne »Franz Josefove« grenčice. ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva. pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe
Hude nesreče v loški okolici
Prste j i je odrezalo
Škofja Loka, 18. junija.
Mure Marija iz Lovskega brda v Poljanski dolini je danes zjutraj jx>kladala klajo v slaino-reznico, ki jo je gonila živina. Segla je pa tako nesrečno v stroj, da ji je odrezalo trikrat po vrsti vse prste na desni roki. Močno krvavečo in nezavestno so jo pripeljali do zdravnika v Škofji L., ki ji je roko obvezal in jo poslal v bolnišnico.. Previdnosti res ni nikdar dovolj.
Z avtomobila padel
Včeraj se je vršila gasilska veselica na Buho-vici v selski dolini. Pozno v noč se je vračal odprt avto s številnimi udeleženci proti Škofji Loki. Kake četrt ure pozneje je našel pozni popotnik v bližini
Rokovnjači pod ključem
Ptuj, 18. junija.
V zadnjem času so bile izvršene v ptujski okolici razne tatvine in vlomi, ne da bi |>rišli storilccm na sled. Ljudje so videli sicer 4 osebe, ki so se klatile |>o vaseh in nasilno beračile, vendar so iste vedno izginile. V četrtek, 14. t. m. so se pojavili v vasi Brstje in tamkaj napa-padli posestnico Marinovo, ki je bila slučajno sama doma; s silo so zahtevali od nje denar in se je lotili tudi dejansko. Ker v resnici ni iinela denarja, da bi jih odpravila, je začela kričati na pomoč. Prihiteli so sosedje, ki eo napadeno rešili iz nevarnega položaja. Ko so napadalci pobegnili, so ljudje poklicali orožnike iz Ptuja, ki so takoj znslcdovuli četvorico in jili v vasi Bukovci tudi dohiteli, kjer so tri aretirali, medtem ko jc četrti pobegnil. Areti-rance so izročili tukajšnjemu sodišču. Pri zaslišanju so ugotovili, da imajo posla z nevarnimi možakarji, ki so bili šele pred kratkim izpuščeni iz kaznilnice v Mariboru, odnosno v Ljubljani. Aretirani se imenujejo: Rudolf Žo-har, Alojz Vidmar in Poter Hcrtnnič. Pobegli Zaje še ni izsleden in je izdana zn njim tiralica. Dejanja sicer priznavajo, vendar valijo krivdo drug na drugega. Med drugim so priznali tudi to. da so vlomili v trafiko Orovič pri »Treh ribnikih« v Mariboru.
★
Na ptujskem živinskem sejmišču se je razpasla navada, da se ob sejmskih dneh prodajalec živin-četa dogovori s kupcem, da se izvrši prodaja izven sejmišča. 2ivinče se f>otem odžene iz sejmišča kot neprodano; zunaj pa našteje kupec denar prodajalcu. Na ta način se izogneta plačevanju takse prenosa, za katero je oškodovana mestna občina. Zaradi presto|3ka sejmskega reda je že več prodajalcev odnosno kupcev prijavljenih oblasti in bodo zaradi tega občutno kaznovani. Občinstvo se vsled tega opozarja na določila sejmskega reda, glasom katerega je strogo prepovedana prodaja izven sejmišča.
Skofia loka
Nedeljski šport. Življenie na igrišču SK Sora je vedno živahnejše. V nedeljo so domači klubi dosegli lef>e zmage. Prvi jc igral SK Planinec proti SK Jugoslaviji iz Ljubljane in je bila zmaga 1:4. Takoj nato jia je igral SK Sora proli rezervnemu moštvu SK Ilirije in je zmagal v razmerju 4:5. Igra je bila vseskozi na|->cta in dostojna ter jx>meni za SK Soro velik napredek.
Dijaška inarj.inska kongr?gacija za deško meščansko šolo je bila slovesno ustanovljena v nedeljo popoldne Po uslrmvitvi si jc koneretjncija pri-i redilo leno tombolo. 1 udi l^p napredek verskega ' življenja v Loki.
Veštra Oblaka Vincenca iz škofje Loke, ki je z razbito glavo ležal in ječal na cesti. Z največjo težavo ga je privlekel do dr. Hubada v Škofji Loki, ki je ugotovil teške poškodbe na glavi in odredil nujni prevoz v bolnišnico. Kako se je nesreča točno izvršila, ni bilo še mogoče ugotoviti. Vse kaže, da je jjonesrečenec padel iz avta, ne da bi kdo za to vedel. Ako je to res, potem bo pač oblast morala boljše preskrbeti za varnost pri prevažanju potnikov na odprtih avtomobilih.
V trebuh zaboden
Druga huda nesreča se je zgodila isti večet na Godešiču pri Škofji Loki. Žrtev je postal Kalan Jože, ki je bil v prepiru ali kaj zaboden v trebuh. Njegovo stanje je izredno resno.
Za voli - ponarejen denar
Bloke, 17. jun.
One dni je šel neki kmet iz Kremene iz vidovske občine v Mokronog nu semenj, du bi si kii|)il par volov. In si jili je. Plačal pa ie z dobrim in slabim denarjem. 12 stotakov jc bilo ponarejenih, ki jih je prodajalec brž spoznal in je stvar naznanil orožnikom. Ti pn so šli z opeharjenim kmetom z avtom za goljufom in so ga kmalu došli. Srečanje z orožniki ni baš prijetno — pa kaj češ — naš možakar jc morul tinti vole nazaj — »za denar«, so rekli orožniki, »se bomo pn drugače pomenili!« Stvar so dobili v roke bloški orožniki, ki so napeli vse strune, du bi iztaknili |H)narejcvulce denarja. Ker so kmetje valili krivdo drug na dragega, se je stvar sicer zavlekla, več jim pa ni uspelo. Končno jc nit poizvedovanja peljala, ko so dobili nekaj odtisov, k znanemu kmetskemu fantu, ki je jired meseci imel z gospo sko opravka v ravno isti zadevi. Takrat je dobil eao loto zapora, kar pa ni fanta nič iz-mod rilo.
Celie
& Romanje k Mariji Bistrici in izlet v Zagreb,
ki so ga priredili v soboto in nedeljo Slovenci iz Savinjske doline do Zidanega mostu, je zelo Icjjo izpadlo. Romanja se je udeležilo okrog 400 ljudi, ki so si v soboto ogledali Zagreb in še isti večer odpotovali naprej k Mariji Bistriški, kjer so ostali v nedeljo ves dan in se ob 5 |x>jx>ldne vrnili jxi isti poti nazaj. Romarji so se vrnili z najlepšimi spomini in vtisi.
& Komeiuoracija za žrtvami fašizma je bila v nedeljo dopoldne v Narodnem domu. Te s|>omin-ske svečanosti se je udeležilo precejšnje število Celjanov. Oba govornika sta v glavnem lomiia kopije proti Vatikanu, ki jc |xj njihovih izjavali največ kriv vsega zla. ki vlada v Primorju.
& Umrla sta: v celjski bolnišnici Sunkovič Miha, 64 let, mlinar iz Kozjega, v Olju, Gubčeva ulica pa Sager Ivan, 77 let, posestnik in ščetar.
& Številne nesreče. Drago Umek. 6 letni sin dninarice iz Arje vasi jc padel s češnje in se je težje |>oškodoval. — Vrbovšek Ivan. 11 mesecev star otrok jx)seslnika iz Javorja pri Slivnici, se je v soboto ix)lil doma z vrelim močnikom in sc močno opekel. — 25 letna zaseb. uradnica iz Nove vasi Pavla 1'cgan je v soboto padla in si iz|>alinila ramo. — 19letni čevljarski [X>močnik Anton Ferlič ie 15. t. m. padel v Trbovljah s kolesa in si zlomil ključnico. — 27 letni drvar Ivan škrubelj iz Ra-duhe je 15. t. m. sekal drva v gozdu; deblo jc padlo nanj in mu poškodovalo desno nogo v kolku. — 29 letnega [»sest. sina Martina štanteria z Lahovne pri Celju ie v soboto, ko se je vračal po cesti iz mlina v Škofji vasi, pedr! na t!a neki voznik; Štantcr je obležal na cesti nezavesten.
V Mariboru se selijo?
Mesarji, perutninarji in Bolgari
Preselitev mesarskih stojnic v Strossniu-jerjevo ulico je končno sklen jena. l)o 25. juniju j i ni je postavljen rok /.a selitev in od tegu dne naprej jili ne bo več na Glavnem trgu, kutc-remu so v dopoldanskih urah dajale toliko desetletij s svojimi šotorskiini strelnimi svojevrstno obeležje. /. mesarji pa se selijo v Stross-nmjerjevo ulico tu<li nekatere druge tržne |)o-sebnosti: perutninarji, bolgarski vrtnarji in prodajalci sadja, / njimi pu še kaka druga tržna drobnjad. Mesarje nameniva jo ustoličiti nn desni strani drevoreda nic*1 Orožnovo iu Slovensko, oz. Sumostansko uli(4>. ver pa ne 1к> dobilo tukaj vseh J8 stojnic dovolj prostora.
bodo nekatero šle lta levo stran drevoredu zgoraj ob križišču Strossmajorjeve in Slovenske ulice. Mesarjem bodo v drevoredu nu levici drugovali prodajalci sadja. ki so doslej stolo-v a I i nn Glavnem trgu zapadno od Marijine sobe. Sadjarjev je bilo tudi okoli 50 miz in vsi se bodo selili v Strossnmjerjevo. Severno <н1 Orož-nove do mesarskih stojnic — torej pred lepim Nassimbeni jevim, blokom bodo ustoličeni Bol-gari s svojimi proizvodi, ki jih bodo prodajali na mizah. Južni dol Strossumjerjevega drevoreda od Orožnove ulice do Vodnikovega trga pa bodo zasedli ob Iržnili dneh perutninarji. prodajalci zajcev in kozličev s svojo ščebota?
jočo in meketujočo živo robo, ob petkih bodo 'u prodajalci rib, prostor bo pa tudi za drugo blago. .Sadjarji in drugi prodajalci bodo imeli tu ugodnost, ki je na Irgu niso uživali: prodajali bodo svoje hlugo lahko ves don. Z novo tržno preureditvijo sc bo zunanjost in struktura glavnega tržišča znatno i/.premcnila. Strokovnjaki pravijo, du bo prvič radi razbremenitve lažji pregled. Potem bodo zadovoljni vrt -narji, ki sc i/.nebe najhujših konkurentov — Bolgarov, Zudovoljni bo<lo branjevci, katerim sc umaknejo prodajalci sudja.	tega, ^knko
bodo za<lovoljni novi priseljenci v Strossimijer-je.vi ulici, sedaj šc ni mogoče ugotoviti.
Zagoneten strel v glavo j
V včerajšnjih najzgodnejših jutranjih urah je prebudil prebivalce Te/.na strel, ki je od jeknil v tihi ulici. Za strel sc niso zmenili, razburjenje pa je nastalo šele takrat, ko so nekateri ljudje naleteli na cesti na truplo mladega moškega, ki mu je i/ desnega senca vrela kri. Strel gu je (»ogodil v možgane, vendar so opazili pri natančnejšem pregledu, du je šc živ. Pozvani so bili reševalci, ki so neznanca prepe- j ljiili v bolnišnico. Na podlagi dokumentov so ugotovili, dn je io 25-letni Franc Bobič i/. Vrbu- ' nove ulice. Kako jc prišlo do usodnega strela, jc zaenkrat še zagonetka. Ranjenec je včeraj j |K>poklne \ mariborski bolnišnici izdihnil.
□	Diplomiral je za strojno-lehničnega inže-nerja na praški tehnični visoki šoli gosp. Boris Ci-ian iz Maribora, ki je znan in priznan delavec na polju jadralnega letalstva.
□	Poročila ela sc v magdalenski cerkvi železniški uradnik Rudolf Kessler in gdč. Pavlica Gru-bar. Poročne obrede je opravil ženinov bral župnik Kessler iz Borovnice. Novoporočencema obilo sreče' in božjega blagoslova!
Q Iz policijske službe. Za policijskega stražnika lil. razreda so napredovali dosedanji policijski pripravniki v Mariboru Alfred Nabergoj, Franc Vrbnjak in Karel Coljak.
□	Svetovna šahovska prvakinja v Mariboru. Kakor smo zvedeli, ec bo udeležila mariborskega šahovskega turnirja, 'ki bo za časa letošnjega Mariborskega tedna v avgustu, tudi svetovna šahovska mojstrinja miss Vera Menšikova. Po rodu je Rusinja, mena mati je Čehinja. Živi eedaj stalno v l-ondonu ter se je udeležila že več mednarodnih turnirjev.
□	Smrt kosi. V Trstenjnkovi ulici 4 jc včeraj umrl v najlepši moški dobi 48 let vlako-vodja Simon Tiltcc. Nuj počiva v miru!
Г) INa morje! Ге <1 ti i se bo vršila seja otroške počitniške komisije. Izbrali bodo otroke. ki jili pošlje mestna občina na morje v počitniško kolonijo Rdečega križu. Deca odpotuje nu morje 2. julija. Na stroške mestne občine gre 55 otrok.
□	Stanovanj primanjkuje. Velikih in dragih ne. pač pa takih zn revne ljudi. Na mestni občini imajo že delj časa dan za dnem naval prosilcev za mala in cenena stanovanja v zasilnih stanovanjskih hišah, ki jili seveda nimajo nn razpolago. Poleg tega se zopet množi število tukili. ki se radi doložacije stiskajo pod raznimi pristrešji, v kleteh in hlevih. Ti moledujejo za vagone in za sprejem v barake.
П Plemenit dar. Mesto vcnca na grob gospe Amalije Urbanove je daroval glavni zavarovalniški zastopnik g. Ivan Klemsche tukajšnji gasilski četi znesek 100 Din.
□	Najnevarnejše šc pride. Popravila glavne vodovodne cevi preko mostu so se končala z rekordno naglico ter ei je izda! s lem gradbeni urad pod vodstvom novega ravnatelja gradbenega svetnika ing. Rarana najlepše izpričevalo. Tudi policija se je izkazala, ki je e štirimi stražniki skrbela, da ni promet nikjer zastal. Sedaj pa se prične najnevarnejši del popravil na cevi v onem delu, ki jc speljan med obema glavnima obokoma nad Dravo. Cevi so izpeljane med železno mostno konstrukcijo čisto prostoviseče ter jih je mogoče pregledati samo na ta način, da se poda vodovodni mojvster v jahajočem položaju v vrtoglavi višini po cevi od enega oboka na drugega.
П Drevored mora ostati. Žc v eni izmed občinskih sej je zahteval nekdo, da se mora posekati kostanjev drevored v Strosmayerievi ulici Ier je utemeljeval to zahtevo s prometnimi potrebami. Kakor doznavamo, se peča ludi gradbeni urad resno z načrtom, da se ena vrsta kostanjev, in sicer tista poleg vozne ceste, podre. Ta načrt bo gotovo naletel na najodločnejši odpor meščanov, ker ie Strossmayerjev drevored sedaj še edini, ki res zasluži to ime, ko je vsem drugim že zapela sekira. Kostanji tukaj ne ovirajo stanovalcev sosednjih hiš, niso pa tudi nobena ovira prometa, ker je cesla dovolj široka za la promet, ki se sedaj po njej vrši. In v doglednem času tudi ne bo tukaj močnejšega prometa. Mesarjem, ki so jih preselili s stojnicami v ta drevored, «e je med drugimi ugodnostmi predočevala zlasti važnost sence, ki jo delajo kostanji. Sedaj bi jim pa kar naenkrat senco vzeli! Pustimo drevored, ki ni nikomur v
napotje in ne bodimo preveč dosledni v sovraštvu do kostanjev!
□	Srebrna ura z zlato verižico za 180 Din.
Zadnja licitaci jo v rodnostnih predmetov v tukajšnji zastavljalnici je prinesla nazorno sliko o padanju zanimanja /it take dogodke, ki so svoje čase zbrali stotine razburjenih kupcev. Bilo jc le pičlo število dražilcev in še ti so se skoraj omejili le na gledanje. Predmeti, /a kolere so se včasih trgali, ure in verižice, -o šli kur pod ceno. I.epa srebrna ura / dato verižico je bila prodana za 180 Din!
□	Pri telovadbi sta se ponesrečila 14 letni d* lavčev sin Josip Čibej iz Pobrežja ter 17 letni ko-larski vajenec Ivan Kodrič s Poljčan in sicer oba na drogu.
□	31 bodljajev po prsih in rokah je dobil pri nekem pretepu viničarjev sin Ivan Četrtek iz Sve-čine. Zadevo strogo preiskujejo oblastva.
Ljubljanske vesti:
Pred podražitvijo mesa ?
Kopališče
Piesfany
v dolini Vnirn CSH. 21!)4 nr »olnčcnjft zelo podpirn uspeh blatnih kopeli proti renmi, protinu, iftiasu. Natančneje Droirerija Greuorič, LJubljana, Prešernova nI. 5.
Mesarski mojstri v Ljubljani zadnji mesec zelo tožijo, da je razlika med nakupno ceno živine in med prodajno ceno mesu zelo majhna, tako, da komaj še krijejo režijsko stroške, nu kakšen dobiček pa ni misliti. V koliko so kalkulacijo mesarjev točne, zaenkrat ne preiskujemo, vendar imajo mesarji nekoliko prav. Cena goveji živini se je zadnji čas res nekoliko dvignilu, kar se dogaja pač vsako pomlad jn poletje, pa tudi cena presičev se počasi dviga, med tem. ko so cene mesu vedno enake. Mesarji zatrjujejo, da so lani ob istem času bile cene. živini nižje, kakor lotos, ccne mesu pa celo nekoliko višje, tako, da je v primeri /. lanskimi cenami razlika skoraj dva dinarja pri kilogramu. Mesarji bi že davno dvignili cene. toda nihče si ne upa prvi začeti. Konkurenca med mesarskimi m ostri je v Ljubljani namreč že tako huda in ostra, da bi mesarji zelo težko dosegli ined seboj enoten nastop, to je. do bi vsi dvignili ccne ter tako prišli do za/oljčnega dobička.
Pa še nekaj je, kar brani mesarjem dvig cen. Kupna moč ljubljanskega konzumenta je
0 Najznamenitejša bož>ja pot je bila včasih pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, tako znamenita, kakor so danes Brezje. Romarji so romali po več dni daleč. Zdaj je Sv. Trojica skoraj povsem pozabljena ter ji delamo še tein večjo krivico zaradi njene krajevne lepote. Mogočna je trojiŠVa cerkev, ki je edinstvena po svoji zunanjosti izmed cerkva pri nas; ima namreč tri zvonike. Tu je tudi domovina Kraigherjevega Kontrolorja Škrobarja. Kdor hoče spoznati Slovenske gorice, mora obiskati Sv. I rojico, ki je središče Slovenskih goric. Od tam drže vse ceste natančno enako dolge, po 25 km. v Maribor, Ptuj in Radgono. Ljubljančani, ki pojdejo v nedeljo v Maribor, obiščejo v skupini 50 izletnikov tudi Sv. Trojico in Sv. Lenart. S prijavami je treba pohiteti (v Tičarjevi trgovini v Šclenburgovi ulici) do pelka.
0 Za t sobrata Martina Končarja bo jutri v sredo ob 6 zjutraj v križanski cerkvi sv. maša za-dušnica, h kateri se vabijo člani Moške in mlade-niške Marijine družbe v križankah.
0 Izročitev diplom ljubljanskega meščanstva novofmenovanim ljubljanskim meščanom gg. čevljarskemu mojstru Martinu Radovanu, učitelju v p. Alojziju Potočniku, inšpektorju drž. žel. v p. Alojziju Knafljecu in mestnemu pisarniškemu ravnatelju v p. Ivanu Dražilu bo v torek, 10. junija ob II dopoldne v županovi sobi na mestnem magistratu. Novim meščanom ljubljanskim bo izročil
namreč že tako pndla. da ne bi prenesla nobenega dvigu cen v nadrobni prodaji. Vedno redukcije plač, splošna obubdžunost, pomanjkanje zaslužka pri obrtnikih in trgovcih, brezposelnost širokih plasti, vse to onemogoča podražitev mesa. ki je res še med najcenejšimi l judskimi živili, saj ima od četrt kile govejega mesa in nekaj kosti navadno srednje velika družina celo kosilo. Лко pa se podraži šc meso, potem more zaiti mnogo družin v pravo stradanje.
Mesarji tudi tožijo čez veliko obdavčitev, ki jim otežuje življenje. Najbolj jih žuli prometni davek, ki go je treba plačevati sproti od žive živine. Scrveda prevale tn davek na kon-zumenta, sicer bi meso bilo še ceneje, kakor je.
Zaradi dviga cen živi živini in hude obdavčitve je med mesarji res nastalo rahlo gibanje. da bi dvignili cene mesu. Kukšnega resnega izgleda pa la akcija nima. saj bi mesarjem bolj škodovala, kakor koristila, ker bi pač ljudje še manj kupovali, kakor kupujejo. Mesarji si bodo morali zadevo temeljito premisliti.
diplome in jih zaobljubil ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc.
0 Okrasitev oken in balkonov s cvetlicami jc
letos pri nekaterih hišah v mestu in predmestjih nekako zginila. Marsikje so namreč ta okna in balkoni, ki so bili lansko leto polni cvetja in zelenja, letos — prazni. Da stanejo rože denar, je gotovo; kakor vse kaže, je pa deloma tudi pri tej gospodarski rubriki« posegla vmes — kriza. Kakor eu-jemo, je Icj praznoti pri nekaterih hišah vzrok tudi ta. ker so nekateri gospodarji celo — prepovedali strankam postavljanje in zalivanje rož na okna, češ, da se s tem zamaka zid«. Da je zaradi takih ukrepov prizadeta tudi zunanja olepšava mesta, je samo po sebi umijivo.
0 Obokanje Ljubljanične struge in premestitev živilskega trga. Dodatno k notici Načrti za novi ljubljanski rotovž v četrtkovi številki našega lisla se nam poroča, da je bila v načrtu takrat titdi premestitev živilskega trga z Vodnikovega trga na Sv. Petra nasip ter obokanje Ljubljanične struge od frančiškanskega mostu nizdol in bi ta obok služil za de! omenjenega trga. Šolski drevored pa bj sc, kolikor bi delal preureditvi napotje, odstranil. Vse to in ono bi se bilo dalo pred vojno z : razmeroma malimi stroški izvršiti. Pri sedanji za-i dolžitvi 150 milijonov in več pa si občina tti v I stanu ne novega magistrata za 25—30 milijonov graditi, niti lukšusa za podaljšanje kake ulice itd
privoščiti. In tako se bo star greh slabega občinskega gospodarstva od leta do leta bolj maščeval!
© Cestna dela. Blei vveisova cesta je že toliko pripravljena za ufsiiHiranje, da morejo vsak čas pričeti topiti asfalt in gn vlivati na betonsko podlago, ki jo dovršena. Najtežje delo pri tej cesti je bitu naprav u betonske podlage, ki jc zalitcvulu veliko času. Vlivanje in polaganje asfultu bo trajalo mnogo uiunj časa. V zvezi z izvedbo novih napeljav na Bluivveisovi cesti so pričeli preurejati tudi napeljave v vzporedni Levstikovi ulici. — Villiarjevu cesta ie tudi vsa raz kopana ter delavci na njej marljivo delajo. Ko bo tu cesta dovršena, bo ena najlepših in najširših ljubljanskih cest. —. Pri Jugoslovanski tiskarni preurejajo stopnice, ki vodijo s Kopitarjeve ulice nu Poljanski nasip. Te stopnice so bile zadnje čase že zrahljane, sedaj pa jili bodo temeljito popravili.
0 »Peglezen« dozidan. Včeraj so pričeli odstranjevati zidarski oder pri novi stavbi na Pegleznn. to je med Poljansko ccsto in Kapiteljsko ulico. Nova stavba nnpravlja v svoji belini prav prijeten vtis. Stavba, ki je last ga Prclovškove, žene gradbenega direktorja, ima v pritličju lepe lokale, ki so, kakor ču jerno, že vsi odani. zgoraj pa lepa stanovanja. Na njej še opravljajo razna prol'esionistovska dela, medtem, ko so gradbena že dokončana. Stavbo je odlično dogradila Ljubljanska gradbena družba. Podoben Ugoden vtis napravi jata ludi dve kunoniški lii.ši, katerim so prenovili fasado, tako, du se sedaj bleščita v sveži belini. Prenovili bodo tudi fasado drugim kanoniškim hišam. Obnovitvena dela opravlja tvrdka Tiin-nies:
(., Zatvornica na Ljubljanici zaprta. Zaradi nastopa lepega vremena je dala terenska sekcija sedaj zopel zapreti zalvornieo na Ljubljanici. Voda v zaprtem delu struge se je skoraj povsem odtekla, tako, da bodo mogli danes zopet nadaljevati z izkopavanjem in odvažanjem blata in gramoza. Pričeli so že ludi popravljali jez nad čevljarskim mostom. Kakor kaže, je sedaj nastopilo trajno lepo vreme in upa terenska sekcija, da bo mogla že do srede julija dokončati delo.
0 če ni — denarja! Zadnji čas se je v neposredni bližini mesta zgradilo več pritličnih ozir. enouadstropnih eno- in dvostanovanjskih hišic in vil, ki so pa še zdaj neometane in neočiščene na znotraj. Ljudje pa vendar že stanujejo v nekaterih. Ometati jih lastniki le ne morejo dati, ker nimajo za zidarska dela — denarja.
0 Ponesrečenci in poškodovanci. Poleg nesreče, o kateri je poročal > f'onedeljski Slovenec«, so se v nedeljo in včeraj pripetile še naslednje nesreče, katerih žrtve se zdravijo v ljubljanski bolnišnici: Jože Štrekelj, 54-letni pepelar drž. železnice z Viča 100, je včeraj zjutraj imel opravka pri lokomotivi v železniški kurilnici. Pri tem mu je para iz lokomotive močno opekla levo roko. — Pri delu si je včeraj odsekal palec leve roke 30-letni mesarski pomočnik Ivan Tušek, stanujoč v Delavskem azilu in zaposlen v mesnici železniške nabavljalne zadruge. Ponoči jc reševalni avto prepeljal iz Most v bolnišnico 24-letnega pomožnega tiskarskega delavca Srečka Strbana, stanujočega v Pokopališki ulici 4. Tega je nekdo okrog polnoči napadel in ga z nožem resno ranil na glavi in po rokah.
0 Se ze kopljejo. Kopalci lcios doslej niso imeli srečnega vremena, saj je neprestano lilo, povrh tega pa sta bili Sava in Ljubljanica narastli in polni blatne vode. Sedaj se je blatna voda odtekla, žc v nedeljo, še bolj .pa vdiraj, jc zavladalo lepo vreme. Obrežja Ljubljanice in tudi Save so na mali oživela in to tem bolj, ker je pouk na šolah že končan. Na Spici se jih je včeraj solnčilo že vse polno, prav tako drugje. Najbblj korajžni so se upali celo v vodo, toda la je bila zelo mrzla, razlika med temperaturo zraka in temperaturo vode pa pravo občutna.
0 Košnja gre h koncu. Zadnje deževje je precej zavleklo košnjo v okolici Ljubljane. Tisti kmetje in posestniki, ki so odložili konšnjo, so sedaj srečni, ker nalagajo polne voze lepo dišečega sena na. ležke vozove. Posebno Posavci, ki imajo na Barju velike travnike, vozijo sedaj noč in dau skozi mesto senene vozove. Iz bojazni, da ne pride zopet do kake nevihte, so vsi delali tudi v nedeljo. Reveži pa so oni kmetje, ki so pokosili tik pred nevihtami. Voda jim jc na Barju odplavila mnogo krme in tista, ki je pokošena še ostala na travnikih, je med dežjem izgubila vsako redilno vrednost ter jo bodo sedaj, ko se je posušila, mogli kmetje uporabiti kvečjemu za steljo.
Gadja nadloga
Socijalne slike
Obed ubogih
Velik kotel juhe neseva s tovarišem preko dolgega hodnika v okrepčevalnico za uboge. Sirce nama bije močneje, z vsakim korakom sva bolj razburjena od samega pričakovanja. Danes sva namreč midva, moj prijatelj in jaz, določena, da prvikrat razdeliva juho med uboge našega kraja.
Pred vrati sva postavila kotel na Ila in sva pohitela hitro nazaj |v> košaro s hruhom.
Pogledam na uro. Pol ure čez poldan. Skrajni čas je že.
Odprem vrata. Nenavaden prizor. V ne preveč velikem prostoru čaka okrog 30—40 ubogih na svojo juho.
S hitrim pogledom pregledam prostor. Govorjenje odrastlih in kričanje otrok potihne in preide v šepetanje.
Ob stenah pri nepogrnjenih mizah sede stisnjeno možje in žene. Otroci stoje neredno naokrog. Nekateri so se pravkar nekoliko spoprijeli in so sc naenkrat radovedno ozrli v naju.
Postavila sva kruh in juho na stol. Vsi se dvignejo k molitvi.
Otroci so se v gostem krogu stisnili okrog naju ter so z jasnimi glasovi začeli »očenaš«. / jasnimi zvoki so se družili čudno temni glasovi mož. Zdaj pride najzanimivejše.
Po molitvi so se mali še tesneje stisnili k nama. Vsak nama drži pred obraz svoj lonček ali svojo skledico, kar že ima. Vsak hoče biti prvi.
Ubogi otroci so sc mi najbolj smilili. Marsikateremu sem bral gorje že kar z obraza. Zlasti še. čp so gledali vame s svojimi velikimi prosečiini očmi. fTog gleda v njih in ve, kdaj in zakaj in kje jih je poslal na svet. Ko so prijeli svoj del, so se zahvalili s nrr.lsrčnim -Boc povrni!« Posedli so
tu in tam po koteh in pojedli svoj obed ubogih z velikim tekom.
Možje in žene pa so se po prejšnji navadi postavili v vrsto in godrnjaje čakali, da so prišli do svoje merice. Odrastli so večinoma že dokaj topi in hladni. V malokaterem sije žarek upanja in veselja. Pa še ta polagoma ugaša.
Nekateri sprejemajo darovano jed, kakor da je to samoposebi umevno; potem pa sedejo na svoje mesto iu použijejo svoj del. Drugi so nekoliko zabavnejši, a njih pogovori niso prav najboljše vrste.
To je klavrno življenje!« se oglaša edeu izmed potrtih: Nič nimaš dela; ves ljubi božji dan samo lenariš.«
Človek, kaj [xač imaš lepšega! se mu je drug veselo odzval: Nič ne delaš in vendar ješ!«
Ko sem svoj ljubi posel opravil, sem bil globoko prevzel. Ta stiska in lo gorje! Redkokdaj — prav za prav nikoli — nisem kaj vedel o tein. lakih ljudi ne smemo prepustiti njih usodi. Ne! Pomagati jim hočemo, kolikor je mogoče pri naših skromnih sredstvih.
M. K. Mariacshein (U. -Pahne 1034).
Prošnja pesem delavcev
Brez vere človeška družba obstali nc more. Ako ljudje nc bodo verovali v krščanstvo, bodo pa verovali v boljševizem, ludi boljševizem je naposled vera in sicer nova vera v novo ureditev človeške družbe. Boljševizem je svetovni nazor, ki ga more premagati samo preizkušeno večnomtado krščanstvo, kakor ga nam je v njegovih nezmotljivih socialnih načelih razvila Pija XI. okrožnica ■Qaudragesimo anno . To je prograinatična ugotovitev tega, kar more in mora danes prispevati Cerkev k preostiovi in obnovi človeške družbe. Niso pa to nova, marveč le z novim |x>udarkom podana
načela, kakor jih je v duhovnih osnovah raztol-mačil i n povzel že veliki Akvinec kot katoliško socialno misel za vse čase. Prav za prav so socialni principi sv. Tomaža Akvinca tista lestva, ki vodi v Leonovo-Pijevo stavbo krščanskega socializma. Morebiti ne bo odveč, če povemo, da je Leon XIII. temeljne misli za mir in red v družbi in državi na pesniški način čudovito lepo izrazil v treh slovestmh himnah, ki jih je zložil za praznik Svete Družine. Po tem zgledu in v tem duhu je nastala tudi pričujoča »Prošnja jiesem delavstva , ki jo priobčujemo na ninogoslransko željo iz vrst našega krščanskega delavstva.
Pomočnica vseh kristjanov, Tolažnica žalostnih, spomni zadnjih sc Zemljanov: delavcev! in varuj jih! /mučeno je naše lice, trudne naše so roke; gladni, žejni smo pravicc, l i uteši nam srce!
Naj tc gane, Mali mila. naše družbe /dih in jok; sama si svoj kruh služila; z delom svojih skrbnih rok. Spomni se. Devica verna: Delavec je ženin tvoj; čast in slast niti ic stolerna, delo zale in s teboj!
Z nami bodi, Mati /lata! Delavec je bil tvoj Sin: daj, odpri liani sreče vrala, v/.emi Kelih bolečin! Vsa Družina Nazareška delavski je bila rod. Zdrava, dekla ti nebeška! Hvaljen, Jezus, naš Gospodi
Krmelj, 16. junija.
Te dni je šla v gozd Črnomlake nabirat borovnice Marija Pire. Med nabiranjem pa jo je pičil gad v desno roko. Nič hudega sluteč jo šla domov, kjer pa ji je poslala roka vsa marogasla. Šla je k zdravniku v Mokronog, pa je bilo že skoro prepozno in bo težko oslala pri življenju. Gad je ; pičil tudi Minko Brsitiovo iz Krnelja, ki jc pravočasno dobila zdravniško pomoč. Letos je pri nas izredno veliko gadov, ki so pičili že več ljudi.
Kamnih
Klerikalnega zmaja je zopel zajahalo Jutro« in postrašilo г njim svoje potrpežljive bralce v no-i tiči o shodu poslanca g. llodjere v Stranjah pri 1 Kamniku. »Jutrova« jeza izviru predvsem iz dogodka s tajnikom cestnega odbora g. .lankom Hu-marjeni, ki je z medklici skušal motiti govorniku, pa je, kakor poroča ljubljanski tednik Ivlinost , >dobiil najprej krepak odgovor od g. poslanca, drugi odgovor pa od trdih rok zavednih zborovalcev, ki so ga kmalu izrinili z zborovališča«. V tem, j da se je na shodu nabralo izredno mnogo ljudi, je ! »Jutro« takoj zavohalo klerikalnega zmaja in zopet serviralo svojim bralcem, kit bi včasih radi čuli kaj novega, stalno in udomačeno frazo, da so »klerikalni voditelji dirigirali na shod svoje ljudi«. Te ugotovitve ne manjka v nobenem poročilu o kakem shodu, ki i Jutru« ni povšeči, seveda z ugotovitvijo, da je. vse v Jutrovem taboru. Tega pa kajpak tudi najbolj naiven bralec več ne verjame. Mi ne moremo pomagati, če ni vse lako, kakor bi .llllro želelo.
Usoda korporacijskih pašnikov. Kr. banska uprava je te dni dostavila vsem zainteresiranim odlok o utrditvi agrarnih objektov na posestvu meščanske korporacije v Kamniku. Na temelju čl. 46 in 40 zakona o likvidaciji agrarne relorme navaja odlok razlastitev pašnikov, katere že uživajo agrarni interesenti. To so predvsem planine Mokrica. Košutina. Dol. Rsenik, Konjščica in Sedlo v skupnem obsegu 823 ha, katere ima zdaj v zakupu Pašna zadruga v Stranjah. Ta odlok bo posta! pra-vomočen šele po odobritvi kmetijskega ministrstva. Kakor pa čujemo, bosta proti odloku vložena dvs ugovora: prvi s slrani agrarnih interesentov, ki navajajo, da jim jc bilo priznanega manj sveta, ka-koF pa jim |xj zakonu pripada, drugi pa s strani korjx)racije, ki jc kot agrarna skupina kamniških posestnikov t>■<t< agrarni interesent za svoie pašnike. V javnosti vlada veliko zanimanje za rešitev tega vprašanja.
Smrtna nesreča na železnici
Ljubljana, 18. junija.
Na Gorejski progi med postajama Žabnico in Skofjo Loko je davi prišlo do hude nesreče, ki je zahtevala srnino žrtev. Progovni delavec državnih železnic, 26-lelni Franc Volčjak, stanujoč v Vir-mašah pri Stari Loki, je opravljal ua progi službo pred jutranjim vlakom iz Ljubljane. Ko je pregledoval progo, pa ni opazil, cla se je vlak že pri bližal. Lokomotiva je Volčjnka močno buluila na Ila, da je obležal nezavesten s hudimi poškodbami
Kaj pravite?
Nekateri slovenski trgovci in obrtniki so dobili pretekle dni naslednjo dopisnico kot tiskovino: Na prvi strani je bila etiketa z imenom (značilnim židovskim) tvrdke iz Novega Sada, spodaj pa pripi-sanoi »Vabrika. ta farbanje in apreliranje -. — Ti-skanica. — ima: Nu drugi strani pa vabilo: »Pre-farbamo sa modernim malinama vaše nemoderne šlofove svile, somole itd. nu kurentne boje s a najlepšem apreturom. Sledi leto ustanovitve: Osnovano 1830 . Podpis luslniku in tvrke: »fubrikn za farbanje. Novi Sad-. Razglednica je na razpolago v našem uredništvu.	4
Samo nekoliko pripomb. Tvrdka je stara torej nad 100 lel in ako ne ji ie ne zdi vredno, da išče odjemalcev med slovenskimi obrtniki v slovenščini, naj bi. to napravila vsaj v čisti srbohrvaščini, ki bi jo menda morala ie znati. Žalcu j, kako naj si raz-loie naši obrtniki, kakšne namene ima ta tvrdka, ki sama o sebi pruvi, da je za farbanje*. Naše obrtnike je res ie marsikdo nafarbnl . lako iz Slovenije, pu ludi z juga. Toda slovenski trgovci in obrtniki si pod tem -.fnrbanjem* razlagajo vse kaj drugega, kakor pa spoštovana tvrdka iz Novega Sada. Kakor vemo. imamo mi Slovenci nekaj tvrdk, ki blago barvajo in kolikor jili poznamo, nc -fnr-lmjo< nc ljudi in ue blaga, ker bi bilo to nevarno. Ako želi iiovosadska tvrdka oddal cl delati konkurenco barvarnam v Sloveniji, potem naj opusti vsako .-»farbanjepa naj bo tudi z »mašinamir. Res. stare in moderne »mašine* so ie marsikoga od na s slovenskih delavcev precej nafarbaler na vse drugačne *farbc-, kakor jih, ponuja novofadska tvrdka. Ako pa novosadski tvril.ki še nc bi bilo jasno, kako so bili naši ljudje dostikrat »nafar-bani«, naj izvoli malo povprašati ljubljansko trgovsko in obrtniško zbornico. Torej ue priporočamo niti lej tvrdki, nili drugim z juga, reklame za banje*, ampak vedno lepo slovensko ali vsaj čisto srbohrvalsko reklamo, da se bomo razumeli, kaj velja resna beseda in kaj ne. Resna beseda v trgovskem svetu pa je vedno samo tista, ki jo je treba driati — brez farbanja«.
Romanje na Trsat in izlet na Jadran
Ker so jc rudi izrednega zanimanja zu romanje na I rsat in izlet na Jadran priglasilo >.c večje število udeležencev, kot jc bilo prvotno določeno, — smo bili priinorani zaprip^iti železniško upravo zn povečanje vlaka, jadransko plovidbo pa zu vcličustncjši purnik.
Na la način smo pridobili še nekaj prostih („est, — ki jih naj zasedejo oni. ki nočejo zamuditi te tako izredne prilike, du se za borih 160'Din lahko udeležijo romanja in i/.leta po programu, ki je bil nptančno pojasnjen v nedeljskem »Slovencu«.
Ker je tudi s tem povečanjem možnost udeležbe le omejena, hitite s prijavami na Fr. Debel jaka, škofja Loka, du ne ostanete na cedilu.
Šolske vesti
Aa banovinski l,mrl.ijsl;i šoli na (irinti pri \ o veni mestu sr začne novo šol »k o leto celoletne šole 15. septembra. Sprejme se 114 učenoev. Vsi učenci stnnn.1e.io v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Spreimelo »u pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali 110 končanem SolanJu na kmetiji. Lastno
spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole. Izjavo staršev, od nosno varulm (kolek 2 T)lu). s katero se /.«v.'žojo plu fall stroške, šolanja, obvozna izjava staršev ali varnim (kolek 2 Diu), ki refleklirajo ua banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da. bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmoliii, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo
Iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanski; Šole 11.11 i»kc nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje PO zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica od 25 ilo 300 T)in po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci zn bano-vinsko znižano mesto morajo priložiti davčno a i občinsko potrdilo n velikosti posestva in višini letnih lavkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem pa nn.1 zaprosijo za podporo še okrajni kmetijski odbor. Izkazilo o višini prispevku kmetijjk'.'ga odbora je priložiti prošnji.
na glavi in hrbtu. Volčjak je dobil pretres mož-gan, povrh tega pa si je resno poškodoval hrbtenico. Prvo pomoč so nezavestnemu Volčjaku nudili na postaji v Skofji Loki, nakar so ga naložili na prvi vlak, ki je ponesrečenca odpeljal v Ljubljano. Na kolodvoru je ponesrečenca prevzel reševalni avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Kljub takojšnji zdravniški pomoči pa ni bilo več mogoče rešiti njegovega življenja in je Volčjak okoli poldne umrl.
Koledar
Torek, 19. junija: Juliju na, devica; Gcrva-/.ij in Proiazij. niučenca.
Nov I grobovi
+ V Ljubljani jc včeraj umrl gospod Alojzij Stiasuy, kapelan v p. Pogreb bo danes od 4 pop.
-f- V Rožni dolini pri Ljubljani je umrl gosp. Prane Knez, upokojenec in posestnik, Pogreb bo danes ob 6 popoldne.
Naj v miru počivata! Žalujočim naše globoko sožalje!
Ostale vesti
—	Duhovniške vesti iz Lavantinske škofije. Razpisana je nadžupnija Sv. Kri/, na Slatini do 15. julija. Za dekanijskega upravitelja dekanije Rogatec je imenovan g. nadžupnik Jožef /ekar v Rogatcu.
—	Višji tečajni izpit na škofijski klasični gimnaziji v št. Vidu nad Ljubljano se je vršil v dneh od 11. do 1fi. junija. Predsedoval liiu je ministrski odposlanec g. dr. Pavle Vujevič, veeučiliški profesor v Belgradu. K izpitu se je priglasilo 1« pripravnikov. Izpit so napravili vsi pripravniki in sicer: Bukovec Janez (oproščen ustnega izpiti), Cvar Franc, Ferjan Jakob, Golob Miha. Jaklič Anton, Jevniknr Martin, Jurca Ivan, Kupljenik Franc, Logar Jože, Makovec Andrej, Mavec Jakob, Pirnal Avguštin, Rotar Jožef, Segula Rudolf, Vederber Jožef (oproščen ustnega izpita), Zupan Franc.
—	Občinske volitve so bile v nedeljo, dne I", t. m. v Podčetrtku in na Sedlarjevem v šmarekeni okraju. V obeh občinah sla bili vloženi po dve listi. V Podčetrtku je dobila lista
Bovhe 248 glasov, lisla g. Kosija (JNS) pa 154 glasov. Na Sedlarjevem je dobila lista g. Dobra ven 256 glasov, lista g. Brgleza (JNS) pa 160 glasov.
—	JNS proti bojevnikom. Politična oleuziv.i JNS-stranke proli bojevnikom in borcem je še vedno v teku. Kakor piše nedeljsko »jutro«, je predsedstvo JNS »avtoritativno sklenilo, da niti en organizirani pristaš JNS ne more bili član bojevniške organizacije v dravski banovini, nili ne sme sodelovati pri takozvani bojevniški akciji. Istočasno je vodstvo stranke opozorilo kraljevsko vlado, da tudi ona v svojem delokrogu izda in izvrši potrebne ukrepe.« — Poslej stranka JNS svojim članom ne dovoli več, da bi bili člani >Boja« in se v njem udejslvovali.
si lahko
vsak sam misli. — O tej »ep strankinega vodstva je bil izdan naslednji komunike: »Predsedstvo JNS ic na današnji svoji seji povodom raznih akcij na terenu, ki j>od nepolitičnim in izvenstrankarskim imenom dejansko razvijajo politično delovanje, sprejelo sklep, da člani JNS ne morejo v nobenem pogledu sodelovati niti na kaki politični akciji izven okvira JNS. niti ne morejo biti člani organizacij, ki izvajajo lake akcije.« — Iz dravske banovine so se seje udeležili Ivan Pucclj, Albert Kramer in Franjo Novak, minister za socialno politiko. — Istočasno je po nalogu banske uprave okrajni glavar prepovedal za preleklo nedeljo, 17. t. m. sklicana shoda »Boja« v Rajhenburgu in Sevnici. Pač pa se je vršilo zborovanje v Skofji Loki.
—	Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, od vajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna »Franz-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin cclo pri dražljivosti črevesa.
—	Zborovanje borcev v Novi eerkvi. V nedeljo, dne. 17. t. tn. je bilo v Novi cerkvi zborovanje borcev. Pred zborovanjem je bila v corkvi sv. maša za padle vojake, katero je du-roval domači kaplan g. šmon. Po sv. maši je bilo na Irgu za gostilno Senegučnik pod vaško lijio zborovanje. Zborovanje je vodil domačin g. Senegacnik, govorili so pa gg. dr. Voršič, odvetnik v Celju, trgovec Anton Fazarinc iz Celja, Josip šribnr i/. Celja, domačin, posestnik Lešnik, ki je s svojim poljudnim izvajanjem domačih perečih teženj izzvnl navdušenje zborovalccv. Kot zadnji je govoril g. Vladimir Fabjančič iz Ljubljane. Ob zaključku je do-
mač« godba zaigrala »Bože pravde«. Zboroval-cev jc bilo nad 1000.
— Občni zbor jugoslovanskih časnikarjev. 2c včerajšnji »Ponedeljek! Slovenec« je poročal o redni letni skupščini jugoslovanskih časnikarjev v Sarajevu. Po sprejetju obeh resolucij glede pokojninskega zavarovanja in znižanja železniške vožnje za časnikarje jc kongres Izvolil tudi novo upravo, Od 47 navzučnih delegatov jih je glasovalo 86. Izvoljen je bil za predsednika g. Kuzmlč, član bel-grajske sekcije, dočim jc dobil zagrebški časnikar g. JutrLša 14 glasov. Po občne n zboru je bil prirejen časnikarjem v Napretkovom podruinu svo-čan banket.
ficašik za рса*це
ic do*naZ, Jbolfii jLh tenefii
—	Za tujski promet v območju Pohorja. Podpisani bom izdal v hrvaščini ilustrovano knjigo: »V žaru in čaru šumovitega Pohorja«, ki bo razen pristno pohorskega gradiva prinesla tudi pokrajinske iu kulturnozgodovinske orise vseli mest, trgov in vasi okoli Pohorja. — Županstva iti zasebnike, ki jim je kaj na podvigu tujskega prometa v njihovem okolišu, prosim, da mi do 25. t. in. dostavijo klišeje in podatke, ki utegnejo biti za tujca važni ali zanimivi. Knjiga bo obsegala okoli 10 pol v veliki ostnerki ter bo po zunanji obliki kakor ludi po slogu podobna »Porečju bistre Savinje«. — Dr. Fr. Mišič, Maribor. Aškerčeva 22.
—	Cerkvenim zborom priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče masne pesmi: Ileran Hm.: Tri slovenske maše za liešani zbor, pari. 36 Diu, glas. po 3 Din; Gerbie Fr.: Slovenska maša sv. Frančiška za mešani zbor, part. 12 Din; Kimovec dr. Fr.: Pred Bogom. Mašne pesmi za me-
šani zbor. Part. 80 Din, glasovi po 6 Din; Premrl St.: Mašne pesmi za mešani zbor, 24 Din; Nntlnor p. llugolin: Mašne pesmi za mešani zbor. Puri. 40 Din. glas. јк> t3 Din; Belarjeva slovenska nia»u Oče vočnb za mešani zbor. Pari. Iti Din, glasovi po 4 Din; Miklošičeva slovenska maša >0 sladka ura za mešani zbor. Part. 14 Din, glasovi po 4 Din; Kvišku srca. Slovenska maša zn mešani zbor z orglami. Pari. 24 Din, glasovi pn 5 Din; Tome M.: 'Stopil bom k oltarju-. Slovenska maša za mešani zbor z orglami. Pari. 20 Din, glasovi po 4 Din: Žo-leznik M.: 14 inašnih pesmi za mešani »bor. Purt 32 Din, glasovi po 4 Diu.
—	Huda nesreča. Iz Konjic poročajo: Pri spravljanju sena na svisli se je v sobolo ponesrečil Alojz Šuperger, posestnik na Prevratu II. Pri tla-čenju se mu je јчк! nogami prelomila trhla deska in je padel v lilev. Natrl si je lobanjo. Hitri zdravniški jx>nvoči se je zahvaliti, da nesreča ui imela večjih jiosledic.
—	Pri odolielelosli vzbuja redna zdravilna uporaba uaravne »Franz Josefore« grenčice luko delovanje črevosa in dela telo vitko
—	Nesreča z motornim kolesom. Pred nekaj dnevi sc je poljal / niolornini kolesom iz Svetlina na Hrvatskem proti Ptuju Ivan Vindiš, pos. sili in vinski trgovec. Nu nekem ostrem ovinku blizu I^eskovcu jm je zn vozil v globok obcestni potok, pri čemer je dobil hude poškodbe na glavi in tudi nevarne notranje poškodbe. Obležal je nezavesten in šele čez neka j ur je prišel k zavesti. Zdravi se v domači oskrbi. i
Poizvedovanja
Dragocena moiku •lata verižica je bila izgubljenk j v nedeljo okoli 11 na poti od Križank če/. TurjaJlIti trg.
ob levom brogu Ljubljanice, čez frančiškanski most. i Pogačarjev trg do stolnega župniMa. Najditelj naj Jo proti nagradi odda v zakristiji stolnice sv. Nikolaia.
Spod
Važna preureditev v našem nogometu
Belgrad, 18. jun. AA. Minister za telesno vzgojo prebivalstvo dr. Grga Andjelinovič je sprejel ostavko upravnega in nadzornega odbora Jugoslovanske nogometne zveze in na njuno 'mesto imenoval nov upravni in nadzorni odbor. Novi upravni in nadzorni odbor sta takole sestavljena:
Upravni odbor: predsednik Miodrag Filipovič, predsednik okrožnega sodišča zn Belgrad; prvi podpredsednik Fr. šuklje, profesor in ravnatelj geološkega zavoda v Belgradu; drugi podpredsednik Mata Mijodragovič, inžener iz Belgrada; tretji podpredsednik Fabijan Kaliterna, inžener iz Splita; tajnik za zunanje zadeve Djordje Milovanovič, uradnik Narodne banke; tajnik za notranje zadeve Miodrag PavliSevie, sodnik okrožnega sodišča v Belgradu: prvi blagajnik Momčilo Kostič, šef odseka prometnega ministrstva; drugi blagajnik Mi-lenko Jovanovič, uradnik Narodne banke; člani upravnega odbora so: Dimitrije Bojič, načelnik prometnega ministrstva; Dragi Dragovič, uradnik Narodne banke; Djuro Dupelj, računski svetnik iz Zagreba: Ivo Ivačič, inžener iz Splila; Stanko La-pajne, odvetnik iz Ljubljane; Božidar Mnrkovič, inžener iz Belgradn; Štjepati Mihajlovip, obrtnik iz
Zopet
lahhoatletsho prvenstvo
To pot ne moško, temveč dekliško. Naše vrle lahkoatletinje Alone in Ilirije, GO po številu, bodo v soboto in nedeljo z ostalimi tovarišicanii v državi polagale račun svojega dela v pomladanski sezoni. Bo In brez dvoma največja dekliška Iahkoatletska prireditev v lej sezoni, ker bodo postavili klubi vse na start, kar imajo. Kajti lo prvenstvo je popolnoma enako moškemu, ki smo ga zadnjič videli na Primorju in ki je vzbudilo eplošno pozornost pri tjubltjanskem športnem občinstvu. Bomo pa videli ludi naše prvakinje, tako, da bodo borbe v posameznih točkah ostre in za občinstvo interesantne. Na prireditev, na katero že danes vabimo vse prijatelje dekliške lahke atletike, se še povrnemo.
Lahkoatletske tekme deklet za prvenstvo Jugoslavije
Izvleček najvažnejših določb razpisa
Dekliško lalikoalletsko državno prvenstvo zu leto 1984 »e bo vršilo prihodnjo soboto in nedeljo. Pravico nastopa glasom pravil J LAZ. oziroma JSZS. Vsaka atletinja sme nastopiti pri eeli tekmi največ v Štirih disciplinah. vštevši štafetno teke. Za plasma voljajo samo- rezultati, enaki ali bolji od predpisanega najslabšega rezultata, ki je za posamezne discipline odrejen kakor slodi: 80 m 11.7 sek., 100 m 14.7 sek.; 20U 111 34.7 sok.; 800 in .4:11,S sek.; 80 m zapreke 1B.4 sek.; štiri krat, 100 111 50.9 sek. (računa se štirikratno); skok v daljavo z zaletom 4.30 m; skok v vijini г zajetoin 115.5 cm; krogla (z boljšo roko) 8.04 m; di.sk (z boljšo roko) 25111; kopjo (z boljšo roko) 22..10m. Klasificira se lako, da se
I Zagreba: Božidar Nedič, polkovnik v p. iz Belgrada; Pero Pleša, odvetnik iz Zagreba; dr. Miloš Iti bar, uradnik Narodne banke v Ljubljani; Boško Simonovič, inžener iz Belgrada; dr. Lujo Tbnller, univ. profesor iz Zagreba; Božidar Todorovič, tajnik finančnega ministrstva; dr. Kosla Hadži, od-votnik iz Novega Sada: Veljko Culič, odvetniški pripravnik iz Belgrada, in Ivo šušte, zasebni uradnik iz Belgrada.
V nadzorni odbor so imenovani: Milan Jurunič, uradnik Narodne banke iz Zagreba; Milan Ivcša, odvetnik iz Kragujevca, in Milan Petrovič, šef oddelka ministrstva za telesno vzgojo.
Oba odbora imata nalogo, da ninirazunino z ministrstvom za telesno vzgojo prebivalstva najkasneje do 1. septembru izvršita popolno reorganizacijo nogometnega športa. Po izvršitvi te naloge bo novi odbor po odobritvi ministrstva za telesno vzgojo prebivalstva, najkasneje dn 15. junija 1035, izvedel volilvu v redni upravni odbor za lelo 1035. Upravni odbor bo izvolil tehniški odbor Ireh oseb za sestavo državnega moštva, dokler se ne uredi način izvolitve in funkcije zveznega kapitana v skladu z novo reorganizacijo.
vsak rezultat enak »li boljši od zgoraj navedenih ocr ni po tabeli za mnogoboj. Tako dobljene točke vseh tekmovalk enega kluba se seštejejo in klub, ki ima največ ločk, zmaga ter dobi naslov: Prvak Jugoslavije v moštvih za let« 1034. Prvi trije klubi v državi prej mejo od zvezo nagrade. Klubi iz enega kraja morajo nastopiti istočasno in na istem igrišču. Prvenstvo ino štev Jugoslavije se vrši po pravilih za moški dosetohoj.
Prof/ram Jc naslednji: 1. dan (sobotnj: tok na 00 m, skok v višino z zaletom. Lok na 200 m, krogla, tek na ROO 111, disk. — 2. dan (nedelja): Tek čez zapreke na HO m. kopje, lek mi 10D 111, skok v daljavo z zaletom, »lafeta štiri krat 100'in.
Za vsako tekmovalko, ki sploh ue nastopi, lo le vsaj v eni točki tekmovanja, ie pla"nti 5 Din kazni. Tekmuje se 110 pravilih JLAZ in JS2S.
Celjski s|>orl * nedeljo. SK Olimp, Celi--, in SK Sloga, Maribor, sta igrala kvalifikacijsko lel<-no za prestop v ligo. Zmagala jo zasluženo SK Svoboda z 2:1. Obe moštvi sla igrali primitiven nogomet brez |>osebnih tehničnih znanj. — Alle-lik SK je iie/.nsluženo zgubil v Šoštanju proli SK Šoštanj г 3:t. Domače moštvo je igralo zelo borbeno in požrtvovalno, dočim Atletiki niso mogli uveljavili svoje tehnične premoči. — Dopoidne je igralo na Glaziji Old boys moštvo SK Celje proti Old boys moštvu SK Jugoslavije. Popravljamo jio-ročilo »Jutrn v toliko, dn moramo smatrati obe moštvi zn Old boys ali pa obe zn kombinirani, ne pa netočno poročali.
Razpis
HasznoLikila
Ljubljana
T Tretja Javna produkcija dramatiinet/a oddelka operne Sole državnega konserv atoriju bo drevi ob 20 v dramskem gledališču. Vprizori se v celoti Sclinitzlcrjc.-va trodejanskn drama .Ljubimkanje 1. ki je eno nujlcp: lih njegovih del. Prikazuje nam življenje mladih ljudi v vsej ujegovi pestrosti iii z vsoini težkimi udarci, ki posebno v današnjih časih spremljajo življenje. V realističnem stilu kaže nvtor pota življenja in vsakdo mora spoznati, da ga reši Ic ono, kar jc kdaj sam v sebi dobrega in pozitivnega storil ter ohranil. Prevod Je oskrbel gojenec konservatorija Cveto SvigelJ. Po Ljubimkanju« se vprizori še peto dejanje Hostnnd-Jtupančičcve igre »C.vrano«. V posameznih vlogah na stopajo gojenci, ki jih pozuuino tndi iz ostalih nasto-|K»v operne šole. Ceue od ii do 20 DI11. ...
1 Državni konservatorU ima poleg današnje dramske produkcije še dve sklepni produkciji, od katerih bo prva Jutri, v sredo, 22. junija ob 18 v tllharnionlčin dvorani. Sedeži po 5 Din. stojišča po 2 Din v knjlgar ni fllasbene Matice. *	„ ,
I OPEST priredi v nedeljo ekskurzijo v Velenje. Prijavo s kavcijo 10 l)iu Je poslati do potka. 1 godni pogoji! Podrobnosti v trgovini Mihelčič, Borštnikov trg, ki prijave sprejema.
I DruStvo za nabiranje narodnega unlvcrzitctneu" jtnklada v LJubljani bo Imelo občili zbor danes ob li.3ll na univerzi v balkonski dvorani (I. nadstropje). Dnevni i-ed: 1. (Italije zapisniku. 2. Poročilo društvenih lunkclonaijev. Sprememba pravil. 4. \olltve. o. Slučajnosti. Clanl se vabijo k polni udeležbi zaradi tretje točke dnevnega reda.
1 Naaometali pozorl V sredo ob 18.30 se spoprimejo 11a igrišču ASK Primorja nogometni moštvi poli cjjskih uslužbencev ln mestnih dohodarstvenih name IčencRV. že Innt v avgustu so sc borili, tedaj so od nesli zmago baje po zaslugi drukarjev dohodarst volil nanieSčenei, letos pn ho borba hujša, ker obe mošt v 1 »krival prav pridno trenirata. Dobiček prireditve poj de v dol.imt.-fiie namene, ;;it« sc udeležite le tekme liolnoStovIlno.
I Nočno sliilhn imata himnil dr. Plccolj. Du uajskn cestu 0, In mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba Irg 9
Maribor
m Kapela presr. Srca (Magilalensko predmestje). V nedeljo, 24. junija in na predvečer dobe verniki, ki prejmejo sv. zakramente, kolikorkrat obiščejo kapelo prosv. Srca in molijo šest očena.šev, šc«t zdruvaniarij in šestkrat čiust bodi Očetu, popolni odpustek kakor ob porcijunkuli. Ta dan ho ves dan tukaj izpostavljeno N'ajsvetejSe v počaščen jc in zadoščenje.
111 KrSčanska ionska zveza ima v nedeljo, 21. junija ob (I pri sv. Magdaleni svojo cerkveno pohožnost s skupnim sv. obhajilom (Alojzijcvo). Oh 14 bo blago slov 7. darovanjem. Vljudno vabimo vse člane iu članice. da sc pobo/nostl udeležijo v prav obilnem številu In z društvenimi znaki. Obenem javljamo, da sc roma nje v Haihenburg nc vrši, ke- se ui /.glasilo zudoslno število udeležencev. Kdor je "e plačal prvi obrok, nai istega v uradnih urah dvigne v društveni pisarni nn Aleksandrovi 0, ki je odprla vsako sredo in sobolo od 8 do 10 in oil H do lfi. — Odbor.
111 Akademska konaregacijn lina Jutri oh običajni url svoj redni cerkveni sestanek pri 00, frančiškanih.
Cerkveni vestnih
Co sne, 'ene, matere! Težje, odgovornejše naloge, kakor smo sc Jih zavedale še v liednvneni času. nalngii Hog ioni, materi 7.11 sedanji čas. Hoče, da 11111 v poklicu matere. Sonc, ne služimo več samo toliko kukor doslej, marveč še bolj, še z večjo predanostjo Njegovi službi — 7 znvodnejšo, odločnejšo voljo, biti -dekla Gospodova —. da 11111 služImo razen s lihim, Intimnim delom v svojem domu kakor doslej, luili šc izven nje ga, kadar nas pokliče v lo; pa Inidisi, da gle za naš mali lastili, osebni doin ali za nnš širši narodni dom ali 711 vesoljno človeško občestvo. Kadarkoli, klorkoli in kolikor moremo vsaka prispevati, da se v božji po. slavi obnovi družina, ozdravi in utrdi rod, moramo bili nn razpolago zavedno, 7. vso ljubeznijo, r odpovedjo in tudi 7. življenjem — vseskozi ponižne, a v Rogu nepremagljive dekle Gospodove-. 7.n vse to pa Jn treba v nas samih globljih tomoljov, se.strc. Duhovne vaje povsem Izredno pomagalo polagati, graditi jih. Udeležimo sc jih in pridobimo zanje šc drugih. Hodimo si apostoli med seboj! Oddeljene duhovne vaje hodo za nas v T.lclitcntiirnovem zavodu od 1. Jtili.la zvečer do !i. jr. IIJii zlutral. Priglasili se je ustno ali pismeno 1111 nn-slov: Llelitenturnov zavod v Ljubljani, Ambrožev Irg. Prill je 1. julija do 18. VsUnlmo, pojdimo!
! Radio
шшшшшвшшвшшшашааш
Programi Radio Ljubljana t
Torek, 10. junija: 11.00 Šolska nru: O z.aščiti Ljub. 1.1 ane proti zračnim napadom (dr. Ahčin Marjan) 12.15 Tuji kraji, tuje pesmi (pasmi in plesi raznih narodov ua ploščah) 12.45 Poročila 13.00 Cas, jugoslovanska narodna glasba 1111 ploščah 18.00 Otroški kotiček (Mirko Kunčič) 18.30 Slavni pevci v reproduciran iglasbi 19.00 Sokolsiko predavanje 19.30 Pri Ohridskem ieznru (Vladimir Regallr) 20.00 Pevski koncert »Lire iz Kamnika 20.45 Radijski orkester 22.10 Cas, poročila 22.,10 Angleške plošče.
Drugi programi t
TOKKK. 19. junija. 'Belgrad: 19.30 Plošče 19.30 Zbor 20.80 Plesna glasba 21.10 Orkester — iaarob: 20.15 Klavirska glasba 21.15 Orientalska lirika — Dunaj: 17.25 Klavirska glasba 19.10 Maša v E-rnolu, Anton Bruckner 20.15 Program po napovedi 21.00 Serenada — Rudimpr. Šla: 17.30 Vokalni koncert 19.30 Tri enodejanke 21..KI Soreuadni konccrl г Dunaja — Milan-Trst: 20.45 Opere!« -Gospa Jazz , Papandi — IUm: 20.45 Komorna Blimha 21.30 Igra — Praga: 19.50 Opereta 'Cigan baron«, Johann Strauss — Varšava: 18.15 Lahka glasba 20.10 Opereta .Dekle z vijolicami , TTcllmesberger — Mo. nuhovo: 20.05 Opern Kovač , Lorlzlng — Frank/url: 19.00 Vojaška godba 20.10 Zabavni koncert — Vratlsln-ra: 17.00 Kresna noč 20.15 Starejša plosun glasba (tudi Lipeko in Stuttgnrt).
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20)
Torek, 19. Junija: Produkcijo npernr Sole, dramatični
oddelek državnega kontcrvalorlja. Cene od 0 ilo 20
dinarjev. Izven,
OPERA (Začetek ob 20)
Torek, 19. junija: Zaprto.
Zn kolesarsko dirko Prvenstvo maribnrskr, Irolr sarske podzveze, ki jo priredi MICP 1. julija nalprogi 75 km: Maribor—Fram—Račje lla.hlina—Ptuj—Sv\ riban—Sv. Holfenk—Sv. Lenimi—Maribor. Start ob 7 pri mestnem vodovodu nu Tržaški cesti, cilj v Tomšiče vem drevoredu (vogal Aleksandrove). Nagrade: 3 duiiln. 0 kolajn, 2 diplomi. Startall bosta skupini A in R. Na start imajo pravico vsi v Kolesarski Zvezi kr. .lugo. slavijo verificirani vozači navedenih skupin zu 1. 1984.
Splošna določila: 1. Vozi sc 1111 lastno odgovornost, po coatno-polieijskem redil tnr pravilniku Kole sarske zvcr.v kr. Jugoslavije. 2. Dirka se vrši ob vsa i kern vremenu. 3. Prijava voznčev ic predvidena nuj pozneje eno uro pred startom. 1. Start je dovoljen le s predpisano opremljenimi kolesi, lo je z dohrn zavoro in zvoncem. 5. Pritožbe sc vlagajo najpozneje 10 minul po cilju, za kntere se vloži kavcija 30 Din. fi. Slarlnlnn znaša 8 Din I11 2 Din za Olimpijski fond ter 5 Din za garancijo startne Številke. 7. Prijave sprejetim predam I ništvo v Gosposki ulici 40.
Zbor lahkoatletskih sodnikov, Ljubljana. (Služlie 110.) Seja zbora, ki jo bila določena za ponedeljek zve čer, ee Je morala radi nujnih lehnlčnjh zadržkov pre lotiti Mn četrtek, 21. junija ob JO. 10 pri Slamiču. Hudi važnega dnevnega reda (državno žensko prvenstvo, raz mere v sodniškem zboru) so vsi gg. odborniki nnjnn vezani nn udeležbo brez izjeme. Vsi zvezni sodniki, ki bodo določeni v .Ilirijo za sobotno in nedeljsko tek movanje za žensko državno prvenstvo, naj se tega go tovo udeleže, siccr bo odbor prisiljen postopali po ilo ločilih poslovnika. Kdor od gg. sodnikov ne bi mogel sodelovati Iz tehtnih razlogov, naj to žc v naprej iavi zboru (tozadevna opravičila jc pusliti najkasneje do četrtka zvečer pri blagajni kavarne -Evropa*),
Ustanovni občni zbor Slalom kluba JI. V zeleni dvorani hotela Union I10 drevi ob 20 ustanovni občni zbor Slalom kluba 34, kateregn ena pogluvltnIh mčk programa je smotrnim vzgoja športnega naraščaja. \ «ak oče, kl žeti. dn bi njegovi otroci pravilno, pod nadzor stvom in sistematično trenirali, naj pride nn ta usta-novnl občni zbor, kjer bo slišal podrobneje n programu. Občnega zbora pa naj se udeleži čim večje število športnikov, kajti klub s takim programom zasluži vsestransko podporo.
Fotnamatcrji — pozor! Vse amaterje. M so foto grafirali na naši inoto-dlrki 17. junija, najvljudneje ur.Miiton, dn mini роДПлјо pn eno n!! dve k ojli j i nn snetkov za naš arhiv, nn naslov Speelrum , Ljubljana VIT., poštni predal. Za uslugo se že v itimrej za hvuljujc moto-«ckclj» ZSK Hermesa.
Madžari hočejo zase slavne može
Čigav je AUred Nobel?
Eifelov stolp bo pozabljen
2000 metrov visok
Kakor znano, nameravajo prirediti Francozi v letu 1037 svetovno razstavo v Parizu. Za to priliko kunijo zgraditi ogromen stolp, ki bo segal v višino 2000 m in ki bo za celih 1700 m prekosil dosedanje svetovno čudo, EifFelov stolp. (Eiffelov stolp je bil prav tako zgrajen za svetovno razstavo v Parizu in sicer leta 1899.)
Misel za tak kolos je že stara nekaj let. Inženjer Losier in dražvni oradbenik Faure-Dujant sta napravila načrt za ta stolp, ki bi bil visok 2000 m, a zunanja oblika naj bi bila v podobi trph odprtih dežnikov, postavljenih drug nad drugim.
stolp
'Oba gradbenika povdarjata velik pomen stolpa zlasti v primeru vojske; ob zračnem napadu bi se namreč mogli spustiti z najvišje platforme lovski aeroplani, pa bi s tem mnogo prihranili na I času. (Tak aeroplan potrebuje mnogo časa, da se | dvigne v višino 2000 m.) Baza stolpa bo imela širino premera 220 m, a najnižja platforma bo široka 200 n. Na najvišjo platformo bo vodila cesta, dolga 12 km, po kateri bodo mogli voziti celo av-avtomobili. Mimo vsega drugega bo ta stolp po-raben tudi za znanstvene namene.
Švicarski misijonski letalec Marti se je ponesrečil
Novo letalo za misijon v Gariepu v južni Afriki, ki je dne 6. junija napravilo prvo poskušno vožnjo, je pri mestu East London strmoglavilo na tla. Pilot Hans Marti in dva uradnika letališča v East Londonu so mrtva.
To je bila vsebina kratke brzojavke, ki jo je agencija Fides v Rimu o tem žalostnem dogodku sporočila. Letalo, ki je lahko vzelo na pot pet potnikov, je bilo dar nemških katoličanov in namenjeno gori omenjenemu misijonu, ki ima že eno manjše letalo kot dar švicarskih katoličanov. S te n je napravil letalec Marti v prejšnjem letu več kakor sto popolnoma uspelih poletov v najrazličnejše smeri, v velike razdalje do Johannes-burga in do Kapskega mesta. M. Manš Marti je bil doma v Švici dobro poznan kot pilot. S prvim letalom je bil poslan za eno leto v južno Afriko, kjer je sčasoma kazal vedno večje zanimanje za misijone. Vrnil se je v Evropo, kjer je po več mesečnih naporih pridobil za evoj misijon še eno letalo. Na drugem potovanju v južno Afriko ga je spreml:~' 'udi njegova žena, ki se jo tudi posvetila deiu v misijonih.
Račun
»Natakar, vi ste prišteli računu tudi datum.«
»Da, čas je zlato, a zlato je denar .. .<
Nov svetovni ženski rekord v teku. Gdč. Koubkova, visokošolka v Pragi, je pretekla nad 800 m v času od 2 :16.4 in s tem dosegla nov svetovni rekord
Na počitnicah. V Ameriki, ki je donovina raznih tehničnih iznajdb, so si omislili avtomobil, v katerega morejo spraviti vse potrebščine za počitniška letovanja. Tako bodo poslej nepotrebni razni kovčegi in nahrbtniki, šotori in ostali rekviziti taborenj. Izletniki se usedejo v voz in se odpeljejo z njim v določeno letovišče, kjer prežive poceni in udobno evoj dopust
Kam dovede horistolovslvo
Moskovska »Pravda« poroča, da je sklical vodja mladinske državne založbe N. Semaško pisatelje in jim priporočil, da bi pisali samo pametne knjige. »Otroci prav tako ne marajo neumnosti kakor odrasli.« Tovariš Semaško je navedel zanimive primere »pridnosti, ki je večja od pameti«. Takšno neumnost vsebujejo pripombe k mladinski izdaji Puškinove »Knpilanove hčerke«. Tu stoji na pr., da se proletarski otrok ne sme navduševati za carico Katarino, temveč za Pugačova. Ta bi bil tudi lahko zmagal, »a žalibog je zapečatilo njegovo usodo pomanjkanje socialistične orientacije v duhu edino pravilnih Marksovih naukov«. Pugačova so obglavili v Moskvi leta 1775. Kje je bil takrat še Marks!...
Brazilski gobavci
V Rio de Janeiro je dospel sir Štefan Barnet, pooblaščenec Zveze narodov, z nalogo, da ustanovi Mednarodni zavod za raziskovanje in zdravljenje gobavosti. Brazilija šteje zdaj nad 25 tisoč gobavcev, a vse njeno prebivalstvo znaša 14 milijonov. To je največji poznan odstotek žrtev grozne bolezni. Samo do 1200 bolnikov se nahaja v posebnih zdraviliščih. Vsi ostali živijo med zdravimi prebivalci. Barnet je izročil vladi spomenico za pobijanje bolezni in bo Brazilija takoj pričela izvajati po Zvezi narodov priporočene odredbe.
Neki ameriški pomorski zdravnik, ki se že več let bavi z meteorologijo, je nedavno objavil rezultate svojih raziskovanj o vplivu solnčnih peg na vremenske spremembe na zemlji. Sicer je že mnogo učenjakov trdilo o velikih vplivih peg na deževna leta, ta amerikanski zdravnik pa je celo odkril ciklus 11 let, v katerih se bosta izmenjavali suša in izredno močno deževje. Pravi, da se zdaj nahajamo na neki obratnici, in sicer na točki, po kateri prehajamo v dobo obilnega deževja. Vrhunec bo doseglo to obilno deževje v času od 1936— 1938. leta. To prerokovanje je vzbudilo v Ameriki, zlasti med farmarji, veliko razburjenje. Sicer so
Razvaline kradejo
Francoski arheologi so poslali vladi Tunisa odločen protest, ker zanemarja dragocene razvaline v Kartagini, ki so jih nedavno odkopali. Ljudje kradejo stebre in celo kose zidu, ki imajo po mnenju arheologov veliko vrednost.
Stara cerkvena glasba zopet v modi
Javnost se je pričela zanimati za staro cerkveno glasbo. Dokaz tega zanimanja nam daje vrsta gramofonskih plošč, ki jih je založila tvrdka »Lumen« v Parizu pod imenom »Sedem stoletij religiozne glasbe«. Tu srečamo predvsem dela evropskih polifonistov Leonina in Perrotina, orga*i-stov tiste pariške cerkve Device Marije, na kraju katere je bila pozneje v 15. stoletju zgrajena sedanja cerkev »Notre Dame«. Razen tega je zastopan tudi Duffet, utemeljitelj franko-nizozemske šole 17. stoletja. Vse pesmi so dvoglasne. Drugi glas vodijo orgle, dočini izvaja prvega znani tenorist Ives Tinaire. Njegovo podajanje je ponekod pre-osebno. Vsekakor pa naredi izvirno latinsko besedilo globok vtis, ki ga dela srednjeveška glasba, prežeta z globokimi verskimi čuvstvi. Srednjeveški skladatelji so dokaj bolj »aristokratični« in vzvišeni kakor sodobni. Čeprav so njih tehnična sredstva omejena, naredijo globlji, ubranejši vtis kakor sedanji vzorni orkestri in vsa revna vodilna misel, skrita pod njihovo navlako.
Če se prerokovanje izpolni, nas čakajo huda teta
nekateri učenjaki gledali v te trditve z nezaupanjem, toda pred nedavnim so neki pojavi potrdili to domnevo. Pojavili so se namreč celi stolpi prahu in sicer zelo visoko v zraku, o katerih pa sodijo, da izhajajo od pojačanih peg na solncu. V zvezi s tem je vredno omeniti, da je v prirodni znanosti že postavljena hipoteza o mesčevih vplivih na nekatere prirodne pojave. Tako je med drugim ugotovljeno, da se potresne katastrofe ujemajo z nekaterimi spremembami na mesecu, katere se redno javljajo pred prirodnimi spremembami na zenlji.
Kakor se Madjari zavzemajo za sleherno svetovno ime, katero bi si radi prisvojili, tako so časopisi zadnjih časov naskočili velikega Šveda Alfreda Nobela, ustanovitelja svetovno največje književne nagrade, da bi ga pomadjarili. Zadnje dni je prinesel madjarski list »Fiiggetlensej« senzaci-jonalno vest, da živita dve potomkinji Nobilovi v slovaški vasi Lippotvaru. Oče teh dveh žena je umrl pred 30 leti in bil baje bratranec Alfreda Nobela. Potrdila za madjarsko pokolenje Nobelovo išče inenovani list na podlagi sledečih dejstev. Praded Alfreda Nobela se je v začetku preteklega stoletja preselil na Švedsko. Oče teh dveh lippot-
varskih sirot se je imenoval Karel Nobel. Njegovo sliko hranita njegovi hčeri še danes pri sebi in, kakor piše list, se da dognati neka podobnost s slavni ti Norvežanom. Ti dve ženi, ki se imenujeta Katarina in Jana, imata menda svoje sorodnike tudi v Ameriki, katerih se je spomnil v svoji oporoki Alfred Nobel.
Iz teh podatkov iščejo Madjari vezi z Alfredom Nobelom, kar pa je seveda gola hipoteza ali izmišljotina. Zakaj čudno bi bilo, da bi se Madjari šele po tolikih desetletjih spomnili narodnega sorod-stvar s tem velikim možem.
Vremenska katastrofa na Kitajskem. V provinci Ilupej se je utrgal oblak, ulile so se velike mno-iiive voda in pokrile nad 100 vasi. Prebivalci so prisiljeni bežati v hribe. Utopljencev je bilo okoli
pet sto


Mussolni in Hitler v palači Pisani v Benetkah. Kakor znano, se je Hitler pripeljal v letalu v Benetke, kjer ga je sprejel Mussolini z množico fašistične milice
Stroj premaga človeka
Neka ne\vyorška tvrdka prodaja avtomat za pregledovanje iz.voznih jajc. Novi izum sloni na dovzetnosti fotoelektrične Stanke (tako zvanega »električnega očesa«) napram jakosti razsvetljave. Aparat v obliki priljđbljenega »robota« pobira z »roko« jajca drugo za drugim iz košare ali zaboja ter jih dviga v višino svojega »očesa«. Odbira potem v posebno košaro slaba jajca z znižano prozornostjo, ki ne odgovarja zahtevam za izvozno blago. Pri prvem javnem predvajanju novega »robota« je prišlo do zanimive tekme med avtomatom in človekom. Eno in isto pošiljatev z več sto jajci sta pregledala najprej »robot« in potem strokovnjak kokošar. Izkazalo se je, da je »robot« manj strog kakor človek. Sprejel je sedem jajc. ki jih je odklonil človek. Nato so šla jajca v preiskavo, ki je dala prav »robotu«. Sedem jajc, ki jih je kokošar odklonil, so bila popolnoma sveža in primerna za izvoz.
Razen Rusije . . .
Po priznanju Sovjetske Rusije od strani Češkoslovaške je nastalo tudi vprašanje podeljevanja potnih listov za Sovjetsko Rusijo. Doslej so
: ^Veljaven
za vse evropske državen, razen Rusije.« Ta opomba bo seveda poslej odpadla.
Študentje — pestunje. Kakor v vseh državah, tnko je zajela gospodarska kriza ludi Ameriko. Tisoči diplomiranih študentov zaman čakajo na službe. Seveda so morali radi tega nekateri brezposelni mladi razumniki seči tudi po takih poklicih, ki jim najmanj odgovarjajo. Tako poznamo ponekod natakarje, potnike, (ia, celo cestne pometače, ki i bi mornli zasesti pač odličnejša mesta. Najbolj za-' nimiv poklic pa so si izbrali ameriški študentje, i ki so stopili pri nekaterih družinah v službo pe-1 stunj. Slika nam kaže igro otroka s študentom
Bela kuga ugonobila celo vas
Ne samo madjarski, marveč tudi ves ostali evropski tiek se je zadnje dni na široko bavil z I izumrtjem celotne madjarske vasi Hidaša v bližini Seksarda. Tu so do nedavna stanovale same domače družine, radi vedno manjših prirastkov rojstev pa so vse družine, druga za drugo izumrle. Te družine so bile po veroizpovedi evangelijske. Splošno se misli, da je bilo vzrok temu strašnemu izumiranju popolno pomanjkanje verske vzgoje. Od teh družin, ki so se držale Malthusovega evangelija »dveh otrok«, je prešla epidemija maloštevilnih otrok tudi na sosedne katoliške vasi, katere bodo — če bo šlo tako naprej — slej ko prej sledile evangelski. Danes je vas Hidaš izpopolnjena, in sicer do poslednje hiše — z nemškimi naseljenci. Narodna kri se radi svoje prenajhne narodne zavesti umika tuji. Tudi »narodnjaki« drugih narodov (vzemimo v to tudi slovenskega) so toliko narodni«, da se branijo otrok. Jim je beseda narodnost pač saino v ustih, srce pa za njo ne ve...
Kaj je molekula
»Torej, gospodje, vsi veno, kaj je molekula.* »Oprostite, gospod profesor, gotovo nas večina ve, vendar bi bilo prav, da razložite vsaj onim. ki še niso bili tam ...«
Na plesu
»Gospodična, kadar plešem, se mi zdi, ko da se vrtim na cefirnih oblakih.«
»Motite se goepod, to so moji čevlji.«-
K U L TIJRNI OBZORNIK! Соуи,д«„|«0
Knjige mladinske Matice
Ze sedmo leto izdaja Mladinska Matica prav skrbno, /ivt> nrejevanc in mladini odgovarjajoče ztfirke knjig /a letos smo pravkar prejeli štiri knjige: krcsniic. Kapljice, tovariša in Potovatijć skozi čas.
Kresnice« so letos sestavili (viettinsko in Slikovno) učenke iu licenci, l<i so pokazali neposredno svoje -razgibnno življenje, Resnično je zanimivo, kakoi beremo v uvodu, tla si sodobna mladina ne pripoveduje več pravljic, marveč si išče poti v resnično življenje, loda na lo življenje gleda mladina po svoje, Sončnim in senčnim poglavjem življenja ne išče vzroka in se jim ne bliža z razumom ni srdom odraslega. Oklene se jih z nežnostjo svoje duše in z mehkobo svojega srca zaradi dobrega, ki. mora končno zmagati. Pravljica je izginila, loda ujeno gkibokit misel je ostala. Z vso svojo vero v resnično dobro in pravično se je vselila v življenje, da oslane Očitna njemu, ki jo žc otrok po srcu in duši.« »Kresnice« pokažejo tisočera zanimanja sodobne mladine, neko zrelost opazovanja, razmišljanja, sodb, zatorej bodo rabile marsikateremu pedagogu v pouk prave otroške duše.
iKapljice«:. Besedilo priredila Anica Ccr nojeva, ilustriral Ldo Der z a j. »Kapljice« so slikana pravljica: označena je pot morskih kapijic (ki so v pravljici kajpada poosebljene) iz »mamice morja« v oblake in odtod nazaj na zemljo ter dalje skozi pečine in predore v studenec, potok, reko in končno v morje. Kakor slikanice, lako je tudi besedilo polno otroškega duha; skozi celo knjižico se pretaka življenje, otroška domišljija se stopnjuje ob sleherni strani. Ze lanska podobna knjižica istih dveh avtorjev je bila sprejeta med otroki s pravim razumevanjem, nedvoinno bo tudi ta rtašla lepega odmora.
France Bevk; Tovariša. Povest za mladino; ilustrirala Ksenija Prunkova. - Kakor se vživlja Bevk v dušo odraslega človeka, tako mu je uspelo v »Tovariših« pronikniti v notranjo rast, razve-zanost, skrbi, veselja in bridkost mladih src. Dva šolska tovariša, dober in zel, sc družita in notranje razdirata ozir. gradita. Povest ui dolgovezna, ni papirnata, marveč polna življenjskega soka, tragike, neprisiljenih vzgojnih momentov. Povest siromašnih mestnih otrok, ki sc kakor »Ptički bi ez gnezda« po svoje vzgajajo. — Končno je izdala M M se »Potovanje skozi čas«, napisal F.do Kardelj. Avtor vodi mladega bravca v gospodarsko zgodovino, in sicer iz prvih gospodarskih oblik (zbiralno gospodarstvo) do svobodne industrializacije iti tehnizacije vsega gospodarskega življenja.
Poleg teli knjig smo prejeli 5. letnik »Našega roda., ki ga ie uredil jos. Ribičič. »Naš rod«, ki ga izdaja kol mesečnik MM, je prav živahno urejevan in ima poudarek zlasti na motivih iz domovine neodrešenih bratov.
Trubadur in gostovanje
V reprizi nanovo postavljene Verdijeve opere »Trubadur« je v glavni vlogi naslopil že jznani gost, tenorist Adrian. O njegovih pevskih sposobnostih ic biifc na tom mestu žc pisano. Ob priliki fnjcnep nastopa je pevec s svojim podajanjsm
v$$«dll hfltogo privlačnih občutkov. Svojemu petju je vbl vefiko Izraza in oduševljenosti. V še belkan-ti»tičniirSK»blikovaiiju pevskih arij sc dobro znaj-deva, do lepšega estetskega učinka pa bi mu mnogo pripomoglo bolj tekoče izenačenje melodij, ki sedaj še utrpevajo na svoji lepoti vsled lomljenja v sunkovitih vzponih. — V igri je to pot še podlegal šabloni, a kaže, da bi po svoji iskrenosti v doslednejši režijski izdelanosti mogel ustvarjati prepričevalnejše like. Poudarjam pa iasnost njegove slovenske izgovarjave, ki je pri nas že sicer, kaj šele pri gostu redkost.
1'rimadona zagrebškega gledališča, ki je stalen gost v tej predstavi, se je tudi serfaj odlikovala v svojem pevskem podajanju, pa tudi v igri je bila mestoma iskreneiša, kar je z vtisa prislnej-šega doživljanja učinek njenega podajanja stopnjevalo.
V	vlogi Arucenc je ob tej priliki nastopila ga. Kogejcva, Dosegla jc sorazmerno prav lep ubpeh. Vsebini svoje vloge se je skušala prav podrediti in je ustvarila, čeprav ne v potankih globinah, vendar v splošnem dosti skladno doživljen pojav. V pevski smeri jc njen glas lepe vrednosti, a mu stavi znatno oviro k doseganju pruvuga pevskega oblikovanja nepopolna dihalna tehnika, ki morda preko malce astmatičnih zaprek ne sloni popolno v preponi. Z odpravo te zapreke bi utegnilo njeno pevsko oblikovanje znatno pridobiti.
Končno bi omenil šc, da je bil gosp. .lanko ln pol v estetskem pevskem oblikovanju na lepši višini, dasiravno jc morda radi tega na uspehu pri povprečnem občinstvu malce zaostal, kar pa povzroča le ne še prav izdelan okus le vrsle poslušalstva, ki kaj rada podlega predvsem prebojni sili pevskegu zvoka.
Produkcija Glasbene Matice
Glasbena Matica je v preteklih dneh že v tretje manifestirala sadove svojega letošnjega tlela na glasbenem vzgojnem polju. Natopilo je šesl učencev klavirja na različnih .stopnjah sposobnosti in izdelanosti, cn čelist in en pevec, vsi iz posameznih šol gospe Svajgnrjeve, Šesekove, Verbičevc ler gg, Bcran.t in ravnatelja Ilubada. Uspehi so kar le-pi, čeprav so do jiolne prave izdelanosti šc zelo strmi bregovi. Omenil pa bi ob lej priliki, da bi bilo tudi v klavirskem vzgajanju (kot v ostalih strokah) prav vlagali več pozornosti nn domačo produkcijo. Sai jc vondar obsežna tvarina glasbenih tvorb ž.e v -Novih akordih«, ki bi se nedvoinno mogla s pridom uporabiti še zlasti pri vzgoii, J\jcr je pač nujno informirati naraščaj vsaj o tem, kar imamo in v čemer je vendarle marsikakšno zlato' zrno.
V	drugem delu produkcije pa sino čuli iz-Vrdbo šestih skladb mladinskega /bora, ki ga vodi prol. Sonc. Ta izvedba je dokazala marsikaj truda iri lepih uspehov. 7-lj se pa, da jc glasovna vrednost tega številnega zbora (circa 70 pevčkov) pre-ccj neizbfana, kar dnje celoti evojelvo neprožnosti in mestoma nečistosti. Zato menim, da bi ta ansamb! mnogo pridobil s strožjo izhero.
Končno pa 'e naslapil še mladinski orkester pod vodslvom prof. Karla .leraja. Treba jc priznati, da bodo mladi godbeniki pod lem sprelnim vodstvom mnogo pridobili na pravem čisto glasbenem pojmovanju, kar je izstopilo jasno iz izvedbe Janačkove Suile. ki je pokazala mnogo delajliranih glasbenih lines. V končnem skupnem nastopu mladinskega zbora in orkestra, ki sta izvedla pri-»ično Adamičevo Bajko in Kresnice (te dele smo 'lili izvesti te nd mladinskega zhora in orkestra iz Kranja), pa je bil celoten vtis nekoliko nesigu-ren. dasiravno je bilo v njem ludi marsikaj lepega.
V. U.
Glasbena literatura
Cerkveni glasbenik. Majska iti junijska številki prinaša na uvodnem mestu knjižnega dela pričetek lepega opisa življenja in glasbenega delovanja pred kratkim umrlega skladatelja patra II. Sattnerja; opis je sestavil Stanko Premrl. — V nadaljnem sledi prvi del orisa razvoja slovenske tdaebe, ki jc sestavljen iz predavanj pokojnegu dr. Mantua-nija. nato dr. Dolinarjevo nadaljevanje Zgodovine katoliške cerkv. glaslje. še sla v tej številki dva članka o ljudskem petju, ki ju jo napisal Virgil šček, Ferjančičev spis o absolventih orglarske šole in BablČev članek o dekanijskih cerkv. zborih. H koncu pa si slede drobna razniotrivanja in poročila pestre vsebine.
Glasbena priloga pa prinaša štiri kraikc skladbe, ki naj služijo potrebam in uamenorn cerkvenega petja. l'o so: Rozmanova 1'okropi me, in Marijino Vnebovzetje . prva za enoglasni zbor preprosto harmoničen šliriglascn stavek; dalje Ri-javčeva Presveli božji Pelikan . prav tako preprost glasben domislck in kontno Tu v kruhu vse svetosti , v kateri je Stanko Premrl »miselno iti pestro priredil naroden motiv.
»Raste mi raste«, je naslov zopet novi glasbeni zbirki Bredo Sčekove; zbirka vsebuje sodom kraških samospevov s spremljavo klavirja. Pesmi po svoji glasbeni zasnovi ne vsebujejo nič novega, temveč so eklektifni odsev zadnjih tudi slovenskih smer! (Premrl), deloma malce nerodno stavljen, pa vondar dosti invencijozen in občuten tvor. Solisti, ki imajo veselje do pevskega izživljanja, bodo lahko s pridom posegli po tem zvezku samospev
»Narodne melodij e« obdeluje v. dvoglasrtom 11-jolinskem stavku — m to v načinu, primernem 'it prve početke vijolinskega pouka Ladislav Miranov, profesor vijoliue ua zagrebški akademiji in znani vijolinist Zagrebškega kvarteta. Na to smiselno iu uporabno izdanje opozarjamo naše vijo-linske pedagoške kroge. (Naroča se: Kugli, Zagreb, flica 30.)
Književne zanimivosti
»European Herald«, -'edna odno-informativen list, ki prinaša članke v francoščini, angleščini, nemščini in španščini, je v številki 25. maja posvečen jugoslovanskim vprašanjem. Med drugim jc tu tudi članek >M o dern Yugoslav Literature«, ki ga je napisal Frank S o d n i k a r. Avtor imenuje predvsem mojstra slovenske moderne, Ivana Cankarja in Olona Zupančiča, ki sin največja jugoslovanska književna umetnika in sla po vsej pravici uvrščena v svetovno literaturo, dalje .lovana Djučiča in Anteja Dukiča. Nalo obravnava sodobno književen višino jugoslovanskih narodov in sicer v posameznih odstavkih, posebei srbsko, hrvatsko in slovensko.
Igra pod milim nebom. 7adn,'a številka Ljudskega odra« je posvečena izključno člankom o igranju pod milim nebom. Med drugim je tu zanimiv članek hrvatskega dopisnika Vojmila Rab »dana » B e I e ž. k c o gledališču na p r o • s t e m«. Med Hrvati je predstava nn prostem žc udomačena. Znana je n. pr. velika predstava v pe-ristilu Dioklecijanove palače, kjer so nastopili hrv. dramski igralci z dramo Ogrizoviča (režiral Slove- i nec Hinko Nučič), dalje predstava Gunduličeve . »Dulrovke« za časa pcnkliibskega kbngresa v Dubrovniku, po deželi pa se igrajo zlasti igrokazi Velimira Dežcliča ml., katerim daje B. Sirola glasbeni okvir, Rabadan prihaja do zaključkov, da se more prava Hudeka igra, ki mora že po svojem bistvu biti monumentalna, hkrati pa vzvišeno enostavna, razvili le na prostem in sicer na vasi, kjer jo lio prav doživljal edinole kmet, ki ni psevdora-cionalisl in ne psevdoestet, marveč prihaja pred igro z odprtim srcem. Tam tudi ni papirnatih kulis, marveč pravo življenje odra in ozadja. Avtor našteva med drugim tudi snov ljudskih iijer, ki mora biti zajeta iz narodne duševne zakl^lnicc in i/ verskega dna. Ta dva faktorja, pravi Rabadan, morete edina dali osnovo za pravo ljudstvo igro.
Državne književne nagrade v Bolgariji. Nedavno (posnemamo po Olvoru ) jc razdelilo bolgarsko prosvetno ministrstvo književne nagrade /a leto 1033. Prvi nagradi sta prejela Konstantin Konstantinov (10.000 levov) za roman Kri in Ana Kamenova (10.000 levov) za roman Mesto je |>odobuo mestu . Razen teli dveh so bile nagrajene za svojo zbirke pestili šc tri pesnice: Magda Potkanova, Marija Grubešlijeva in Jana lazova. Konstantina Koustantinova (mladinski pisatelj) in Jano Jazovo (nadarjena mlada pesnica, ki jo je odkril Balabanov) poznamo z nedavnega obiska bolgarskih književnikov v Ljubljani, kamor je bila prijavljena tudi Ana Kamenova, a jc bila zadržana.
Drobne. Reyinontovi Kmetje v bolgarščini. Kristo Vakarelski, eden izmed najboljših'bolgarskih |>oztiavalcev poljske književnosti, je prevedel Reymonfover Kmete , katerih prva dva dela sta pravkar izšla. Bolgarska kritika jc sprejela veliko Roymon(ovo letralogijo kmetske zemlje iu duše z velikim priznanjem Reymontove literarne moči. Hduard Heriot je napisal daljši potopis po Balkanu in sovjetski Rusiji, v katerem jc popisal svoje vtise l nedavnega potovanja. Ta potopisna knjiga bo tc dni izšla v pariški založbi Hachette. — V londonski založbi Kogartli Press je izšla zbirka Rilkejevih pesmi pod naslovom Poems-. Angleška kritika jih je navdušeno sprejela z željo, da bi sc prevedla vsa Rilkejeva dela v angleščino. Stoletnica rojstva Edgarja Poc-a. Za stoletnico rojstva velikega ameriškega pisatelja E. Poc-a pri pravlja mesto Filadelfija velike svečanosti. — V kratkem bosta izšli v Londonu tlvc knjige znane irske rcvolucionarke . grofice Konslanco Markie-wit/ (umrla |927. letu). Prva knjiga, kateri je napisal predgovor De Vnlera, bo obsegala 4 lirično pesmi in pisma, ki jih je napisala grofica I. 1010 do 1918 v ječi. druga pa spomine na revolucijske dni.
Peronospora na hmelja
Navodilo, Itako zubranimo to nevarno bolezen v hmeljskih nasadih
Človek bi nc verjel, da so /e hmeljarji pa ne najnovejšega kova. ki trdijo, tla 'na hmelju sploh |>eionospore ni.
V o. stev. »Hineljskega vestnika« jc Hmcfj. tir. objavilo izjavo prvega strokovnjaka glede liinclj-skili škodljiv cev ul bolezni, g. dr. ing. Blnttiiya ua fitopatologiikein zavodu v Pragi, da ua poslanih mu Itincliskili listih iz Savinjske doline ni naš I peroiioep;.ro.
Začetkoma junija je družtvO vnovič poslalo navedenemu zavodu v Pragi več sumljivih listov iu poganjkov v preiskavo. Line 13. t m. je društvo prejelo iz Prage sledeči odgovor:
■Na poslanih hmeljskih listih iu poganjkih sem konstatir.il obilo hmelj ske perono&pore, ki jc |*>-vzročtvala obilo plOdcivitega naleta.
/л predsedstvo lilopatologiSkega z«\'0da: Dr ing. Blatili)', 1. r. - Praga, dne II. junija 193-1.
Hudo strašilo je torej došlo iu se razpaslo jio naših hmeljiščih, ki so bila zadnji up v hudi gospodarski krizi. Kaj je torej storiti? Hiša že gori in čc sc vreme nc ho kmalu obrnilo na boljše, nam bo ludi zgorela!
O pogubonosni bolezni in njeni zabranitvi je v ickirlet Hmelj, društvo že obilo razpravljalo, ln siccr nstmenim in pismenim potom In je v 5. štev.
Hmeljarskega vestnika« šc npsebuo opozorilo vse hmeljarje, da naj bodo pripravljeni ua prihod neljubega gesta. Pa ve? pouk in vsi opomini niso pomagali. Niti najlažjega sredstva v zatiranju pe-ronospore namreč zbiranje tako zvanih kuštrov-cev in njih uničevanje rotoin ognja se ue poslužujejo. In če lo delo opravljajo, zmečejo nabrane ku.šlroVcc na cesto ali jih pa puste ležali v nasadu.
Pravilo pravi, da se mora škropljenje z bakreno aimovo brozgo pričeli, preden sc pojavi bolezen.
Zamenjava obveznic 2l/?°/0 lo-terijslte rente za vojno škodo
Po določilih odstavka II § 12 finančnega zakona za leto 1934-35 se morejo zamenjati obveznice 2Y,% loterijske državne renle za vojno škodo z novimi obveznicami.
l/za I. avgusta 1934 sc botlo izžrebale le nove obveznice in obresli izplačevale le za kupone novili obvoznic. Državna in samoupravna oblastva nc smejo po 1. avgustu 1934 sprejemati starih obveznic niti kot kavcije niti kol depozit. Ker zgube po 1. avgustu 1934 stare obveznice razen pravice do zamenjave vse druge pravice, je v interesu lastnikov obveznic, da jih čim prej, najpozneje pa do 31. julija 1934 predlože v zamenjavo ali davčni upravi svojega bivališča ali pa neposredno oddelku drž. dolgov in drž. kredita v Belgradu.
Kdor hoče zamenjati obveznice pri davčni upr., mora izročiti osebno: 1. prijavo, 2. seznam obveznic.	,	,
V prijavi mora navesti nominalni znesek obveznic m število obveznic po apoenih. V seznamu obvoznic mora navesti po aritmetičnem vrstnem redu serije in številke vseli obveznic, ki jih predloži v zamenjavo. Tudi obveznice mora urediti |X> istem vrstnem redu.
Prijava in seznam morala biti pisana čitljivo in razločno, podpisana z polnim imenom in priimkom. V obeh so mora navesti tudi poklic m ločen naslov. Ako se predloži v zamenjavo obveznice, ki pripadajo raznim lastnikom, se mora v prijavi navesti vsakega lastnika in naminalni znesek njegovih obveznic. Radi hitrejše odprave se priporoča vsem prcdlagajelcljem, kateri predlože v zameno nad 10 obveznic, da predlože seznam дт-
veznic v dvojniku.
Davčna uprava bo zamenjavala le nepoškodovane obveznice s taloni in še neizžrebane obveznice Poškodovane obveznice in obvoznice brez ta-lonov se morajo predložili radi zamenjave naravnost oddelku /a državne dolgove in drž. kredit v Belgradu. Serije in številke izžrebanih obveznic so razvidne iz tozadevnega seznama, ki je razglašen
na tuuradni deski.
Podrobnejša navodila se tlobe pri blagajni davčne uprave. Za območje davčne uprave Ljub liana mesto se bo vršila zamenjava v dopoldanskih uradnih tirali od 18. junija 1934 naprej nn blagajni dravske finančne direkcije v Ljubljani, Krekov trg 1. pritličje — desno.
Vršilec dožnosli šefa davčne uprave:
P redi kaka.
Dasi je zvoneuje po loči prepozno, hočemo vendar kratko omeniti, kako zabranimo perono-i sporo na hmelju.
L Starejši nasadi se morajo že meseca maja škropiti s 1, % bakreno - apnovo brozgo. I o škropljenje se po preteku 3-1 tednov ponovi, in siccr z 1"» brozgo. Za slučaj niOkrotnega vremena Si' mora škropljenje nadaljevali vsak drugi ali tretji teden z	med cvetjem pa le ■},%
brozgo.
2.	I", brozga se pripravi tako-le: V večjo posodo vlijemo 501. ako mogoče, mehke vode ler obesimo v njo vrečico t I kg bakrene galice, katera sc v 21 urah raztopi. Ako sc pa mudi. vzamemo vr .Oo votlo. V drugi posodi ugasimo I kg /ivvgi ali raztopimo 2kg ugašenega apnu in zli-4I1K.- končno obe raztopini bakrenogalično in ajniovo ined stalnim mešanjem z lesenim drogom v tretjo posodo. Ker je med apnom skoraj vedno drobno kamenje, sc apnovn brozga prelije skozi sito Za slučaj pa, da nimamo tretje posode, sc lahko bakiemi brozga vliva mod neprestanim mešanjem z lesenim drogom v apneno ne pa obratno. Mešanica sc poleni dopolni i vodo do 1001. lako pripravljei .i brozga ohrani svojo inoč le 24 ur.	(.,
3.	V" pravilno pripravljeni brozgi mora rdeči lakmus papir poslali plav. beli (enolllalein paj>ir pa rdeč. Ako brozga ne reagira na navedeni način, se ji mora dodati se apna.
4.	Med škropljenjem jo jc potrebno večkrat pomešati z lesenim drogom.
5.	škropljenje sc mora izvrševati temeljito, to se pravi, poškropljena mora bit vsa rastlina, posebno pa spodnji deli lislia.
f>. Škropi naj sc selc. ko jo rosa zginila z rastline in se naj opusti ob luidi vročini,
Hmeljarsko druslvo v /и1ги..
Kretanje zavarovanih drlavcev in nameščencev
v aprilu. V vsej državi je bilo zavarovanih 535.125 delavcev iu naiucsOeneev, kar pomeni narasi za 12 tisoč 82 članov. Najbolj se opaža naraščanje zaposlitve pri Okrožnem uradu v Osijoku. za lem pride Banja luka. nato Ljubljana s 3025 zaposlitvami, medlem, ko so Okrožni uradi v Skoplju in v Belgradu deficitni. Pri .Merkurju* je treba beležiti padec članstva za 599 članov, medtem, to jc Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani zaznamovalo povišanje članov za 008. Povprečna plača zavarovancev znaša v aprilu 22,33 Din, medtem, ko je lani znašala 23,58 Din. Torej je povprečna plača otl lani na letos padla, in lo zaradi velikega padca zavarovancev z visokimi plačami.
Bo
rza
D<
Dne IS. junija.
Mini-
Poljoprivrtdni glasnik, ki izhaja v Novem :>a du prinaša par zanimivih strokovnih člankov, med katprimi opozarjamo posebej na članek ing. Markoviča o angleških plemenskih svinjah in ua cla nek (i. Buchheima o »Kolorado-bubi«. Med beležkami so dragoceni nasveti, ki tičejo živinoreje, svinjereje iu sadjarstva in ki jih bodo tudi pn nas s pridom čitali.
Prva seja osrednjega predstavništva jugoslov. trgovstva sc je vršila v Belgradu dne 15. in 16. junija Zvezo trgovskih združenj je zastopal Jos. Kavčič. Po obširnih razpravah o gos|x>darskem položaju naše države so sprejeli daljšo resolucijo, 1 v kateri zahtevajo, da morajo vsi delovni stanovi vršiti svoje državljanske pravice samo po svojih stanovskih organizacijah Resolucija zahteva v čl. 2. da se ustvari tudi v naši državi načrtno gospo darslvo, kjer se naj pa prepusti organizacija -svobodni tekmi" stanov. Cl. 3 pravi, da trgovci sicer niso proti ustanavljanju zadrug, toda radi bi videli, da nabavljalnc zadruge nosijo ista bremena kot trgovci. Cleu 4 se obrača proti ustanavljanju industrijskih prodajaln, ki trgovini škodujejo, ker nc I nosijo istih bremen kot trgovstvo.
Zagorje
Smrtiioncvarnu sc jc poškodoval rudar in načelnik Strokovno zveze rudarjev Flore Frani' v kolredeškem revirju. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Prijatelju iu delavnemu tovarišu žcli-mo skorajšnjega ozdravljenja!
Protestni shod proli nameravanemu poslah-a-n.jn delavske zaščito je bil v nedeljo. Nu shodu jc poročal tajnik socialistične unije rudarjev, '/ul ni g. tajnik |H) shodu dovolil govorili zastopnikom ostalih delavskih organizacij, .lasno je s tem v/.lm-dil viharno ogorčenje, ki jo ponehalo šole potem, ko je zastopnik oblasti razpustil zborovanje. Prepričani smo. da |e delavstvo v nedeljo spoznalo delavske prijatelje in jih pravilno presodilo.
Prost,okoli nnrkve jn /пАпМ пЈпр^еуМ,, Mei>-
da je lo zasluga olepševalnega društva, katero dozdaj ni delovalo. Vsekakor pn la začetek društva občanom ugaia.
Žatec
Pretep ua predvečer poroke. V IJrešinjivusi pri PetrovčhIi so Гапtir mlajše generacije nameravali napravili podokniro s petjem dekletu, ki je tisti lian jemnl.i -lovu <*l ftumskrjia stanu. Izdelali >o celo slavolok, ki bi ga bili postavili v sredini vasi. l emii dejanju jm so postali zu vistni tanje Starejše generacije Ic vusi. Med obema vr-daina je prišlo do |Генп«1о«-ја. Starejšo generacija je tekla po pomoč v bližnjo vas I o-vee. I'otiiuii/enu vojsk;i je prišla obnioženil s koli in noži. \ iielu -e je prava bitka. Mladina je vpi'n. otroci kričali, mnlere jokale, dekletu reševale svoje fante i/ tepeža. konec komedije ie HI I tn. rj<> j" bila leliillll lllUljŠU Ifeneiiui U Dva no morali drugi dan peljati v celjsko bo uišnieo. Drnji dan s,i nn lice mestu prišli oro n i k i, k i so nupru vili i cd.
Ljubljana. Amsterdam 2313.18 - 2324.54, Pcrlin 1299.03 1309.83, Bruselj 797.18- 801.12, 1 .nidoii 171.80 173,10. Curih HOtVO I1I3.S5. Nevv 'Ш 3383.28 -3411.54, Pariz 225.27 226.39, Praga 141.90 do 1-12.76, Trst 203.46 295.86.	' л
Avstrijski šiling je rioliral ua ljubljanski borzi 9.35- 9.45.
Promet na zagrebški borzi jc znašal 31.631 Din.
Curih. Pariz 20.32. London 15.53. Now Vork 307.(>25. Bruselj 71.90, Milan 20.53, Madrid 42.15, Amslerdain 2118,05, Berlin Il7.r>0. Dunaj 73.17 (priv. 57.20), Slockholm 80.10. Oslo 78.05, Kopeiihagcn 09.40. Praga 12.79. Varšava 5S.125, Atene 2.93, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05.
\ rerinosliii |)ii|>irji
Zagreb. Drž. papirji: T,'b inv. pus. 71 71.50 (71), vojna škoda 305 300 (305), 0. 105- m 6% begi. obv. 54.25 55, Bler. pos. 01 -61.10, 7'> Bler |xis. 07 ()S. Delnice: Narodna banka -1000 do 4100 (1000), Priv. ugr. banka 215 2l0 (215), Osj. sladk. tov. 150 lil., Impoks 50 den.
Belgrad. Drž. papirji: inv. pos. 71 71.50 (71). vojna škoda 305' 305.50 (305). II. 305. 6% begi, obv. 37.75 '!8 (17.50). 7\ Bler. |№s. 55 56. 7"„ [X)s Drž. hip. banke 07.25 Delnice Priv. agr. banka 213 215 (313, t!5).
Žilni I rit
Koruza. |x)|x)lnoma suha, s kvalitetno garancijo za prvo (Kilovico julija, navadna vo. nina. slov. |«islaja. plačilo KI dni. za 100 kg od M5 ■ 117 Din. Pšenica backa, zdrava, rcseiana. mievska voznina. slov. postaja, plači lo 30 dni, za iOOkg od 177.>0 - 150 Din - Moka: bačka, nularica, slov. postaja, plač-ilo 30 dni, od 275 280 Din za 100 kg banatska."nularica pod istimi |K>goji za isto (ožino 280 - 285 Din.
Novi Sad. Koruza bač. «*! "2, bač. ok. Novi ^ad 91—93, ban. 88—'X), srein. |>ar. Indjija 90 92. latlja Begej, lisa in Dunaj 98 99 Din. Vsi ostalo nei/premeujuno. lendciica noizpreineiijcna. - Pro-mel mil.
Budimpešta. "I cndcnca slaba. Promet žn alicn Pšenica: jniiii 12.45 12.72. zaklj 12.45 12.40; okl 15.00 15.08, zaklj. 15.46 15.48. Iv/: junij O.iO do 6.20; okl." 10.10 10.20. zaklj, 100'» ttl.Oo. ivoru za: julij 10.20- 10.45, zaklj 10.18 10.20; avg 10.92 do 10.03. zaklj. 10.04 -10.05.
Chicagu. Pbenica: julij 93.50, seplemb. 94 de ccmber 05.75. Koruza: september 58.125. Oves: julii 43.125. seplemb. 12.75, december 44. R/: sc|>-iemlx'r 06.25.
Vlinuiprg. Pšenica: jtili; 87.50, avgust ^'30, oktober 90.025.
Les
Franko vagon nakladalna postaja za kiibičn. meter. Smreka iu jelka: Hlodi od 100 :>(>0 Din. brzojavni drogovi гк1 I5u 170 Din. borilo nali merkantihii od 135 IbO Din, trami merkantiln: oil 150 i60 Din, konične škorc.te od 10 cm naprej od 270 300 Din, paralelne škorete od 10 cm no prej od 310 - 350 Din. podmerne škorete do 15 cm od 200 215 Din. koničasti plohi deske od :0ctn naprej od 250 280 Din, paralelni plohi deske od 10 cm naprej od 290- 310 Din. Bukev Deske — ploni. naravni, ncobrobljeni od 350 100 Din, isti, i naravni in ostrorobni od 150 559 in, isti. a par jen i in ncobrobljeni od 450 550 Diu isti. a parjeni in oslroiobni <к1 070 -770 Din te stoli i od 390 -105 Din. — Parke ti: Hrastovi od 45 60 Din za kvadratni meter, a kvadratni meter bukovih parketov od 10 40 Din. — Zrl lozniški pragovi komad hrastovih otl 11 do 30 Din, komad bukovih od 20- 22 Din. — ) r v a : Bukova za 100 ktr 9.50 do II Din. Iira-•ova za 100 kg od 8—10 Din. Oglje: Bu-ovo za M HI kg od W 45 Din сапеПа« za 100 od 45 do 50 Din.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja *«aka beseda Din 1*—; ienltovanjskt oglasi Din 3'—. Najmanjši znesek za mali oglaa Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inaCaja se računa enokolonska S mm ilaoka petltna vrstic« po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloZitl znamko.
Tudi Vaša obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip Pralnica — Svetlolikalnica
II
C I * I • v v •
Službe iscejo
Priden hlapec
vajen konj in vseh kmečkih del, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6936.	(a)
Trgovska pomočnica
zdrava in poštena, stara 19 let, vešča v špecerijski trgovini, želi nameščenja v kakšni boljši trgovini v svrho večje prakse. Cenj. ponudbe prosi Marija Primožič, Slap pri Tržiču, a
ilužbodobe
Pletilje
t večletno prakso takoj sprejmemo za stalno. — Istotam se sprejme učenka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6774. (b)
»Jazz Band« kapelo
t potrebnimi instrumenti, obstoječo iz 4 mož . iščemo. Namestitev za sezono na Jadranu v Aleksandrovem. Reflektira se izključno na dijake. - Kupi se, odnosno vzame na posodo proti odškodnini klavir (Stuzt Fliigel). Pojasnila in ponudbe sprejema »Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani«, Miklošičeva c. 19 do 21. iunija 1934.	(b)
Sluga
dobi službo. — Potrebna kavcija 5000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6938.	(b)
Trgovski pomočnik
kateri položi 5000 Din kavcije, dobi službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6937.	(b)

Ako želite posojilo,
pošljite 5 Din za pojasnila upravi »S1.« pod »Ugodno« št. 6941.	(d)
Posojila
dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov proti 9% obrestim letno. Ravno tako iste kupujemo in prodajamo. Hitro in točno poslovanje.
Pučka štediona
Zagreb
Naš zastopnik za dravsko banovino je: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12. - Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. (d)
Hranilno knjižico
Kmečke posojilnice v Šmartnem pri Litiji, z vlogo 19.000 Din, prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Šmartno« št. 6945. d
Čifajte in širite
»Slovenca«! ■■■■■■■■■■■■
Poziv!
Dotične osebe, ki so v soboto, dne 16. t. m. med 17.—17.15 videle pobrati zlato zapestnico na Tyr-ševi cesti, prosim proti nagradi za naslov na upr. »Slov.« pod »Vse za vse«
Kiipimo
Vsakovrstno
ziafo kupuje
po najvišjih cenah ČERNE, luvelir, Liub ana Wolfova ulica št. 3.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta S (paviljoni
lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoliuba«. naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 ziu-traj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska Številka 3030.
Stanovanja
ODDAJO! Stanovanje
oddam s 1. avgustom. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6944.	(č.)
1ИБШ
Klavirji
prvovrstni instrumenti • različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov že od 11.000 dalie dobite pri
R. WARBINEK Ljubljana, Gregorčičeve 5 Dolgoletna garancija. — Prodaia na obroke tudi proti bančnim kniižicam Strokovniaška popravila in uglaševanje izvršuiem točno in ceno — Najcenejša izposojevalnica.
Posestva
IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Droben oglas v •Slortnai' oosestvo ti hitro proda; ie ie ne x gotovim denarjem nač kunca ti s kniiiim da iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiii
Pozor!
Kdor želi lep dom, 5 minul od železniške postaje, naj poizve za naslov v upr. »Slov.« pod št 6801.
Vogalna parcela
800 m2, vse udobnosti, južni krai Ljubljane, naprodaj za knjižice Kmetske posojilnice. Pojasnila: Martinec, Prule 8. (p)
Restavracija
v centru Zagreba, z bogatim inventarjem, zaradi družinskih razmer naprodaj. Lokal Ima centralno kurjavo. Prijeten vrt, velik promet. Cena zelo ugodna. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6669. (p)
(2252EE33I
če avto svo/ stari prodajaš aT motorja bi znebU se rad. bri kup a v U тпоцо prižene Slnvenžev najmanj? inserat
Kuhinjska oprava
in lončen štedilnik - naprodaj. Sp. Šiška, Gasilska 11, pritličje.	(1)
^ \ Telefon 2059
/N PREMOG КАКВОРАКБТВ DRVA KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š). 5. Naprodaj:
košarski izdelki, priznano lepo in čisto izdelani po znižani ceni; košarice in stojalčka za ročna dela, za cvetlice, za kruh, za papir; ročne in kopalne torbice; vrtne stole, za na balkon ali verando itd. . Naprodaj ie tudi dobro ohranjen, globok otroški voziček za dvojčke. Fany Patik, Radovljica, graščina.	(1)
Nudimo Vam
za majhen denar dobro oblačilo. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Marelice
razpošiljam po 7 Din kg, stalno franko Celje po povzetju. Gustav Plevčak, Celje.___ (1)
Oddam travnik
obe košnji, konjske in goveje mrve ca. 5000 kg proda Ogrin, Gruberjevo nabrežje 8.	(1)
VSE GUBE
SO IZGINILE!
po Šestih tednih
£-j|TEHH0C0
V neki dunajski bolnišnici je neki znameniti zdravnik dnevno po pet minut negoval neko 61 letno ženo. V šestih tednih so gube popolnoma izginile. Povrnila se ji je sveža, mladostna, dekliška polt. Ta poizkus je bil ponovljen, navaja Dunajski Medicinski List, pri drugih ženah v dobi od 60—70 let z istimi presenetljivimi rezultati.
Skrivnost teh uspehov je razglašena vsemu svetu. Vsaka žena lahko sama isto doseže. Dr. Stejskal, profesor dunajske univerze, je razkril, da je vzrok gub na licu izguba gotovih vitalnih sestavin kože. Po dolgih letih raziskovanja se mu je posrečilo, ekstrahirati to dragoceno sestavino iz skrbno izbranih mladih živali. Ta produkt je imenovan Biocel. Pravico prodaje tega nenavadnega izuma si je z ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon. V kremi Tokalon, hranilu za kožo, rožnate barve, je Biocel kombiniran še z drugimi hranilnimi sestavinami. Krema pomlajuje kožo, odstranjuje gube in krepča oslabele mišice lica. Žene od 50—60 let lahko dobijo mladostno lepoto, zaradi katere jih bo zavidalo mnogo mladih deklet.
Gostiteljica: »To noč eem sanjala, da ste mi plačali vso zaostalo najemnino«. »Izvrstno! Dajte mi še pobotnico.
ALEKSANDROVO otok kbk
NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA
HOTEL VILA LUCIJA
TIK OB MORJU
Penzion Din 55-65
Prvovrstna postrežba — Zahtevajte prospekte — Ugodne pavšalne cene
Nova uprava Boris M. Plesnirar (prej v Park-hotelu na Bledu)
fi
ogavice - rokavice
kompletne potrebščine za krojače in šivilje,
nadalje
bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po
najnižjih cenah
pri tvrdki
osip Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
Za jugoslovanski patent št. 7217 od 1. П. 1930 nai
„Ovratnik" (Kragen)
sk iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 2.
STARŠI!
Otroku, ki obiskuje šolo, dajte, ako je slaboten, použiti vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi, živcev in teka. Otroci, ki redno jemljejo »Energln«, imajo dober tek in so odporni zoper vsa obolenja. »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliška doba, ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je malokrven.
»ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 19.147/33.
Dražba lesa in lovov
Zač. državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, Stari trg 34-11., oddaja potom pismene ofertalne licitacije dne 7. VII. 1934:
1.	Iz razlaščenih gozdov v Kočevju, revirja Grčarice A in Travnik, ca. 3100 m3 bukove hlodovine in ca. 5000 m3 jelove hlodovine.
2.	Iz razlaščenih gozdov Turjak v Medvedici, Mačkovcu in Mokricu ca. 900 m3 posekanega iglastega lesa za hlode in trame, ca. 200 m3 bukove hlodovine in ca. 350 prm bukovih drv.
3.	Samolastno lovišče v revirjih Log in Zetale pri Rogatcu v izmeri 1544 ha za dobo petih let v zakup.
Ponudbe je poslati na predpisanih vzorcih soglasno s pogoji, ki so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani.
965/1/34. — 18. junija 1924.
+ Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je naš predobri stari oče, oče, brat, svak in stric, gospod
ALOJZIJ STIASNY
kapetan v p.
danes boguvdano zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 19. t. m. ob 16 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice.
V Ljubljani, dne 17. junija 1934.
Žalujoče rodbine: STIASNY, BURNIK in POVH.
Rekordna vožnja
38
Ni imel več moči, da bi ee obvladal, šel je iz »obice in tekel na vso moč kakor norec, zadevajoč se z glavo in rameni ob lesene stene. Še eno stopnišče, še en hodnik in vznemirjajoča tišina, tožbe in ihtenje so ostajale za njim v globini, postajale čedalje bolj nerazločnejše, tuljenje sirene pa je spet mogočno donelo in se je vedno jasnejše čulo.
Slednjič je dosegel vrhnji krov in prišel na irak med množico. V obraz je bil oznojen. Prevzela ga je slabost, da se je za hip naslonil na podboj pri durih. Nato je spet nadaljeval svojo pot.
Krovi so bili že precej izpraznjeni, žensk skoro ni bilo več. Videl je, da so v enem čolnu že tudi moški. »Ostalo nam bo časa, da bomo vse rešili.«
Srečal je Simona, ki mu je sledila desetorica oolblaznib mož. Nenadno mu je nekdo razsvetlil obraz z električno svetilko.
»Ste vi, Наупев?« je vprašal drugi poročnik, ki ni takoj prepoznal drugega kapitana v tem otolčenem nožu z napol poruvano brado in razcapano obleko.
»Da ... — In vi?«
»Simon.«
»Prehodil sem spodnja nadstropja. Vse je zapuščeno.«
»Pripeljal sem te može k splavom.«
»Ne boste našli več škripcev, da bi jih spu-Hili v vodo... Hitite, hitite! Bojim se, da nimamo več veliko časa.«
»Pridite!«
»Gren, da ee pridružim Davisu... Na svidenje... Rešite se!«
»Na svidenje... Rešite sel«
— — — Iz raznih znakov so mornarji sklepali, da ladja ne bo več dolgo nad vodo. Postajala je težja, izgubila je svojo togost. Vrvi, ki so bili z njimi privezani jambori, in vrvi na jadrniku so
se potrgale in pokanje ter prasketanje, ki ga je slišal Haynes v trebuhu ladje, se je čulo sedaj povsod na krovu.
— — — V strojnici je voda, ki je bila ostala za hip na isti višini, še hitreje naraščala, tvoreč v središču ladje gmoto, ki je uničevala ravnotežje in čedalje bolj širila špranje med železnimi ploščami. To vodo je vznemirjal nasprotni tok vode in kalili so jo oljnati madeži. Oživljena od različnih tokov je ovijala noge nož s počasnim in mrzlim pritiskom nalik bohotnicam.
»Izpraznite dno!« je kričal Grayson. »Voda bo dosegla kurišča kotlov.«
Moštvo, ki je ostalo do zadnjega na svojih mestih, je skočilo k lestvi in plezalo po nji.
»Ničesar več se ne da storiti,« je dejal Gray-son inženjerju in glas se mu je malo tresel, »samo rešiti se poskusimo ... Skoda. Iz »Morske zvezde' bi bili lahko kaj lepega naredili.«
Njegov mir gn ni zapustil. Še enkrat se je z dolgim pogledom ozrl po strojnici.
»Pojdiva,« je dejal, »vsi moji možje šo že zgoraj.«
Vzpenjal se je po lestvi za inženjerjem. Komaj je stopil na zadnjo prečnico, ko se je težka para razlila po strojnici in kurilnici. Slišali so nekaj zamolklih pokov, nato je odpovedala elektrika. Mali kotel, ki je gonil dinamo stroje, postavljene nekaj više od ostalih, je dosegla voda.
Na krovu je dohitel svoje moštvo.
»Nadenite si rešilne pasove in idite. Vzemite si splav. Na svidenje, gospod inženjer, sedaj gremo vsak svojo pot.«
Na zapovedišču je našel Haynesa, ki je poročal o svojem obhodu.
»V sobicah ni nikogar več. Pregledal sem vse do jedilnice in pomožnih kuhenj. Obšel sem tudi stanovanja uslužbencev.«
»In onile tam?« je vprašal Daviš, kazoč na kakih tristo metrov oddaljeno gručo mož, katerih gibanip je bilo opaziti skozi temo.
»Bili so se pri nekem čolnu. Simon jih je odvedel. Spuščajo splav v morje.«
»V notranjosti ni nikogar več,« je dejal Gray-son. Nekateri moji ljudje so tudi še na krovu in si pripravljajo splav.«
»Dobro,« je rekel Daviš. »Kaj pa čolni?«
»Številka štiri se je potopil.«
»Vem ... Videl sem.«
»Slabo pritrjen škripec, valovi...«
»Vem. Koliko časa še, Grayson?«
»Ne ven. Pet, deset, petnajst minut. Železne plošče se zvijajo, kot da so iz lepenke.«
»No dobro. Idite! Dobro srečo!«
Grayson je prijel Davisovo desnico, jo stisnil in se spustil k lestvi, ne da bi okrenil glavo. Daviš in Наупев sta ostala sama in ne da bi se pogledala, sta sklonila glavi.
Prižgana je bila luč za vihar in postavljena na pisalno mizo, kjer je bilo zloženih nekaj listin.
»Haynes! Idite do telegrafistov. Vzemite vse brzojavke, ki so došle. Prinesite mi jih. Recite jim .. .c
Obotavljal se je. s težavo dvignil glavo, čuteč v prsih nekaj, kar ga je trgalo.
»O! Tj imajo najslabši delež. Da poskusimo rešiti druge, moramo nje žrtvovati. Recite jim, naj še ostanejo na mestu, da sem jaz tudi tu.«
Deset metrov je ločilo zapovedišče od pošte. Наупев jih je pretekel. Naglo je odprl vrata in presenečen obetal. Oba nameščenca sta sedela in mirno pušila. Eden je sprejemal, drugi je zapisoval znake. Odpoved luči in pogonske sile jima je bila samo znak naraščajoče vode. Oslala sta nenadno v temi. Eden njiju je zavrtel pomožno stikalo. Odslej so aparate in luči poganjali akumulatorji.
Bila sta tako presenečena kot Haynes. Od vseh ju je ločil opaž, obit z železnimi ploščicami. Prikazen drugega kapitana, razmršenega, zbitrga in oblečenega v cape, jima je pojasnila, kaj se godi na krovu. Dvignila sta se.
»Torej?«
»Kmalu bo konec. Kaj sta naredila?«
»V zvezi sva z ,Berlinom' in rtičem Race. ,Berlin' hiti kar more. V štirih urah bo tu. ,Ceetic* je tudi odgovoril, a je predalač...«
»Javite .Berlinu', da je ,Morska zvezda' izpraznjena. En čoln se je potopil, ko so ga spuščali v vodo. Imamo še četrt ure časa. Javite močno valovanje, ki pa ne ogroža bark. Dajta mi listine, došle brzojavke ...« »Treba še nadalje klicati« kaj ne?« »Daviš je tu na zapovedišču. Jaz tudi. Simon pomaga nekaj možem spraviti splav v vodo... Dobro bi bilo, da bi si nadela rešilne pasove,« je dodal, ko je pregibal papirje, ki mu jih je izročil poštni vodja. »Vrnil se bom ...«
»Haynes,« je dejal Daviš, ko se je drugi vrnil na zapovedišče, »še srečni smo, da ni nemirnejše norje. Valovi se mi zde manj močni in megla se je razpršila.«
Da bi laže presojala, sta se nagnila preko ograje in gledala v daljo. Tri sto metrov daleč so plesale luči združenih bark smrtni ples. Petero ali šestero se jih je prikazalo na grebenu vala, nato so spet izginile v njegovo dolino. Tedaj so se za-bliskale nekoliko dalje tri druge. Potem je prišla spet vrsta na prve.
»Še precej svetlo je, .Berlinu' bo olajšano iskanje.«
Voda, povsod drugod malo valovita in enakomerna, je udarjala ob ,Morsko zvezdo'. Zvita sama vase, kakor mož, ki skloni glavo in tvori s svojimi rameni sklop, se je z udarci vse gmote zaganjala v trup.
Daviš in Наупез sta stala tesno drug ob drugem. Daviš je položil drugemu kapitanu roko na ramo in ta kretnja je zadoščala. Pomenila je: »Midva sva dva, dva sva že deset let in sedaj preži smrt na naju, toda dva sva, še vedno dva.«
»Strah me je bilo,« je dejal Наупев, »doli v dnu. Ko bi vi čuli to ropotanje!«
7л ».fiumalnvansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceft.
Izdajatelj: Ivan Rakovee
Urednik: Lojze Oolobift.