Oton Župančič:   S primorja.
553
Oton Župančič:
S primorja.
lNe misli, da ni bil ta stari krevse v Ameriki.
Ne boj se, da tisti-le ribic ne zna po angleško in špansko.
Moj sosed razume jezikov deset,
vsa morja prebrodil, vsa mesta je videl,
Barcelono, Lizbono, Glasgow, Amsterdam . . .
(V Barceloni je stal na barikadah.)
V Hamburgu je delal, v Kaplandiji kopal . . .
(naneslo je, da se je v burskih vrstah boril.)
Od svoje poroke pa vse do svetovne vojne
— trideset let —
devetkrat je videl dom in ženo.
To dalo je devetero otrok.
O črna Marija!
Dvakrat je morala v burji po krsto,
na plečih je nesla breme domov;
kako so plaščanice rezale
izsehle ji grudi, devetkrat izpite . . .
Nikdar jih ni videl, ni Ljerke ni Mare . . .
Dva fanta — dva kuštravca divja! — ležita:
ob Drini, ob Piavi . . .
bas Mile ob Drini, bas Mario ob Piavi . . .
Vse drugo živi kakor hoče Bog:
na škveru — na ladji — ob ribi — paleriti —
in misli v Ameriko.
A Jon je med mladimi kapitani,
ki nočejo pluti pod tujo zastavo
in čakajo, kdaj se umakne z otokov
in Reke Talijan.