98 številka. Trst, v petek dne 8. aprila 1904 Tečaj XXIX Izhaja vsak dan H t »tU ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9- uri zjutraj. • ^••anežne številke se prodajajo po 3 novč- (6 stotink) , » mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Oelji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, St Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmeatu itd. Offlaae in naročbe sprejema uprava lista ^Edinost", »h« Kolin piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer, .'ene oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON Stv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 sccn, 3 mesece 6 »ion Na na: o 5be brez doposlane naročnine se opiava ne oz r» Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Neiranfcevstu pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista __UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca itv. 12 Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kon&orci'* lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. ta Poštno-hranilnicni račun št. 841.65*2. Vojna v vztočni Aziji. (Brzojavne vesti.) Odlikovanja v ruski vojski PETROGRAD 7. Podadmiral Stark, bi vš poveljnik tihooceanske eskadre je prejel red sv. V ad i m: rja II. razreda z meči. kontre-admiral knez Uhtoaaski pa red sv. Scanislaja I. razreda z meči z ozirom na to, da sta odbila napad japonsk h torpedovk v portartur-skem pristanišču dne 6. februvarja t. 1. in ker Bta se hrabro vtdia v b »ju dne V>. m. ca. Kapitan Reitnenstein. je bil pa odlikovan za izvrstno vodstvo vladivcetoške eskadre z redom sv. Vlad mir a III. razreda. Izkrcanje japonskih čet? SEUL 7. (Reuterjev biro). Neki amerikanski milijonar pr šedši s severa je poročal, da Be nahaja v Haidšu, 50 milj severno od Čemulpa japonsko trauspertno brodovje, ki obBtoja iz 40 med temi nekoliko zdo velikih ladij. Sodi se, da j i to brodo\je vozilo del druge armade, 1. io 2. divizjo, k seje imela izkrcati v Joaga m f u. TOKIO 7. Glasom vesti iz Seula, eo plule japonske iadije brez nevarnosti v ustje reke Jalu. Inkrcanje se vrsi na raznih točkah korejske obali reke, kakor se tukaj sodi, pod varstvom japonskih topniČark. PARIZ 7. »A genee Havas« poroča iz Sangaja, da izftrcavajo Japuuci svoje čete in municijo bolj v severu h krnjih Koreje. Transportne ladije so zapustile Ćemulpo ter so šle na ustje reke Jalu. Ruski pomorski častniki na Dunaju DUNAJ i. Dane$ pjpoludne je doBpelo semkaj iz Marsilje 22 ruskih pcmorskih častnikov, prihajajočih z Port Arturja. Zvečer odpotujejo proti Odesi. Brzojavne vesti. &oluchowski iu Tittoni v Opatiji. RIM 7. Glasom vesti, ki jo prinaša v I urinu izhajajoči list »Stampa«, se poda danes minister zunaDj h stvari Tittoni iz Benetk na pern ku »Dcgili« v Opatijo, kjer ee snide z avstro ogrskim ministrom zunanjih stvari grofom Goiucbr.\vjiiim. RIM 7. L -t »Capitale« pše : Sestanek ministra zunanj h stvari Tittonija in Golu-cho» ikega ima edini namen, da pokaže v čim bolj i luči dobre odnošaje, ki obstojajo mej avstre-ogrsko monarhijo in italijanskim kraljestvom. Mej obema državama ni nobenega političnega vprašanja, o katerem naj bi mini t-?r a posebno razpravljala. Ministra si bosta sum j zagotovila, da žebte obe državi živeti med seboj v mira in dobrem sporazumljenju. Italija, Ki ijubi mir, vidi v tem sestanku obeh min strov, Ki imu namen utrditi mir, veseli dogodek. BEROLIN 7. »Norddeut. Al!g. Ze:tung« piše : Z oj rom na vesti, ki eo jih razntšali razni inozemski časopisi o poslabšanju odno-šajev mej Avstro Ogrsko in Italijo, mora se Bmatrati za vesel dogodek, da se snideta m: nistra zunanjih stvari Avstro Ogrske in Italije 1 ter na tem < sobnem sestanku zopet utrdita p' l.tiČni sporazum mej obema velesilama, ki ste zvezani z Nemčijo. DUNAJ 7. »Polit. Correspondenz« je doznala, da se ukrca jubri italijanski minister zunanjih stvari Tittoni s svoj m tajnikom grafom Alberti v Benetkah na vojni parnik »Dogali« ter dospe zvečer v Opatijo. Vrne se minister 9. t. m. zvečer oziroma 10. t. m. zjutrjj na istem parniku. Poslanik vojvoda Averaa pride jutri v Opatijo. Iz R ma poročajo »Polit. Correj.« : Ministra Goluchc\vsxi in Tittoai Be snideta v Opatiji v svrho, da se osebno ep znata, kar že davno želita. Ta sestanek je naravni izraz zveze, ki obstoja mej obema državama in nima torej nebanih političnih Interesov, a utegne pa za-prečiti, da se več ne povrnejo nesporazum-ljeuja, ki so se pojavila pred kratkim v enem delu obojeetranskeea lovinaritva. Italijanski poslanik Avarna v Opatiji. DUNAJ 7. Giasom vest!, ki jo je prinesel »Fremdenblattc, pride jutri italijanski poslanik na Dunaju, vojvoda Avarna v Opatijo, kjer se snide z Golucho\Vik m in Titto-nijem. Kralj Alfonz v Barceloni. BARCELONA 7. Na generalnem kapi tanatu (namestnJtvu) je bil sprejem, katerega se je uleležil tudi kralj. Potem ko si je kralj ogledal mesto, se je udeležil nekega banketa ter je potem obiskal tudi trgovinski klub. Narod je kralja povsod živahno pozdravljal. BARCELONA 7. (Uradno.) V trenotku, ko je kralj zapust 1 delavsko razstavo, je eksplodirala petardi, pri čemur sta bila ranjena dva kmeta. Ena osbba je bila are tovana. BARCELONA 7. Kralj si je ogleda! predpoludne več vinskih skladišč in neki zavod tkalce>, kjer je nagovoril več delavcev. Kralj je zagotovil delavcem svojo zaščito. Na to je obifkal gradnjo nove cerkve sv. družine. Kralj je bil povsod, zlasti v delavskih delih mesta, živahno pozdravljen. Angležko francozka pogodba. PARIZ 7. Zatrjuje se, di obstoja v angležko francozki peg >dbi določba, ki garantira trgoviaske razmere v Egiptu in Ma roku za dobo 30 let. Romunski zbornici. BUKAREST 7. Zasedanje zbe rnice je podaljšano do 3. maja. Velikonočne počitnice trajajo do 18. aprila. V današnjih sejah zbornice in senata je bil sprejet zakonski cačrt glede porabe prebitka upravnega leta 1902/03 t znesku 3."> in pol milijona frankov. Od te j svote je bilo že prej določenih 1,698.0O0 frankov za poravnavo dolga. Ostanek 33.,* PODLISTEK. 57 Teodora. Povest Hrvatski spisal ETfrenij Kamifie, prevel J. S. Drugi del. — Pustite me na miru ! — Ali se ne bi mogla mirno porazgo-voriti ? Spominjajte se, da je vaša Lucija moja žena !. . . — Bolje bi bilo, da sem jo utopil, nego da sem jo vam dal. Ah, ubogo moje dete ! je vzdahnil oče, pak sedel na divan. — Ćujte me, dragi oče ! Da, tast, ali oče, to je isto, je rekel Laris in sel. — Ćujte me I Ako mislite, da nisem vsikdar razsodno delal, ako mislite, da sem kaj zagreši), prosim vas sedaj, da pozabite to, da mi odpustite. O-lslej bo drugače, verujte mi ! Ne gre tu za mojo srečo, ampak za srečo moje mile Lucije, za srečo vaše dobre hčere. Ćujte me, gospod Ivan, dragi oče, sedaj vam govorim iz duše, kakor očetu svoje ljubljene Lucije ! Jaz bi hotel, da je srečna, da bi zopet po-I rdeči! nje dragi obraz, jaz bi hotel, da bi bili j vsi srečni, da bi se vsi ljubili, da pozabimo ;na vao črno minolost, da bi uživali blaženi j mir in pokoj. Jaz vam nudim tu svojo des-Inico. Sreča vseh nas je odvisna od vas. — Tega menda ne bi hoteli vi, da se odpro nove krvave rane. Prosim vas, ne mislite na-me! Naj bo, kakor hočete. Jaz nisem vreden vaše ljubezni ! Ali mislite na svojo Lucijo, na mojo miljeno ženo, pomislite nanjo... Laris je vse to izsul kakor iz vreče. Govoril je pon žno, umiljenim, sladkim tužnim in toplim glatom. A ko je nehal, je Dakić, po kratkem molku privzdignil glavo in ee zadri nanj. — Kaj, pet tisoč ? Niste - li rekli tako ? — Da, pet tisoč, je odgovoril zet tiho, a očesi ati mu zadevali radostno. — Bomo govorili še. Danes ni besede o milijonov se razdeli mej posamezna minister-stva ; vojno ministerstvo dobi 17,845.500 frankov. Cesar Viljem v Siciliji. PALERMO 7. Ceair Viljem je obiskal danes predpoludne narodni muzej in stolno cerkev, kjer bo ga zlasti zanimali grobovi normanskih kraljev. Potem si je cesar ogledal vrtne nasade dvorca Glulia, opoludne se je pa vrnil na ladijo » Hohenzollern«, kamor je povabil oblastn'je na deženč. Ogromna množica je cesarju povsod prirejala ovncije. Nemški prestolonaslednik v Kodanju. KODANJ 7. Nemški prestolonaslednik je dospel danes predpoludne semkaj. Na kolodvoru ga je sprejel kralj Kristijan, kraljevski princi in ministri. Vsi so se potem odpeljali na grad Amal.enburg. Prestolonaslednik je takoj po svojem prihodu posetil angležkega fcralja E ivarda. Zvečer b ► v palači kralja Kristijana VII. veliki dinč. Uprava državnih železnic. DUNAJ 7. Skupna svota troškov, ki jih je izdala uprava državn;h železnic za investicijske svrhe v mesecih januvarju in febru-varju 1v je reagiral »Piccolo« v svoji številki od 1. oz:r. 3. aprila. Glasilo italijanske gospodovalne strauke izjavlja, da pojasnila v »Lavoratoru« niso tem. Za kak dan pridem na Reko. Bomo vi deli. Torej pet tisoč. Dobro, bom videl, je pokimal Dakić in ga pogledal [temno; nu, njegov glas je bil mehkeji. V prvem mraku so seli k večerji." Razgovor se je zaustavljal, ali vsem jebilolaglje pri srcu, nego li so se nadejali. Laris se je sili), da jih razveseli. Z Lucijo je bil jako ljubeznjiv ter jo je pri mizi poljubil nekoli-krati. Teodora je bila zamišljena in nevesela. Rekla je očetu, da jo glava boli, ali to da že preide, pa naj se ne vznemirja radi tega. Okoli desete ure sta Laris in Lucija aela v kočijo in se odpeljala proti Reki. Teodora je pridržavala solze, ko se je pred hišo poljubljala a sestro. Ko se je vračala z očetom v hišo so jej solze silile v oko, ali ona jih je otrla hitro, da ne bi užalostila očeta. Kasneje m je naslonila na okno ter {gledala na Francetičevo hišo katere streha je blestela v mesečini. Mislila je na Karla in na svojega očeta, ki je naglo pil močno rdeče vino. nikakor odpravila dvomov glede navskrižji v nazorih med italijanskimi in slovenskimi so-cijalnimi demokrati. »Piccolo« bi želel pre-ciznejih izjav od strani italijanske sccjalne demokracije glede na to važno — vscučili-ščno — vprašanje življenja naroda italijan skega in te naše zemlje (nostra terra). »Piccolo« očita »Lavoratoru«, da je netočno podal v prvem članku omenjeno izjavo gg. Kopača in Linharta, doposlano »Piccolu«. Dcčim citira »Lavoratore« tako kakor da sta ta dva zastopnika socijalne demokracije izjavila, da bi bilo večjezično vseučilišče v Trstu nezmisel (un nonsens^), pa da stoji v izjavi v resnici, da ona dva nista načelno nasprotna dvojezičnemu vseučilišču, da pa smatrata tako vseučilišče nepraktičnim. Nesoglasje obst ji — pravi »Piccolo« — faktično v tem, da ;sta zastopnika slovenske socijalne demokracije svetovala Slovencem na shodu pri bv. Ivanu, da naj ne nasprotujejo ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu, da tako zadobe podporo Italijanov za slovenske ljudske in obrtne šole v Trstu. S tem da tta se zastopnika slovenske socijalne demokracije pridružila slovenskim agitatorjem, postavivši vprašanje italijanskega vseučilišča z osnovo slovenakih ljudskih in obrtnih šol v Trstu, da sta se esencijelno ločila od italijanskih socijalistov. Kajti ti poslednji da so opetovano — istotako kakor italijanski narodnjaki — proglašali vseučiliščno vprašanje kakor vprašanje samo za-se in brez vsake zveze s kakimi drugimi zahtevami. Ze tedaj ko je bil v gledališču »Politeama« veliki ljudski shod, prirejen v srečnem soglasju od Italijanov in italijanskih socijalnih demokratov, so Slovenci stavljali zahtevo po ljudskih šolah v zvezo z vprašanjem italijanskega vseučilišča v Tretu. In vendar niso italijanski socijalisti stavljali nikakih pogojev za svoje pridruženje k italijanskemu vseučilišč-nemu postulatu, kakor niso tudi j ozneje ustvarjali nikake in ni najmanje zveze med obema povsem različnima problemoma. Če pa danes slovenski socijalisti ustvarjajo tako zvezo, stavljajo s tem italijanske toaijaliste pred dilema : ali da morajo dementirati sami sebe, pridruživši se zvezi, ki so jo proglasili njih slovenski sodrugi, ali pa morajo pripo-znati, da ob3toji med obema eocijalističnima skupinama stvarno nesoglasje. Hoteti italijansko vseučilišče — nadaljuje »Piccoloc — brez vsacega druzega pogoja, kakor so je italijaoski socijalisti hoteli vedno do sedaj : je jedno. Hoteti italijansko vseučilišče s pogojem, da bodo sledile slovenske ljudske in obrtne š)le, kakor ho-; čejo slovenski sccijalisti : je pa kaj druzega. Prva zahteva da tvori naravno pravico Italijanov, druga bi pomenjala kompenzacijo. To da je razlika, kakor je n. pr. med onim, ki daje kaj brezplačno in onim, ki zahteva < ■.■yn—Mwiin mi ■ ■»—P—P—P^ Teodora ni vedela, da je ponesel seboj v sobo dve steklenici. — Storil je bil to skrivaj. Dva dni kasaeje, okolo 4. ure popoludne, prisluškavala je kuharica Francika, da li se že eujejo neki koraki po stopnjicah. Veaki hip je pomolila glavo iz kuhinje na hodnik. Bila je razburjena ves dan. Točno ob 4. uri je začula, kako stopa Jovanino po stopnjicah, počasi, ustavljajo se, da premisli še enkrat kako bo govoril. Francifia je pomolila glavo na hodnik, pa je čakala in čakala, ker Be je bil Jovanino U3tavil. Cula je, kako pokašljuje na stopnjicah. Slednjič Be je prikazala tudi njegova glava na hodnik, močneje namazana, nego navadno. Bil je lepo obrit, oblečen v črno suknjo, ki seje malce svetlikala na izlaza-nih lahtih, ko je stopil na hodnik, na katerega je solnce uprlo svojd žarke. V obraz je bil pormenel in oziral se je plaho. (Pride še.) odškodnin j za tj, kar je dal, da-si priznava tiijatev kakor iegiLimno. Na sklicevanje »Ltvoratora« na brnski preoram, oigovaria »Piccolo«, da to je le teoretičen program, ki ne odpravlja neso-gia-ja in no m >re opravičiti slovensk h zahtev, ki ne odgovarjajo fakt čni potrebi jn resničnosti < dnošajev, ampak kažejo le na osvojevalne namene, na kršenje narodne avtonomne, pr glašene na brn?kem shodu, in so nevarne t Menzu narodnemu miru, ki ga želi socijalnem kakor prvo potrebo za miren so-cijaien in ekonomičeo razvoj. Slovenski socijalisti pa da so se svrj m nastopom prihiteli na pomeč njim, ki ne zahtevajo d jI v ta namen, Ha bi bile iste učni zavodi, ampak j da bi služ le agitaciji in prisvajanju. To da ne odg varja duhu Krnskega programa. V Antungu so ruak Častniki prepričani, da so ruske pozicije ob reki Jalu take, da jih ni možno osvojiti. Rusi pričakujejo da Japonci istodobno napadejo Ruse na reki JhIu in pri Port Arturju, oziroma Niučvangu. Ker je ruska glavna sila koncentrirana pri L ao-jangu, bo lahko brzo odposlati pomoč na ravno omenjene točke. Keservistov prihaja po sibirski železnici na dan do 1000 mož. Prevažanje raznega provijanta ovira mnogo prevažanje vojaških čet. V Harbinu se sodi, da utegnejo Japonci povodom pravos avnih velikonočnih praznikov poskusiti nov napad z ladjami poži-galkami. Reuterjev biro ima iz Seula poročilo, da prodira prva japonska armeda sestoječa iz Po v=em — zaključuje »Piccolo« — ctsarske garde iz druge in tretje divizije ter obstoji še vedno dvom : ali da so italijanski je koncentrirana v Andžu, na treh cestah sceijal sti spremenili svoj nazor in so vspre- proti Vidžu. V Haidšu in Cinanfu so izkr- verieo ! — izgovarjali pravilno vse nase različne >e« in »O« ter da bi se izražali vedno jasno in razumljivo! Poslušajmo različne slovenske govornike — ce!6 na lečah ! — :n bolimo ponižni ! Ad inpos3ibile nemo tsnetur ! Sicer pa se tekom dveh treh sezon tudi mar Ijivi in veBtni tujci priučč slovenščine tako dobro, da so napake v izgovoru le izjeme. Ćim manje se osobje drame in opere izpr«mlnja, tem boljši je esemble, tem lažje se razpolaga z repertoirem. Odpuščanje starih členov in angaževanje novih členov za držuje in ovira naglo in redno delovanje. Tega načela se je držal odbor tud za mi-nolo sezono, kolikor je bilo možno in kolikor se je moral. Izbirati ni mc,og;«f saj je dobrih pevcev in igralcev čimdalje manje na razpolago. »Zemaljsko kazalište v Zagrebu« in »Kr. pozorište v Biogradu« pobirata vse boljše srbohrvatske glumce in glumice ; po- italijanskega akademičnfgi društva »C.rcolo accademico italisno«, da sa ob začetku poletnega semestra porazgovori žnjimi o razmerah nemških dijakov do njihovih gital janskih tovarišev. Temu povabilu se je odzval predsednik »circola« Bressin v družbi podpredsednika. Rektor je izjavil, da se je zelo začudil, kako da so se italijanski d jaki dru-ž ii s slovanskimi tovariši ob zaključku zimskega semestra povodom demonstrativnih sprevodov. To da mu je tembolj nerazumljivo, ko niso nemški d jaki nikdar nastopili proti ustanovitvi italijanskega vseucilsča. Rektor je izjavil dalje, da bo v slučaju ponavljanja demonstracij prisiljen nastopiti s strogimi o 1-redbami proti kal ljem miru. Prosi torej to odposlanstvo, naj vpliva na svoje tovariše, da odnehajo c d nadaljn. h demonstrze j. Tudi brez teh si prizadeva vlada, da bo ustreženo želji Italijanov po ustanovitvi Ustnega vBeu- tujoče družbe pa same nimajo dobrih moči.; čtbšfa. Odposlanca sta odgovorila, da »cir-jeli slovenske zahteve po ljudskih in obrtnih cana živila, tako je bilo izkrcaiih tudi mnogo ; Na Češkem ao se tudi razmere poslabšale. , c ,lo accademico italiano« ni bilo v nisi z vprašanjem italijanskega konj, katerih šteje vsaka divizija 5200; konji i »Narodni divadlo« v Pragi ter mestni gle- k a k i zvezi z zadnjimi demostra-li pa s > slovenski socialisti se nahajajo v slabem stanu. Vojaki trpe dališči v Plzni in Brnu angažujejo vse količ- j c i j a m i in z bratenjem s slovan- kaj porabne igralce in igralke. gkimi tovariši, da pa sta vendar pri- Pri potujočih čtškin gledaliških družbah pravljena, sporočiti italijanskim dijakom v pa za deželno slovensko gledališče ni lahko zmielu rektorjevega poročila«. Ta dogodek govori cele knjige v pouk Šolah v zvezi vseučii ali pa s> slovenski socjali ubrali svojo pot, različno od one italijanskih mnogo na prozeblih nogab. scc jalistov. General Miščenko. To bi b Te glavne esenc jeloe točke iz General Pavel Ivanovič Miščenko, sedaj polemike med italijanskim« narodnjaki in so jk fUgk konjeniitva v Koreji, ki »»J* kaJ bojnega cijel ati ozirom na naše šolsko vprašanje. da rekognoscira, se je rod.I v Tako Je t0reJ odb'r 'Dramat' čustva* B]ovanpkim t!ijakom in tlldi v pouk slovaL. Treba sedaj, da tudi mi se svoje Dat,egtanu lna 1853 N;eg0Vfl rodbir.a je ™ko leto v veliki »tiski, mu Je lskaU 3kim parlamentarcem. Ne treba Bog ve kako strani pridodajemo nekoliko kritičnih opazk. ^ R . žg ye6 izvmaih ga9taibov. Vo- novih členoV- V tem 0zirU UtegG6 P°StaU b strega vida, da. ug.n.mo, da je rektor ,'du- -------- jaške šole je izvrš i v Petrcgradu ter se je elabše' ko 86 zSrad,ta dve Tel,ki novi najđktga V8eni5il:š5d priredil ta 8e,tanek iz vdeležil leta 1873 vojne proti Kitaju. V ™ v JD v Brnu' |,obere,a 86 političnih razlogov, kakor nemški politk, ki zadnji rusko turški vojni "je sodeloval na «dnJe t9leate> raztresene po Cešk« in izven hoče pomagatl oemškim za9topnikom v par- maloaziiskem bojišču. V zadnji vojni s Ki- »je- Iq °^aščaj ? Glede tega se izražajo lamentu kj hofejo prepreglti zbl žhnJ8 med :___u.-i „.„„„i uisxa„u vsi češki strokovni listi skrajno skeptično. jjanBkimi in;8lOVanskimi poslanci. Kaptv rati Da že danes ni nobene izbere, dokazuje -e h(jte^ ^ itaiijangse dijake, ampak Itu- Rusko-japonska vojna. Trst 7. aprila 190.'». Tišina traja dalje. Tudi danes ni nikakih ta ci jeta jgou si je nabral general Miščenko vesti o važnih dojodkih na bojišču. Listi se mD0g0 izkustva, ki ga foiebno vsposjblja za bavijo večinoma ugibanji o možnih ntčrtih 9iužbo, poverjeno mu v sedaoji vojni, ker s; tega in onega vojaki nega vodstva, o številu vojske na tej in oni strani, o težavah ob premikanju čet itd. itd. Ob tajnosti, v katero skriva o tako Japonc kakor Rus svoje načrte in svoje odredbe e) pač ta le ugibanja zelo dvomljive vrednosti. Vest, da so Jep nci zasedli m:S'o Yridžu že dne 4. t. m., v kar pa bi bili morali v enem dnevu prehoditi 60 kilometrov, ei tudi japonofikka poročila ne upajo več vzdrževati in je ne ponavljajo. J h vendar malce ženira. Pa5 pa trde sedaj, da so Rusi ostavili rečeno mesto. To je kaj druzega in je tudi rcožno. Pomislimo le, da koncentrao ia glavne ruske vojske se vrši na zapadni strani reke Jalu. dejstvo, da jemlje zagrebško gledališče svoje ljjaoe Dejstvo, da je povabil k Eebi prve igralke s slovenskega odra v Ljubljani ie Jtalijane — da-si so vsi nenemški dijaki ter da odhajajo členi našega gledališča za zagroz,i, z uovimi demoastracijami — to dej- pratagoniste k drami in operi v Prago, Brno atvo 0(jjemije sleherni dvom v tem p« gledu. in Plzen ! \z odgovora pa, ki sta ga dala itaiijan- YT takih razmerth se torej mora pri- gkfl 0dp09ianCa, je evidenteo, da s j oddan-pripravna dovoliti parniku »Mongolija«, k. je znaUj da je odbor ,Dramatičnega ^ruštvacjane Je pauje Q kooperaciji italijanskih lastaina vztočno kitajske želernišae družbe, ^ v gezon} 19Q3/4 v8pešno vršil svojo na- (ijjfekov ae 8lovanBkimi. Na tni strani je ita- vsa ona prava, katere vž.vajo vojne bolniške lrgo tef da fi:ore biti 8iovensko občinstvo ^^ko odposlanstvo z žalostnim — p. gu- zadovoljno s svojim deželnim gledališčem. mom zataj,i0 ne [e vsako zvez j s alo.anđkimi Ako so le pomisli na dejstvo, da znaša €ub pOVOdom demonstracij, ampak je za- vencija fdoveaskega gledal sča na leto okoa tajjj0 prav po i8Sarijot?ki čudi vsa prizade- 24.000 K, da pa imamo ob tej pičli podpori vaQ-a >a pomir eDje merf Italijani in Slovani ! svojo dramo, opsro in opereto, — dočim je ^ v najžai08taeji ]u5j kaže ona italijanska dobivalo zagrebško kazalište vsako leto okoli dijaka dejstvo, da nis^a ob tej priliki nsšla mu dobro znana svoistva rumene lase. Ruski parnik »Mongolija«. Ruski urad za zunanje stvari je obvestil društvo rudečega križa, da je japonska vlada ladije na podlagi hagške konference. IzVladivostoka se poroča, da ee je povrnilo mnogo prebivalcev, kateri so radi vojne odisli. Usurijska železnica prjvaža zopet tudi privatno blago. Vstrajnost ruskih kozakov. Milanski »Corriere« poroča, da vzbuja 110 000 K podpore, ne da bi si moglo ^ ene game {jese(ia v obrambo pravic in Meeto Vidžu pa je na vztočni srrani. Ru^ki vstrajnost ruskih kozaaov pravo strmenje ohraniti opero, — se mora priznati, da o ;bor enakopravnoatj nt nemški h dijakov na duuaj- od ele*c. ki je bil v Vidžu, je bil torej ločen med prebivalstvi m Koreje. Njim ni nič za to, »Dramatičnega društva« gospodari uprav gkem V8eug i š5u i To kriči, da tem ljudem po reki Jaiu od glavne vojske. ako spijo v snegu, ob čemer nimajo včash umetniško! ne gre aikaka vera, da jim ni pripisovati Ker pa se ssdaj taja led in je veled seboj niti najpotrebnajih živil. Cesar trebajo, To je seveda možno le zategadelj, ker Djkake (}03leijnosti in nikake rtBno^ti. tega rečena reka gotovo tako narast'a, da bi si preskrbljajo »ami, Kamor so prišli in se se društvo žrtvuje za naša gledališče preko Sedaj vidijo slovanski dijaki in slovanski vojni ddelki težko mogli preki nje, mcgel zadovoljujejo tudi s surovim mesom. meje in ker nekateri odbormai že leta m pQjitjk^ saj govore dejstva, =.kako opra- bi priti takov mal ruski oddelek v Vidžu v eiico nevarnost, a so bi ga na premoč. Rešitve bi ne bilo na Možtvo »Varjaga in »Korejca«. ______ - - „ „ _ leta °Prdvi3ai° l>rezplaČao ia iz najčistejšega vičeQ bjl Qgš đkeptjeizeni) ko 80 mnogi padla japonska Va arniku ^Au^tralijac je dospel 5. rodoljubja posle, za katere imajo drugod ^ y idejalnem navdušenju že videli Itali- noben ) ,tran t m v Ma„iljo ^ nadaljni oddelek možtva elužbe brilijantno honorovanih intendantov in jane> kako nam podajajo roko _ !oJalno, o.l- in izgubljen bi bil. Če je torej poveljnik Ku- potjuu\^ ruskih ladij pri Oemulpu »Varjaga« dramaturgov. ^ krito in j8kreno in so mnogi njši verjeli, da ropaikm odredi, da se ima oddelek v Vidžu in ,Korejca«. M'žtvo so sprejeli veliki knez »Dramatično društvo« v Ljubljani že 31 n9t,topa za t'ačene Jugoslovane nova doba umakn t z vztočne fctrani, iz osamljenja, na M.hajlovič, vti ka vojvodinja meklen- let brez Bebifinosti krmari čoinič slovenske oddibljaja od tolikoletnih bojev za najelemen- zapadno stran reke Jaiu, je bil to le čin ture-Sverinaica, ruski konzul ter ruska ko- gledališke umetnosti ter ga vodi vzlic vsem tarneje pravo. mo :re previdnosti. Zato pa je tudi smešno, lonjja Rugki 5a8t3iki in mornarji so odpoto-ako japon filska p. ročila uvrščajo tudi ta vali zvečer v Sebastopolj. Pomnoženje ruskega brodovja. Neki dunajski list poroča, da je odio - | d( godek med japonske »zmage«. T> na torej traja dalje. Jako možno pa je, da je ta t š na navstala zato, ker se pripravljajo viharji. Kdor pazno čita izlasti japonska poročila, je mogei opaziti te dni, da v istih močao d ferirajo napovedi c- številni moči v Koreji izkrcanih japonskih čet. Popred eo govorili o petih divizijah, potem naenkrat pa le o treh. Zadnjim vestem je baje namen, da bi prevarile vodstvo ruske vojske. No, tega namena ne dosežejo najbrže, ker so Rusi gotovo dobi o obveščeni ne le od svojih čet, ki re-kogno^irajo, ampak tudi od Korejskega prebivalstva. Saj priznajo sedaj celo tudi raeDa aogležka poročila, da so Korejci bolj naklonjeni Rusom, nego-li Japoncem. Ni dvonrti sicer, da se bližamo vojnim akcijam v večem zljgu. Vendar pa se sodi, da glavna japonska vojska ne dospe do reke Jaiu pred drugo polovico tega meseca. Po takem bomo morali vendar še čakati kaka dva tedna do pravega začetka vojne na kopnem. Položaj v Port-Arturju in ob reki Jalu Iz Niučvanga poroča dopisnife »E.vpressa« o svrjem potovanju v Antung. Dae 2V. m. m. je v Antungu govoril z nekim ruskim čestnikom, ki mu je izjavil, da ni za Port Artur n kake nevarnosti. Vhod v pristan:šče je svoboden in vsak dan se podajata ruska križarja »Novik« in »Askold« več milj daleč na odprto mor(e na rekogno-sciranje. viharjem in opasnostim na čast in kulturno korist vsega naroda. Predstave »Dramat. Sestanek gr()fa GolliChOVSkega Z ita-drušiva« so bile v L ubijani začetek narod-nega društvenega delovanja in te predstave so bile magnet, ki je združevtl v močno je- | lijanskim ministrom Tittonijem* Iz |aemčije prihaja vest, da se skoro čila ruska vlada da pumnoži svoje brodovje ~"^venske 'sloje. Slovensko gledali- snideta v Opatiji italijanski minister za vna-v velikem stilu. Treski bodo baje znašali ^ Ljubljani je v prvi vrsti širilo zavest nje stvari, in njegov avstrijski Kolega gr< f 300 miljonov rubljev. Zgraditi hočejo 16 mtš,an3lva ia rešilo domovini mnogo odpa- Goiuchow,ki. Tit'onija ž-.lja da je že več oklopnjač in izlasti precejšnje š evilo torpe- . ^ h ^ Lahko se reče, da bi danes časa, da bi se sestal z našim ministrom za " ' " " ------- —IS j Ljiljana ne bila toli zavedna in narodno vnanje stvari, da se pora,govorita o raznih probujena, ako bi ne bilo »Dramatično dru-! stvareh, ki se tičejo oheh držav. Sedaj sa štvo« skrbelo za slovensko dramo in petje.! nudi taka ugodna prilika, ko grof Gducbov-i Brez »Dramatičnega društva« bi no imeli ski pospremi v Opat jo svojo boleh no soprogo ! danes takega gledališča in brez tako razvitega Dan sestanka da še ni določen. dovk. Ruska vlada se neki že pogaja gradnje z raznimi ladjedelnicami. V (Od 1. oktobra li03. — 27. marca 1904.) III. Danes je večina členov ljubljanskega gledal šča neslovenska. Protagonisti eo rodom Cehi, Hrvatje in Srb;, Rusi in Poljaki. Razumljivo je, Ja im»jo z jezikom mnogo truda. Uprava gledal šča jih mora v naglici — navadno v poldrugem mestcu — naučiti glavnih jezikovnih pravil ter potem, tekom vse sezone, praktično vaditi jih pravilne govorice. V to svrho treba vse uloge akcentovati, jih členom opetovano čitati ter prisostvovati vsem skušnjam, da je možno tako še na odru popravljati izreke iu nsglase. Z3 samo ta boj z jezikom nalaga členom in upravi nogo truda in pa — jeklene vztrajnosti! Le taki požrtvovalnosti in eamozataj«vanju se je zahvaliti, da morejo Čehi i. dr. že v 2. ali 3. mesecu svojega bivanja v Ljubljani igrati in peti glavne uloge. Prt t rano ,in krivično seveda bi bilo, lahtevati od teh marljivih tujih členov, da bi vselej — vzlic tičmi pred novim občinstvom in strahu pred novo go- gledališča bi ne imeli danes toliko slovenska inteligence ! Zdi se nam, da ss tega narod premalo zaveda ; zato smo hoteli enkrat tudi to povedati ! Ob zaključku XII. ser.one v novem deželnem gledališču, pred 115 letnico prve slovenske dramatične predstave in ob prestopu v 3S. leto oostanka »Dramatičnega društva« v L ubljani izrekamo torej gotovo iz srca vsega narodnozavednega in domačo umetnost ljubečega naroda gorko željo, da bi cvelo in raslo še nadalje naše »Dramatično društvo« in z njim lepa naš t gledališka umetnost ! Fr. Crov^kar. Nekaj poučnega za slovanske dijake in Avstrijske Slovane sploh. Z Dunaja prihaja to-le sporočilo: »Rektor dunajskega vseučilišča, profe-Bor Escherich, je povabil k sebi predsedništvo Vesti iz Hrvatske. Oaeška »Narodna Obrana« p ša : Srni v Osieku, v spodnjem mestu, s» sklenili, da prirede mmolo nedeljo v piavo*lavni srbaki cerkvi po navadni služ »i božji tudi multb-stvije za zmago ruskega orožja. Morda ztt\ ker je bil ta sklep storjen brez v^ake agitacije in objave, je bilo molebstvije dovoljeno, kar je bilo na R^ki in v Zagrebu zabranjeno. Cerkev je bila napolnjena občinstva. Zanimiv je bil sledeči prizor : v cerkvi je bilo mnogo vojakov, a čim je bila svršena navadna služba božja ter se je pričelo mo'eb-stvije, so vsi vojaki kakor na k<. mando odišli iz cerkve. Vatikan in nemški jezik. V diplomatskih krogih so opažali, da zastopniki sv. Stolice v neaiš.\ih deželah nis > dovelj vešči nemškemu jeziku in z*to da ne morejo zadovoljevati svojim dolžnostim, kakor je jvitrebno. Žito so odkeili, da se v »Acca-demia dei Dobili ec*oUsia?tic:«, kjer se vzgajajo bcdoči diplcmatje sv. Stcl ce : uvede poleg francoskega in zngležkega, tudi nemški jezik. Jako ste ugajali občinstvu v našem mestu prvikrat izvajani skladbi poljskega mojstra Moszkowskega seherzo in valjček iz baleta »Boabdil« in ruskega velikana Čajkovskega »laški capriccioc, ki je, čeravno sestavljen v lahkem slogu, vendar pričal o ženijalnosti svoj aga stvaritelja. Največjo pozornost pa ste vzbujali Moo-rovi noviteti : ouvertura k operi »\Villiam Ratclitt« in Binfonični spev »Tkalci«, komponiran pod ut'som istoimenske Hauptmannove drame. Toliko ouvertura, kolikor »Tkalci« dokazujejo neoporečno originalnost Moorovih del. To je nekaj popolno novega in človek se ne more domisliti, da je kedaj poprej slišal kje kaj iednakega ali vsaj podobnega. Posebno »Tkalci«, prava Blika Moorovega tragičnega življenja, dosegli so velikansk vspeh in so se morali na splošno zahtevanje ponavljati. Ta skladba popolnoma obvlada poslušalcu in ga v začetku povleče v neko tu robno resignacijo, iz katere ga pozneje z elementarno silo nenadoma dvigne kvišku ter ga vedi v viharni boj življenja. Konec te skladbe je tako efekton in je na občinstvo Razprodajo naš-ga li*ta je prevzela z napravil tako globok utis, da ga niti na to današo im dnem g a Marija Rnumak v Gd- j bedeča vesela in deloma komična skladba rici, t .bakarna na kolodvoru. List »Edinost« Čajkovskega ni mogla zbrisati. Tudi najboljši ! prodajajo v Gorici razven zgoraj imenovane poznavatelji glasbe sa sinoči soglašali v sodbi, tudi gg. Peter Krebelj v kapucinski ulici da je mladi Češki mojster Moor se svojim it. 1, Josip Scbvcarz v šol-ki ulici in Tere j »Tkalci« ustvaril delo zija Leban, nasprotif ljudskemu vrtu, blizo vrednosti, novega »Trg>vskega doma«. ^ da je ta, za Jezikoma ravnopravnost na trza skladba' P°l">ln<>ma škem finančnem ravnateljstvu. Tržaško kaP*lolku Teplemu Tibetansko vprašanje. Poročila iz Rusije pravijo, da vzbuja tamkaj atentat Anglije na Tibet veliko vznemirjenje. Uverjeoje j a sedaj v Rusiji splošno, da je ang tžsa eksped;c ja naperjena direktno proti Ru«:ji. Ozirom na vtlik iut^res Rusije, da Txt>et ne pride p id angležci \ pliv, je računat z možnostjo, da bj tud Rtu'ja reagirala z vojno sl» na ta izziv Anglije, kar more storiti vsaki hip, ker ima na sfganski meji zbrano iz iatno vojno silo. Takova r^ak-e.^a o j strani Rusije pa bi mogla biti v začetek že d >lgo prorokovalim dogodkom svetovno rg djvmske važnosti v osrednji Aziji. Vprašanje je sedaj, da li bo imela Anglija toliko drzif-st da irzove te dog»dke. Dnevne novice. visoke se umetniške izvajanje Bilno težavna vBpela, gre zasluga g. ki je se svojim orke- - „ . i »i i strom isto dobro naštudiral in izborno pred- 5nancno ravnateljstvo razpisuje službo dav- r čnega < k*ekutorja. Iu razpisuje jo — samo našal, tako da so vse nje prednosti mogle Našemu tržaškemu občinstvu bi pa priporočali naj bi se začelo bolj zanimati za koncerte g. Teplega. v itaijanskem jez ku. Čudno se sučejo pojmi bleBteti v 81Jaju. Občinstvo je pa v g av,h na tržaškem finančnem ravnatelj- tudl znal° ceniti M8luSe TePleSa Je itruo dolžnem spoštovanju v zakonu nagrajalo z obilne pohvalo. vtemel eoe ravnopravnosti v deželah z mešanim j rebivalstvom. Sicer pa : saj se poznamo z go-jKjdo, katerim je prez ranje našega jezika začetek in zaključe* vs^ administrativne No™ društvo. C. kr. namestništvo je modr st . vzelo na znanje pravila novo osnovanega dru- Onim, katere utegne zan mati razpis te štva »Slovenska Lira« v Sv. Mariji Magdaleni služhe naznanjamo, da je prošnje za ome- Spodnji. njeno razp s no me,t > predložiti finančnemu Ženska podružnica dražbe st. Cirila ravnale jetva v 4 tednih, racunjeno od 31. in Metoda opozarja slavno občinstvo na ai^rca dalje. predstavo »Otelo« na belo nedeljo v Bar- Nesrarnnost. Drugi velikonočni praznik kovljah. Naši rodoljubi in rodoljubke vedo je vozil podpisani v družbi dveh žensk :n kaj jim je st ;riti. Podružnica naša je v stis- dvth zaročencev iz Divače proti Trstu. kab, zato upamo in apelujemo na naše rodo- V istem v »zu se je vozil tudi naki trž. ljubje. »Otelo« v nedeljo v Barkovljah in Lah. Ta poslednji, s;n dedne kulture, je začel pridite vsi ! grdit Rusijo, Avstrjo in vse, kar ni itali- Stdtži eo v predprodaji v kavarni Com janskega ! Ker je pa naletel na odpor, je mere o od 12. do 3. ure popoludne in od 8. promenil tatu ko in začel z nesramnimi po- ure naprej zvečer. •udivami porojenim in neporočenim ženskam. Pevsko društvo »Zvonimir« v Ro- V Koz n je postal že tako f-mel, da je colu naznsnja, da priredi dne 8. maja svojo povabil vbj u-i > družio na — pivo ! Ko mu vesslico Da dvor šču gostilne Prašelj. Na pro-je podpisani povedal, kar mu je šlo :n ga gramu bodo : petje, godba, šaljiva tombola, poslal ca ntse sv je ponudbe — tja, kamor pošta in gledališka igra. Slavna bratska *pa 1a o, je nesramno zg nol. društva so napr< šena, da bi o določanju Te vr-t ca sem napisal zato, da se pokaže dnevov za svoje prireditve uvaževala to naše entrat, kake vrste jjudje hočejo nas Slo- znanilo. vetca uč:ti civilizacije in pa zato, da dokažem Dalje se naznanja, da ima to društvo — Kar je b lo d kazano že neatetokrati — plesne vaje ob nedeljah. Poučujejo se tudi ia izz valci nismo m", ampak oni, ti zlobno razni narodni plesi in med njimi tudi »Češka trdijo, da jih mi izsivamu! Beseda«. Kaj prav za prav ras utuje takov pajac. Darovi. — Upravi našega lista je do- ki zaKonrko žeao in ziiočena dekleta naile- poslal g. Egidij Ceh, učitelj v Slivljem, za ijuje z nesramn mi ponudbami, bi vedel po- m< žko podružnico družbe sv. Cirila ia Me- vedati slehern človek, ki ima kaj Čuta do todija v Trstu 5 K 40 stot, ki jih je nabral stojausti v sebi. . j v veseli družbi po polunoči 4. marca t. L Da pa nearamnež ni dobil, kar je zaslužil, ! od gg. H., P, Ć., R., J. namreč po ušesih, na tem se ima zahvaliti le Za mo/ko podružnico družbe ST. Ci- slovenski hladnokrvnosti ! Vekoslav P e t r i č. Sinoćnji sinfonidui koneert jrosp. Tepl^ura privabil je v obširno dvorano društva Scbuler lepo število ljubiteljev komorne g a»be brez radike narodnost . Tudi slovansko občiDSivo je bilo precej dobro zastopano a ne toliko kolikor bi bilo žrleti z ozirom na pretežno slovanski program in na kapelo ka g. Teplega. G. TepJv, bivši gojenec pražkega koa-servatorija, bi je v kratkem času odkar se kakor kapelnik vojaške goibe nahaja v nameni mes u pridob i splošno pripoznanje kakor marljiv in veltnadarjen glasbenik, ki je svoj vejašk orkester z neutrudnim delom d v.gnil na rt s učno umetn ško viš no. Naravno je rila in Metodija v Trstu. Klub »Nada« je podaril 22 K 90 st. kakor čisti prebitek plesnih vaj v dvorani Malv. Gospod Josip Prelog nabral med trgovskimi pomočniki 5 kron 8 stot. Lepa hvala ! Blagajn štvo. Pretresljiv« rodbinska žaloigra se je odigrala včeraj po polunoči v neki hiši ulice del Pane. Tam sta bivala do sedaj zakonska D' Amico, ki sta se poročila pred 14 leti. D' Amico je bil čevljar. Prva leta zakona Bta bila Brečna. Pozneje pa je začel postajati mož jako razburljiv in nasilen in v hiši so bili prepiri na dnevnem redu, ki so dobili včeraj po polunoči grozen zaključek. To da ne po njegovi, ampak po njeni roki. D Amico se je vrnil pijan domov in je toraj, da J6 sinoči izbrano občinstvo z na- hotel baje — tako je pripovedovala ona na peto pozornostjo sledilo izvajanju jako dobro zaslišanju — izvršiti grd čin na lastni hčerki, sestavljenega programa in nagrajalo kapel- j To jo je navdalo s tako grozo, da je skle-ntka in orkester z burnim ploskanjem. i nila umoriti sebe in hčerko. Vzela je revol- S.došen utis o sedanjem vojaškem orke-j ver in ustrelila iz njega na hčerko, ki je le-■tru je ta, da ima isti popolno zaupanje do žala poleg cčeta, toda zadela je svojega moža. svojega voditelja, kateremu zadovoljno sledi Kolikor je bilo takoj po djgodku zaslišanih in vs e i cesar dosega pri vojaških orkestrih prič, so baje vse izpovedale nesrečni ženi v sic ar nenavadno umetnišso popolnost. pri'og. lato so odveli v zapor vso moralno strto, porušeno, obupano. V obupnem kriku se je spominjala svojih treh otročičev, dveh sinov in male hčerke. Enemu sinu je 11, drugemu 8, hčerki pa 2 leti in pol. Samomor. Včeraj v jutro se je ustrelil z revolverjem poleg tovarne olja pri Sv. Ivanu 27-letni Josip Burutti. Burutti je stanoval z ženo v ulici Conti št. 40. Predsinočnjim se je bil spri se svojo ženo rndi ljubosumnosti in jej je grozil, da jo umori. Truplo samomorilca je bilo prenešeno v mrtvašnico pri Sv. JuBtu a od tam, na zahtevo vdove, na njeno stanovanje. Tatovi na delu. Kar strmeti je na drznosti sodobnih tržaških tatov. Nobena vrata niso več dovolj močna, nobena niso več dovolj varna, in nobena zapreka ni več dovolj velika, da bi se je ustrašili tatovi. Tatvine so na dnevnem redu. Ali ne kradejo sa le stvari, ki so bolj pristopne in b >lj pri roki, ampak tudi ulomi, ki zahtevajo napora in mnogo hladnokrvnosti, so malone vsakdanji dogodki. Danea je zabeležeti zopet dva taka drzna uloma. Prvega so izvršili tatovi v prodajalnico oziroma pisarno trgovca Jakoba Košmerlja v ulici SS. Martiri ter so odnesli botelj, gnjati, raznega druzega jedilnega blaga in 280 kron v gotovem denarju. Drugi ulom je bil izviš=n v prodajalno trgovca Jakoba Zatti v ulici Molin grande. Tudi od tu so odnesli boteljk s finimi vini in likerji, velik kos sira, več salamov, gnjati in kave. O drznosti tatov govori dejstvo, da so ostavljeni koščeki kruha pričali, da so tatovi v prodajalnici tudi — večerjali. Denarja pa bo vzeli le kakih 10 kron v drobižu. Zopet junaštvo regnlcola. Na Bledu je neki Italijan prizadel ribiču Franu Vovku več ran in potem pobegnil. Nikakor se jej ni hotelo posrečiti. Neka Blužkinja je na Veliki petek blizo Podgore skočila v Sdčo s samomorilskim namenom. ali dva gospoda, ki sta bila slučajno blizu, sta jo potegnila iz vode. Potem je ženska sla proti Gorici in se je zopet zagnala v Sjčo. Ali zopet jo je nekdo potegnil na suao. Stara pesem, ki ostaja večno nova. B la sta si dobra, ljubila sta se. Nasledek temu : dete, ki — je prišlo, in dete, ki — prihaja. Njemu postaja stvar nadležna in bi (?e rad iznebil te ljubazni. Ona ga pa zasleduje tudi po ulicah in tako ju je te dni pot dovela oba pred policijskega uradnika. On je zahtaval, naj žensko aretirajo, ker da nima nikjer miru pred njo, da-si jej ni »nikoli nič Žalega ni storil«, ona pa je povedala svoj »ražonc. Uradnik pameten in izkušen mož, ni aretiral ženske, ssmo dal jej prijateljski nasvet, naj »ga« ne nadleguje več po ulicah, ampak naj se obrne do kompetentne oblasti. Da-ii bo slušala ta nasvet? Stara pesem ne govori za tako misel. Begun iz ljubljanske prisilne delavnice. Pr«d kakim letom je bil pobegnil iz ljubljanske prisilne delavn es 24 letni Julij Tomic iz Novega mesta. A zasačili so ga sedaj v — Barceloni. Tamošnje oblasti so ga izročile avstrijskim. Včeraj je dospel Tomic v Trst, seveda v varnem spremstvu. Za sedaj so ga pohranili v zaporih v ulici Tigor. Razne vesti. Najdragoceneji okvir ima podoba »Marije z detetom« v milanski stolnici. Ta okvir je iz kovanega zlata z okraski iz lapislazuli. Na ogl h okvirja so srca narejena iz velikih biserov in dragocenih kamenov. Okvir je visok 8, širok pa 6 čevljev in je cenjen na pol milijona kron. Dolga brada. Nćki francoski rudokop ima najdaljšo brado na svetu. Dolga je 3 metre in 32 centimetrov; kadar hodi, jo nosi pod pazduho, a po zimi jo omota okolo vrata, da mu je topleje. Koliko je pripadnikov raznih ver na svetu ? Po neki najnovejši statistiki je v petih delih sveta : Katoličanov približno 264 in pol milijona, pravoslavnih 118 milijonov, protestantov 166 in pol milijona, vseh kristijanov skupaj torej 549 milijonov. Na posamične dele sveta so ti kristijani razdeljeni tako-le: Evropn jih šteje 374 mil., Amerika 134 mil., Oceanija 4 mil., Afrika 8 in pol milijona in Azija 28 in pol milijona. Nekristijanov je na ev*tu : Z do v 11 milijonov, Mohamedancev 292, paganov 767 milijonov. Vseh ljudij *ivi na zemiji približno 1529 milijonov. Najveće sejmišče za živino na svetu ima got ,vo mest) Chifcagj v Ameriki. Na te ji sejmišču je prostora za 461 000 glav in sicer za 75.000 goved, 396.000 prešičev, 80 000 ovac in 6.000 konj. Leta 1901 je bilo prodanih na tam sejmišču 16 milijonov živali. Trgovina. Borzna poročila dne 7. aprila. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07 19.09, angležke lire K — do —.—, London kratek termiti K 239.b0 240.20, Francija K 95.40—95.o0r Italija K 95 05—95.40, italijanski bankovci K —.■— —.—. Nemčija K 117.15—117.35, nemški bankovci K —.— —.— avstrijska ednotna renta K 99.t>0—99.85, ogrska, kronska renta i\ 97.90—italijanska reaca K 100.75 101.25, kreditne akcije K 632.— — o39.— državne železnice K 633.— — 635.—. Lombardi K 80.— 81.50, Lloydove akcije K 710—715.—. — Srečke: Tisa K 323.— 3^0—, Kredit Iv 468.— do 473.—, Bodenkredit 1880 K 292 — 302.—, Bo-denkredit 1889 K 290.— 294 —, Turške K 124.— do 126—. Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri popol.: včeraj Državni dolg v papirju 99.75 „ v srebru 99.45 Avstrijska renta v zlatu 119.35 v kronah 99.55 Avst. investicijska renta 31/,*/, 91.45 Ogrska renta v zlatu 4% 118.35 „ „ v kronah 4*/, 98.05 „ renta 3 V, 89.60 Akcije nacijonalne banke ^^^ I- Kreditne akcije 649.75 London, 10 Lstr. 239 75 100 državnih mark 117.15 20 nark 23.45 20 frankov 19 07 10 i tal. lir 95.20 Cesarski cekini 11-3- danes 99.80 99 60 119.35 99.60 91.40 1 ls.30 98.10 89.65 1606.— 636 25 239.75 117'12 V/, 23.44 19.07 95.20 11.32 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.50, 5°/, italijanska renta 102.60, Španski esterieur 82.6 > akcije otomanske banke 573.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice _.— Lombardi —.— unificirana turška renta 81.80 menjice na London 251.35, avstrijska zlata renta 99.50 ogrska 4°/0 zlata renta 100.—, LSnderbiink —.— turške srećke 12D.—, parižka banki 10,83, italijanske m?ridijonalne akcije ——, akcije Rio Tinto —.—. Truna London. (Sklep) Konsolidiran dolg 87 Lombardi S1/*, srebro 25irl6, špaaska renta 813/4J italijanska renta 102.—, tržni diakont 23/4, menjice na Dunaju 24.22, dohodki banke —.— izplačila bank« —.— Vzdržana. Tržna poročila 7. aprila. Budimpešta. Plenica za april K 7.99 d;> 8.00, za maj od 8.05 do 8.06 za okiober 7.92 do 7.93. Rž za april 6.29 do 6.30, za oktober 6 48 do 6.49. Oves za april K o.25 do 5.26, za oktober K 5.50 do 5 Koruza za maj K 5.13 do 5.14, za julij 5.23. do 5.25. Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanj«-omejeno, neživo. — Prodaja 20.000 inet. stotov, nespremsnjeno. Druga žita neživo. Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 42.25 frk, za julij 43.—. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos goo i average za mai 35, za september 36, z» dec. 31>3/4, za marec 37Va Vzdržano ; kava Rio nnvadna locu 31—33, navadna reelna 34 -36, navadna dobra 37—40 H a m o u r g. (Sklep.) Sladkor za april 16.80, za. maj 17.15, za avgu-it 17.5o, za oktober 17.80, za dec. 17.85, za febi. 18.10 ; mlačno. Vreme : oblačno. London. Sladkor iz repe surov 83/ls Sh, Java 9.3 Sh. Mirno. Sladkor tuzemski Centrifugalpile, pro npLao K 66.50 do 68.00, za september K —do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Meli^pilti promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. New-Vork. (Otvorenje). Kava Rio za bo lo2e dobave, vzdržano, 5 stot. znižanja Pariz. Rž za tekoči uaesec 14 70, rž za maj 14.75, za maj-avgust 14.90 za september-de-cember 14 90 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.95, za maj 21.55, za maj avgust 2130 za september-december 20.70 (mlačno). — Moka za tekoči mesec 29.— za maj 29.10, za maj-avg. 29.05 za september-december 2S.15. (mirno). — Repične olje za tekoči incscc 45.50, za maj 45.75, za maj-avg. 46.75, za sept.-december 43.^5 (mirno ) Špirit za tekoči mesec 38 :>0, za maj 33.76, zjl maj-avg. 39.—, za sept.-december 35.— imiruoj. Sladkor surov 88° uso uosr 22l/4—221/* (mimo), bet za tekoči me=ec 25.75, za maj 26.— (mlačno), za maj-avg. 26.25, za okt.-jan. 27.50, rafiniran 57—57Vi— Vreme: oblačno. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ■ ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Caatrovtn oealk brezplačno In franko. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetari] - TRST - ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih, cenah. TRST — nI. Paduina 19. TRST AVIANO & SCHEGA torama, ščetk in čopiče v Prodaja na debelo in drobno. Usodne cene. TRST — ul. Paduina 19. — TRST Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj — Trst. Že'ezno pohištvo, zrcala iz Balgi i — Podobe v izhoru in tapetar ja. — Ure š -valn; stroji za dom in obrt po najugodneje b oenab. Srečkanje nepreklicno 23. aprila 1904. Glavni dobitek kron 40.000 kron Srečke za ogrevalne sobe po i krono priporočajo : Josip Bolaflio, Mandl tfc Co., len. Neumann. rik Schift m»nn, S. Tavella, Mercurio Trie*tino. Figli tli O. Zuculin. menjalnica v Trstu Dobitki, ki sestojajo od efektov, se ne morejo dvigniti v denarju. ...... ■■■ 1■ l lMilili..... VL Zaloga obuvala. Via delle Poste št. 3. — TRST — Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia) Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda siajo v pred me ti tudi na mesečne obroke. Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. 1. — TRST — - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. * * * F I L I J A L K A c. kr. privat. iVSTE. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trsfu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH na blagajniške nakaze prinoscu roti 4 dnevni odpovedi 212 7«, • 30 > » 37o na naslovljena izplačilna pisma proti 4 dnevni odpovedi 2V>% » 8 » > * jO * > 37r * Vsakovrstna J zanesljiva semena i m i I I kakor : domač rudtče dfte;e iu«4-riie ali i.eis« u veiikaa-ke ruittue, t e e lu nulef* p ; repu-, »eme ; rasnih trav in v-« h 8đ«»t -e dobivajo po nizkih o-n»h pri 3osipu Kordinu v Ijubljani, prul Skotijo 4. Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni. I i i i 1 i ♦ n i i i B frTOirrrm '5 r " 1 S ( U : J i !l 1 !|N O eS s o *ć? O A ^ jo varna pohištva Ugnacij Kron, Jrst, ^SfiS™5 _ ■ - ' Škrat" 99 se prodaja v Trstu po sledečih to- bakarnah: RAUNACHER (zraven t sksrne »E linri cerkvi Sv. Antona ftarfga). Na državnem nolodv< ru. urar F. PERTOT pripor ca velik zix>r ur: Ornega, Schalf-htfuse Lonsines, Tavaruies itd., kak. r tu ravnin — načrtih in obrisi b. Cene zmerne. Blagovoljena naročila na na»iov A. Ž štev. 1€M M) poste re^tante Komen. 8 CUNARD LINE - Koncesijovana od c. avstrijske vlade - TRST - NEWYORK Redna direktna vožnja za potnike in tovor. Najcenejša in najprikladnejša pot iz Avstrije v Severno Ameriko. Dobra prosta hrana in pijače. (ilede pojasnil, podpisov, voznih kart itd. se je obrniti na : - Generalni zastop parobrodne družbe - - „CUNARD LINE ' SCHR0DER & Co. — TRST --Vta Carlo Ghega št v. 8.--- ali pa na: Glavni zastrop parobrodne družbe - - „CUNARD LINE" - -Ljubljana, Marijin trg štv. 1. Dobrozuane katrumiiate paštilije Ravasini. koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveškega katrama, imajo fame na sehi že m dicinalno moč, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse b >l^zni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in