Minlster prosvete o monopolizaclji šolsklh knjlg Po pprpčilih v dnevnih Iistih je prosvetni minister g. Dobrivoje Stpšovič sprejel novinarje. Z ozirom na polemiko, ki se je razvila v raznih listih zaradi unifikacije šplskih knjig, jim je dal izjavo, v kateri je med drugim dejal: Na psnpvi člena 1. in 2. zakona p učnih knjigah iz leta 1929. je prosvetno ministrstvo razpisalo v začetku lanskega leta natečaj za: 1. učne knjige za vse predmete, ki sp predvideni za osnovne šple; 2. učne knjige za srednje šple iz nacionalnih skupin predmetov. Prpti izdajanju šol$kih knjig pp državi se ppudarja zlašti: 1. da šolske knjige ne bpdp spdobne, 2. da bpdo brez kpnkurence dražje in 3. da^ bodo mnoga gospodarska ppdjetja s tp mpnopplizacijo šolskih knjig hudo prizadeta. Slišati jc bilo tudi ugovore, ki so docela neosnpvani. Eden teh ugpvorov se je češtp ponavljal zlasti v enem delu našega tiska, namrfeč ta, da tečaj rie upošteva v dovpljni meri dravske banovine in da s tem spravlja v nevarnost slovcnski jezik. Takšne in slične trditve izvirajp deloma iz nedovbljnega poznavanja šolskih odredb in zakonskih predpispv, deloma pa tudi iz drugih ra^lpgpv. Pp objavljenem natečaju za sestavp učnih knjig iz nacionalnih predmetpv se morajo za srednje šole sestaviti naglednje knjige: gramatika srbphrvatskega in slovenskega jezika ter čitanke za 1., 2., 3. in 4. razred srednjih šol. Poleg splošnih načel natečaj izrečno določa, da morajo biti gramatike in čitanke za šole v dravski banovini spisane v slovenskem jeziku. Kar se tiče obdelave in metode, veljajo za slovenske knjige iste določbe kakor za srbohrvatske gramatike in čitanke. Ker so že v programu glede narodnih jezikov predvidene posebej srbohrvatske gramatike in ppsebej slpvenske gramatike, kar je znanp vsem šplskim strokovnjakom, učiteljem in profesorjem, je dpcela logičnp, da tudi razpisani natečaj predvideva Iposebno srbphrvatskp in posebno slpvensko gramatiko ter prav takp tudi ločene srbohrvatske in slovenske čitanke. Zatp je samo pp sebi razumljivo, da bpdp tudi knjige tiskane ene v srbohrvatskem druge v slpvenskem jeziku. Po razpisanem natečaju se morajo nadalje izdati knjige za teorijo književnosti ter zgpdovino jugoslovanske književnosti za višje razrede srednjih šol, nadalje antolpgija novejše književnosti za 7. in 8. razred kot dppolnilo zgodpvine književnpsti. Gradivo za te učne knjige je predpisano že v učnem načrtu in je istovetno za šole v dravski banovini in v pstalih delih dr?aye. V natečaju Se izTecno naglaša, da mprajp priti v te knjige visd pisci, ki so navedeni v novem učnem programu. To znači, da bpdo tudi te knjige pp določbah učnega programa dvpjne, t. j. ene srbphrvatske, druge pa slovenske. Kar se tiče ostalih knjig za srednje šple je stvar taka: Knjige morajo biti za dravsko banovino pisane v slovenskem, za ostale banpvine pa v srbohrvatskem jeziku, pp vsebini pa morajo biti enake, ker ni npbenega razloga, da bi bile knjige različne. Istp velja tudi za antologijo narodne poezije in narpdne zgpdpvine za 3. in 4. razred srednjih šol, za zemljepis kraljevine Jugoslavije za 4. razred ter za zemljepis kraljevine Jugoslavije za 8. razred. Tudi te knjige mprajp vsebovati istp gradivp, neglede na tp, da se ene tiskajo v slpvenskem, druge pa v srbohrvatskem jeziku. V natečaju za sestavo psnpvnpšplskih učnih knjig se ppsebnp naglaša, da sp za gramatiko za 3. in 4. razred ter za čitankp za 1. razred pptrebni ppsebni rokopisi za šple v dravski banovini. Tudi vse ostale knjige za 3. in 4. razred se bpdo izdajale ppsebej v srbohrvatskem in ppsebej v slovenskem jezjku. Nihčp ni smatral za potrebno, da bi se tp v natečaju še ppsebej naglašalp ker je samp pp sebi razumljivp, da morajo biti te knjige pisane takp, da se jih bodo ptrpci psnovnih šol lahko posluževali. Z uvedbo šolskib knjig v državni izdaji ter z pbnavljanjem natečajev vsaka štiri leta, se bp zaposlitev tiskarn brez dvoma povečala. Že v zakonu samem je predvideno, da se učne knjige ne bodo tiskale v državni tiskarni, marveč se mpra za vsakp knjigo razpisati natečaj in da se mprajp knjige izdajati pb spdelpvanju zasebnih tiskarniških ppdjetij, knjigpveznic itd. Knjige bodp seveda tudi še nadalje prodajale pooblaščene knjigarne kakpr dosedaj.