233. številka. $ Trst, v četrtek 11. oktobra 1900. Tečaj XXV „Edinoit Uhaja enkrat na dan. razun nedelj in pmznikov. ob 6. uri zvečer. Naročnina znniu : Za celo leto........24 kron za pol leta .........12 „ za Četrt leta........ 6 „ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine He aprava ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po fi stotink (3 nvč.}; izvpn Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon fitT. S70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč! Oglasi se računajo po vrstah t petitu. Zh večkratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice iri javne zahvale «lo mači oglasi itd. se računajo po pogodb Vsi dopisi naj se pošil jajo uredništvu. Nefraukovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase »tue-jema uprsivništvo. Naročnino in oulas& je plačevati loeo Trat. Uredništvu in tiskarna se nahajata v ulici Carintia šiv. 12. Upravuištvo, in sprejemanje inseratov v ulici .Molitt piccolo 5tv. «{, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Kongres društva „Dante AMieri" v tam (Zvršetek). Poročilo odvetnika Machiorija o polože-nju Italijanov v »Regione Giulia« in v Dalmaciji je bilo sestavljeno po poročilih tržaškega lista »II Piccolo«. To poročilo se bavi z vprašanjem staroslovenske liturgije, katero označa kakor nevarnost za Italijanstvo, potem s hrvatskim gimnazijem v Pazinu in z Dalmacijo. BeneČanski odvetnik je podal tudi nekatere nasvete, kako bi bilo možno »proganjanim* Italijanom pomagati. Zal, da italijanski listi niso priobčili teh predlogov, ki so bili vsprejeti z navdušenjem. Obema imenovanima gospodoma je posebno na srcu usoda Dalmacije in Italijanov v Dalmaciji, in ne moreta najti dovolj besed, da bi proslavila junaštvo dalmatinskih Italijanov v obrambo njih narodnih pravic. Tudi profesor Pulle je posvetil temu junaštvu navdušenih besed občudovanja. On je priredil etnografiško karto Italije, ki obsega Istro, Trst, Gorico in tudi D a 1-m a c i j o. Gospod profesor je pripoznal, da glasom službenih podatkov italijanski jezik v Dalmaciji nazaduje. Pravi pa, da so ti podatki krivi. Italijanski jezik da predstavlja v Dalmaciji kulturo, a kultura da je vedno moč-neja, nego barbarstvo. Pod barbari umeva seveda Hrvate. Nikdo ne bo menda zahteval od nas, da bi se spuščali v polemiko s to bedastočo. Italijani nočejo pa nočejo viditi resnice. Oni se puščajo voditi od svoje prevzetosti, od svojega nevrednega šovinizma, od svojega slepega sovražtva, od svojega fanatizma in od svoje — ignorancije! Človeka, ki ni imel nikdar prilike, da bi se kaj učil, je obžalovati. Ali italijanska ignorancija glede na naše razmere je namer-jana. Oni nočejo izvedeti resnice, oni jo sovražijo ravno zato, ker je resnica. Alije možna veča ignorancija, nego je ta, ako nam gosp. Maehioro govori o paeenju italijanskih imen, dočim se v resnici ravno nasprotno dogaja ?! Nad dve tretjini italijanskih imen v Dalmaciji so popačena hrvatska imena. Ime pisatelja teh vrstic se je glasilo prvotno Palatid. Benečani so napravili iz tega Puliteus, potem Puliteo in Politeo. Biankini je prevod hrvatskega imen »MastilČevic«. Možno je P O D L T 8 T E K. * Zgubljeno življenje. Slika: Sla vol j ub P o d s 1 a p i n s k v. Ko so Kočarjevi dobili to pismo, se ni Kočar nič kaj razveselil, in mrmral je jezno : — E, kaj ima Marijana opraviti z mojo deklino. Pusti naj nas pri miru sfc svojo sitnostjo. — Kaj pa! Ti ne pomisliš nič ! Marijana je pisala le zato, ker želi dobro Miciki. — Seveda! Rad bi znal kako »dobro« je to, če bi moja hči jedla ptuj kruh ! Se tega bi se manjkalo! Pa tudi sicer, kaj boš počenjala sama, brez dekline, kdo bo delal mesto nje doma ? — O, če bi videla, da se Miciki dobro godi, bi se že rada sam« bolj potrudila. — Ti imaš vedno prav, pa hočeš imeti tudi tukaj. Stori, kar hočeš. Mej tem je prišla tudi Micika. Mati jej je pokazala tetino pismo in jo vprašala: — No, ali si zadovoljna iti v Trst ? — Rada bi šla ! — Jaz in oče sva zadovoljna. Torej piši teti, da prideš. Kočar je nekaj zamrmral in odšel, do- celo prvotno dokazati, kedaj se je Masti lče-vic spremenilo v Biankino in Biankini. Kako ignoraneo Italijani kažejo v naših stvareh, priča tudi zadnja števika lista »La illustrazione italiaua«. V isti se imenuje Za-der »najzvesteje« (»la fedelissima«) mesto republike Beneške, dočim je znano iz zgodovine, da ie bil Zader po smrti Kolomana skoro štiri stoletja v nepretržni odprti ustaji proti Benetkam in hrvatsko-ogerskemu kralju v prilog. Proti taki namerjami ignoranci, kakor so jo kazali na kongresu v Ravenni, se res ni možno boriti, ali naša dolžnost je, da naše merodajne činitelje v monarhiji opozarjamo na delovanje iredente. Kako potrebna daje ta pozornost, dokazuje okolnost, da so na kongresu z velikim zadovoljstvom sklenili, da bodo v bodoče tudi vojaške osebe vspreje-mali v društvo. In v resnici sta tudi dva generala sodelovala na kongresu. Nadalje so se je udeležil kongresa minister Poscoloto, i n sieer z dovoljenjem m i n i s t e r s keg a predsednika, dočim je minister Gallo brzojavno pozdravil kongres. Vlada v Italiji se torej identificira s <5 i 1 j 1 in nameni društva. Mi smo že opetovano opozarjali na to, da v Italiji gledč iredentizma ni nobene razlike strank in da vsaka vlada podpira in pospešuje iredenti-zem. Da-li je zveza med Italijo in našo monarhijo združljiva s tem, tega nočemo razmotri vati. Vsakako pa se moti gosp. mini-s te rs k i predsednik Ivorber, ako meni, da italijansko poželjivost uduši s tem, da odklanja tudi opravičene zahteve Italijanov v Tirolu. To ne odgovarja pravičnosti, ako se na jedni I strani zakonite zahteve v Tirolu odklanjajo, na drugi strani pa podpirajo neopravičena stremljenja Italijanov v Primorju. S tem se iredentizein še bolj pospešuje in se ireden-tovsko društvo Dante Alighieri v njega po-željivosti le vspodbuja. ! Avstrijski Nemci se nikakor ne morejo privaditi misli, da je v Avstriji, to je v državi, katero tvorijo slovanski narodi po veliki večini in to narodi, ki so jako napredni v gospodarskem in kul-turelnem oziru, da je v taki državi vladanje v znamenju nemških predpravic in nemške hegemonije — gol in nag nezmisel. čim je Micika sela in pisala teti Marijani, da pride v Trst, kadar hoče ona (teta). V. Kočarjcva Micika je zahajala vsaki ve-1 čer o mraku po vodo k studencu sredi vasi. In Zadnikov Franc je točno pazil, kdaj je Micika pri studencu, da je šel tja in pregovoril par besedij žnjo. In če je Micika kaki dan zaostala, ali če mu ni bilo mogoče, da bi govoril žnjo na onem navadnem mestu, zdelo se mn je, da mu nekaj manjka, zdelo se mu je, da mu manjka pol življenja. Tudi Micika je vsaki večer rada pohitela k studencu, kjer jej je bilo mogoče spregovoriti par besedij žnjim, s Franom; in če ga ni bilo kaki večer, bilo jej je nekako težko pri srcu. — Danes je vzela škaf poprej, nego po navadi in hitela je k studencu.... Bila je neizrečeno vesela. Veselila se je, da pojde v Trst, kjer je, kakor je čula, toliko lepih reči. Spomnila se je tudi, kako lepo je bila ) oblečena teta Marijana, ko je bila doma in že se je v duhu veselila, da tudi ona postane taka »gospa«, kakor je teta Marijana. Slednjič se je spomnila tudi Frana in mislila si je : Kdo ve, kaj poreče on, ko mu povem, da pojdem v Trst ?! Mej tem je prišel Fran. Njih fiksna ideja, da pripada njim privilegij vladanja ia gospodstva, ki je zakrivila že toliko zla in homatij v naši državi, ta fiksna ideja jih neprestano vznemirja ter jih ne zapušča nikdar. Tako so na »Bauern-tagu«, ki se je dne 16. m. m. vršil nekje na Moravskem, sprejeli sklep, s katerim ne zahtevajo nič več in nič manj, nego »povra-tek merodajnih činiteljev v državi k stoletnim izročilom nemške uprave, nemškega vojnega in državnega jezika«. Nemci zahtevajo torej na vsaki način za-se prvo, ali prav za prav edino vijolino v državi, a vsem drugim narodom naj pripada uloga — da plešejo po nemškem taktu. Te želje, oziroma zahteve, vsekako ne bi bile slabe za Nemce, a vprašanje je le, kako drugi avstrijski narodi mislijo v tem oziru. Sicer je pa umevno, da Nemci cedijo sline za tako ugodnim in sijajnim stališčem, katero so zavzemali dolgo dolgo v avstrijski državi, ki pa se jim je jelo nevarno rušiti pod nogami in je vedno bolj izpodkopavajo valovi borbe, ki jo bijejo slovanski narodi za svoje pravo. In kako Nemci utemeljujejo te svoje zahteve ! V dobi vseobčega prerajanja, v dobi, ki po-menja začetek demokratiziranju življenja, ko so se jele rušiti stare tradicije in privilegiji, in se bolj in bolj uveljavlja načelo jednakosti vseh, v tej dobi kličejo Nemci na pomoč zamrlo prošlost z nje tradicijami ter se sklicujejo na zastarele privilegjje! In Nemci pravijo vendar, da so napredni ! Kakor napreden narod bi morali res malce bolj poznati — duh časa, ki neizprosno tirja svoj tribtit. .. Zato torej, ker so bili Slovani skozi [stoletja le sužnji, podrejeni nemški volji, zato naj bi večno ostalo tako, zato naj bi se Slovani za vedno odrekli svojemu pravu, svoji bodočnosti *? ! In to — kakor rečeno — v dobi, ki nastopa v znamenju pravice in slobode, ki je vzdra-mila milijone zatiranih ter jih sprovela v boj za prosveto in sveto pravo! Ne, ne ! Nemci varajo sami sebe, ako v tem znamenju tradicij in privilegijev zahtevajo za-se pred pravice in nadvladje v državi, v kateri toliko milijonov Slovanov živi ideji jednakoprav-nosti, za katero idejo se hočejo brezobzirno boriti, pripravljeni na v s e. Da, avstrijski Slovani ne smemo v tej borbi poznati nikakih obzirov, ni na desno, ni na levo, ker le tedaj bo možno misliti na splošno blagonosno delovanje xa občo pro- sveto, kadar med narodi v Avstriji zavladajo naravni odnošaji, to je: kadar v Avstriji ideja jedaakopravnosti postane meso in kri ter se bo vršila tudi v praksi. Preje pa je vsaka misel na mir in složno delovanje — nesmisel. To naj bi uvideli Nemci in odločilni krogi ! Saj Slovani nočejo nič tujega in nikakih privilegijev, oni hočejo le j e d n a k o pravo za vse, oni hočejo biti le jedna kopra v n i in jednakovredni z onimi, s katerimi imajo tudi jednake dolžnosti. Ko se borimo za to, se ne borimo le za-se, ampak za veliko načelo, katero jedino more biti v zanesljivo podlago srečni bodočnosti te države. Nemci pravijo radi, da so oni ustvarili to državo in da so tudi sedaj le oni tista vez, ki jo drži skupaj, da so oni: das staats-erhaltende Element; napodlagi tega, kar smo rekli gori, pa smemo zatrditi, da smo mi Slovani državo vzdržujoči element, kar zahtevamo, da se ustreza pogojem obstanku in razvitju države, kakor jih zahteva nje zgodovinski postanek, duh nje sestave in pot, na katero jej kažejo zgodovinski dogodki, zlasti od leta 1848. sem ! avstrijski e hlapci, — No, kaj si tako zamišljena ? Ali ne vidiš, da je škaf že napolnjen, da gre voda čez ? — To izgovorivši je izlil škaf in izlil vodo iz njega. — Za božjo vojo, kaj pa delaš Fran ? — Nič hudega, nič. Zdaj moraš čakati, da se zopet nateče voda. — I seveda! Ti mi že vedno narediš kako neumno. — Potrpi, potrpi srček ! Preden se orao-ž;š, pozabiš vse. O teh besedah jo je hotel objeti. — Beži, beži, pa že zopet uganjaš neumnosti! Kaj porečejo ljudje, če naju vidijo! — E, ljudje! Kaj hočejo ljudje ? Ljudje imajo jezike zato, da jih brusijo ! Pa naj bo, povej torej ti kaj pametnega! — Jaz pojdem v Trst.... — Obiskat teto? — Ne, pojdem služit v Trst! — Kaj pa! Jaz pojdem pa k drvarjem v Bosno ! — Ti misliš, da se norčujem, pa je res, poglej tukaj tetino pismo! Franje preči tal pismo... — Grom in strela! Čarovnica vražja! Da bi jo vrag ! Ona stara vlačuga, hotel sem reci, tvoja teta. Kaj ima ona opraviti s tabo ! Politični pregled. V TRSTU, dne 11. oktobra 1900. Volilno gibanje. Iz duhovniških krogov na Stajarskem smo prejeli tu doli sledeči dopis, katerega priobČujemo na izrecno željo dopisnikovo, a prepuščamo njemu vso moralno odgovornost. Naš dopisnik piše : Pred kratkim je bilo citati v »Slovencu« čudno izjavo iz duhovniških krogov na Stajarskem glede prihodnjih volitev. Dopisnik pravi, da na Stajarskem ni bil še noben poslanec izvoljen proti volji duhovščine in da tudi ne bo! Odkrito moram povedati, daje mene, duhovnika, ta izjava kar osupnila, ker slutim, koliko škode more tako neprevidno in neumestno pisarjenje donašati narodni stvari in tudi ugledu duhovščine same. Čudim se res gg. urednikom »Slovenca«, da so mogli kaj tacega vsprejeti v svoj list. Ali ne slutijo, kako s takimi izjavami sovražnikom duhovščine potiskajo orožje v roke, ker na podlagi takih izjav morejo ti poslednji govoriti : vidite, kako prav imamo, ko trdimo, da hočejo duhovniki vse spraviti v svojo oblast! Jaz vsaj miolim, da je malo štajerskih duhovnikov, katerim je bilo ustreženo s to izjavo v »Slovencu«. Mi duhovniki Naj bi pustila ljudi pri miru ! Pa, kaj pravijo tvoji stariši ? — Zadovoljni so. Ha, zadovoljni ! Norci stari, ki prodajajo svojega lastnega otroka ! Kaj pa ti, greš rada v Trst ? — I seveda grem rada, da se kaj naučim ! — Naučiš se vraga ! — Kaj ti ni prav, saj tebi je \seedno,. čemu se jeziš? — Da bi mi bilo vseedno, bi se ne jezil, a meni ni vseedno, če ostaneš poštena, ali če se pokvariš ! — Kaj misliš, da se v Trstu pokvarim ! Če sem doma lahko poštena, ostanem pač lahko taka tudi drugje ! — Govoriš kakor otrok! Kaj ti veš, kaj je tukaj, kaj je v Trstu. — O, koliko časa že stojim tukaj ! Kaj porečejo doma ? Po teh besedah je vzela škaf in si ga postavila na glavo ter jela odhajati. Frane jo je spremil. — Torej ti hočeš na vsaki način ? — Oče in mati sta zadovoljna, jaz bi pa tudi rada se kaj naučila in kaj skusila. (Pride še.) imamo pravico in dolžnost zahtevati popolno slo 1)odo v izvrševanju politiških pravic, slobodo na sodelovanju v javnem življenju naroda : mi moramo zahtevati, da se čuje in pošteva naš glas. Ali tega, za božjo voljo, ne zahtevajmo nikar, da smo diktatorji. Taka zahteva izzivlja odpor. Le ne z glavo skozi zid! Ona izjava v »Slovencu« pa je tudi v direktnem nasprotstvu z izjavo, ki jo je nedavno temu podal pošteno konservativni »Slovenski gospodar«, rekši, da se duhovščina ne ho nikjer silila v politično ospredje. Tako je. Mi duhovniki hočemo imeti primeren delež na političnem življenju naroda, ali ne smemo odrivati drugih. Mi moramo gledati, da vsako vprašanje rešujemo v sporazum-1 ljenju z drugimi činitelji naroda* Mi ne smemo ! dopustiti, da bi nam mogel kilo podtikati, gospodstvaželjnost ali slavohlepje, ker to bi j le škodilo našemu ugledu in dosledno t u d i I ii a š e m u v p 1 i v u, kar pa more biti le na j škodo tudi verski stvari. Ako pa bomo skušali povsodi, da v slogi z drugimi stanovi delamo za srečnejo bodočnost milega nam naroda, bo to v največo korist nam duhovnikom in veri. To sem hotel reči, ker mi je ■ sililo iz srca. Potrjena zakona. Načrt zakona, vspre-jet od deželnega zbora Goriškega, s ka- ! teriin se določa prispevek iz deželnega za- j klada okrajnim šolskim zalogom, in načrt i zakona, vsprejet od istegn deželnega zbora, s katerim se določila §§ 2., o. in 6. zakona od 15. oktobra 1896, zadevajočega uravnavo pravnih odnošajev učiteljstva na javnih ljudskih šolah in dohodkov učnih oseb, spreminjajo, oziroma popolnjujejo, sta zadobila cesarsko pot r j e n j e. Dante Alighieri. Podavši nekoliko poročila o letošnjem kongresu tega društva, piše »Naša Sloga« : Na svečanem pogoščenju, ki g je priredil gostom na čast »Circolo di Ravenna«, je bilo izrečenih več zdravijo, iz katerih je prodirala glavna misel, da Slovane Primorja treba popolnoma poitalijančiti ter pridobiti za majko Italijo. Vsi govori in predlogi, od začetka in do zaključka skupščine, so bili stavljeni v čisto irredentarskem zmislu, to je: po raznarodenju Hrvatov in Slovencev na našem jugu priti do teh dežel ! Mi ne vemo, da-li avstrijski poslanik na italijanskem dvoru poroča avstrijski vladi o irredentarskem delovanju tega društva ; ne vemo, da-li poročajo avstrijski konzuli v Italiji, ali, ako ne store tega, potem zanemarjajo jedno najglavnejih dolžnosti svojih. Vsa kako. moramo misliti, da je avstrijska vlada dobro poučena o vsem tem in da ■dobro ve za sredstva in cilje tega društva. Ona mora vedeti to, ker danes je vsa službena Italija okolo tega društva. Predsednik Villari sam je priznal, da italijanska vlada smatra to društvo kakor dragocenega pomagača na velikem delu. Katero je to »veliko delo« ? Oslobojenje nerešenih pokrajin, ki se še nahajajo v zvezi avstro-ogerske monarhije ! Za to »veliko delo« dela sedaj tudi italijanska vlada, ki dobro ve, da bo njej laglja borba, ako se kedaj spoprime z avstro-ogrskimi četami »radi oslohojenja nerešenih bratov«. Ako naši državniki niti sedaj ne vidijo nevarnosti, ki preti južnim pokrajinam naše monarhije od strani soseda — in — za nesrečo — zaveznika, potem je malo nade, da bi se kedaj mogli resno in odločno postaviti proti tej nevarnosti! Pravde radi razžaljenja Veličanstva so v Nemčiji na dnevnem redu ter se množe na presenetljiv način. V minolih dneh je bilo na raznih sodiščih obsojenih pet oseb — mej temi en gluhonemi — radi žaljenja Veličanstva v stroge kazni. »N. Fr. Presse« povdarja v tozadevni brzojavk: iz lierolina, da je tako preganjanje vse preje nego pripravno v povspeševanje monarh i-stične misli. Sosebno obžaluje tudi, da so od predvčerajšnje razprave, ki se je vršila v Berolinu proti pisatelju M. Hardenu radi žaljenja Veličanstva ter je bil isti obsojen na šest mesecev joče v trdnjavi, izključili javnost. Tako se širšim ljudskim krogom onemogočuje proučevanje in priznanje opravičenosti razsodbe. Marsikatero razžaljenje Veličanstva tla bi izostalo, ako bi vodilni državniki ostreje nego dosedaj povdarjali svojo lastno odgovornost za politiko cesarstva in države ter tako kritiko odvračali na-se. Ako tudi v bodoče ne bo boljše v tem oziru, se bo moral državni zbor resno baviti z vprašanjem, kako treba postopati nasproti današnjemu pravosodstvu in to ne le v blagor krone, temveč tudi v blaginjo države. Iz ogerskega parlamenta. V včerajšnji seji zbornice poslancev so odkazali pravnemu odseku dodatni člen k ustavi, s katerim se soproga nadvojvode Frana Ferdinanda, Sofija kontesa Chotek, za s^ in svoje slučaj ne otroke odreka vsem * pravicam do nasledstva. Razven tega je predložil minister predsednik poročilo najvišjega Jračunišča o proračunih za prošlo leto ter poročilo kabineta o delovanju posameznih ministerstev. Finančni minister Lukacs je položil proračun za leto 11 >01., katerega je spremljal z eks-posčjem o poslovanju v prošlem letu. Minister naglasa ugodne vspehe lanskega poslovanja, ki dokazujejo, da je bil proračun sestavljen na dejanski podlagi. O avstroogerski banki upa, da v kratkem lahko prične s plačevanjem v zlatu. Naglaša dosedanje uspehe novega postopanja glede razdelitve trošarine med obema državnima polovicama. Slednjič naznanja predložitev več davčnih zakonov in in zakonov o investicijah, zlasti za železnico. Zbornica je ekspozč finančnega ministra sprejela z živahnim odobravanjem ter odka-zala proračun finančnemu odseku. v Škofovska posvetovanja. Seje velike škofovske konference pričnejo na Dunaju v torek dne 6. novembra t. 1. Istim bo predsedoval kardinal Gruscha. Posvetovanj se udeleži tudi kardinal knezonadškof dr. Missia iz Gorice. Katoliška brzojavna agencija. Iz Rima potrjujejo, da uplivni katoliki na Francoskem namerjajo ustanoviti v Rimu veliko katoliško brzojavno agenturo, ki bi naj delala konkurenco židovskim podj tjem Reuter, Havas, Štefani itd. Vendar se Vatikan finan-cijelno ne udeleži na tem podjetju, ampak mu hoče pomagati z moralno podporo, ne da bi dopustil, da bi se to agencijo smatralo za organ Vatikana. K dogodkom v Kitaj u. Vse drugače, nego so pričakovali v Berolinu, se razvijajo stvari v Ki taj u. Mesto diktatorstva AValderseejevega vidimo, kako vlasti, jedna ostreje, druga blažje, odklanjajo od Nemčije zahtevano politiko brezobzirnega maščevanja. Poleg tega postaja vedno očevidneje, da mej vlastmi ni tistega soglasja, kakoršnje bi bilo neizogibno potrebno, ako bi hoteli izvršiti vso akcijo take, kakor bi zahtevala Nemčija. Zlasti med Rusi in Angleži je veliko nesoglasje. Baš sedaj pa prihaja amerikanskim listom vest, da je od jedne najbolj interesi-ranih strani, ki more najizdatneje posezati v dogodke v Kitaju, prišla prav jasna odpoved na adreso nemške politike. Minister Japonske, markiz Ito, se je v nekem pogovoru kategorično in odločno izrekel proti vsem agresivnim odredbam, ki bi ves Kitaj potegnile v boj, vsled katerega bi na-vstal večleten kaos, bi bila uničena trgovina in bi stalo gorostasnih žrtev, ako bi hoteli varovati življenje in lastnino. — To ni baš posebno nadobudno za akcijo grofa \Val-dersee-ja. tudi v najširše sloje. V ime, da bi se umetnost slovenska razvijala bolj in bolj, kliče: Živeli umetniki, — živeli Tržačani, ki so v tolikem številu obiskali prvo slovensko umetniško razstavo. Župan g. Ivan H ribar: Starosta »Ljubljanskega Sokola* je pozdravil goste kakor hišni gospodar. Tudi jaz jih pozdravljam kakor nekak hišni gospodar — kakor župan te občine, prvega slovenskega mesta. Že na postaji sem vas pozdravil, a čuli ste, kako vas je pozdravljalo tudi naše občinstvo in prepričali ste se torej, kako opravičena je bila moja trditev, da Vas Ljubljana vsprejme najprisrčnejc. G. predsednik umetniškega društva je rekel, da pred 10 leti ne bila možna taka razstava, kakoršnjo smo priredili sedaj : jaz pa pravim, da pred 20 leti tudi tak izlet v Ljubljano ne bi bil mogoč. Mi v Ljubljani občudujemo vaše de- ljančani, pozdravljamo z veseljem tudi mi, za tak napredek se tudi mi navdušujemo. Napijem torej naši beli Ljubljani. (Obžalujemo, da so ljubljanski listi ta govor podali nepopolno in ga zavijali v svoje strankarske namene). Nii vprašanje odgovor. Sklicuje se na neki odstavek v govoru dr.a Kvbara v »Narodnem domu« v Ljubljani, kakor je bil v poročilu »Slov. Naroda«, nas vprašuje »Slovenec« : »kako torej more pisati tržaška »Edinost«, da se v nedeljo ni nikjer pojavil domači boj.« Na vprašanje ta-le odgovor. Uredništvo »Slovenčevo« je imelo očevidno prav dobrega in agilnega poročevalca. Ako pa je že mož vse videl in vse cul, je gotovo tudi čul, kaj in kako je govoril dr. llvbar ! Njegova dolžnost je bila, da tudi ta govor sporoči tako, kakor se je glasil. Ce bi bil storil tako, l»i bil lovanje ter nas navdaja s ponosom, da imamo \ »Slovencu« prihranil ono vprašanje. A če ni na tako važni točki takih bojevnikov. Vsi narodi, tudi veliki, ako nimajo morja, silijo k obali, ker le z morjem dobivajo svetovno oblast. Naš mali narod pa je že usoda postavila ob morsko obal. In to branite vi, dragi storil tega, potem naj bi bilo uredništvo »Slovenčevo« vsaj lojalno* počakalo, da »Kdi-nost« prijavi, kaj je rekel dr. Rybar. Radovedni smo. ali bi tudi potem vzdržavalo svojo trditev, da je vodja tržaških Slovencev tržaški gostje! Ako omagate vi, ako pade zaScl v odločno strankarsko strujo«?! zadnji vas, potem bodo izpodrezane žile življenja Ljudsko Štetje. Tržaški magistrat po- našega naroda. Zato mora biti naša rodoljubna želja, da bo vaše bivanje ob morju Adrijanskem trajno ter da ne omagate v boju življe prebivalstvo, da si v olajšanje ljudskega štetja pravočasno nabavi potrebne listine in sicer: avstrijski podaniki, ki niso pristojni v za ohranitev te prevažne točke. V tej rodo- Trst, domovnico svoje občine, podaniki dru-ljubni želji napijam vrlim tržaškim Sloven- S'li držav pa potni list ali podoben izkaz, cem in Slovenkam : živeli ! Osebe, ki niso rojene v Trstu in se niso tu- Prof. Matko M a nd i ć, viharno pozdravljen, se je najprej zahvalil kuči-gazdi, dru. Tavčarju ter županu Hribarju za njiju pri- kaj poročile, imajo si priskrbeti krstni in slučajno poročni list. 0 ti ljubi naši gostje! Pišejo nam : Tržaške vesti. Izlet v Ljubljano. (Dalje.) Sedaj smo dolžni še, da v kratkih potezah omenimo govorov na prijateljskem sestanku v »Narodnem domu» v Ljubljani. Ker se je ta sestanek vršil v telovadnici «Ljubljanskega Sokola», se je prvi oglasil, kakor hišni gospodar, starosta tega društva, gospod dr. Ivan Tavčar, izrazivši svoje posebno veselje, da more toli mile goste pozdraviti takorekoč na svojih tleh. I >anes ste čuli v gledališču, tako nekako je rekel, kako so nekdaj hrvatski junaki branili Siget. Tudi mi imamo svoj Siget in njega branitelji so naši današnji mili gostje. Pota so nam morda različna, ali srca gojs isto želj*}, vsi stremimo za istimi cilji. Zato kliče milim gostom naj-prisrčnej i : dobro došli ! Gospod cesarski svetnik Ivan Frankč je pozdravil goste v imenu «Umetniškega društva» ter je preči tal d-»šla brzojava. Na-glašal je, da še pred 10 leti ne bi bila možna v Ljubljani taka umetniška razstava, kakoršnjo smo priredili sedaj, ali pa k večemu kaka — nemška. Nekdaj smo proizvajali k večemu kako sliko za cerkve, ali kakov portret, danes pa naši mladi umetniki zastopajo že vse stroke in vse struje slikarstva. V kratkem času torej velik napredek. Govornik je opozarjal tudi na napredek v umetniškem drobižu, v podobah, razglednicah, ko se s pomočjo reprodukcije umetnost razširja srčna pozdrava. Prepričan je, da je gospod Te dni sem pil čašo vina v neki gostilni na dr. Tavčar iskreno govoril, in tudi on mu Belvederju. Pri isti mizi sta sedela tudi dva hoče vračati iskrenost za iskrenost. Ako so i Italijana iz bližnjega kraljestva — torej nam tudi pota različna, cilji so nam isti. Vsi j «Ulll>a gosta*. Jaz se nisem menil za-nju, ona moramo delati za narod, če tudi vsaki po se nisfca menila za-me. Izpivši vino sem posvoje. Jedni bi hoteli hoditi naglim korakom, klical krčmarja, da bi plačal. To sem storil drugi bolj oprezno. Gospod dr. Tavčar se je seveda v slovenskem jeziku. Potem sem vzel spomnil tudi Zrinskega in junaške brambe klobuk, pozdravil ona «ljuba gosta» v itali-Sigeta. No, mi nismo taki junaki kakoršen janskem jeziku in odšel mirno, ne da bi bil je bil Zrinski, ali branitelji Sigeta smo ven- ,lit> sanjal o tem, da bi bil storil kaj uepri-dar. Trst je ta Siget, ali to ni le avstrijski ličnega, ali tla bi bil celo koga razžalil. Siget, a m p a k j e tudi slovanski -Ali glej, na ulici je kmalo pritekel za Siget. {Viharno navdušenje, ploskanje in menoj jeden onih dveh «ljubih gostov ter živio-klici). Mi nimamo pravice vpraševati z me apostrofiral, «zakaj da govorim tisti je-Juvaničem, zakaj nam kralj ne pošlje pomoči, 7-ik», »njih daje lepši» itd. Jaz sem ga zalili ne smemo pritegovati imena vladarjevega vrnil, da sem govoril s krčmarjem, ne žnjima, v naše boje, ali svetovalce njegove lahko ' in da njega to nič ne briga, v katerem je-vprašujemo po vsej pravici: z a k a j nam zik« govorim! Na to je odnesel pete. al let ne pošljete pomoči?! Kajti, ako bi sem že v Trstu, ali kaj tacega se mi še ni padel Trst, Avstrija je nehala biti ve- dogodilo, da bi me napadali na javni nlifi lesila ! taki pritepenci ! Ali so postali drzni in ne-Z ozirom na zdravijco Hribarjevo je go- sramni ti djubi gostje*. Domačin-Slovenec v orni k rekel, da mora povedati odkritosrčno, skoro da ne bo smel niti dihati več pred da je nam Tržačanom to najsimpatičneja oseba, temi tujci. Kaj bo, ako naši začno reagirati ker nam vsikdar prihaja nasproti in zna imeti v vsakem slučaju ? ! Kam pridemo, ako se ta potrpljenje. V njem pozdravljamo hkratu žu- laška nesramnost ne dene - na uzdo ? ! pana bele Ljubljane, metropole slovenske. Nov zdravnik. Dr. Karol Kleischmann G. dr. Triller se je spominjal časov, je dobil dovoljenje, da sme v Trstu izvrše-ko je bival na Primorskem. Med brati in vati zdravniško prakso. sestrami je najlepša čednost odkritosrčnost. Hvala dobrotniku. Iz Ivolonje nam Mogli ste se prepričati, da tisti, ki so vas pišejo: V Kolonji imamo potok, preko kate- danes sprejeli, pripadajo napredni stranki, rega moramo mi Kolonjci broditi, ako ho- Tudi on se je prepričal, da je boj na Kranj- čemo priti prej domov. Ker ni bilo do se- skem potreben, a treba ga je razumeti. Mi daj postavljene čez nobene brvi, pomagali se moramo emancipirati od Rima in od Du- smo si s tem, da smo postavljali v votlo ka- naja. Ako zmagamo, bo to na korist tudi mene, po katerih smo skakali, da pridemo Primorcem. Želel bi, da se zbližamo in da bi na drugo stran. Ljubljančani vrnili Tržačanom njih obisk. \ lepem vremenu je to še šlo, a dru-G. dr. O. Rvbar je rekel skoro do- gače je bilo v času dežja, ko ti je voda naslovno: rastla do metra visoko. Tu ni bilo mogoče Prvi pozdrav nam je bil nocoj izrečen postavljati kamenov, kajti voda ti jih je pre-od brata staroste »Ljubljanskega Sokola«, cej odnesla. Ako si hotel iti čez potok, ti ni dr. Tavčarja in je torej moja dolžnost, da preostajalo dru ega, nego se lepo sezuti in se mu jaz, kakor starosta »Trž. S »kola« za- ga prebresti bos. hvaljujem na njegovi lepi napituici. In rad se odzovem tej prijetni dolžnosti. Mi, ki večkrat prihajamo v belo Ljub- Ko je to videl naš vrli poslanec g. I. M. Vatovec, sklenil je, odpomoči temu zlu. Ker je sprevidel, da bi bilo zastonj pro- našem Ijano, kije naše duševno središče in ki bo, siti pomoči pri *slavnem» našem mestnem ako Bog da in sreča junaška, gotovo tudi svetu, uk-izal je on sam pripeljati kamenja naša politična prestolnica, opazovali smo v in je dal napraviti prav komoden in soliden zadnjih letih z radostjo napredek, ki se javi prehod. Za to človekoljubno delo se podpi-povsod v Ljubljani. sani najprisrčneje zahvaljujejo vrlemu gospodu. Želeli pa smo, da se o tem prepričajo | Volilci iz Kolonje. tudi naše širje mase in za to smo jih sem Skedeiljske jeremijade. Najprej bla- pripeljali. i govolite oprostiti, gospod urednik, da sem Političnim strankam je večkrat beseda V;;s pustil tako dolgo čakati in da imate Vi »napredek« le prazna fraza. Zlasti Vi, Tržačani znate, kako v Trstu ravno tista stranka, ki si je zapisala »napredek« (progresso) na svojo zatavo, tepta napredek in vsako svobodno mišljenje z nogami, da je ona liberalna le za-se, dočim je naj reakcijouarnejša proti drugomišljenikom. Tukaj v Ljubljani pa smo našli pravi napredek na kulturnem, umet lišketn in narodnem polju in tak napredek, dragi Ljub- takorekoč vezane roke, da se ne morete braniti proti raznim drznim popravkom »Ami-eovihe prijateljev, ker mi nočete posezati vmes ter lojalno prepuščate, da sam izvoju-jem prasko, ki sem jo izzval s svojimi jeri-m ijadami. Kaj hočete, malo časa mi je na razpolago in še tega mi je te dni pobral ljubljanski izlet, ki mi je še zraven tega ostavil tako prijetne spomine, da se mi ni mogoče še popolnoma prilagoditi tržaškim razmeram in zopornemu boju, ki ga moramo tukaj biti mi za naj pri miti vnejše. ne le politične in narodne, ampak tudi človeške pravice. »Araicov« članek, na katerega sem bil opozorjen v »Edinosti« pa me je popolnoma vzdramil iz sladke omame, ter me spomnil, da tu nismo v naši beli Ljubljani, ampak v slovenskem Sigetu, katerega moramo braniti v obupnem boju, kakor smo ga branili doslej. Torej, puško v roke! Žal mi je, da ne morem takoj pošteno posvetiti drznemu »Amicovemu« čelu, ker se nočem dati izvabiti s poti, ki sem si jo na-•črtal, ali zagotovljam mu, da pride tudi on na vrsto, da si zapomni škedenjske »scribac-•chiatore«. Vendar se ne morem premagati, da ne bi pribil tukaj dejstva, izvirajočega iz »Amico«-vega članka, da sta namreč naš Kavalich in Urdich najboljša Slovenca, gotovo boljša, nego vsi tisti, ki soglašajo z »Edinostjo«. In kako to ? No, saj je menda znano vsem, da isti »Amico« brani same take vzorne narodnjake a la Kavalich, tisti »Amico«, ki je uprizoril najstrastnejšo gonjo proti cerkveni zastavi s slovenskim napisom, ki podi Slovence iz Trsta in piše o nas katoliških Slovencih bolj strupeno, nego sam židovski »Piccolo«! Ta »Amico« brani in hvali tvrdko Kavalich & Uidich. Cenjeni čitatelj imaš sedaj menda dovolj. Najboljši moji dokazi, podprti z resničnimi dejstvi, ne bi tako markantno ocrtali našega župnika, nego ga nam kaže dejstvo, da ga brani in hvali - jeden »Amico«. Tukaj bi lahko jaz z mirno vestjo in zadoščenjem zaključil z dosta v kom : najtoplejša hvala dičnemu »Amicu« in najsrčnejše častitke g. Kavalichu, da si je s svojim petnajstletnim delovanjem stekel »Ami-co-vo« priznanje ! ! Sedaj pa zopet k župnikovemu popravku. G. župnik trdi v svojem popravku, da je šla »Velesila« sama iz cerkve: no, ne vem sicer, kako si on razlaga to stvar, vendar mu moram koncem koncev pritrditi v tem tudi jaz. Sofistično ima on popolnoma prav, ker Velesila« je res šla sama iz cerkve, in je niso uiti peljali niti nesli. Tudi v drugačnem pogledu ima on prav, namreč v tem, da je šla »Velesila« sama s kora, ker ni šel nihče žnjo. Edina oseba, ki je bila poleg »Velesile« na koru, bil je že zadnjič omenjeni organist, ta pa je ostal na koru. Ergo : »Velesila« je šla sama s kora. Drugo vprašanje pa je, da li je »Velesila« dobrovoljno in radovoljno zapustila cerkveno petje. Taka trditev je ob enem smešna in zlobna. Kdor pozna naše razmere in naše ljudstvo in specijelno »Velesilo«, ve, daje bil in je še sedaj »Velesili« glavni smoter cerkveno petje in še sedaj je večina členov pri »Velesili« samo radi tega, ker upajo, da se njih srčna želja vendar enkrat spolni ter da bode njih zbor zopet krepko in navdušeno prepeval čast in slavo božjo. To so dejstva, katerih ne poderejo tisoč župnikovih popravkov in »Amicovih« napadov. Vidite, gosp. župnik: »\Vir Wilde sind docb bess' re Leute« ! In ravno tukaj tiči ono vprašanje o »ru^ ski veri«, kitero propagando pripisuje »Amico« ritim, ki se zbiramo okoli »Edinosti«. Naše ljudstvo se ne da tirati iz cerkve in od Boga. In le tedaj, ako vidi, da je tirajo iz jedne cerkve, išče si drugo, da bo moglo slobodno p e vati slavo svojemu Bogu ! (Pride še.) Nagle smrti je umrl včeraj 55-letni Jernej Pipan iz ulice Broletto št. 5. Ko je šel v svoje stanovanje, mu je na stopnicah naenkrat postalo hudo ter je padel vznak na stopnice. Poklicali so zdravnika, ki je pa mogel le še reči, da je nastopila smrt. Mrtvo truplo so spravili v mrtvašnico pri svetemu Justu. Z voza je padel včeraj voznik Fran d ' Andrea ter se o padu poškodoval tako nevarno, da so ga morali spraviti v bolnišnico. Prijazni tatje. Prošli mesec so neznani zlikovci ulomili v neko stanovanje v ulici S. Matirizio št. 2 ter mej ostalim odnesli hranilno knjižico, glasečo se na 600 K. Včeraj so vrgli to knjižico v neki poštni nabiralnik, -odkoder je prišla v roke redarstvu. Tudi ostale ukradene predmete so že našli, tatov pa še ne. Dražbe premičnin. V petek dne 12. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo valed naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Ponziana 549, pohištvo; v ulici Pon- terosso 3, pohištvo; v ulici Nuova 14 in v ulici Accjuedotto 46, oprema v zalogi, gum-nate reči in pohištvo; v ulici Donota 22, pohištvo; na trgu della Legna 10, nove mo-bilije; v ulici Carintia 28, pohištvo. Vremenski restnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 19.5, ob 2. uri popoludne 23.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 768.4 — Danes plima ob 9.39 predp. in ob 10.12 pop.; oseka ob 11.31 predpoludne in ob 4.12 popoludne. V spomin pokojnega Alberta Marte- 1 aIIca v Barkovljah so darovali za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti : dr. Simon Pertot 10 kron, Andrej Pertot, trgovec, posestnik in gostilničar 10 kron, Fran Ščuka, mizarski mojster 2 kroni, Anton Ščuka, čevljar 1 krono. Prisrčna hvala. Vesti iz ostale Primorske. S mesecev zapora v trdnjavi, ker je v listu bi potegnila vos svet v krvavi «Zukunft» priobčil članek «Boj z zmajem*, v . k o 1 o b a r. katerem seje, temeljem Schillerjeve pesmi j \VASHIXGTOX 11. (K. B.) Tajnik pod jednakim naslovom, norčeval iz cesarja francoskega poslaništva je prejel formalno Viljelma , ki se bojuje s kitajskim noto via(ie Zjedinjenih držav v odgovor na zmajem. ' francoske predloge. Nota pritrjuje večini to- Loterijske Številke, izžrebane dne 10. ok- čet, izreka se pa proti temu, da bi porušili tobra t. 1. trdnjave v Taku-u ter proti vzdrževanju pre- Praga 41 22 48 11 60 povedi glede orožja, kar da bi naj bil neob- Lvov 80 3 50 5 70 hoden pogoj za nadaljno pogajanje. GO.OOO kron znaša glavni dobitek in- TJENTSIN 11. (K. B.) Pravijo, da se validne loterije, kateri se izplača z 20% od- ;je grof Waldersee, ki se čez nekoliko dni bitkom v gotovini — Opozarjamo naše | , y Peki brani jeti Li-Hung- cenjene čitatelje, da bo sreckanje dne 10. novembra 1900. tanga. HONGKONG 10. (K. Ji.) Oblasti so dobile poročilo, glasom katerega izbruhne v Brzojavna poročila. južnih pokrajinah meseca novembra bržkone v . občna u s taj a. Deželnozborske volitve v Istri. london 11. (K. b.) Listi javljajo iz KOPER 11. (P.) Deželnozborske shanghaia : Cesarski dvor je prispel 6. ok-volitve v Istri se bodo vršile meseca tobra v Oaotušeng, od Šansija proti jugo-aprila prihodnjega leta. vzhodu. Vojna t južni Afriki. BLOENFONTEIN 10. (K. B.) »Reu-ter« javlja: Angleži so zasedli Smithfield, Rotixville, AVeponer in De\vetsfort. listaj a na Kitajskem. LONDON 10. (K. B.), »Times« javljajo iz Pekinga : General in maršal grof \Valder- Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. Trgovina z blagom. spodje z denarjem obeh narodnosti razpolagajo le jedni narodnosti v prid ! ! Deželni odbor Peto poglavje. see je odstopil Rusiji upravo in nadzorovanje Običaji (usance) in zakonski predpisi železnice Tientsin - Shanhaiknau in Tientsin- glede kupovanja 111 prodajanja blaira. (Dalje.) Ako smo kupili blago po poskusu ali vzorcu ter smo o tem docela določili kakovost blaga in ako je v takem slučaju poslano nam blago slabše kakovosti, oziroma druge vrste, ali če nam je blago po krivdi ice v obsegu, kakor je bilo pred krizo. X Nekaj novega in — starega! Ali ste ga čuli, tržaškega čifuta ? ! Pripoveduje namreč, kako da se mora deželni odbor istrski neprestano boriti z vsemi »sredstvi zakona« proti odredbam šolskih oblasti, kar da je nezaslišano, ko vendar ta deželni odbor plačuje (paga!!) stroške za šolstvo. To je nekaj povsem novega. Dosedaj smo mislili, da dežela, da davkopla- čevalci pokrivajo potrebščine dežele na raz- Lung_om ter prisodil ^em6i]if da gospoduje nih poljih, sedaj pa smo izvedeli, da gg., ki ^ železnici Yang-tsun-Peking. Obe železnici sede v deželnem odboru, sezajo globoko v | pa gfci strogo angIežki podjetji. Grof Walder-žep in se pote za blagor dežele! ! Ne ne, to j gee je ^ /boljšal položaj Kusije in Nem_ ni tako, je drugače. Deželni odbor ne »pla- kjje na škodo Angležev> Posie(lnji ?a bi ho_ čuje« prav ničesar, ampak razpolaga le z ^ Jn zamogH tokoj vzpostaviti obratovanie ; žulji, s katerimi obe narodnosti polnita de- želmioe y 0i)segu> kakor je b;k, pre(l šiljnteljevi došlo žk(Klnvan0j 8raemo isto želno blagajno ! A nečuveno je, da ti go- , . . . 0 , & krizo. prodajalcu staviti na razpolaganje. Seveda LONDON 10. (K. B.) Glasom brzo- m0ramo tedaj blago pravočasno grajati (oči- 1 javke jutranjih listov iz Tientsina postaja raz- tatj pomanjkljaje). V takem slučaju trpi pro- ne plačuje ničesar, pač pa gg., k, sede v tej merje mcd zaveznimi č.etami, zlasti med An- dajalec stroške prevoza. Tako grajano in na korporaciji, vlečejo mastne plače zopet ^ j gležj in Rusi, 0d dne do dne manj prijazno razpolago postavljeno blago pa moramo skrbno žuljev obeh narodnosti, a imajo pn tem to- j posebno dva dogodka zadnje dobe sta ote- hraniti dok|cr ga prodajalec ne odvzame. liko žalostnega poguma, da tiranizujejo jedno ^ fcQ razmerje. Angleži so dobili poziv> da gtroške ghrambe trpi prodajalec. narodnost, in ravno ono. ki sestavlja vel.KO ge lldeleze napada na peitangske trdnjave, a Navadno pogodita v takem slučaju pro- večino prebivalstva. Rusi in Nemci so zasedli iste, ne da bi ča- dajalec in kupec, da bi kupne pogodbe ne V konkretnem slučaju gre za popolnje- kalj AngIežev. Drngi slučaj je dogodek o razbila, popust na ceni (pravzaprav reguli-nje šole v sv. Petru v puščavi. In kakor so i vzetju Shanhai-kuana. Rusi v Port - Arthuru ranje, uravnavo cene); ta popust zaračunita že vsi k tiar in povsodi, tako so se tudi tej go pripravljali ekspedicijo v Shanhaikuan, a an kukor (nepravi) rabat (popustek), ali pa naredbi šolske oblasti uprli z >vsemi sred- j angiežka topničarka »Pigmv« jih je prihi- ga „knjižita kakor bonifikacijo (priboljšek). jstvi zakona«, kar potrja zopet, da so res te]a te|> dne 1Q semptembra izkrcala svoje To bonifikacijo (ali rabat) zahteva lahko pre-jednostranski, pristranski! Mi bi hoteli ve- j yojake v Shanhaikuanu. Rusi so zvedeli to|jcmnjk v pismu, ali pa jo ponudi pošiljatelj deti, kdaj se je ta deželni odbor uprl raz- ^ Ie 2 oktobra. blaga. V računu samem se torej ne navaja širjenju kake šole, ako je bila njim po volji, LONDON 10. (K. B.) Brzojavka lista 1 tak pa da so tud: manjkali vsi pogoji, ki jih »Times« iz Tientsina od dne 7. t. m. pravi: | zahteva zakon?!! Ta najnoveji slučaj kaže Včeraj so odšli odtod trije francoski bata-zopet, kako se deželni odbor istrski — v jjoni v paotjngfu. Tudi oddelek Angležev je zmislu sklepov in volje večine deželnega zbora bil pripravljen, da odkoraka; ker pa stoje — dosledno upira snovanju oziroma širenju Ang|eži pod vrhovnim poveljstvom nemškega lovenskih in hrvatskih šol, kako je torej majorja Kettlerja, čegar čete ne morejo ni- nasproten širjenju kulture med našim naro- kamor, ker nimajo potrebnih zalog in vozil, j ^lo^k pod imenom d e k o r t. Prejemnik dom, kako je torej sovražen naši narodnosti go Angleži tudi ostali tukaj. Ni nemogoče, da Waga po5ije n. pr. „^me.to zahtevanih 368 | in splošni kulturi!! Kar pa, seveda, n.č ne bodo Angleži čakali Nemcev. K gt ,e 36Q y poravnavo svojega (]olga, zadržuje te signorie, da ne bi se ustih, da NEW-YORK 10. (K. B.) Brzojavka iz primanjkajočih 8 K 40 st. je potem na obeh so oni jedini kulturni element v dežel. ! ; Pekinga od dne 7. t. m. poroča iz verojet- j st ranell „knjižiti kakor de ko rt eni stranki x Uljudnost s c h o ne rerija n- nega kitajskega vira, da je cesarica - udova t,a korist, drugi pa na breme, j ski h uradnikov. Pišejo nam: Potniki v Taiyenfu hudo zbolela. Cesarje bil zadnji (Pride še.) I se mnogo pritožujejo radi postopanja želez- 5as sloboden v državnih poslih. Li-Hung- Vzhodnoafriške vožnje avstrijskega niških uradnikov na Kozini. Med mnogimi Čang je odgovoril na nemške zahtevke ter Llovda kričečimi slučaji naj zabeležim jednega — obljubil, da jih izpolni. Potemtakem obgla- ! . . , . * . „ • • , • T ■ i j vi- ii- i - + i . i .. TT t^ . . Pogajanja, katera je avstrijski LlovNew-York ! ^ Morabasa> Zanzibar, Beira, Lourenzo »sehneidig« načelnik. Neki tuKajšnji rojak je Journal and Advertiser« priobčuje naslednjo .. , , . . i b ,11 r J J Marouez in Durban. \ ta nriatamsca se da čakal na odhod vlaka. A ker vratar nikakor brzojavko iz Tokia od dne 8. t. m.: V ne-!. . . i , i i • i- ... J . .... I izvažati : moko, les, pohištvo iz ukrivljenega še ni nameraval klicati odhoda, vstopil je kem pogovoru je japonski minister marki Ito, , . ,. ... • - . . 1 & * lesa, i zgotovljeno obleko, stroje, zeleznmo, potnik, da ne zamudi, na vlak, ki pa je tudi naglašujč, da njegove besede niso oficijelne, ... i i i - *i * • i • 1 ' ' j i c- j - J j J & J emajlirano poso<1o, bombažne tkanine, odeje, v tem trenotku zažvižgal na odhod, feedaj pa izjavil, da se mora kitajski dinastiji dati prije načelnik pokazal svojo uljudnost kriče: ložnost, da pride zopet do moči. Cesur in dvor Schmeisst's ihn hinunter, schmeisst's ihn hin- Se morata povrniti v Peking, še predno bo unter, den dummen Kerl! —In takih je vsaki rešeno kitajsko vprašanje. Pogajanja z Li-dan po več — rekord v neuljudnosti in odur- Hung-Oangom in princem Tsingom ostanejo nosti jim že treba pripoznati tem sinovom — brez vsake koristi, ako jih vlada, postavljena popustek. Včasih se dogaja, da naročnik s j osla-nim mu blagom ni do cela zadovoljen, da-si ne more izreči gotove graje ; v tem slučaju zniža samovoljo računski znesek za primerno majhno svoto. Ako prodajalec tako zuižanje prizna, četudi le na tihem, uknjižiti je ta kulture ! Razne vesti. Samomor enoletnega dobrovoljca. V Po- zo pet v svoja prava, ne odobri in ne izvrši, kajti ta dva posredovalca ne moreta, vkljub vsem obljubam, ničesar izvršiti. Nadaljni agresivni koraki potegnejo v boj ves Kitaj in leta in leta bo vladal največi nered, ki žunu seje ustrelil v stanovanju svojega brata, uniči vso trgovino, dočim bo le z velikan-zdravnika, enoletni dobrovoljec, profesor Ev- skimi stroški mogoče varovati življenje in genij Szelenji. lastnino. Ito meni, da velesile pritrdijo pred-V zemljo se je pogreznila. Neka ženska logom Zjedinjenih držav. Japonci ne želijo je dne 8. t. m. v bližini rova «Amalija» pri pridobiti kitajske zemlje, njim so na srcu !e Duhcovu na Češkem kopala krompir, kar trgovinske koristi. Ito meni, da hoče Lise je zemlja pod njo udrla. Ženska je zgi- Hung-Čang zares preprečiti razkosanje Ki-nila v prepadu brez sledi. taja. Vojna s Kitajsko bi bila največja Radi razžaljenja Veličanstva je bil te nesreča stoletja, kajti nijedna država dai obsojen nemški pisatelj Maks Harden v bi ne mogla sama osvojiti Kitaja; ta vojna vžigalice, milo, cement, papir, }>ivo, kon-serve, sladkor itd. V Trst uvažati bi se dalo odtod : volno, kopro, palmova jedra, kl'nčke itd. — Preskrbljeno bo tudi za potnike I. in II. razreda ter na krovu. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri certrl st. Petra (Piazza Rosario pod ljmls&o šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe Be izvrše v tistem dnevn. Odpošiljate v je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo is točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojna naročbe se priporoča Josip Stantid čevlj. mojster ^ One naše gosp. kupce ki pošiljajo po hh\ix6 z vozom, prosimo naj opozorijo voznike (la smo se preselili v ulico Commerciale štv. 3 (v bli- žini dobro poznane k a v a r n e F a b r i s.) J. PIPAN & C.o Zalosra kave, riža in olja. Najboljši in najpopolnejši glasovirji (pianisti) se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu :iii na mesečne obroke od 16 kron Tise (tudi 11:1 deželo) neposredno pri tovarnarju HENRIK BREMITZ-u c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU, Borzni trg it. 9. Svetovna razstava v Parizu 11)00 »SrHirna kolajna«, ki je najvišje odlikovanje Avstro-Ogerske za pianoforte. v w n K x * * n * čari Greistitz fteffen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo pf predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon. stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, ▼■e tehnične predmete, popolne naprave kopeljiinstraniič peči in štedilna ognjišča Miiijsto, namizno In bišno opravo, železne mebie in jrei opjei varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. X x x se x X X X X X X X X X X X X X X Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA ITALIA TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in želežnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. «xxxxxxxxxx»oo<»xxxxxxxxxx Anton Baretto sodar TRST — Vicolo cieco št. 4. — TRST naznanja slavnemu občinstvu, da ima v zalogi staro in novo vinsko posodo od 20 litrov više. Izgotovlja vsake vrste posode in v sodarsko stroko spadajoča dela. Se priporoča rojakom v smislu gesla : „Svoji k svojim". m n Fran Wilhelmov ■ ■ y ■ V " miti cai ocl Frana Wilhelm lekarnarja v Neunkirchen (Spodnja Avstrija). Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j. 1 I ■ i JVajino zahvalo izrekava prav toplo vsem nama naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah najine testenine zahteva. Z vsem spoštovanjem Žnideršič S Valenčič II. Bistrica oktober 1900. MXXXXXXXXXXXXXXX Društvenik, kateri razpolaga kapital od 2f> do 30 ! tisoč kron se išče za neko v Trstu z dobrim vspehom pričeto podjetje. i Gotovi dobiček se jamči in vloženi denar j se zavaruje. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo, lista »Edinost« pod šifro :>A. 72.« plesni učitelj, ki bi poučeval ob ne wv"deljah zjutraj »Ive uri. Vojaških invalidov velika 1 Zadnji mesec zlata in srebrna loterija Glavni dobitek: KRON ■ v v Isce Ponudbe pod : T. d. Trgovinska kavarna. »OOOOOOOOOOOOOffl Novost za Trst! Restaurant pri „Oorsken kralju" v ulici Commerciale st. ">. priredi ine 13. oktobra 1.1. ob 8. url zvečer veliko trgatveno zabavo s koncertom vsporedi se bodo dajali pri blagajni Vstopnina 20 novč. v gotovini z 20"', odbitkom. INVALIDNE SRE3KE PO 1 KRONO PRIPOROČAJO: .Josip Bolaffio, Mandl & C.ie. Mercurio Triestino. Ign. Neumann. Henrik Schieffmann. Proti kašlju, ErloMn. Mpavostl, upadanju glasn, latam iti. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljieah v Preiidinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. I i 4 < ( I { I vabila k veselicam in plesom, plakate, račune (fakture), zavitke In listov 11 i papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi In elegantnimi škatljicami, listke za oddajo in sprejem blaga in posiljatev, opominjal niee7 dopisniee, tiskovine po uzoreu za zasebnike, odvetnike, notarje, urade, društva, trgovske knjige, osmrtnice, poročna nazna-o o o o nila itd. itd. o O O O IZDAJA: Dnevnik „EDlfiOST" in ženski list „SLOVENKA" TISKA: Šaljivi list „BRIVEC" in „Gospodarski list" glasilo „Trž. kmetijske družbe". V zalogi tiskarne „Edinost" sta izšla v slovenske m p rev o d 11 ter je dohiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja Avgusta Šenoe: Čuvaj se senjske roke" i 99 „BARON IVICA". cn o ce C/5 Telefon št. 870. Ulica Carintia štv. 12. TRST Ulica Carintia štv. 12. Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3, II. n. o o o o o o oo oo oo oo oo oo Preskrbljena z najnovejšimi črkami. Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine. o o o o oo oo oo oo ^ Ose točno in po zmernih cenah ^ Tiskarna „Edinost" je ustanovljena od ro- KtlOT pt^M MOTO JfllDOSt" doljubov v podporo listu „Edinost*' ter se 'o..o.ioi.oi.oMoiionoHonoiioi ves čisti dobiček uporablja v poboljšanje poflpira M list „EflinOSt" 11 tega glasila tržaških Slovencev. 'onoi.oMo..o.io..o"o.io..o.,o"