LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE  UNIVERZE
UREJUJE UREDNISKI ODBOR: STANE CEHOVIN, MARJAN KOPECKY, NIKO LEHRMAN, BO2O LEVEC, NIKO TlCAR, JO2E 2NIDARSIC, FRANC GRIVEC IN PETER JAMBREK. ODGGVORNI IN GLAVNI UREDNIK STANE CEHOVIN, UREDNISTVO IN UPRAVA LJUBLJANA, POLJANSKA 6, TELEFON    30-123,    TEKOCl    RACUN   600-70/3-567.    ROKOPISOV    NE    VRACAMO,   LETNA   NAROCNINA
200   DIN,   TISKA   CP   »DELO«
LETO X., STEV. 16-17
LJUBLJANA 23. NOVEMBRA 1960
UNIVERZITETNA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV
Bolj plodna kot kdaj holi!
V ponedeljek, 7. novembra je bila konferenca Zveze komunistov univerze, visokih in višjih šol ter akademij. Konference so se razen delegatov udeležili tudi predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS tovariš Boris Kraigher, član Izvršnega komiteja CK ZKS prof. Boris Ziherl, predsednik 010 Ljubljana France Popit, organizacijski sekretar Okrajneaa komiteja ZKS tovariš Janez Hočevar, predsednik CK LMS tovariš Stane Kranjc, predsednik Univerzitetnega sveta tovariš Jože Pernuš, rektor univerze prof. dr. Dolfe Vogelnik, generalni sekretar univerze dr. Lojze Piškur, predsednik Centralnega odbora ZŠJ tovariš Franjo Sever, pred-sednik Društva visokošolskih profesorjev in asistentov dr. Neubauer, predstavniki Zveze komunistov in univerz fz Skopja, Sarajeva, Novega Sada in Zagreba in Beograda ter direktorji nekaterih višjih šol.
POVECANO STEVILO STUDENTOV IN REFORMA STUDIJA NUJNO ZAHTEVATA VECJA DENARNA SREDSTVA. PRORACUN UNIVERZE IN FAKULTET STALNO RASTE. V LETU 1959 JE ZNAŠAL PRORACUN UNIVERZE SKUPNO Z INVESTICIJAMI 1,860 MILIJONOV, V LETU 1960 2,204 MILIJONE, V LETOŠNJEM LETU PA SE PREDVIDEVA 2,700 MILI-JONOV. TOREJ KOMAJ V DVEH LETIH JE NARASTEL PRORACUN SKUPNO Z INVESTICIJAMI ZA MILIJARDO DINARJEV. VSE TO JASNO KAŽE, DA JE S STRANI REPUBLISKIH ORGANOV VELIKO RAZUMEVANJE ZA POTREBE UNIVERZE, VENDAR PA JE TUDI TO MOZNO SAMO DO DOLOCENE MEJE. ZELJE IN UPRAVlCENE POTREBE FAKULTET SO SEVEDA MNOGO VECJE KOT PA JIH PREMORE PRORACUN. ZATO BI MORALI BITI PREDVSEM KOMUNISTI POBUDNIKI, DA SE PREIDE IZ PRINCIPA CELOTNIH ZAHTEV ZA KRITJE VSEH POTREB IZ REPUBLI-SKEGA PRORACUNA NA TO, DA FAKULTETE S SVOJO DEJAVNOSTJO USTVARIJO ClM VEC SREDSTEV ZA LASTNE POTREBE.
Nekaj točk iz referata sekretarja UK ZKS Staneta Markiča, ki ga je podal na univerzitetni konferenci, smo objavili v zadnji številki, zato bi se hoteli dotakniti še roekaterih problemov, ki jih je referat analiziral, in so predstavljali v preteklem obdobju do neke meje temeljno preorientacijo v tretiranju splošnih tedenc reforme viso-košolskega študija, na osnovi katere je le ta rasla in ~e bogatila.
V nadaljevanju svojega refe-rata je tov. Markič opozoril na probleme, ki s.o zadevali reše-vanje kadrovskih vprašanj v prejšnjem obdobju. ter pokazal na nekatere slabosti, ki so iz-virale iz ozkosti in odstopanja od vseh postavljenih načei pri reševanju teh zadev, potem pa nadaljeval:
»Danes lahfco ugotavljam, da je široka alkcija, v katero so se vklljučile vse fakultete, sveti, strcikovna združenja in okrajna vodstva ZK. rodila uspeh. saj se je prijavilo več kot 300 kan-didatov na 310 razpisanih mest za univerzitetne predavatelje in asLstente. To kaže na pre-cejšnii inteTes strokovnjakov za pedagoško delo. Večina kan-didatov se je priiavMa za me-sta univerzitetnih učiteljev, oz. predavateljev, pravtako je več-je število asistentov napredo-valo.   Vprašainje   asistentov   je
pastalo še bolj akutno, kajti če je bilo razmerje med asistenti in profesorji že pred tem na škodo asistentov, se je le to v zadnjem času povečalo v korist profesorjev. Vzroki so različni, vedno boilj pa izstopajo razlogi v zvezi s slabim materialnim stimuliranjem, pjredvseim po-možnega in nižjega osebja ter slainovanjskimi problerni. Asi-stenti, pa tudi predavatelji in docenti, so finančno slabše sti-mulirani. kot večina diploman-tov v praksi. Zato je vedno več takih. ki prihajajo na univer-zo kot honorarni. pojavlja pa se celo, da redno zapo&leni ka-der išče zaslužka izven univer-ze. če bomo hoteli doseči, da pridejo na univerzo vedno naj-boljši strokovnjak; in znan-stveniki. in da se resničn,0 po-svetijo vedno bolj zahtevnemu pedagoi&kemu in znanstv&nemu delu,  potem  bo  potrebno  spre-
So dnevi, ki so se vrasli v srca ljudi, narodov, človeštva, v njih žive, so zgodovina in vendar res-ničnost, živa sedanjost. Nihče ne ve, kdaj so se jim vrašli v zavest, vendar so povsod pričujoči, so nji-hova vest in ponos.
Dnevi — ko se je pisala krvava zgodovina na-ših narodov, ko je tekla prva kri za svobodo, za mirno živjenje, ko so prvi ljudje vedeli, za kaj umi-rajo.
Dnevi — ki kot črna koprena leže na dolgih stoletjih suženjstva, tlačenja, samozatajevanja, plamteče oči, ki so hrepenele za soncem, svobodo in umirale, razbite dlani, ki so hotele delati zase, za dobro vseh, pa so bile bičane in okrvavljene od žuljev, ki so cveteli za druge.
Dnevi — ko se je v soncu zablestelo petelinje pero, kose in vile, ko so žuljave dlani zamenjale orodje z orožjem in ko so krepki koraki zabobneli iskat svojo pravico, kc/ je človek mogočno vzplam-tel v uporu.
Dnevi — ki so kot pisan, okrvavljen mozaik upora in suženjstva, bojev in smrti, hrepenenja in molka, zanesenosti vn črnega mraka, jutra in večera življenja, viharnih valov in negibnosti.
Dnevi — ko je imel vsak naš jugoslovanski na-rod svojo Bazovico, svojega hlapca Jerneja, ki išče pravico, kaznilnice in mučilnice, kjer so umirali komunisti, pa vendar bili z vsakim dnevom bolj živi, močnejši in sdlnejši, ko se je v vsakem srcu rodila globoka zavest in hotenje za pravičnim živ-ljenjem.
Dnevi — ko je pet silnih plamenov upora vzplamtelo v mogočnem kresu bratstva in enotnosti naših narodov, ko so zastave boja združile vse, kar je tisoeietja gorelo v naših srcih, ko so verige su-ženjstva udarile po tistih, ki so jih iznašli, ko je mala dežela nekje v Evropi postala en sam giganten borec z železno pestjo.
Dnevi — ko je otrok pod materinim srcem zgo-rel v plamenih s svojo materjo, ko je lakota hcdila po naših mestih in vaseh in s svojimi votlimi očmi goltala ljudi, ko je bila smrt vsepovsod s svojim ledenim diliom in imela prepolno naročje okrvav-Ijenih teles.
Dnevi — ko je iz krvi, ruševin in smrti vstal silen človek in razvil mogočno zastavo zmage, svo-bode in bratstva, ko je s tisočerimi rokami začel graditi novo življenje, povsod, na vsakem koraku, ko je s tisočerimi srd, hotenji in željami dal živ-ljenju vsebino in pravo vrednost.
Dnevi — ko je človek postal največja življenj-ska vrednota. ko je ustvarjalec, ko je on sam vse-bina novega življenja.
Vsi ti dnevi žive in zore v srcih ljudi, naših narodov, ko ob svojem velikem prazniku — Dnevu republike — s ponosom zro na prehojeno, trnjevo in zmagovito pot
merriti dosedanji način nagxa-jevanja. Sedanji težak stiano-vanjsiki problem pa se bo po programu stanovanjske izgrad-nje v prihodnjem letu le neko-liko ublažiil.
Načrtnemu kadrovanju bo-mo toirei morali posvetiti v bo-doče večjo skrb. Profe&orji bi morali skupno s personalnimi koimisijaimi že v času študija spremljati najbolj talentirane študeinte, pravtako pa sprem-ljati tudi najboljše strokovnja-ke v piraksi in jih pritegovati k pedagoškemu delu. Štipendi-ranje za specializacije. podi-plomski študij itd.. bi bilo po-treba usmeriti taiko, da bi bolj dopninasale k hitrejšemu dvi-ganju mladih kadrov za peda-goško delo. Skupno s sveti bi morali urediti stalno in organi-zirano rast kadrov. iz katerih b; lahko izbiralli kandidate za pedagoško in znanstveno delo. Novim predavateljem^ ki so prešli na pedagoško delo pa ka-že nuditi več pomoči zlasti pe-dagoške, pri čeme;r ima laihko pomembno vlogo Društvo viso-ko'šolsikih učiteljev.
Vključevanje študentov v mednarodne probleme živ-Ijenja in dela, na; postane sestavni del vzgoje mlade inteligence
V tem delu ^eferata se je tov. Marki'č dotaiknil problema povezovanja in vključevanja študentov v družbeno politično prakso že v času študija. Go-voreč o terni je še posebej na-glasil, da imajo naše visoke šole, akademije im univeraa, zlasti pa ZK, odgovorno nalo-go pri formiranju teh mladih Ijudi. Mislim, da so zaradi te-ga napačne tiste teorije, ki za-govarjajo stališče, naj dajle šo-la izključno strokovno vzgojo, tned tcm ko naj družbeno in politično oblikujeta ljudi Zve-za študentov in Zveza komu-nistov. Prav tako so škodljiva tudi pojmovanja, da je edina dolžnost atudenta v času študi-ih le strokovno usposabljanje, ne pa tudi vzporedno spozna-vanje družbenih problemov raz-voja, ki pri nas hitro napredu-je, in odnosov, ki postajajo vedno bolj enakopravni. na-predni in humani. Orientacija le v azko strokovnost ima če-sto «a posledico, da se diplo-manti, ko zapuščajo šolske klopi.   znajdejo   v  velikih   teža-
vah, ker so postavijeni pred celo vrsto novih vprašanj. Vsak strokovnja-k se danes pri svo-jem delu nujno srečuje z druž-benimi prizadevanji in jc tudi vključen v boj za napredek, kiajiti ne more biti dober stro-kovnjak, če se s tem bojem, ki je hkrati tudi političen. ne po-vezuje.
Danes se tc neskladj« med družbenimi potrebami in profi-lom strotoovnjajka zaradii pccianj-kanja teh kadirov še nekako to-lerira, čimbolj pa b« šel razvoj naprej, lin ta gre skok.ovito, tem bolj bo prakiticističen strokovnjak zaostajal in razvoj ga bo samo šc vlekel z.a s&boj. Da prepTečimo take poslediice, da zavarujeiao mladega čdoveka pred njimi, je nujno, da ne izločujemo študijske-ga in znanstvenega dela od celot-nega vzgjojnega obilikovanja mla-de inteligence, da torej razume-mo, da gre za enoten proces, kjer tnorajo prisipevati na svoj način tako šola kot družbene organiza-cije in ostala študentovska de-javnosit.
Potem, ko je nagiasil, da ni točmo, da ©cenjmjemio del študen-tov kot apolitičen, ker gre pri tem najprej zato, koliko smo v pr»cesu reforme kot komunisti osveščatli štud ent»vska mladino, je dodal, da je treba oposoriti na določene pojare skbimciciailiziira-ncsti med študeniti. Ko je te pro-bleme nadalje analitziral, je do-dal, da mislimo pri tem predvsem na to, da se študetitje izključno orientirajo le na tisto delo, ki je danes bolje plačano in manj te-žavno, kjer bodo im&li sami naj-več kortsti. Takšna usmeritev, kjer se upi&števa izikilijučno le d«-nar, čeiprav je treba uipoštevati ekonotmsike zakone, pa vendar bledi družb€n,o zavest in priprav-Ijenost študentov. St-udentje mar-sikdaj ne gredo tja, kjer jih družba potrebuj«. kršijo štipen-diijBske pog!od;Tje, ali pa. se niofeejo iti v manj razivite kraje. — Današnja vzgoja intelektualca miora b>iti taika, da ne bo usmer-jena samo v nagrado za svoje de-liO, aimipak da bo poleg tega nje-gov ideal tud« v tem, da bo stre-mei za tem, da s svojim znanjem čim več prispeva h kuilturnemu iin družbeno-efcontoimsikemu raz-voju svoje okolice. To pa poincni, da mora biti naše politično in idejno delo m&d študenti konkret-no, neposredno in kvalitetno, da ne gTe mimo žiivljenja in vpra-šanj, o katerih študentje razprav-ljajo.
Dejstvo, da moiraotno komunisti delati med ijudmi, zahteva naše stalno izipopoinjevanje, da bi lah-ko to delo bili sposobni opravljati. Mi lastnemu političnemu in idej-nemu izpoiptolnjevanju posvečamo vse premalo skrbi. Nekateri ko-muni&ti ne spremljajo in se ne poglabljajo v naš razvoj nitl sko-zi časopisje. Tako seveda objek-bivno ne moTejo biti mcd študen-ti nosiiilci naprednih iidej, zato za-ostajatjo in tudi odpadajo. Zato je osnovna naloga — organizacije ZveKo komunistov, da nenehno skrbi za idejno itn politično izpo-podnjevanje vsakega posamezne-ga člana.
(Nadaljevanje   na   2.   strani)
Jugoslovanski študentovski kulturni festival, ki ga je organiziral AKUD Akademik iz Ljubljane,
se je pričel. Osem večerov se je Ijubljanska publika  navduševala  ob  uspelih  nastopih  študen-
tovskih  kulturnih skupin.  Vendar pa to ni bil   le   pregled   doslej   opravljenega   dela,   ampak
velika kulturna manifestacija mlade jugos'ovanske inteligence. (Foto: Joco Žnidaršič)
Jugoslovanski študentovski kulturni festival
Izpolnjena pričakovanja
Če smo pretl letošnjim študentovskim kulturnim festivalom dvomili v njegov uspeh, v njegov cdmev med študentovsko in našo širšo knlturno javnostjo, se sedaj lahko oddahnemo. Prav lahko — kljub nekaterim napakam in pomankljivostim — zatrdimo, da je festival uspel.
V študentovsko kulturno življenje na univerzi je festi-val vnesel vnovič intenzivneje zaznavno živost in neko slav-nostno razpoloženje. Večer za večerom je zares veliko šte-vilo študentov polnilo dvora-ne, kjer so nastopale kvalitet-ne skupine petih jugoslovan-skih študentovskih kulturno— umetniških društev.
Če bi hoteli strniti in zbrati vse vtise, ki so jih vzbudili festivalski nastopi, pisani in raznoliki, vendar prisrčni in topli, bi lahko ugotovili, da je festival uspel predvsem v treh  ozirih.
Festival je predstavljal nad-vse toplo in prijateljsko sre-čanje kulturno umetnostnih prizadevanj študentov petih jugoslovanskih univerzitetnih središč. Medsebojna izmenja-va izkušenj, manifestacija bratstva itn enotnosti, pred-vsem pa zavest, da ima vsa jugoslovanska mlada inteli-genca skupne napredne težnje in program, obogatiti družbe-no in kulturno življenje s svojim aktivnim posegom vanj, je tem srečanjem dajalo še posebno vrednost in čar. Kljub temu, da festival ni zbral najboljših jugoslovan-skih kulturnih skupin in naj-kvalitetnejšega, kar je v jugo-slovanskem študent. kultur-nem življenju, je podal vsaj fragment takih naših skupnih prizadevanj in dosežkov. Zato si lahko želimo, da bi tak fe-stival vseh jugoslovanskih študentov (kljub temu, da po-dobnega — Majski festival — prirejajo tudi v Zagrebu in od časa do časa — v manjšem ob-segu — tudi drugod) postal dragocena  tradicija.
Ljubljanska, pa tudi širša slovenska kulturna javnost se je tokrat prvič celoviteje se-znanila s kulturnim dogaja-njem na naši univerzi. V tisku in javnosti je festival odjeknil kot   pomemben   kulturni   do-
turno življenje  na  univerzi  v
sodobnih pogojih    univerzitet-
ne  vzgoje,  ki  jo  zahteva   naš
čas,   ustvarjalno  in   lep  odraz
oblikovanja  profila mlade, na-   naše kulturne hiše.
predno  usmerjene  lnteligence,
ki  stremi  za  čim    popolnejšo
podobo svoje osebnosti.
precejšnje zanimanje, ki ga je vzbudil med svojim — študen-tovskim — občinstvom. Raz-prodane predstave, živahni pogovori o festivalu in posa-meznih prireditvah, vse to pri-ča, da se je festival in njegov prireditelj AKUD Akademik med študenti popolnoma afir-miral. Zame je največji uspeh festivala predstavljal razgovor z nekim študentom, ki v treh letih svojega študija na univerzi ni obiskal še nobene kulturne prireditve. Po dveh treh obiskih prireditev festi-vala mi je dejal, da je bilo zanj to pravo odkritje in da bo v bodoče večkrat zašel    v
Ce   je  bilo  takih   študentov več,  je tudi  globlji,  vsebinski
Najvažn^še "pa7*kar' lahko   del festivala popolnoma uspeL festivalu štejerpo za uspeh, je       (Nadaljevanje na 4. strani)
Predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher
Osvobod t semoramo spon pretehlosfi
Zdi se, da so uspebi na univerzi in na naših visokih šo-lah tudi rezultat hitrega družbenega razvoja, kar daje vse večje perspektive našerau delovnemu človeku, našemu štu-dentu, našemu aktivnemu delovnemu državljanu pri reševa-nju konkretnih problemov. Danes ne živimo v času, ko bi kdorkoli imel pravico biti razočaran, ko bi kdor koli imel pravico biti v depresiji, da nlma kaj več napraviti v našem družbenem življenju, da je revolucija izvršena, in da naj bi sedaj životaril. Mi živimo v pogojih izredno hitrega revolu-cionacnega razvoja, ki zahteva vsak dan novih oblik in izred-no hitrih sprememb v našem celotnem družbenem sistsmu, tako v sistemu komunalne ureditve, v sistemu delavskega samoupravljanja, v naši industrljski politiki, politiki na po-dročju kmetijstva, kot tudi na področju vzgajanja kadrov, na področju celotnega pedagoškega in znanstveno raziskovalnega dela.
I
O vsem tem govorim. zaradi tega, ker hočem nakazati nuj-nost velike odločnosti, nuj-nost, da z revolucionarnim pogumom prisitopamo k reše-vanju problemov, ki se pred nas postavljajo. Mislim, da tak družbeni razvoj tako cku-
Konferenci  ZKS   ljubljanske  univerze  so  razen  delegatov  osnovnih orgamzacij  pnsostvovaii  tudi  mnogi  gostjjj.
pdjra vse Ijudi na naši uni-verzi in višjih šolah, da ni ča-sa, če se hočejo prilagoditi no-vemu tako pedagoškemai ko-t znanstveno raziiskovalnemu delu, ki ustreza temu hitremu družbenemu razvoju, da ni časa za razna kiri,tiikastrsitva, da ni prrložnosti za nezado-voljstvo. Tukaj imanio toliko perspektiv, toliko odgovor-nosti za hitro izpopolnje-vanje v naših znanstvenih in pedagoških ustanovah, da nara to absorbira vse naše sile.
Na tem področju pa imamo opraviti z nekaterimi proble-mi, predsodki, ki nas vlečejo nazaj. Če hočemo naše ceiot-no delo v pedagoških in znanstveno raOTiskovaimih usta>-novah prilagoditi takemu družbenemu razvcju, moramo radikalno odpraviti vse zgo-dovinske nepravičnosti, ki so se ravno na tem področju ukoreniniie in jih je nekaiko zgodovina ustvarila. MiS'lim» da je osnova naše šcilske re-forme, da odipravimo vse ne-pravičnosti. da odpravimo vse priviJegije,' ki so omogočali samo določenim krogom priti do najvišjih strokovnih kvali-fikaciij. Te zgcdovfjneke me-pravičnosti smo hoteli cdpra-viti s tem, da odpremo vse znanstvene in raziskovalne m-stitucije vsem, ki pckažejo kakršnokoli možnc^t. d.a se v eni ali drugi smer-i uveljavijo. To n; danes ?rrn n;r:mc:p so-cializma. to ie danes pogoj ra-^voja, ker če +»^a ne napra-":rnf>, ne bomo m"«?1-' vzgajati
vseh   f;~t:i-   -'•   '.....•'¦>' nv.   ki
(Nar1'."         '    na 2. str.)
Unlverzitetna konferenca ZK 9 Univerzitetna konferenca ZK • Univerzitetna konferenca ZK # Univerzifetna konferenca ZK • Univerzitetna konferenca ZK # Univerzitetna
Sredstva i
Predsednik Univerzitetnega sveta Jože Pernuš
umverze
Tovariš Pernuš je najprej govoril o pomenu izred-nega študija, ki lora postati čisto redna in zelo pc-membna oblika štucija za tiste, ki istočasno študirajo, in so na svojih delovnih mestih. Nadalje je govoril o vred-notenju višjih šol in prvih stopenj na fakultetah in tendencah, ki se tu ponekod pojavljajo. Nato je prišel k problemn materialnega značaja o nadaljnjem finansi-ranju kot o velikem preokretn v naši miselnosti.
V  nadaljnjem razvoju  uni-   višnja predračunov. To se do»
Delovno predsedstvo
verze in fakultet bomo ne-dvomno prišli do tega, da bcv do zahteve fakultet večje kot
gaja vsako leto. Kljub terru. da ilzvršni svet im Ljudska skuipščima. kažeta veliko razu-
pa so objefctavne možnosti po-   mevanja. Lajnl smo  povečali
proračun za več" kot 25 odstot-kov, letos pa se zopet pred-laga povečanje za 25 odstot-kov. V dveh letih je proračun narastel za 50 odstatkov, ven-daor so potrebe in želje še ne-primerno večje. Nedvomno je, da s# samo s praračunskirni sredstvi tega problema ne more rešiti. Zato je prav, da se v okviru današn.ie konfe-rence dogovorimo in sprejmp-mo konkretne sklepe, ter da se pri finansiranju v smislu pripravljajočega  se zakona  o
Ob čimvečji dejavnosti članov ZK
nadalje utrjujemo našo organizacijo
in uveljavljamo njena stališča
CNadaljevan'3 s 1. str.)
Organi/ . ZK se je v zad-njih le' ' vcdno bolj zavzema-la za jvanje konkretnih pro-blctr. med študenti in profe-sorji. Njena vloga je postajala vedno bolj pomembna, saj se je iz kroga iz.ključno notranjih partijskjh problemov razširila na široke probleme šole in vzgoje. Tako je v procesu spre-minjanja študija na univerzi postala ZK gonilna sila v borbi la  hitrejši  proces.
Fatem, ko je opozoril na raznr nepraA*JlTios«5i m pomanjkljiivostlt v sedanji akcijj komunistov na ondverzi, je dodal. da je treba opozoriti tudi na iruišljenje, ki te-
ži za tem, da se ne bi javno kri-tiziralo, zlasti pa, da se ne sme javno kritizirati pasameznih <sla-bosti fakultet in šol. V Ianskem šolskem letu je list Tribiuia pri-občil nekaj mnenj v zvezi s te-žavaamii na arhitekturi in igralski akademiji, toda to je revoltiiralo učni kader, ki jc prišel do ugo-tovitve, da to škoduje ugledu šo-le. Podobni primerii so biili tudi drugje. Prizadeti profesorjl so zahtevailii  ostre  ukrepe.
Komunisti bi morali razvijati kritični odnos d.o napak in sla-bosti, obencm pa bi si morali pri-zadevati, da bi bdla kritLka točna. utemeljena in konstruktivna. Ne bi smelj dopuščati, da se v kriti-ki ustavljamo pri tem, kdo ima priipombe in zakaj. pač pa, da se ustavimo ob tein, ali je kritilka utemeljena in še zilasti ob tem, kako bomo ravnali. da na.pake »dpravimo.
Boštjan Vilfan, študent elektro-fckultete
NESKLADJA z gospodarstvom
Poudaril je, da na tej fakulteti ni nobenega nasproto-vanja k reformi, in dodal, da je danes vsak prepričan, da reforma krije v sebi velike perspektive, ker je študij dosti bolj enakomerno razporejen po letnikih.
Govoril je o sistemu šolanja na fakiiiliteti in težnjah v in-iji in paudaril, da so  elektroiteihnilki lefos marca sestanek s predstavni-ki industrije in profesorji. Na tem sestanku so predstavniki industrije izrazili svoja mne-nja o načinu študija na elek-tro fakulteti. Bili srao vsi pre-senečeni nad dejsitvi, ki so nam jih navajali. Predstaivni-ki industrije so fakulteto tako rekoč obtožili, da irna konser-vativen način poonka, ki sploh ni prirejen praksi. To kaže, kako je fakuMeta oddaljena od dejanskih prablemov pra-kse. Predstavniki industrijeso nadalje navajadi, da fakulteta po nepotrebnem posveča veji-ko časa teoriji, premalo pa daje študentom konkretnih naipotkov, praktičnih in kon~ kretnih predlogov.
"Ob zaključku je poudaril, da danes predstavljajo nepo-sredno oviro za fazvoj v indu-striji in da razvoj odnosov, kakršnih si želimo, razni na-sknm. Vsakemu je jasno, da so danes naslovi inženirjev in podobno samo pribežališče ni-čemurno&ti in samazadavolj-stva za njih. Ni>č nimajo skupnega s položajem, ki na-staja v naši družbi, ki je brez stanovsfce razdeljenosti. To so tudi vziroki, da študenti ne bado hoteli zapustiti študija po prvi sttapnji, čeprav po-trebuijemo spasobne strokov-njake, prve stopnje. Vendar se tega prablema žal iz,ogibamo, ker si vsaj na tehnični fakul-teti želi vsak imeti titulo. Uvideti pa moTamo, da je to pirotfi' niaičelom naše d<r*;žbe, in je tudi velika zavora v ra-zvoju   odnosov  v  naši   proiz-
odnji.
Naša prizadevanja bi morala biti takšna, da smo sposobn} UBtvariti takšne odnose, v katerlh bo kriitika samo prispevek k M-trejšemu in bolj pozltivnemu razvoju, hkrati pa bo razvijala samostojno mišljenje in izmenja-vo stališč. Včasdh bi morali i>iti komunisti sposobni, da se vzikop-Ijemo iz osebne prizadetosti, in na probileme pogledamo mnogo bolj objeklivno. Kritiko bd mora-li razvijaU tudi v orgaiiizacijab Zveze komunistov, sa.j prav po-manjkanje tega ne uštvarja jas-aih raziprav, dopušča tolerantne otlnose do napak, kritikastrsitvo, nedelavnost in malomeščansko familijarnost.
To bi bil prispevek k cnotnosfci Zveze komiinistov, enotnim p-o-gledom in akcijam felanov, kar bi dopriiiašalo k večjemu vplivu komunistov. V nekaterih naših organizacijah imamo še precej-šen pojav nediisoipline, člani ne sprejemajo zakjjučkov osnovnih organizacij kot svoje naloge in si zato tudi ne prizadevajo, da bi te sklepe in splošno linijo uve-ija^iljaJL Osnovne organizacije moiajo ostro ukrepati proti ta-kim pojavom. zaito ostaja vetji del nalag le na nekaterih Clanih, med.tem ko drugi menijo, da iz-polnjujejo dolžnost člana Zveze kamunistov že z udeiežbo na se-stamkih. Mi moramo reči to, da bo delovanje vsake osaovne or-ganizacije sesitavljeno resnično Lz delovanja vsakega feomunista posebej, kajti le tako b<*mo omiO-gočilii, da bodo vsi komunisti la-hko dobri študentje, pedagogi, znanstveniki.
Z  aktivniml prizadevanjl bo-munistov   je   potrebno   nadalje oplajati  sistem  dem^ikratičnchsti na     univerzi,     akademijah     in višjih      šolah.      Najrazličnejše oblike. ki sestavljajo  ta  sistem od  Svetov  letnikov   in  odborov ZSJ    do    organov    družbenega upravljanja  še  posebej   omogo-čajo, da v razpravljanje iin od ločanje      vključujemo     čimveč študentov, pedagogov in drugih Dolžnost  ZK  kot   zavestne  sile socializima pa  je. da z aktivnf udeležbo komunistov v družbe-nih   organih  prispevia   k   razvi janju   borbe   mišljenj   }n   uve l.iavljaniu     najboLi     naprednit-pogledov. ne pa da ZK nastop;> sarno ločeno izven teh organov
Vzroki  slabosti dela asnovnili organizaci.i.     zlasti     študentov skih, so često v slabem način dela.   Nepripravljeni   ali   slabo pripravljeni     sestanki     so     za člatostvo nez,animivi in  neučln-
Osvoboditi se moramo spon
(Nadaljevanje s 1. str.) bo naim pri takem hitrem^ ra-zvoju v vsakodnevni življenj-gki praksi nujno potrebni. Za-radi tega smo v šolsko refor-mo vnesli možnost največjega raizvtjania uzrednega študija, Postavi'1'i smo vprašainje mož-nosti pridiobivainja najvišiih kvalifikacij na delovnem me-stu, tako v gospodarstvu kotv raznih javnih službah. To po meni, da moramo celotno naše osnovno' in srednje šol-stvo reorganizirati. Danes smo v fazi bistvene reorgani:zaci.ie celotnega sistema in temu prilagajamo tudi visokošolski študij. Naš raavo.1 ne gre v tej smerd, da moramo najprej napraviti eno in nato drugo — kot prav*ijo nekateri. Če bi tako delali potem ne bi mogli izvršiti revolucije. Nimajo prav tisti, ki pravijo. da ne moremo iti na visokošolskem študiju naprei, dokler nismo na srednjd stopnji napravili sprememib. Povsod moramo i^i naiprej. Tal, kjer bo sposob-nost koimunistav in arganrza-cije večja, tam bomo hitreje dosegli določene rezultate. To pameni osvoboditev delavne-ga človeka od spon preteklo-sti in dajanje persipektivnih možnoisti zato, da se uveljavi, in da se strokovno izipopolTii. To je namen naše reforme, namen niaših ukrepov, na ka-tere smo šli tudi na uni-vcrzi.
Na področju refo^rme umi-verzitetnega študija imamo jaefcatere akcije, M imajo zna-
čaj »brcanja žoge v oiut«. Prav je, da se partijske orga-nizacije odločno uprejo take-rmu brcanju žoge in takeinu odnosu pirilagajanja univerze in znanstveno raziskovalnega in pedagoškega dela danažnjim družbeniim potrefoatn. Če bo-mo tu še dolgo zaostajali, bo-mo prišii v izredno kritično situacijo, ki lahko na področ-ju zdravstva v bližnji bodoč-nosti privede do bistvene škode.
Mislim, da gre tu za resno in odločno a<kcijo, ki naj osvo-bodi od spon preteklosti in naj nas osvobadi mentalitete posebne kaste visoko kvalifi-ciramih  sibrokovinjakov.
Reforma med^cine
Misliim, da je teorija, da na področju medlicine g|raduaci-ja v posameznih stopnjah po-meni   le   kvaliitetno   višje, ne
pa nekaj popolnoma novega, popodnoma nevzdržno, ker bi isto lahko postaviJi na vseh drugih področjih.
Če ne bomo našli nekaj no-vega, boino ostali na starih pozicijah, da imamo kaste zdravinikov, medicinskih se-ster i.n bolničarjev, kjer se ne dopuščajo zveze, češ, da je to nekaj   popolnoma   različnega.
2e danes ugotavljamo, da iimamo na področju zdravstva veliiko pomanjkanje srednje-ga mediciinskega kadra. Če bomo ostajali na takem stali-šču takega kastnega gledanja, potem bomo imeli srednje me-dicinskega kadra čedalje manj, ker se nihče več ne bo ¦hotel že v mladosti opredeliti za stroke, ki miu onemogoča-io, da bi se lahko razvijal na-prej v smeiji, ki mu daje mož-nost    uveljavljanja    tudi    na
koviti. Nekaterl setoretarjl stal-no sami vodijo sestanike. zato so tudi seistanki enolični. dosti-krat je njihova vsebina prena-šanje tvairine iz sestankov na Univerzitetnem komiteju. Taki sesta-nki premailo obravnavajo probleme fakultet in tudl pre-malo aktivno pritegujejo vse članstvo. Doseči bi morarii, da sefcretariati delajo lcot ce-lota. da s članstvom uredijo načrt dela, po katerem bi sku-pina študentov proučevala t>o-samezna vprašanja in bi jih pripraviljala za razpravo v osnovnih organizacijah. S-e po-sebno skrb pa mora.io organi-zacije posvetiti novo sprejetim članom ter jih v začetku z manjšimi nalogami uvajati v delo organizacije.
Letošnja konferenca ZK ljuto-ljansike univerze je bila bolj plodna in bolj delovna kot ka-tera doslej. Vsebinsko zelo bo gat referat je podal teimeljito, kritično analizio o delu Zveze komuinistov med dvema konfe-rencama, istočas,no pa je opo-zoril na dosežene uspehe in tudii neuspehe v reformi viso-kosolskega žtudija.
Zelo bogata in plodna je bl-la tudi diskusija. ki je posegla na področje, ki se jih je referat dotakniil  samo  načelno.
Materiali z letošnje konfe-rence ZK bodo lahko osnovnim orga«izaci.iam po fakultetah skupno z zaključki. ki jih bo pripravil nov UK, dobro in kritično   delovno   napotilo.
finansiranju šolstva postav-ljamo na isto podlago. s kate-ro lahko računamo, da bomo dobili nekaj več sredstev kot samo iz proiračuna. Zagotoviti si moramo vse vire proraču-nov, ki že obstoiajo na fakul-tetah in univerzi, in da vse. ki so zaintersiraTii za razvo.i dela šolskih in pedagoških ustanov in institutov pri uni-verzi, zajamemo pri finansi ranju   naše  dejavnosti.
Pri zajemanju virov gre za čim bolj široko interesno po-vezanost univerze s podjetji, s komunami, Ijudskimi odbcri in tako dalje. S tem smo že začeli pri gradnji študentov-skih stanovanj iz fonda, v ka-terega plačujejo Ijudski odb>-ri in pasamezne gospoidarske organizacije.
V tem smislu se na posa-meznih fakultetah krepe skla-di. Veliko pa imamo fakultet na primer tehnične fakultete. kjer vemo, da gre ogromno sredstev preko njih, vendar so skladi prazni. Najti je treba možnost, da naročniki del za prakso tudi plačujejo polno ceno, ne saino za umsko delo delavcev na fakulteti, ampak tudi arnoirtizacijo zgradbe, aparatov itd. Zdi se mi, d.a fakultete niso zata, da bo^do na račun proiračunskib do-klad dajale ugodnejše cene gospodarskiin organizacijam ali drugim naročnikom. kakor iih dajejo drugi. V tem pogle-
du je treba zbrati lastna sred-stva in zbrati še druga ter vo» diti določeno načelno politiko. Pri raszd eS j e va nj u pror a-čtm-skih sredstev, ki se bodo na-brala, je treba dobiti pred-vsem otojektivnejše kriterijc. Danes imamo neke vrste po-dedovan sistem. Šele lani io letos skušamo s pomočjo eko-nomskega inštituta dobiti in-štrumente, po katerih bi lahko ekomomsko razdeljevali sred-stva. Take eko^iomske krite-rije pa je treba pripraviti tudi v okviru posameznih fakultet. Naslednje vprašanje so ma-terialne skrbi. Če govorimo o celotnem šolstvu na univerzi in fakultetah, ne moremo iti mimo maiterialne skrbi za štu-dente. Glede tega smo v so-razmerno težki situaciji po-sebno letos. ko smo marali postaviti postelje tudi v učil-nice in drugain. Mislim, da se totstanje glede (staTiovaini ne da takoj rešiti, ker je priliv štu-dentov velik, je pa na naj-boljši po'ti do rešitve. Sklad predvideva. da bomo v dolcv-čenem obdobju v glavnem za-dostili potrebara. Gotovo je, da je prehitevanje tukaj ne-mogoče, na drugi strani pa je jasno, da se je že veliko vlo-žilo, saj imamo dve novi stolp-nici v gradnji. poleg drugih zagotovil, in da se v določeni meri visje šole decentralizira in s tem zmanjša pritisk na stanovamjski fond, kar ie zelo pozitivno.
Rektor Univerze prof. dr. Dolfe Vogelnik
remembe
v organizaciji univerze
Prof. dr. Dolfe Vogelnik se je v svoji diffkusiii dotaknil izredno pomembnih proble-mov, še posebej pa pri anculizi vzrokov, zaradi katerih hui medicinski fakulteti za enkrat še niso uspeli z reformo. Po njegovem sta dve okolnasti pretežno objektivnega, dve pa predvsem subjektivnega  zna-
Naslednji činitelj je velika konservativnost. Četudi ima-mo tam veliko koimunistov, več kot na drugih fakultetah, so odnosi izredno okosteneli, otrdeli. Ni tu samo vprašanje odnosov profesor : študent, ampak tudi odnos hierarhije, skratka situacija, ki je ne bi srečaili    nikjer.    Taka    čvrsta
Na medicini so volili le z 77,8 °/o, kar je le 1.8D/o nad unrv^rz.itetnim povprečjem
Lžj
Med odmorom konference so se visoki gostje pogovorili o vtisib i konference
znanstveno raziskovalnem de-lu
Vpraša.nije večstopenjskega študija na medidini zato ni samo vprašanje prilagajanja celotnemu našemu družbene-mu sitemu, ampak vprašanje sarne bodočnosti, perspektive celotae zdiravstvene službe, koinčnega osvobajanja naše družbe od spon preteklosti. Zaradi tega je posebno bole-če, da imaimo največ težav rav-no na fakuilteti, ki irna for-malno največ komunistov. Formialno pravim zaradi tcga. ker če ti komuniisti niso spo-sobni tega napraviti, kaže na to, da je med njimi nekaj lju-di, ki niso šli v korak z našo družbo, ki tolče konservativ-nosti in razibija spone pretek-losti. Tukaj imamo opravka s komunisti, ki ne znajo biti osnovna sila za razbijanje te konservatiivnoisti.
Končno bi hotel apozoriti v zvezi z razvojem našega viso-košolskega študija in v zvezi z razvo.jem univerze in viso-kih šol še na nekatere deficit-ne stroke. ki nam mora.io za-dati nekaj sfcrbi. Zdi se mi. da bi bilo prav, da ne bi o tem razpravljali samo z uni-verzitetnimi učitelji, ampak tudi z drugimi pri,Sitojnimi faktorji v republiki. Tu gre za poja>v pomamjkania ka-drov slavističnih strok sploh in na drugi strani za poman.i-kanje kadra matema/tikov in fizikov. Prvo lahko pomeni bistveno s-labost v nacioinal-nem razvoju slovenskeg;) na-roda. druiga pa'ln:hkO'prodstav-lja biistveno •tež.mvo pri n^-šem nadaljinjem razvoju teh-nike.
čaja, ki sta vplivali, da je re-organizacija mediciskega štu-dija zaostcda.
Prva je v dinamičnem raz-voju družbe sploh. Splošno družbeno ekonomski razvoj je taiko skokovit, da .ie postalo na prvi pogfed razvidno, da uni-verzitetni študij, ki vzgaja kadre za industrijo jn gospo-darstvo, zaostaja. Razvoj je dušii zaostale pojme tudi v glavah ljudi, ki vzgajajo te kadre, in ko smo postavili pred te fakultete vprašanje reforme študija, je bila pri-pravljenost zelo velika.
Ta razvoj, k je vplival na hitro reorganizacii,io študija na gospodarskih fakuiltetah, pa je pri medicini deloval v na-sprotni smeri. Raz»voj našega zdravstva — je igral negativ-no vlogo. Prav te dni smo si-cer priča. da se zdravstvo re-osrgan,izira in postavlja na zelo napredne principe. Kot je ob-stoj celotnega zdravstva za-vlačeval reorganizaciio študi-ja na mediicini, ki je z njim povezana, mislim. da je ta reorganizacija zdravst»va eden od elementov, ki bo pomagal razvoju študija *na medicinski fakulteti.
Drugi pogoj je važen za raz-voj aistema višjega šolstva. Izvršn,; svet je zlasti v Mari-boru ustanovjl vrsto višjih šol. 1500 študentov .je na višjih šo lah, enako števllo pa v prvem letniku univerze. Sistem višje-ga šolstva se postavlja po-polnoma enakopravno. Prišlo ie do konkurence, ki so jo fakultete čutile in so zato sprejeile nov sistem. ker so čut4Je. da zaostajajo. Te stimu-lacije pa ravno pri medicinj nj  bilo.
Tret.ii faktor je subjektivn:i To ie občutek. ki ga imamo vsi, ko govariimo o štndi.lu medicine Vsak v.id,i sebe kot pacienta in ob tem spoznanju ga postane strah.
hierarhija nedvomno ovira, da bi se nove misli, pogledi, po-izkusi v reorganizaciji, ka se porajajo vsak dan v medicjmi, lahko uveljavili tudi na fakul-tetf.
Drugo vprašanje je vpraša-nje splošnega nadaljnega raz-voja in reorganizacije univer-ze. Po predlogu Zveznue Ijud-ske skupščine in naših orga-nov je treba nadaljevati re-©rganizaoijo univerze. Katerj so glavni problemi za bodoč-nost, ki jim bomo moral.i po-svetiti pozornost, predvsem do vsebinski strani?
Najprej je vprašanje pro-gramov študija, ki so ostali, kot so bili. Izvršili smo neke rušade, vendar boimo morali v prihodnjih letih ponovno pre-misliti naš program za vsak predmet, in jih v resnici vse-binsko in perspektivno prila-goditi organiizaciji, v katero gremo.
Naslednje veliko vprašanje je organizacija tristopenjske-ga študija. Tega do sedaj t\i-smo imelt Tu ne gre za neke organizacijske ukrepe, to bo-mo lahko izvedli, nekateri la-že, drugi teže. Predvsem gre za vsebinski problem: kako bo vseblnska določitev tri-stopenjskega študija vplivala nazaj na reorganizacijo vsebi-ne druge in celo prve stopnje. kajti za to gre. Ne bomo uspe-li prve iin druge stopnje te-'eljito reformirati brez jasne perspektive o tretji stopnji.
Potem je še vprašanje iz-rednega študija. Tudj tu sto-iimo pred popolnoma novo si-tuacijo. Ta izredni študii, ki smo ga imeli v preteklih letih na nakaterih fakultetah. je po kvaliteti nekaj dru^ega kot le-tošnji na vsch fnkuH-etah z izjemo medicisko Np gre sa^n za orga-nizacjiiski ukrep. am-pak za nove prijeme. kako bn-mo oblikovali vsebino študi^a. za   stauejše   študente,   ki    j|h
mobiliziramo na njihovih de-lovnih mestih, ki so po struk-turi jn izkušnjah drugačni ko* redni študentje. Kako bomo njim posredovali veebinski program, to je vprašanje, ki se nam sedaj odpira.
V preteklih letah gmo uspeli, da postavimo študij na nove organizacijske osnove prve stopnje itd. Pri tem pa se ni-smo skoraj dotaknili organiza-cjje univerze same. Organiza-cjja univerze je razen n«terte-rih sprememb na fakultetah, taka kot je hila. Ta notranja reorganizacija univerze posta-ia danes resna ovira, da ne bi mogli vsebinske naloge v potl-nj meri izvršiti. V akviru fa-kultete imamo nešteto enot (institucije, instLtutiči, katedre, knjižnice, seminarji itd.)- Mno-go teh enot živi samo na pa-pirju, mogoče večina. Ko pa hočemo nekaj zagrabiti, vidi-mo, da nimamo kaj prijeti v roke.
Na univerzj moramo imefci osnovne enote, ki bodo nosilci osnovnih nalog, ki jih ima univerza, t. j. pedagoških in raziskovalnih nalog. Tu ne moremo iskati ljudi, ki bi te stvari organizirali in diskutd-rali o tem. Misilim, da je pa*i-šiel čas, da čvrsto postavimo naše osnovne enote. Ni bistve-no, kako se bodo imeinovale. Kot osnovna pedagoška enota se postavlja katedra, poleg te pa Svet letnika, ki ga je za-kon postavil, ki pa še ni za-živel. Ti dve enoti — katedra in Svet letnika — hi morali parailelno zelo močno zaživetd in reševati vp-rašanja, M se postavljajo. Katedra mora bi-ti izvrševalec pedagoškega de-la na unjverzi. Svet letnika pa mora biti tistj, ki stalno opo-^arja na vprašanja študentov, ki sodelujejo pri pedagoškem delu. Misliti moramo na to, da se za določene probleme poziva Svete letnikov tudi na Svete kateder. Katedra mara biti osnovna celica, ki odgo-varja za celotno problematiko pouka v kadrskem, pro« gramskem, finančnem in V drugih pogledih.
Poleg katedre in Sveta let-
nika, ki sta predvsem pedago-ški enoti, mora biti tretja osnovna celica institut, pred-vsem v disciplinah, kjer se lahko vrši več razisko-vailnega dela. Kjer so manjše enote, vrši katedra tudi razi-skovalne naloge. Kjer je jas-no, da razisokvalno delo zah-teva ekipno delo, in je katedra premajhen okvir za to delo, tam že danes ustanavljamo in-stitute, k.i jjh družba boljše opremlja, in ki tudi prevzema-jo v večjih dimenzijah raz,i-skova,lne naloge, ki jim jih družba nalaga.
 Zakcm o univerzi v Ljubljani, kj se pripravlja, in novi statu"ti, do katerih bo moralo priti, ko bo zakon spreiet, nam bodo dali novo priliko. da bomo notranjo strukturo univerze, ki je zelo široka. tudi pravno, statutarno nostavili ln s.tem ustvarili ti-ste r>ogoje. ki so nu.jno potreb-ni, da bomn lahko vse te pro-bleme uspešno reševaH-
(V!Ts1 z bivonfa kontoktnegci šflpemftsta)
UNIVERS
 ••
STADT GOTTINGEN
Mesto Gottingen ""
Med prabivalci Gottingena krožijo dokaj sočni pregovori, ki pa kažejo prav 'nazorno kakšno mesto je to. Eden od teh je uganka, ki jo študenti rtadd postavljajo tujcem: »Za-feaj je v Gotingenu prepove-dano pljiuvanje na cesti?« Ko si človek prikliče v spotnin vse sanitarne in higienske tsikrepe od časa Pettenkoferja do današnjih dlni, ali še celo nazaj in strese iz rokava šte-vilne učene odgovore, mu po-vedo »resnico«. »Zato, ker bi gotovo pljmnil na cucka ali alkademika. Oba sta pa zašei-tena«. Tudi če pustimo ob strani tisto o cuckih, ki jih je ves veliko, je zelo značilna o akademikih. Res je! — "Got-ttogen ie uaiiverzite.l<no mesto m samo to. Nič več in ne manj. Skoraj vse, kar živi v cem mestecu, coa 80.000 prebi-valcev, žlvi in dela za urai-verzo. Gottingen brez uni-* venze, brez študentske hale, brez Auditoriuim maximumia me bil to, kar je. To res maj'hno mestece, stisinjeno pod zeleni grič in na njegovc pobočje je že leta tako, kot ga vidimo danes. Niti vojne ga niso dosti spreminjale. Mesto skoraj 'nima industrije; tu in tam je videti kak dimnik, pa še ta pripada kurilnici uni-verzitetnih klinik ali kakšni drugi ustanovi. Pogled, ki sem ga lahko užival vsak dan skozi okno svoje sobe v Frid-tjof — Nansen Hausu, štu-dentovskem domu za tuje štu-dente, odmaknjenem od cen-tra v zelenje griča, ali še lep-ši z vrha Bismarckturma ka-že edJnstveno podobo meste-ca oto Leini. Človek dobi ob-čutek, da bi ga stisnil v pest. Spodaj ležijo majhne hišice, ni videti velikih novih zgradb, razen par blokov novega na-selja severno, ni nebotični-kov. Tu in tam med temi hi~ šicanni štrli kakšna siva stara zgoradba — ta ^nedvomno sodi k univerzi. Največ novega je zgtrajenega po vojni na jugo-vzhodnem delu mesta. Toda stari prebivalci Gottiingena tega kraja tujcern ne omenja-jo kot pomemben del, čeprav so nanj ponosni. To so nam-reč ogromni bloki kasai^n za tankovske enote nadutega Bundeswehra. Okoli kasarn pa skoraj novo mesto — sta-novanjska hiša za družine piripadnilkov priehitro rastoče nemške vojsfce.
Gottingen nima širokih In rnodernih ulic, večina njih je ozkih, ki se komaj prebija,io med sta>rimi hišicami, mogoče jih je pol enosrnerniTi in je prava umetnost po njih vo-ziti. Zato tudi promet ni tako živ, pač pa bolj mireai, rekel bi celo len, vsiaj v centru m-esta. Voiziti se nekain v Gott-ingenu z avtobusom mestnega prcmetnega omrež-ja, ko se človeku mudi, je prava prapast. To si lahko privošči samo ta, ki ga pot nese daleč na periferijo, Drugače bo ziainesljivo prišel veliko prej peš. Sicer pa v tem me-stu ni nič daleč in se je kljub labirintu uličic nernogoče zgu-biti.
Ko človek vpraša domači-na, katero znamenitost bi si v Gottingen-u najiprej ogle-dal in kaj je sploh zanimive-ga in vredno ogleda, bo dobil različne odgovore. Go'tovo pa je, da ne bo nihče pozabil na Magisitrat Rathaus, Audito-riium itn še nekaj ceTkva. Res pa je, da GottingeTi ni mesto, ki bi nudilo d^neve in dneve užitek oigledovainja svoaih znamenitosti, ker se človek v zelo kratkem času z njimi    seznani    in    se   počuti
Ko sem zvedel, da mi je dodeljena kontaktna šti-pendija v Gottingenu, sem o tem mestu, njegovih pre-bivalcih, okolici itd. vedel manj, kot bi v resnici moral vedeti. Zelo medel vtis, ki sem ga dobil pred dvema letoma na potovanju skozi to mesto, in dejstvo da je to staro univerzitetno središče — je bilo pravzaprav vse, kar sem vedel o mestu, kjer naj prebijem mesec dni, in se seznanim z delom in življenjem pretežne večine prebivalcev, študentov. Pridno iskanje strnjenega ma-teriala, preko katerega bi, čeprav površno, izvedel ne-kaj več, ni rodilo uspehov. Imel pa sem srečo. V Ljub-ljani se je mudil študent iz Gottingena, s katerim setn navezal stike in že po kratkem pogovoru sem bil doma na gottingenških ulicah, vedel sem, da je najprimer-nejša točka za razgled mesta Bismarckturm, da je naj-boljši »espresso« pri Agnoliju, in da je najbolj živi pre-del okoli Gonseliesela.
Manj nestrpno sem po teh informacijah obrnil ja-dro na sever, vnaprej pripravljen na različna presene-čcnja in sprijaznjen s tem, da bom živel mesec dni ob hladno vljudnih in zadržanih neznancih. Toda marsikaj je bilo drugače, kot sem prej pričakoval. Na marsičem sem bil prijetno, včasih pa tudi neprijetno presenečen. Organizatorji štipendije so le-to pojmovali zelo resno in mi vnaprej pripravili obširen (mogoče celo preob-širen), a zato vseskozi zanimiv program.
in ure bi lahko vodili tujca p,o mestu in ratzkazovali nizke stisnjene eno ali dvoaadstrop-ne hišice z lesenimi okraski, ki jih pridno vzdiržujejo, še potem, ko se sicer že cela hiša vsled starosti krivi in preti nevarnost porušenja. Pripove-dovali bodo kateri z<nameniti mož je kda.i živel in delal v tej ali oni na zunaj nič kaj privlačni hišici. Drugi bodo zopet začeli pri »Fransiskau-nerju«, nadaljevali v »D-zugu«, zavili v »Rathauskel-ler« in pozno končali v kakš-
gledališče skora.i vedino pol-no, ob gostovanju druigih rku-pin pa so prav tako dvorane popolnoma zasedene. Poslušal sem orgelski koTicert, ki ie bil v največji cerkvi in skoraj verjeti nisem mogel, da bo publika do zadnjega kotička izpoLnila cerkev, da bi poslu-šala težko Bachavo mojstro-vino.
Podofono kot s kulturnim je tudi s športnim življenjem. Gojijo predvsem lepe športe, ki niso dostapni vsern. Imajo čudovito leipa igrišča za tenis. Svoj čas je bilo siilno -priljub-Ijeno jahanje, ki ga goje pov sod v Nemčiji, toda ta ni več tako privlačen v Gottin-genu. V enem mesecu, koldkor sem bil jaz tam. ni bilo pri-ložnosti videti Vsaj enega na-stopa v nogoimetu, odbojki, rokometu, košarki in podob-no, ker jih kratko malo nii bilo. Ne vem ali ni interesa ali pa so vziroki kje druigje. da so celo mnogi televizijsiki sprejemniki po izložbah, ki so prenašali potek Oliimpijskih iger iz Rimq oddajali svoje žarke v prazno. ali so se pred njimi ustavljali le redki mi-moidoči. Nekaj več se jih je ustavilo le takrat, ko so pre-našali 'nastope Nemcev.
Drugi kraji, druge navade, drugačno  življenje.
Spomenik v konc. taborišču v
Dachauu - v še ohranjenem in  Studentl in tljlhOVO Zivljenje
v muzej sprcmenjcncm delu
nem nočnem lokalu. Ce se Slovenci lahko pohvalijo z dobno organdzira^no mrežo go-stinskih lokalov in števrlnimi gostilmami, potem imajo Got-tingenci dvakrat večjo pra-vico na to. Saj je skoraj vsak tretji lokal gostiina ali re-stavracija. Seveda ne v pome-nu besede, kakor jih mi poj-mujemo. Zadrževanje v loka-lu je krajše, če pa piri »Fran-siskaranerju« izvlečete iz žepa sendvič ali kaj podobnega, bo naitakairica brez zadržka rekla, da je to prepovedano. Uživa se iahko sarno tisto, kar je kupljeno v lokalu,
Zato vse8no ne morem trdi-ti, da so prebivalci Gottinge-na preveč vdani alkoholu, ali celo pijanci. Lahko bi se tr-dilo nasprotno, kajti ulice mesta so zvečer ob 9. liri prazne, l^ tu i*n tam je mo-goče srečaiti kakšno skupini-co, ki pa kljub temu ne raz-graja. Nočni lokali so, razen oib sobotah in nedeljah, praz-ni. Pravijo, da Nemci sploh zelo neradi razgrajajo na jav-nih mestih. Mogoče to drži, toda večkrat je mogoče slišati iz privatnih hiš in stanovanj pijano petje. Se pravi. da to raje delajo doma.
Auditorium maximum v Gottingtenu sodi med najvažnejše dele
univerze
med njimi kot doma. Spoizna se celo z Ijudmi in se mu zdi, po tednu bivanja tako. kot bi živel že ne vem koliko časa med *njimi. Vsekakor pa so vredni ogleda med drugim tudi botanični vrt, za medi-cinca univerzitetne klinike im inštifut, za fizike Planckov inštitut, za vse pa velika in vzonno urejena univerzitetng biblioteka. Mnogi domačitai pa pojmujejo znamenitosti »vojega   mesta    drugače.    Ure
Nepoučeini bi mislili, da lakšno mesto kot je Got-tingen nudi človeku vse kar rabi za kulturno izživljanje. Moj vtis ni tak. Mesto im.a sarno eno stalno gledališče — Stadtteater in en.o mladinsko — študenlovsko gledališče. Ni-ma stalnega zbora, filharmo-nije ali kakšnega drugega a«n-sambla. Drži pa to, da v ki-nematografih ni nikoli gnečo Interes za kulturne priredifve je   presenetljivo   velik   in   je
Malce ponesrečeno ie bilo to, da sem prebil v Gottinge-nu mesec dni ko ie študentov tam manj, namTeč včasu po-čitnic. Kljub temu jfh je bik> dovolj. Razen drugega je bil v domu, kjer sem stanoval, poletni semimar iz nemščine z udeležbo študentov iz okoli 20 držav, tako da je družfoa bila še bolj pisana. Pravajo, da je v oasu pouka na univer-zi, posebno v .ieseni, mnogo študentov in da se Gottin-gen prelevi v mesto mladosti. To res ni nač čudnega, saj ima popolno univerzo, tehniško visoko šolo, zelo znamenite nekaitere faikultete m se vsu-jejo v to maijhno mtestece študentje iz različnih, tudi oddaljenih krajev. Tako štu-dira v Gotiingervu približno 8 tisoč študerutov, kar je zelo veliko, če pomislimo, da so to študentje samo na univerzi brez tehnike, brez visokih šol in akademij. Če k njim pri-štejemo še dijake gimnazij. potem je razumljivo, da je skoiraj polovioa prebivalcev res mladina, ki se uči in štu-dira.
Poleg Heidelberga v Nemči-ji je to najbolj znana univer-za, ki se z vso močjo oklepa tradicij in starih <navad v štu-dentovskem življenju. Zato je najbolj živo in veselo v jese-ni, ko se začnejo obredi z bruci, obiredi za vstopainje v poseb-ne -»vSteške« orgainiizaci.ie — Studentenverbindungen in ko počno tako iienavadne reči, da jih mi narjtorž ne bi več orenašali: Višek doseže vse s karnevalom, ko se razen štu-dentov ponnladi šp vse ostalo. in starih v mestu ni več.
Nemogoče jebilo vtakokrat-kem času spoiznaiti vso štu-dentovsko dejavnost, vsaj ne tisto orga.nizrano. Menim pa, da pa se mi lahko popol-noma opravičeno poihvalimo z veliko bolj razgibanim študentovskiim življen.iem po številnih kultumih, športnih in drugi'h skmpinah. To delo imamo nekaiko načrtno. Štu-dentje v Gottingenu v ve-liki meri živijo svoje fodivi-dualno in našim pojmom od-maknjeno življenje. Večji del je povezanih v »viteške« or-ganizacije, mnogi jih celo ob~ sojajo, se posrnehujejo njiho-vem programu in uavadam. Končmo ni čas za znamenja časti narejena z mečem po obrazu. Ni treba pozabiti tudi tega, da niti te organizacije nimajo več tistega popolnoma starega pečata in namena, če-prav so ofodržale nekatere stare navade. Vanje se vstopi precej težko, toda kdor je en-krat v njih, ima preko različ-nih skupin, oirganiizacij itd. zagotovljeno »svetlo« prihod-nosit. Ni na.mreč več glavni namen    organizacij    brazgoti-
njerrje, oelanočmo poipivanje in ponavljanje različnih šeg, am-pak v prvi vrsti iskanje dobrih zvez za bodoče namiestitve. Seveda ni potem nič čudnega, če se takšne skupine lahko iz-koriščajo za različne, ne ved-no najbolj primeme in vzor-ne namene.
Šolanje, in vzdrževanje v mestu je dokaj draga zadeva, zato pa ima veliko študentov različne podpore im štiipendi-je. Zelo veliko število pa se jih v počitnicah irazkropi po mestu in daleč po Nemčiji, da si piisluži sredstva za nadaljevainje študija v na-slednjem semeatru. Z lahko-to se jih prepozna, ne samo po bradioah s katerimi so ravno v letošnjem letu pre-plavili mnoga podjetja, ampak tudi po obnašanju, kajti le redko kateri se želi, čeprav n.a enakem delu kot delavec, tudi obnašati in imeti z delav-ci pristne odnose. Vedno dajo čutiti svojemu okolju, da so nekaj »več« in da reveži okcli njih tega ne bodo nikoli dosegli. Je to pač del tiste na-pitnnjeinosti, ki se pri nas gufoi, če je sploh kdaj bil v takšni meri kcwt ravno v Nem-čiji. V Gottingenu sta samo dva študentovska doma in oba lahko sprejmeta pod krov komaj nekaj nad eno dvajse-tino študentov. Vsi drugi si poiščejo sobice in stanovanja pri privatnikih. Za privatnike je to lep vir dohodkov, toda celo teh sobic primanjikuje, zato pride včasih prav vsaka luknja. Siln-o sem bil presene-čen, ko sem se povzpel ves zasopihan na cerkveni stolp, ki je obenem razgledni stolp, in rnaletel na bivališče dveh študentov teologije, ki sta si ga uredila na tej v-išini v notra-njosti stolpa. Kot s stanovanji, je enako s prehrano. Samo študemtje, ki stanujejo v do-movih, imiaio tarn tudi pre-hrahrano, drugi pa privatno ali po lokalih. Popolna pre-skrba v domu je približno 200 nemških mark, kar ni ravno malo, le redko kje pa je mo-goče ceneje shajati pri privat-niki'h. Ce se k temu prišteje še pliačano šolanje, priponiiočki im drugi izdatki, potem po naših pojrnih moTajo starši svojim sinovom in hčeram ira študiju da.iati veliko več kot je to primer pri nas.
Presenetljivo je dejstvo, da Gottingen, ki študentom ne nudi v izobilju možnosti za vsestransko kuliurno umetni-šo izživljanje, nima niti moč-nih študentovskih kulturnih slkupin. Človek dobi vtis, da za vse zadostuje televizij-
ski spirejeimnik, kino in to, kar imajo. (5gledal sem si dve pri-reditvi v študentskein gledali-šču in bil dvojno impresioni-ran. nad kvaliteto igre in drz-nostjo, s ka.tero se ti mladi ljudje lotevajo težkih in. celo avantgardističnih del, ki jih sicer ni mogoče gledati v mestnem, zelo lepem, gledali-šču, po druigi strani pa nad glediščem samim, ki je tako rekoč v nekakšni lopi, res z miniimalnimi pogoji za delo-vanje. Ima pa to gledaKšče hvaležen krog publike, med študenti ter med ostalimi prebivaJci.
Veliko več pozornosti kot delovanju po reprezentančnih skujpinaih posvečajo študeniti v Gottingenu razvijanju ra-zličnih manjših skupinic, ar-ganiziranju plesov, družabnih večerov itd.
V svojem delovanju se po-služujejo in dobro obiskujejo različna predavanja, cikluse razgovorov o določenih pro-blomih itd. Priznati se mora, da je študentovsikoživljenjele razgiibano, toda na drug način kot smo ga mi vajeni, in se nam zdi novo, hkraiti pa tuje. odmaknjeno od nas in naše realnosti, rekel bi celo od nji-hove lastne ralnosti.
Med najbolj delavnimi je vsekakor ASTA (Algemeine Studentenauschuss) njihov mednarodni odbor, preko ka-terega tudi mi vzdržujemo stike s študenti v Gottingenu. Le ta skrbi za mednarodno sodelovamje z minogimi uni= verzami izven Nemčije. Naj-boljše odnose v Jugoslaviji ima ravno z Ljubljano in Skopjem. Ta oirganizacija skrbi za mednarodne zame-njave, eksktirzije, izlete itd. Zanimiva je novost, s katero so začeli. organizacija ekskur-zij za študente in profesorjev inozemstvo. Vsako leto gre v Pariz več skupin, letos pa tudi v Jugoslavijo s posebnimi av-tomobili itd. Dcločen delež ima tudi pri organizaciji vsa-koletnega (že omenjeinega) se-minarja za nemški jeziik, ki ga sicer prirejajo pod pokrovi-teljstvom upravnika doma, v katerem sem prebival, pastor-ja po poklicu.
Ta »serrtinair zasluži nekao besed. Zaradi časovne oane-jitve nisem utegnil prisostvo-vati piredaivanjem iti diskusi-jam na semiinarju, kakor tudi ne številnim izletom, ki so jih pripravili za udeležence, in ne morem podati ocene o tem, koliko je seminar koristen za spO'znavanje nemškega slov-stva, ali koliko je koristen za študerite germandstike,    ki se
Palača kulture in znanosti v Varšavi
ga udeležujejo. Vsekakor je koristein, kot so koristna vsa podobna srečanja študentov iz različnih držav. Silno pa me je motilo nekaj drugega pri seminarju. Zivljenje v domu se za časa seminarja po-polnoma spTement in vse diha sarao za uspeh tega se-minarja. Organizatorji poskr-bijo, da imajo udeleženci res vse, med drugim tudi dinevno časopisje, in vse, kar bi jih dodobra seznanilo z »nemško realnostj'o«. Skoraj sleherni dan je pismonoša ali kdo drug prinesel kar čeden kupček li-terature, ki je bila na voljo vsem udeležencem. Med to li-teraturo za »sodobni nemški jezik« so omembe vredni: 2x2 = 8 — zgodovina ene skupine nemških mladeručev v Sovjetski zoni Nemčije, »Freie Stadt« zwischen Sta-cheldraht?, The facts — The Soviet Zone of Germany (v nemščini in angleščini), Care and help for . . . , Ein Frie-densvertrag mit Deutschland? in tako dalje. To je samo ne-kaj Izvodov, ki sem jih pri-nesel s seboj, in ki nedvomno sodijo, kakor po vsebini tako in še bolj po načinu pisanja, v propagandno literaturo na-perjeno zoper Sovjetsko zvezo in Vzhod nasploh, zoper do-bre odnose in prijateljstvo, in sicer propagandno literaturo tistie     najnizkotnejše     zvrsti.
Morda je višek vsega »Fliicht-lings Anzeiger«, časopLs pre-begov iz Sovjetske zone, ki je pisan v stilu, ki se človeku gnusi. Ta literatuira naj bo material, s kaiterim bi se ude-leženci seminarja seznanili z nemškim vprašanjem. Vodi-telji seminarja znajo izfcoiri-stiti vsako priložnosit za vsi-Ijevanje svojih predlogov ki nepomirljivih stališč vsem in* na vsakem mestu. Nekaj literature, nekaj pagavorov, obvezni izlet v Friedland, majhno mestece v bližini Gottingena, sicer eno najbolj znanih in urejenih taborišč za prebegle iz Vzhodne Nemčije, in vtis o nepravični delitvi, o »vsiljenih mejah«, o »trpečih bratih« nekaj kilometrov na-prej na drugi strani bodece žice, o »nevarnosti komuniz-ma« itd. zadostuje. Kdo še po vsem tem ne bi podpiral opravičenih zahtev Nemcev na tej strani v popolni svo-bodi, da se še energičneje ne zoperstavijo zoper »vpliv ko-munizma« in kdo ne bi šel z njimi v boj za osvoboditev tr-pečih bratov in drugi strani. To me je silno motilo že prve dni, pozneje sem vsaj nekoliko bolj spoznal, da to nd samo tukaj, da gre za lep sistem, razpreden povsod po Nemčiji, seveda močneje ab meji, a o tem pozineje.
(Konec prihodnjič)
S poti po Poljski
iška sreoanja na Po
Kar Verjeti nisem mogel, da zares sedim v kmpeju Panonl-ja-expresa in da poitiujem na Poljsko. Prvič sem šel v ino-zemstvo. Morda je tedaj v vsakem človeku neki strah, ne vem pred čem, neko no-tranje razbuirjenje. Vendar je minilo tudi to. Ko smo pri Subotici prešli državno me'o in se zavedeli, da smo na Ma-džarsfcem, smo spoznali. da ni to nič posebnega im strašljive-ga. Zato smo se počasi vživeli v življenje inozemca in pre-koračenje meje nam je bilo potlej samo gola formalnost. Osem študentov iz vseh jugo-slovanskih univerzitetnih cen-trov je potovalo na delov-no akcijo na Poljsko. To je bilo letos menda drugič, da sta ZŠJ in poljska študentov-ska zveza po medsebojnem sporazumu izm^njali študente na delovnih akcijah. Lanska izmenjava rnenda rui preveč uspela; rekli so nam, da po polj&ki krivdi. Zato smo bili precej skeptični do te poti: tolažili smo se, češ saj bomo kmalu prestali.
V Budimpešti je vlak stal dve uri in to smo izikoristili za ogled mesta. Bilo je ravno opolnoči; ulice so bile prazne. slabo razsvetljene i!n ni nam bilo do take boje po mestu, čeprav smo lahko zaslutili, da je lepo. Ves dan smo se potem vozili preko Češkoslovaške na prvo večjo poljsko postajo, v Katovice smo prispeli šele pri-bližno ob štirih popoldne. Poljska! Poljska! O Poljski in Polja.kih srao slišali marsikaj, mimo tega pa smo prebraii Reymo'n,tove Kmete in nekai Miokiewiczevih pesmi. Zdaj pa smo videli te kraje Ln te ljudi z laistnimi očmi. govorili bomo lahko z njimi in jih spoznali. Na ulici v Katovicah nas je ustavil moški srednjih let. Slišal je našo govorico in jo spoznai. Pred letom 1948 je študiral v Zagrebu. Prija-teljsko nam je stiskal roke. kot bi bili stari znanci. Pova-bil na,s je na pivo, nam govo-ril o Poljski in njenih Ijudeh Bil nam je dobrodoišel. Kmalu
sta se mu pridružila še dva. Gostili so nas s poljskim pi-vom, skuipaj smo se fotografi-rali, potem pa smo imeli Se skupno pot z lokalnim elek-tričnim vlakom do Krafcowa. Spet smo bili v središču po-zcrnosti. Prijatelj nam je bil študent rudarstva iz Katovic, drobno dekletce, ki je šlo na obisk k teti v Krakow, stari možje so nas prišli pozdravit.. Ne morem popisati vsega. Spoznali smo, da smo na Polj-skem zaželeni, da smo prija-telji.
Po enodnevnem postanku v Krakowu smo se odpeljali na jug države, v kraj Czorsztyn, kjer je bila akcija. Presene-tili so nas z lepim sprejemom, čeprav smo prišli z enodnev-no zamudo, razočarala pa nas je slaba organizacija. To ni bila delovna akcija, kakršno smo pričakovali. Imeli so nas za turiste in šele po treh ali štirih dneh je naš »kirovnik« našel delo za nas. Delali smo ščitni zid oto neki cesti nad reko Dunajec, kamor smo se vozili 15 km daleč s kamio-nom. S tujimi kolegi smo se kmalu spoznali, delo nas je združilo. Bili so trije Franco-zi, precej Angležev, štuident iz Cila, ki študira v Angliji in Arabec, študent v Pragi. Nih-če ni drugih zafrkaval: če nisi mogel sam dvigniti vreče cementa, sta jo dva. Nava-dili srno se, da smo Angleže zjutraj vedno čakali, ker se niso mogli posloviti od zajtr-ka, popoldne so ob povratku z dela vedno ustavili kamion pr.i neki slaščičarni, da so šli na kolače. Angleži brez kola-čev ne shajajo. Sklenili smo številna poznanstva. Arabec Abdul je bli vedno z nami, kakor da bi bil član naše skupine. Ko smo se ob koncu razhajali, se je jokal. Od tu-jih študentov je bil Abdul naš največ.ji prijatelj. Morda ie bil taik samo še Čilenec Hugo, ki nam je z največjim vese-ljem pripovedoval, da ži-vi v Cilu mnogo Jugoslova-nov. ki pa imajo celo sami svoje mesto.   S Frapcozi  smo
debatirali   največ   o   politiki;
s Poljaki o filmih, o glasbi in o čemerkoli, samo o politiki ne! Morda so se česa bali, morda pa jih to tudi ne za-nima. Videli pa smo pri polj-skih študentih, da so prijazni in gostoljubni. Ob naših skuip-nih zabavnih večerih so se iz-kazali 'kat veliki ljubitelji moderne glasbe. Pri plesu jih sploh nismo mogli doseči. Ce-lo valček so plesali v obliki rock'nrola! Učili smo se polj-skih narodnih pesmi, mi pa smo jih učili naših. Kar dcv-brosozapeli »Marjane, Marja-ne...«, mi pa dve ali tri polj-ske.
Nekoliko bolj smo poznali Poljsko, ko smo obiskali Za-kopane in Tatre. Paljaki ho-dijo v Tatre v svetišče in go-vorijo o njih z velikim pono-som. Prepričani so, da so to najlepše gore na svetu. Zares so lepe in Poljaki jih obisku-jejo zelo pogosto.
Stara poljska prestolnica Krakow, ki smo jo obiskali po končani akciji, bi zahteva-la minogo časa z# popoln ogled. Utegnili smo si ogleda.ti le največje zaiiLmivosti. Bili smo na gradu Wawel, na grobnici poljskih kraljev in pesnikov Mickiewicza in Slo-vvackega, staro mestno obzid-je in drugo najstarejšo uni-verzo v Evropi, bili smo v de-lovni sobi Nikolaja Koperni-ka. Bili srao na" zvoniku, od-koder se vsako uro sliši glas trobente v spomin trobenta-ču, ki je odtod opozarjal v starih časih meščane na tru-me Tatarov, ki so stalno na-padali mesto. Z zvonika je lep razgled na skoraj polmi-lijonski Krakow. Zvečer smo v parku poslušali rock and roll na kitari v izvedbi sku-pine   pnenapetdh   teanagerjev.
Obisk v Auschwitzu! Po-gled in spoznanje grozot fa-šizma! Kupi človeških las, čevlji, opozarjajo in svarijo. V takem prostoru se ne mo-reš zadržati in ubraniti solz. Tu je zdaj urejen muzej.
Veselili smo se prihoda v prestolnico, v Varšavo. Spo-znavaji sjno jo iz avtobusa, ki
fnas  je  prepeljava!  po  mesta
' in    s    tridesetega    na'dstrc»pja
paLače kulture iin znanosti. Bili
smo  na  tleh  varšavskega ge-
ta.   Spomenik   pobitim   Zidom
Vhod v koncentracijsko tabo-
rišče Auschvvitz: »Arbeit macbt
frei«
so postavili iz marmorja, ki ga je Hitler pripravil za spo-menik nemške zmage. Ironi-,ja zgodovine. Ruševine v ceit-tru mesta so nas sipominjale na vojno. Vaxšava pa je vsa zgrajena na novo, stari del mesta je obnovljcn v starem slcgu.
Ko smo zapuščali Poljsffco in smo se v Varšavi peljali s taksijem na postajo, smo tBho zapeli poljsko narodno': »Szla dzieveczka ...« pa nas je šo-fer zavrnil, da ne pojemo prav, da pojo tako fantje y veseli družbi, Varšava pa po-je drugače. In zapel nam je pesem o Varšavi in o Polj-ski, ki je bila žalostna. Ko smo tako vsaj malo spoenaM Poljsko, smo začeli opraiviče-vati vso tolikanj razglašeno sentimentalnost in jreligioct-nost Poljakov, o kateri se mnogo govori, pa je skoraj opazili nismo.         J. Prešeren
I
Jugoslovanski študentovski
REFLEKTORJI SO ZAŽARELI
Cetrtek, 10. novembra. He-flektorji, ki bodo večer za ve-čerom osvetljevali nastopajoče na jugos^ovanskem študentov-skem kulturnem festivalu, so zažareli. Otvoritvene slovesno-sti so se poleg ostalih javnih in političnih delavcev ter šte-vllnega občinstva udeležili tu-di predsednik Ljudške skupšči-ne LR Slovenije tov. Miha Ma-rinko, častni predsednik dru-štva Akademik tov. Lev Mo~ dic in sekretar UK ZKS tov. Stane Markič. Po pozdravnih besedah predsednika AKUD Akademik Petra Toša in pred-sednika Univerzitetnega odbo-ra ZŠJ Janeza Ruglja je fe-stival pozdravil še tov. Lev Modic, ki je med drugim de-jal:
»Vesel sem, da, lahko po-zdravim začetek jugoslovan-skega študcntovskega kulturne-ga festivala. Gre namreč za pridobitev, ki bi jo moraJa z velikim zanimanjem spremlja-ti vsa naša javnost. Mladi ljud-je, kj bodo jutri prevzeli od-govorhg naloge v našem druž-benem življenju, hočejo po nrmogih uspehih svojih kultur-nih skupin pokazati skupno rast in poudariti skupno vo ljo. S tem pa prvi študentov-ski kulturni festival ni več sa-mo. pregled opravljenega de-la, marveč prerašča v kultur-ni program mlade inteJigence jugoslovanskih narodov. Ta program izraža hkrati nacio-nalne korenine naših kultur in občečJoveške težnje Ijudi naše družbe. Prepričan sem, da bodo srečnnja, kot je seda-nje, le še poglobila in razši-rila smisel za kulturne vred-note pri mladi jugoslovanski inteligenci. Zato naj bi se fe-stival ne zadovoljil le z javni-mi nastopi. ampak naj bi ga v bodoče spremljali razgovori .o aktualnih kulturnih proble-mih, ki jih rešuje in jih bo re-ševala generacija mlade inteli-gence.«
Sledil je izbran kulturno umetniški program, ki so ga prispevaJe skupine AKUD Akadcmik. APZ Tcrne Tomšič je zapel nekaj slovenskih umctnih pesmi in še enkrat opozoril na svojo kvaliteto. Akademska folklorna skupina France Marolt je zaplesala svoje standardno izvajanje go-renjske in koroške plese ter efektno Bunjevačko kolo. Sim-patično se je predstavil novo ustanovljeni Akademski oktet rn Koroški akademski oktet, ki je izvajal obširen spored slovenskih narodnih in umet-nih pesmi ter pesmi tujih na-rodov.
Če naj bi ta program pred-stavljal vso dejavnost v okvi-ru delovanja AKUD Akade-mik, smo vsekakor pogrešaM vrsto skupin, ki poleg nasto-pajočih spadajo v okvir dru-štva. Sicer pa je ravno s tem resno opozoril tudi na skupi-ne, ki so samo na papirju in ki bi rabile nekaj močnih im-pulzov za oživitev njihovega dela. Kljub temu pa je prvi večer več ali manj uspešno in celovito prikazal kulturno umetniška prizadevanja Ijub-ljanskih študentov.
PRISRČNO SREČANJE
Petek, 11. novembra. Drugi večer — nastopila je folklor-na skupina AKUD Mirče Acev
FES TIVA LSK / DNEVNIK
iz Skopja — je privabila na-bito polno dvorano gledalcev, predvsem študentovske mladi-ne. Nadvse razveseljivo je dej-stvo, da je za prireditve festi-vala med študenti veliko zani-manje. Ob ponavljajočih se vprašanjih: »Karto več?« pred
Mladi igralci so zahtevno tragedijo predstavili z vso pri-zadevnostjo in precej močnim umetniškim oblikovanjem. Zna-li so neposredno pričarata živ-Ijenjsko pristnost in atmosfe-ro malomeščanskega okolja (ki včasih  prerašča  v nadčasovno
Unionom se prireditelji  lahko   okolje)   ter rahlo  izniansirano
simboliko. ki jo diha antična tragedija glavne junakinje. Posebno je treba poudariti ve-liko igralsko prizadevnost Ma-rije Benkove (kot Paole), velik
 j
zadovoljno nasmehnejo. , Makedonski študentje so s svojim prisrčnim in neposred-nim nastopom kmalu vzposta-vili intimen in topel stik z občinstvom, ki se je na koncu prelil v pravo manifestacijo prijateljstva in Iepega srečanja študentov dveh oddaljenih jugoslovanskih univerzitetnih središč. Gostje so izvajali bo-gat izbor iz noizčrpne zaklad-nice makedonske folklore. ki je neločljiv del življenja in zgodovine tega naroda. V svo-jih pJesih so prikazali del nji-hovega vsakdanjega življenja, zanosen upor proti dolgoletne-mu zatiranju in vero v lepo, ustvarjalno življenje. Z mla-dosthim ognjem, elementar-nostjo, pristno življenjsko energijo in neposrednostjo so znali pričarati zanimivo oko-Ije, v katerem živi bogata na-rodna zapuščina.
Njihovo izvajanje pa je žal ostalo le pri tem. Videlo se je, da je skupina mlada, ples-no in tehnično neizdelana, nji-hova koreografija pa je ostala pri večkrat nespretno zrežira-nem vsakdanjem plesu kol, ki še danes žive med makedon-skjm Ijudstvom. Pogresali smo umetniško in prizadeto naro-dopisno obdelavo ljudskih p]e-sov. Kljub tem pomislekom pa predstavlja večer mladih ma-kedonskih plesalcev uspeh. Omenil bi še dobro instrumen-talno spreml.iavo in nekaj uspelih vokalnih vložkov. ki so napraviJi večer še bolj bogat in neposreden.
ZA LUKRECIJO
Sobota, 12. novembra. Intim-no vzdušje Eksperimentalnega gledališča v Križankah je dalo temu večeru poseben čar. Igralska skupina na Akademi-ji za igralsko umetnost je iz-vaja Giraudouxovo dramo Za-Lukrecijo.
Stara legendarna tragedija o Lukreciji, o njeni nravstveni moralni čistosti, kljub njene-mu onečaščenju in ponižnosti, je znan motiv iz starejše, pa tudi novejše književnosti in likovpe umetnosti, ki je ved-no znova privlačevala nove oblikovalce te snovi. Jean Gi-raudcux je to klasično ]egendo postavil v sodoben ambient, v meščansko okolje Francije dvajsetega stoletja. V duho-vitih dialogih zaživi problema-tično večno človeško vpraša-nje etike in morale v medčlo-veških odnosih, v odnosih med spoloma v meščanski družbi, pa tudi v družbi nasploh v še posebni svetlobi. Eno najbolj elementarnih in silovitih člo-veških čustvovanj in vrednot — Ijubezen, nravstvena čistost, morala'. je vprašanje, ki člove-ka vedno znova sili k razmiš-
tudi utrujenosti in nerazpoiliože-nju. Kljub temu so zelo dobro izvajaili nekaj skladb, med te-mi Lauro, My funny Valentin In skladbo s prograina orkestra .Count  Baisieja.
Koncert je   uppel,  kar  je  doka-zal   tudi   sprejem     nabito    polne dvorane.   organizatorjem   gre   vse priznanje za koncert, na katerejn smo   spoznaU   tudi   goste   iz   druge republike.   Zeletti   pa   bi   bilo,   da tii podobne prirediitve  in izmenja-ve   ne   ostaile   izključno   v   okviru festivalov,   saj    je    zanimanje    za koncerte   jazz   glasbe   v   Ljubljainii veliiko.   Pramerjava   tega   k&ncer-ta   s   prograini   pirofesicmalnih   or-Priiznati   moramo   da   ie  bil    kestrov   —   ti   izvajajo   večinama ta   večer   v   Slown<vk-i   FiTh^r       «abavno glasbo in  popevke — pa Ld   veeer   v  aiovensKi   t Uhar-    kažej    da    je    priijubljenst    jazz
glasbe talikšna, da bi tudi pro-fesionalni orkestri lahko včasih odstopili  od  svajega  že  kar  usta-
njene plese ob številnih nasto-pih skupine videti že večkrat. Vsekakor tudi program kliče po osvežitvi in uvajanju novib del v njen repertoar.
NEENOTEN PROGRAM
Torek, 15. novembra.
SREČANJA IN  RAZGOVORI
Razgovor z Edam Gabrškom, člcnom folklorne skupine France Marolt
 najslabše      obiskano prireditev    festiivala,    saj    so
Goran-Kovačič« iz Zagreba se nam je predstavil z dokaj pestrim     programom,     ki    bi
posluh IT. Prosenove (Luci-    d"So °rSpSe ^^"    "-* ««-*•
iS/L^enaV^redsSv:        **«*'    *«   ^KUD   .Iv.n
Ija simbol Lukrecijine tragedi-
je ter ostale igralske  kreacije
večjih     likov     (Anton     Petje,
Stanko Potisk, Lenka Ferenča-
kova, Alojz Milič).
In za konec spet pomislek Večer je za, festival predstav-Ijal sicer prijetno osvežitev, vendar bi bili mnogo zadovolj-nejši, če bi nam jo pripravila amaterska študentovska igral-ska skupina, ld deluje le na papirju, kot pa skupina iz Akademije, ksterl je omenjeir drama le sestavni del njeneg^ študija.
DOMAČE VZDUŠJE
Nedelja, 13. novembra. Za prijeten večer je pred spetpol-no nabito   dvorano   poskrbela
V PRIČAKOVANJU
Petek, 18. novembra. Dokori-
mu  poleg  drugega  lahko oči-   ca festivala sta ostala še dva
večera — Večer bosenskih Ijud-skih plesov in pesmi v izvedbi folklorne skupine AKUD Slo-bodan Princip-Seljo iz Saraje-va ter Koncert popevk v iz-vedbi   AKUD   Branko Krsma-
___    novič iz Beograda in vokalnih
domače, v katerih so se pre- solistov zabavne glasbe. Za oba pletali moderni elementi s večera je med študenti veliko prepro^timi, Ijudskimi. V pro-    zanirpanje  in   nestrpno  priča-
Mi lahko poveš nekaj o orga-nizaciji   letoanjega   feistivala?
Po«seben organizacijski oid-bor je skrbel za tehnično or-ghinizacijo (dvorane, r<eklama, prenočišča, predprodaja vstop-nic itd.) Na festival smo se pripiravljali že pred počitnica-mi, resno pa Smo prijeli za delo jeseni. Velike težave smo tm«li s prostori, ker smo se morali sel\ti iiz Uniona v Kii-žanke, Filharmonijo in zopet v fnion. S tem so se občutno povečali tudi stroški. Najboljc bi bilo, ko bi lahko imeli vse prireditfive v istem prostorn (na primer     v     Drami).     Prihodnji
festival bo verjetno že tam. Ahilova peta vseh takih festi-valov je finančno vprašanje. Večina feativfclov, kar sem jih dcslci vrdel, je taka, da je skupini omt)gočeno videti čita več predstav, da se medseboj-no spoznavajo in učijo. Pri nas tega ni bilo mogoče izvesti. Vsako skupino smo povabitt dan pred nastopcrti, dfcn na*o pa je odšla domov, ker nismo imeli xa vse prenočišč. Glaivni namen takjh festivalov pa je primerjava del in medsebogmo tekimovanje.
(Nadaljevanje na 6. str.)
tali tudj preveliko neenot-nost in razbitost. Prvi del programa je obsegal umetne zborovske pesmi, drugi del pa je bil bolj pisan. Razen nekaterih črnskih duhovnih pesmi    so    nam    zapeli    tudi
 p
gram  je zašla  toui  pesem D. Modugna!
Zbor je učinkoval ugodino, posebno dobri pa so bili sodi-sti. Posilušiailce je še najbolj ogrel due-t, ki je bil res lepo vpet im je osvojil puibliko. Vendar pa seje celemu z;boru
kovanje, saj sta si obe skupini z dasedanjimi uspehi ustvarili precejšen sloves. Ker iz teh-mčnih razlogov o njvmih na-stopih ne moremo poročati v tej številki. naj vam skupini to pot samo predstavimo.
Folklorna    skupina    in    an-
tokrat domača skuoina - Aka-     P?z"al(^'  da  ™u  manjka  vaje    sambl ljudskih pesmi sarajev-lOKrat aomaca sKupma — AKa     m da  Je n,astopilo precej  no-      - -    -     -                   .    .     ..
demska ' ^folklorna skupini. France Marolt. Njen spored je obsegal dva dela: v prvem so predstavili slovensko folklomo
vih pevcev. To, da je zbor le-tos »pomlajcn«, pa ga seveda opra.viCu.ie. Do neke mere je opravičljivo tudi to, d-a so se
sklh študentov je svojo kvali-teto potrdila na številnih go-stovanjih doma in v tujini. Na festivalu v Kopru se je pred-stavila kot tenkočuten obliko-
SSTH""emp^SŠJ piSe    S^L?*«* J!.»««*~-   vSec^^nSih »-^ pii-
drugih    jugoslovanskih    naro dov.
Videlo se je, da skupina s-^o-venske narodne plese predva-ja s pravo študioznostjo in et-nografsko prizadetostjo, toda v skrbni verodostojnosti noš in poskušanju vživeti se v duha naše starodavne preteklosti, kot v umetniško skrbno izdelanem plesu, kjer so prikazali pravc virtuoznost v sproščenem i: ritmično nepogrešljivem kora-ku, kj ga ustvarja dolgoletna rutina. Pred nami so v vsej življenjski pristnosti zaživeli svečani koroški svatbeni obi-čaji, močna in sugestivna po-ezija belokranjskih kol in vsa široka vediina in hudomušnost gorenjskih polk, ki so nepo-grešljivo spreml.ia1e vsakdanje in zabavno kmečko življenie.
Drugi del je prikazal širok repertoar izraznih možnosti. ki jih skupina premore. Zlasti efektno so zapicsali slavonske plese. šopsko in bunjavačko kolo, ki zahtevajo ponekod pravo plcsno virtuoznost. Ce smo ponekod pogrešali živ-I.ienjsko pristnost običajev Sn ljudskih plescv iz drugih kra-jev riaše države, ie to nado-mestila velika plesna izurje-nost in rutina. ki ie občinstvo v polni meri navdušila.
Poudariti je, treba tudi ne-kaj odličnih vokalnih inter-pretacli solistke Milke Jefti-move. ki je zapela vrsto srb-skih in makedonskih narodnih pesmi.
jem, ki naj bi obsegal vse, kar znajo, stare in mlade avtoTje ter zabavne vložke. Kljub temu smo mnenja, da je tak način sestavil.iainja repertoair-ja precej negatfivno vplival na izvedbo in bi bili poslušalf-i bolj zadovoljni, če bi zboT na-stopil  z  enotnim  programoim.
JAZZ NA FESTiVJiLU
Cetrtek,   17,   novembra.
V prvem delu siporeida se nam je predstavii3 novo ustamovljeno Ijubljansiki AkademsUi jazz or-ke&t€T. Kljub kratki dobi ervoje-ga cbstoja nas je oirkester prijct-no presenetil. Nedvoimno ima za uspeh na komcertu največ zaslug aranžer in pianist onkestra Janez Gregorc. Na koncertu je bil za-stopan tudi s tremi lastnimi &kladbami, od katerih ,1e posebno Z vlakoan 708, ritnuično zelo do-bro poptavljena, pokazala njcgo-vo spTotnost in smiisel za aranži-ranje. Preveč mo'noiton,o pa je vplivala priredba Bluesa, kii je sicer daila možTioist, da so sc iz-katzali vsi Clani orkestra, a ji jc manjkala orkestralna spremljava in pove-zava med pflsameznimi solistd. Z orkestrom je kot solist na trobenit; nastopil M. Dorrtl^ iz Zagreba, ki je potrdil sloves najboljšega .jazz-troibfinta-6a Jugoslaivije. Njeg^ovi odlild ni-sta saniio lepota m š<irina tona, temveč tudi čut jn doiriiseinost fraziranja v improvizacijah. Pre-malo pozornosti je posvečal vod-Ja orkestra diinamlki. to je pri-šlo do izraza zlasli pni prvi točki nastoipa pevca Nina Robiča, kjer ga je orketster delno preglasil. — Boljša je biila druga sikladba — M.isty — ki je bila tudii s strani pevca zelo lepo  piodana.
V drugetn delu koncerta smo prvič v Ljubl.janii poslušali an-demski jazz orkester Branko Kr-smanovič   iz   Beograda   pod   vod-
Nastop folklorne skupine AKUD
z
»Mirče Acev«   iz Skopja je predstavljal simpatično srečanje mlado makedonsko inteligenco
In   snet   nomisiek    Kdor  ie    stv°m   M.   Kotliča,   ki   pa   ni   iz-in   spet   pomisieK.   is.aor je    p(jlnil    nag.h    pirieakovaroj      PrVLl
to&ka  je  sicer    mnogo   obetaaa
ljanju.  Prav zato je ta motiv   skupino  prvič videl  nastopati,    ___^ ^ ^iw    ....._o_
— ki ga je sicer Giraudoux ob-   je bil prijetno presenečen.  Če   svojo  izvedbo,  kasneie  pa iso se
delal   na malce  problematičen   pa kdo nieno delovanje sprem-   pokazale hibe y intonaciji ln ho-
način - vedno svež, živ ta ak-   Ija  več  let,  mu  večer ni bil   SS^SSL  in°ktrobeS;Sekmar Pje
tualen.                                       nič novega, saj je imel priliko   biio    verjetno    deioma    prdipisatl
sov in pesmi z izredno izde-lano plesno tehniko in tempe-ramentom predvajanja. Njena koreografija teži k skoi-aj ba-letni stilizaciji v prenašanju ljudskega ustvarjaiija in prav syoj to ustvarja vrsto -nasprotujočih si mnenj o taki interpretaciji folklornih motivov.
Veliki akademski jazz orke-ster KUD Branko Krsmanovič se je predstavil že v četrtek, zato o njem ni potrebno po-drobneje govoriti. Dovolj zgo vorni so uspehi. ki so jih do-slej že dosegli. Omenimo naj le prvo mesto na sedmem sve-tovnem festivalu mladine in študentov na Dunaju in veHk uspeh na festivalu v Bukare-šti.
Prav zato predstavljata tudi zadnja večera pravo poslastico za vse obiskovalce jugoslovan-skega študentovskega kulturne-ga festivala.
BERTHOLD BRECHT: STRAH IN BEDA TRETJEGA REICHA • BERTHOLD BRECHT: STRAH IN BEDA TRETJEGA REfCHA
Te dni bo poteklo pet let, kar je umrl veliki dramatik, ustanovitelj cpskega gledališča, borec za človeške pravice, BERTHOLD BRECHT. Namesto da bi pisali, kaj in kdo je bil, raje navedimo besede njegove oporoke:
Predlagam:
Popolno svobodo književnosti — z eno omejitvijo.
Popolno svobodo gledališča — z eno omejitvijo.
Popolno svobodo upodabljajoče umetnosti — z eno ome-jitvijo.
Popolno svobodo glasbe — z eno omejitvijo.
Popolno svobodo filma — z eno omejitvijo.
Ta mejitev je: Nobene svobode za spise in umetniška dela, ki poveličujejo vojno ali govore o vojni kot o nečem, česar ni moč preprečiti, nobene svobode za dela, ki izzivajo sovraštvo med ljudstvi.
POKLICNA BOLEZEN
Berlin, 1934. Bolnišnica. Pravkar so prinesli novega bolnika. Bolničarke vpisujejo njegove podatke na tablo ob vzglavju  postelje.  V sosednjih  posteljah se razgo-varjata dva bolnika. Prvi bolnik: Kaj pa je temu?
Drugi: Že prej sem ga videl, v prostoru za obvezovanje. Sedel serh poleg njegove nosilnice. Takrat je bil še pri zave-sti, toda ko sem ga vprašal, kaj mu manjka, mi ni odgovoril. Ves je pokrit z ranami, na celem telesu nima niti koščka cele kože.
Prvi: Potem ga pa vendar ne bi smel vprašati. Drugi: To sem opazil šele tedaj, ko so ga obvezovali. Bclnu-arka: Mir\ profcsor prihaja!
y sObo stopi kirurg, obkrozen z asistenti
IN^BOLNICARKAMI. PRED ENO OD POSTELJ SE USTAVI IN ZACNE PREDAVATI.
Itirurg: Gospoda moja. tu imate lep primer v dokaz tr-ditve. da medicinska veda brez nenehnega iskanja in poiz-vedovanja po globljih vzrokih obolenja zapade v mazaštvo. Pacient kaže vse zunanje znake nevralgije in dolgo so ga tudi zdravili. kot bi imel to bolezen. V resnici pa trpi zaradi Raynaudove holezni.  ki  si  1o  je bil  nakopal   pri svojem  po-
klicnem delu pri strojih na stisnjeni zrak; torej poklicna bo-lezen, gospoda moja. Sele zdaj ga zdravimo po pravilni me-todi. Na tem primeru vidite, kako nepravilno je obravna-vati pacienta le kot sestavni del klinike, namesto, da bi se vprašali: od kod prihaja pacient, kje si je nakopal bolezen in kam se bo povrnil, ko bo ozdravljen. Katere tri stvari mora znati dober zdravnik: Prvič?          <"
Prvi asistent: Vprašati.
Kirurg: Drugič?
Drugi asistent: Vprašati.
Kirurg: Tretjič?
Tretji asistent: Vprašati, gospod profesor!
Kirurg:  Pravilno!  Vprašati!  In  kaj   predvsem  vprašati?
Tretji asistent: Po socialnih razmerah, gospod profesor!
Kirurg: In predvsem nič strahu pri raziskovanju pacien-tovega zasebnega življenja, ki je, bogu bodi potoženo. večkrat prav žalostno. Ce je kdo prisiljen, da se loti poklica, ki ga prej ali slej mora ugonobiti, tako da pravzaprav umira, da ne bi poginil od gladu, potem tega ne slišimo radi, torej tudi ne vprašujemo. radi.
S SVOJIM SPREMSTVOM SE PREMAKNE DO POSTE-LJE NOVEGA BOLNIKA.
Kirurg: Kaj pa je s tem človekom?
BOLNICARKA MU POŠEPETA V UHO.   ^
Kirurg: Oh, tako.
PREISKUJE POVRŠNO IN OCITNO PROTI SVOJI VOLJI.
Kirurg: NAREKUJE: Zmečkanine po hrbtu in stegnih. Odprte rane na trebuhu. Kakšen je sicer izvid?
Glavna bolničarka BERE: Kri v urinu.
Kirurg: Sprejemna diagnoza?
Glavna bolničarka: Leva ledvica pretrgana.
Kirurg: To je treba še rentgenizirati.
SE HOCE ODSTRANITI.
Tretji asistent KI ZAPISUJE BOLEZENSKE PODATKE: Vzrok obolenja, gospod profesor?
Kirurg: Kaj pa naj navedemo?
Glavna bolničarka: Kot vzrok obolenja je naveden pa-dec s stopnic.
Kirurg: DIKTIRA: Padec s stopnic. — Zakaj ima prive-zane roke?
Glavna bolničarka: Že dvakrat si je raztrgal povoje, go-spod profesor. '
Kirurg: Zakaj?
Prvi bolnik POLGLASNO: Odkod prihaja bolnik, in kam se ba vrnil?
VSE GLAVE SE OBRNEJO K NJEMU.
Kirurg NERVOZNO: Ce je pacient nemiren, mu dajte morfija. STOPI K NASLEDNJI POSTELJI. No, je že bolje? Zopet prihajamo k močem.
Svečane   «.,u...ve   festivala   se  je   udeležil   med   drugimi   tudi predsednik Ljudske skupščine LRS, tovariš Miha Marinko
BERTHOLD BREHT: STRAH IN BEDA TRETJEGA REICHA
Prvi asistent DRUGEMU: Pripeljali so ga iz koncentra-cijskega taborišča Oranienburg.
Drugi SE ZAREŽI: Torej ima poklicno bolezen.
POVRATNIK
Bcrlin, 1936. Delavska kuhinja. Nedelj-sko popoldne. Mož in žena. Iz daljave se sliši vojaška godba.
Mdž: Vsak čas mora biti tu.
Zena: Pravzaprav ne veste ničesar, kar bi mu mogli oči-tati.
Mož: Vemo le, da so ga izpustili iz koncentracijskega ta-borišča.
Zena: Zakaj pa mu vendar ne zaupate?
Mož: Preveč je prestal. Vemo, kaj vse z njim počno in kaj od njih dosežejo.
Zena: Kako pa naj vam dokaže, da je še vedno vaš?
Mož: Bomo že dognali, čigav je.
Zena: Ampak to lahko dolgo traja.
Mož: Ja.
Zena: Se vedno je lahko najboljši tovariš.  .
Mož: Ja, lahko je.
Zena: Potem mu pa mora biti strašno pri srcu, ko vidi, da mu nihče ne zaupa.
Mož: Najbrž ve, da je to potrebno.
Zena: Kljub temu.
Mož: Zdajle sem nekaj zaslišal. Ostati moraš tu ves čas, ko se bova pogovarjala.
ZVONENJE: MOŽ ODPRE VRATA, VSTOPI POVRAT-NIK.
Mož: Dober dan, Max.
POVRATNIK   JIMA  MOLCE  STISNE   ROKI.
Zcna: Bi t hoteli z nama spiti skodelico ka\fe? Pravkar jo pijeva.
Povratnik: Ce vam ne bom dal preveč opraviti.
MOLK
Povratnik: Novo omaro inaate.
Zena: Pravzaprav je stara, enajst mark sva daia zanjo.
 prejšnja se je sesula.
Povratnjk: Aha.
Mož: Je kaj novega na cesta?
predstavila   z   nekolibo     starim
Za sredsfvja, ki smo jih ime-li za ©rgunizacijo festivala, se moramo zahvalitj predvsem Sv&tn za kulturo in prosveto, OL<O Ljubljana  ter univerzi.
Kakšen je po tvojem uspeh festivala?
Z   isspehom   smo   zelo   7,ad»-
voljni. V začetku smo bili pre-re,j skep-tični, vendar pa so bi-H vsi večeri razprodani in to-plo sprejeti. Nekoliko slabši odziv je bil Ie za koncert Aka-demskega pevskega zbora Ivan Gonan Kpvačič iz Zagreba. Na žalest  je  zaradi  tehničnih  ovir
odpadel dramski večer študen-tovske igralske sikupine iz Ljubljane.
Gostie iz drugih univerzitef-nih središč so bili zielo zado-voljni. tako z organizacijo ka-kor tucli s publiko. Skopjani so nfcis že povabili na njihov maj-
ski festival. Featival je v ce-io;i  usipel  in že   obrodil sadove
sodelavanja. Pozimi bomo sku-šali organizirati turncjo fol-klorne skupine iz Skopja po Sloveniji. Festival pa je bila tudi dobra šola aa, prihodnje leto . . .
Nastop fofelorne skupine F'rance Marolt je lepo uspel, vendar se mi zdi. da se nam je
To drži! Naša sikupim ima letos za s«boj že okrog 59 uspe-lih eelovečernih nastopov, kar je tudi najvcčjt uspch v pet-najslih letih njenega obstoja. Vendar pri prvetn delu pro-grama. to je pri slovcnskih plesih, ne moremo veliko k>m-binirati, ker tudi ni veliko plesov. Laže jc pri plesih os*h-lih jugoslovanskih narodov. Poudariti pa moram, da pome-ni priprava nove točke vel ke izdalkc, ki smo jim redko kos . . . Letos upam, d» bcmo naštudirali tudi nelflaj novih plesov drtigih jugccf.ovanskili narodov . . .
Predsednik pevskega zbora »lvan Goran Kovačič«

JtilRBm^-
Nastop folklorne skupine France Marolt
Po ¦koncertu Akade>mskega pevskega zbora AKUD »Ivan Goran-Kovačič« iz Zagreba v torek smo zaprosili predsedni-ka zbora Anteja Biluša za kra-tek razgovor:
Kaj misLiš o zamisli in or-ganizaciji podobnih študentov-skih  kulturnih  festivalov?
Po mojem mnenju so taki fe-stivali potrebni in pozitivni. Pomenijo zbliževanje med štu-dentovskimi kultarnimi skupi-nami in jih moramo zato tudi stimulirati ... V vseh kultur-no-umefoiiških     društvih    čuti-
Rnzgovor z direkiorjem Moderne galerije,   Zoranom Kržišnikom
Izhod iz
mo, da imamo med scboj pre-mnlo kontakta. Res je, nekaj stika že imamo, vendar je t-o še vse premalo, da bi pazitiv-no vplivalo na naš razvoj. Na festivalih pa se spoznamo, lah-ko primerjamo kvrDeto svo-je skupine z drugimi in se ta-ko učimo. Lahko trdim, da smo bili Zagrebčani zelo veseli va-šega festivala in smo se radi odzvali . . .
Kaj   vas  je vodilo  pri   sestavi tskega  repertoarja? Pri sestavi repertoarja, s ka-(Nadaljevanje   na   6.   strani)
0   0
Pred vra-ti je nova likovna sezona. Da bo tudi letošnja uspešna in bogata, priča dejav-nost Male galerije, kjer je raz-stava Draga Tršarja in Mo-derna galerija. kjer razstav-Ijajo dela Karla Putriha. De-javnost Narodne galerije so lotrospektivne razsiave starih mojstrov, v Mali galeriji pa se bado  predstavUlali  najboljši  tu-
Novo    ustanovljeni    Akademski    ..   .             „.    „              ,         .
oktet se je simpatično predstavil   J1   m  donfCI«   *e  v  mednarod-
nem  merilu   uveljavljeni  likov-
Vokalna  solistka  Milka Jeftimova je  na večeru  folklorne sku-
pine    France    Marolt    zapela    nekaj    srbskih   in   makedonskih
narodnih pesmi
niki. Jakopičev paviljon bo po-srcdoval razstave mladih in že uveljavljenih jugoslovanskih umetnikov ter umetnikov dru-gih držav. Ostaja pa še vpra-šanj«, kakšno vlogo bo prevze-la Mcderna galerija. Gotovo, da bo nudila še nadalje svoje razstave prostore retrospektiv-ni predstavitvi sodobnih moj-strov, »ziroma nacianalnih sku-pin. Bi nam hoteli posredovati šc ostali delež, ki ga bo imela Moderna galerija pri graditvi lik»vne vzgaje rjašega občin-stva? Kakšne bi bile konk,ret«ie naloge Inštituta za raziskoval-no delo na področju moderne umetnosti?
»MLslim, da je treba v zvezi s konkretnimi predstavitvami domiačih lrkovnikov v Moderni galeriji opozoariti predvsem na dva momenta. ki odločata, 6e se Labko tako izraziim, o reper-toarni politiki te ustanove. S i -stematične retrospektive domačih mojstrov, ki naj služi-jo spoznavanju naše moderne in s tem prikazu likovne tvor-nosti od impresionizma dialje, obenem pa sez.nanj'ati občin-stvo z ostalimi vidnimi jugoslo-vansikimi predstavniki, če ho-čete sopotnlki damače tvornosti. V tem okviru pri-pravljamo sarnostojni razstavi del Riharda Jakopiča in kipar-ja Karla Putriha, trenutno pa izpopoOnjujejo male dvorane dela Jurja Plančiča. v bližnji bodočnosti, še do konca letoš-njega leta. pa bomo videli slvaritve Miličeviča ira Mila-noviča.
V zvezi s prikazom tuje li-kovne tvornosti se držimo v glavnem načeila neposredne kompenzacije. Izraz teh teženj bo -raastava beneške grafike kor zamenjava za izbor petnaj-stih jugoslovanskih slikarjev. V Sali Naipoleonica v Gorici bomo odprli razstavo slovenske
grafike, medteni ko skupaj s Komiisijo za kulturne stike z inozemstvom ter novo Likovno zajednico pripr;:ivljamo obsež-nej:ši prikaz sodobne jugoslo-vanske umetnoisti v Wiesbadnu, kasneje še v Berlinu in Han-novru.
Kar je še v zvezj s komkret-nimi naiogami Inštituta. ostaja to vprašanje v zvezi z ustano-vitvijo Centralnega inštituta za umetinostn.o-zgodovinsikega dru-štva odprto. Ena oblika delo-vanja pa je že danes jyis,no oblikovana: izdajanje mono-grafij. V tisiku je Ivan Grohar, Karel Putrih in France Pavlo-vec.' pripravljaimo pa še mono-grafije Jakopiča, Preglja. Se-deja  .  Smerduja ter Kregarja.«
Poleti 1961 se bodo v Ljub-ljani že četrtič srečali svetov-ni grafični mojstri. Ker pa mi-sli vprav Moderna galerLja po-svetjiti zkusti veliko p<ozornost scdobncmu gra.fičnemu ustvar-janju, bi Vas prosil za mnenje o kriteriju, ki naj bj odločal o udeležbi posameznih umetni-kov oairoma nacionalnih sku-pin. V koliko mi&lit«, da bi se dale uporabiti v okviru te le-tošnje prireditve i7/kušnje, pri-dobljene na ostalih podobnih prireditv!ah?
»StojLmo pred dvem,a varian-tama. med katerim.a naj bi iz-birali: dosedanji kriceriji po nacionalnih skupinah. to je, da &o listi povabljenih in neipo-vabljeniih umetnikov podvrže-ni strokovni izbiri pred razsta-vo samo; ilahiko pa bi bil ljub-lj.anaki bieoiale tudi le pregled najvidnejših sodobnih tvoroev, da se torej upošteva izbor gle-de na kvaliteto, sekundarnega značaja pa bi bila vloga nacio-nalnosti. Vsekakior sem mne-nja. da je treba kriterij, kakr-šen koli bi že bil, zaostriti. saj smo postali eden izmed arbi-trov v sodobni grafični izraz-nosti.
Ogrevamo se zlasti za id6jo, naj bi bil bienale organiziran bolj sistematično po umetni-ških smereh v sodobni grafiki, po šolah in njihovem nastaja-nju, združeno s prikazom origi-nalnosti. oziroma eklekticizma. Jugoslavija bo predstavljena še nadalje v sedanjem obsegu. Glede grafike nekaterih dežel je izbor še vedno prepuščen njej sami. ker se &e nismo ot>r i j e-1 j drugega krijerija. V veliko pomO'č pa so nam kon-zultativni odbori tujih strokov-njakov, ki nas spiroti obveščajo o trenutnem sanju v grafičn: tvornosti    posamezni-h   držav.«
Kot neposrednega opazovalca letošnjega- tridesetega po vrsti, beneškega bienala, tesa trenut-no gotovo največje;si in enega najboljših pregledov sodobne rvornosti v upodabljajoči umet-onriii, bi Vas prosil za kratko cceno teženj in stremljenj mo-dernih kiparjev in slikarjev. Kakšno je Vaše mnenje o re-alnih možnostih za umetniško izpoved, od katere bi se lahko tudi v bodoče zahtevala tako irvirnost kot tudi prepričlji-vost mimo že tradicionalne oblike čhn jasnejšega doume-vanja in sporazumevanja raed umetnikom   in   gledalcem?
»Naj ne odgovorim takoj na zastavljena vprašanja. amoak se jiim bom skTišal približati iz-hajajoč iz opazovani ob bene-škem bienalu samem. Zdi se mi, da je nova organizacijska shema te razstave izhodišče, edina rešitev z.a stagnacij0 ter obenem tudi zagotovilo za bo-dočnost: število umenifcov po-sameznih nacionalnih skupin se je skrčilo na račun kvanti-tetnega prikaza doilačenih \t~ brancev in s tem tudi na ra-čun — kvalitete.
Ze samo italijanski pavaljon je lep zgled za to: od 350 umet-nikov. kolikor jih je bilo predstavljenih  na  pretekli   raz-
iieprostovoljno oclprto pismo neznunemu komentatorju
V 15. številki Tribune .neznani komentator, si v članku z naslo-vom -Kuko pišemo« ostro pograjal metode moje ocene filma »Akcija«, objavljene v Mladini, in ocene tov. Tonija Tršarja, objav-Ijene v Naših razgledih. Popolnoma v redu in prav je, da si |avno izrazil svcje mnenje. Argumenti Tvoje graje pa so tolikanj sibki, n«logfični in neutemeljcni, da se sprva z vso zadevščino sploh nisem namerava- ubadati. Zadržala me je le ena misel: za kritika pomenl neuspeh že en sam bralec, ki ni razumel n.iegove ocene. Ti moje ocene očitno nisi razumel, čeprav bi morda bilo stanje dokaj drugačno, ko bi jo bil pazljiveje prebral. Zavedam se, da sem za svojo oceno moralno odgovoren (to ti dokazuje tudi dejstvo, da sem se pod njo podpisal, resar Ti nisi storil) in Cutim se dolžnega, da Ti mesta. ki mi jih očitaš, še enkrat obrazložim. Očitno si Ti edini tako zelo napačno razumel mojo oceno »Akcije«. Zato niti ne bi bilo potrebno, da s to zadevščino trujava bralce Tribune: bolje bi bilo, če bi se zmenila za sestanek in po nekaj rciinutah bi se sporazumela, uredništvo Tribune pa bi lahko na tem mestu na-tisnilo kaj pametnejšega. Ker pa si se skril pod plašč anonimnosti, je to žal nemogoče; prisiljen sem, da Ti odgovorim v odprtem pismu in napišem ta neprostovoljni prispevek.
Ce b. Ti potem, ko ga boš prebral, še kakšna stvar ne bila jasna, Te prosim, nikar mi ne odsjovar.jaj s ponovnim člankom: poznaš me in poišči me. Ka.iti da bi se iz Tvojega članka »Kako pišemo« rodila  polemika — priznaj, ta bi bila pa le prehuda.
Iz moie ocene filma ^Akcija« si si izbral tri stavke, prvega s konca, drugega iz sredine in tretjcra iz zadnjega odstavka. I»-trgal si jih iz konteksta in jih brez vsake povezave postavil enega za drugim, nato pa jih pomcnl.iivo dal na ogled bralcem, češ, po-stavil sem tele tri stavke skupaj in poglejte, kaj je nastalo.
Vidiš, kritična ocena ni kup stavkov. ki bi jih labko poljubno iz!očal, prestavljal in sestavljal. Kritična ocena je organska celota, n.ieni deli so ncrazdružljivo povezani med seboj kar se tiče zapo-redia in kai se tiče pomenskih enot. Z osnovno fzo kritike so konfrontirne antiteze, ki <!C v nadaljnjem razvoju ovržene, delno ali v celoti upoštevane. Po vs«m tem boš razumel, da je tak.šen način citiranja, kot si se ga poslužil Ti, z tnilo besedo — neodirovoren.
Popolnoma prav si uganil, ko si zapisal, da mora kritik »pove-dati o novem slovenskem filmu, kaj je v njem dobrcga in kaj sla-beea-«. Atnpak, vidiš, potem pa mi ne bi smel malo pred tem tako bridko očitati ziidnjega, zaključnega stavka moje ocene. ki se glasi: -Akoiia ni slab film. Lahko bi bil celo dober film.-«- V oceni sem skušal onozoriti na slabe in dobre strani filma. Opozoril sem na pogumno in domiselno zastavljena prizadevanja n.iegovih ustvar-jalcev. Na koncu, v zaključnem stavku, sem strnil svojo sodbo, da film nikakor ni slab, da tore.i izpada iz povpreč.ja ostalih do-mačih filmov. in da bi bil lahko celo dober. če bi mu v celoti uspela zastavljona namera. pa se zaradi napak in poman.jkljivosti, ki sem jili navedel. to žal ni zgodilo. Za tole svo.jo zdajšnjo razlago Sfm uporabil stavke iz iste ocene, ki si jo bil tako srdito napadel, in o tem se lahko pfepričaš sam, fe si jo še enkrat pazliivo pre-bprfš. Ce pa bi jo pazliivo prebral že prej, še preden si zapičil vame svoje pero, bi morda sploh ne prišlo do tega utrudljivega pisarjen.ja med nama.
Ko ml že očitaš, da po moji oceni ni film niti dober niti slab, -bi Ti ob te.i priložnosti hotel povedati Se neka.j o dobrem in slabem: prescnečen boš, ko boš nekoč spoznal, da i«1 na svetu never.ietno malo po.Ja'ov. znača.fev ali um«»tnin. ki bi bili v celoti dobri ali v reloti slabi. Ta stvar ni tako preprosta, kot si si jo zamislil, in de-litev pojavo^ na absolutno bele in absolutno črne se je že precej preživela.
Dovolj bo. Le nekaj še: Naše easopisje 1e svobodno in vsak državljan ima oravico do javne objave svojega mnenja, z omc-jit.vi.fo seveda, da 1e stvar dovolj t<>htna in zrela. Vsako pisan.i« pa mora irncti svo.i namen in namen Tvojega pisanja bi moral služitl razi3«nitvi po.imov, ne pa bf^nniu bralcev z npntempli^nitri in kon-fii7nimi argomenti. Np bodi hud. ff» nisem bil prpvrč prijazen s Tabo, toda v naši žurnalistiki se žal preverkrat. dogaia. da kdo piSe zgolj samn radi pisanja in napadanja. To bodi Tebi in po-dobnim v  premislek.
KRALJ  LADO
stavi ga izpolnjuje letos le 35! Kar zadeva izbor sam. je nagnjenje k predstavitvi ab-straktne usmerjenosti pripelja-lo morda ravno na račun lokal-nega pomena bienala samega za naše pojme malo predaleč. Zato pa vzbuja retrospektiva futurizma kot občesvetovnega pojava zaupanje v organizator-ja. ki se je po mojem mnenju, prav s tega stališča gledano, pravilno lotil  svoje naloge.
Ce izhajam še nadalje iz oce-ne bienala. mislim. da prehaja abstrakcija danes v neko zanjo prav značilno klasiko. Ze sim-bolično navdahnjenemu obdob-ju starokrščanstva — in to se v zgodovini ponavlja do da-našnjih dni — je sledila rege-neracija. Poraja se občutek. da je tisto analitično obdobje v modernem likovnem izrazu prešlo že neko zlato sredino in vodilni ustvarjalci so na poti, če &e lahko ta>ko izrazim. sinte-ze. ko je doz.orelost že presto-pila svoj prag. Ne mislim. da bi ji sledila regeneracija v smislu nekega realizma, jasno pa je. da je neizbežna. En sam primesr: Hans Hartung je dobil najvišje priz.nanje beneškega bienala za svojo Spitzenlei-stung, z.a svoja najbolj zrela dela. medtem ko je trenutno njegova vizija le bled odsev tega obdobja.
Zdi   se   mi.   da   ima   plastika glede   na  svoje  lastnosti   večje
možnosti za izhod ln progres. PogLejmo našega »beneškega« predstavnika Dušana Džamonjo njo. Znani kritiki so mu poleg uspešne uveljavitve nove ma-terije (zoglenei les. steklo, žeblji) priznali tudi nov obču-tek. ki ga prinaša njegova pla-stika. Občutek ¦česa? 2e v na-cianalni tradiciji, če pri tem omenim filigran. tehniko ko-vanja, se je vedno mešala neka bizarnost materije same s čisto kiparskim elementom. Menim, da prav tu tiče tiste izhodiščne točke za regeneracijo sodobne-ga likovnega izraza. Moderni interpret naj bo povezan s svo.iim regionalnim okoljern in formo tako imenovane ljudske umetnosti. Če se bo čista funk-cija teh elementov izrazila v njegovi umetniškl viziji, bo tu-di uspel.
Naj čisto na kratko omenim še momeint. ki predstavlja za beneški bienale. oziroona v za-hodnem svetu sploh. težak pro-blem. Merkantilni. ekonomski princip vrednotenja umetni&ke-podeljevanju nagrad. Kriterij postaja iz dneva v dan težji in nevarr.ejši. PrimeT: prva nagrada za kiparstvo ni bila podeljena, pač pa io je žirija uporabila pri delitvi prvega mesta v slikarstvu. Tudi to zadnje dejstvo kaže na pro-blem. ki smo se mu pri nas na arečo   izosnili.«
A.  Bassin
BERTHOLD BRECHT: STRAH 1N BEDA TRETJEGA REICHA • BERTHOLD BRECHT: STRAH IN BEDA TRETJEGA REICMA
Povratnik: No, nabiralna akcija.
Žena: Willy bi potreboval kakšno obleko.
Mož: Saj imam delo.
Žena: Ampak zaradi tega bi še vedno potreboval kakšno obleko.
Mož: Ne čenčaj neumnosti.
Povratnik: Delo ali ne, potreboval bi vsakdo kaj.
Mož: Si že dobil delo?
Povratnik: Pravijo, da ga bom dobil.
Mož: Pri Siemensu?
Povratnik: Ja, ali pa kje drugje.
Mož: Saj zdaj ni več tako hudo za delo.
Povratnik: Ne.
MOLK
Mož: Kako dolgo si bil tam?
Povratnik: Pol leta.
Mož: Si naletel na kakšnega znanca?                         '
Povratnik: Jaz nisem poznal nikogar. MOLK. Zdaj jih razporejajo po različnih taboriščih. Lahko te pošljejo tudi na Bavarsko.
Mož: Aha.
Povratnik: Tu zunaj se ni rnnogo spremenilo.
Mož: Ne, res ne.
Zena: Veste, midva živiva zdaj čisto zase. Willy redko kdaj   sreča   kakšnega   svojega   prejšnjega    prijatelja,    kajne
Mož: Da, skoraj nobenih stikov nimava.
Povratnik: Posod za smeti  vam  pa še vedno ni  uspelo spraviti iz veže, kaj?
Žena: Ah, se še spominjate tega? Ja, gospodar trdi, da ni nikjer drugje prostora zanje.
Povratnik, MEDTEM KO MU   2ENA  NATAKA KAVO: Samo požirek. Ne bom vaju dolgo zadrževal.
Mož: Nameravaš še kam iti?
Povratnik: Selma mi je povedala, da sta se pobrigala za-njo, ko je ležala. Hvala vama.
Zena: Tu se ni treba zahvaljevat.}. Rekla sva ji, naj zve-čer večkrat pogleda k nama, toda saj vcš, radia nimava.
Mož: Kar je slišati v radiu, to lahko izveva tudi  iz ča-sopisa.
Povratnik: Prav mnogo se pa ne da izvedeti iz »Motten-posta«.
2ena: Ampak toliko,  kot je v »Die Volkische Zeitung«. je v »Mottenpostu« še vedno.
Povratnik: In v »Die W6olkische Zeitung« je prav toliko kot v »Mottenpostu«, kaj?
Mož: Zdaj zvečer ne berem več mnogo. Sem preveč utru-jen.
2cna: Ampak kaj  pa se je zgodilo z vašo roko? Saj je vsa pokvečena. in dva prs^a vam manjkata!
Povratnik: Padel sem.
Mož: Še dobro, da je levica.
Povratnik: Ja, to je še sreča. Rad bi govoril s tabo na samem, Willy. Nikar mi ne zamerite, gospa Mahn.
Žena:  Ja,  seveda.  Ampak  prej   pospravim  še  štedilnik.
2ENA SE ZACNE UKVARJATI S STEDILNIKOM. PO-VRATNIK JO OPAZUJE, NA USTNICAH SE MU POJAVI TENAK NASMESEK.
Mož: Namenila sva se, da bova odšla ven, takoj po jedi. Je s Selmo zdaj zopet vse v redu?
Povratnik: Ne, z njenimi kolki je še vedno hudo. Pra-nje perila ji ne de dobro. Recite mi vendar...
POVRATNIK PREKINE IN SE ZAZRE V ZAKONCA. OBA STRMITA VANJ. POVRATNIK POGOLTNE, KAR JE HOTEL POVEDATI, IN MOLCl.
Mož HRIPAVO: Ali ne bi šli malo ven, na cesto? Da si ogledamo zbiralno akcijo?
Zena: To bi pa res lahko, kaj pravita?
Povratnik: Da, seveda.
MOLK
Povratnik TIHO: Ti, Willi, jaz sem še vedno tak, kot sem bil.
Mož MALOMARNO: Kajpak. Morda bo na cesti tudi godba. Napravi se, Anna. Kavo smo tako že popili. Jaz pa si bom malce urdil lase.
ODIDETA V SOSEDNJO SOBO, POVRATNIK OBSEDI. VZEL JE SVOJ KLOBUK IN TIHO ZVIŽGA PREDSE. ZA-KONCA SE VRNETA, ODPRAVLJENA ZA NA CESTO.
Mož: No, gremo, Max.
Povratnik: Ja. Le eno bi ti še hotel povedati: zdi se mi, da imata prav.
Mož: Gremo.
ZIMSKA POMOČ
Karlsruhe, 1937. Stanovanje stare gospe. Ta in nje-na hči stojita ob mizi, skozi vrata pa sta pravkar sto-pila dva SAjevca,* ki prinašata paket »zimske pomočK Prvi SAjevec: No, mamica, tole vam pošilja Fiihrer. Drugi SAjevec: Da ne boste mogli reči, da prav nič ne skrbi za vas.
Stara  gospa:  Najlepša   hvala,   najlepša   hvala.   Krompir. Erna. In volnena jopica. Pa jabolka.
Prvi SAjevec: In pismo od Fiihrerja, a v pismu nekaj za vas. Odprite ga!
BERTHOLD BREHT: STRAH IN BEDA TRETJEGA REICHA
Stara gospa ODPRE PISMO: Pet mark! No, kaj pa zdaj praviš, Erna?
Drugi SAjevec: Zimska pomoč!
Stara gospa: No, potem si pa še morate vzeti kakšno ja-bolko, mladi mož, in vi tudi eno, ker sta mi to prinesla in sta se morala truditi po stopnicah. Drugega vama tako ni-mam ponuditi. Tudi jaz bom pojedla eno.
VGRIZNE V JABOLKO. VSI JEDO, LE MLADA 2ENA NE.
Stara gospa: Vzemi si vendar jabolko, Erna, in ne posta-vaj po kuhinji! Zdaj pa le vidiš, da ni tako, kot pravi tvoj mož.
Prvi SAjevec: Kaj pa pravi?
Mlada žena: Prav nič ne pravi. Stara klepeče kar tako.
Stara gospa: No, saj samo govori, veste, nič hudega, kot pač vsi govorijo. Da so šle cene nekoliko navzgor zadnje čase. POKA2E Z JABOLKOM NA HCERKO. Pa saj je res, saj je Erna v svoji knjigi izdatkov natančno preračunala, da po-rabi za hrano sto triindvajset mark več kot lani. Kajne, Erna? SAjevca POSTANETA ZELO POZORNA. No, to je pač zato. ker se oborožujemo, kajne? Kaj pa je? Mar sem kaj rekla?
Prvi SAjevec: Kje pa imate to svojo knjigo izdatkov. mlada gospa?
Drugi SAjevec: In komu vse kažete to svojo knjigo iz-datkov?
Mlada žena: Uporabljam jo le za gospodinjstvo. Niko-mur je ne kažem.
Stara gospa: Tega pa res ne morete zameriti, da si zapi-suje izdatke, kajne da ne?
Prvi SAjevec: Da razširja klevete, tega tudi ne moremo zameriti, kajne da ne?
Drugi SAjevec: Da bi pa ob naši zmagi navdušeno vpila Heil Hitler, tega tudi nisem slišal. Si ti mogoče?
Stara gospa: Ampak, saj je vpila Heil Hitler, in fudi jaz vpijem Heil Hitler!
Drugi SAjevec: Saj sva zašla v prav čedno marksistično gnezdo, Albert. Tole knjigo izdatkov si morava na vsak na-čin pobliže ogledati. Kar z nama, mlada gospa, najprej na vaše stanovanje, potem pa še kam.
ZGRABI   MLADO   2ENO   ZA   ROKO.
Stara gospa: Ona je vendar v tretjem messcu! Saj vendar ne morete . . ; saj ne boste tega storili! Saj ste vendar prinesli paket in jedli jabolka. Erna! Vpila je Heil Hitler. o hog. kai naj storim. Heil Hitler! Heil Hitler!
STARA GOSPA TZBRUHA JABOLKO. - SAievca OD-PEL.TETA  NJENO HCER.
Stara gospa: MED BRUHANJEM:  H^i^   Mitler!
* SA  -  Sturm formacij
Abteilung.   ena   nfisističnih Se nadaljuje
lUerarno iribuna
več čmih postav z izposojeno kravaito. Moreč mir je taval med barakami in koruzna sfle-bifo za številko dvajset, so tiho tvpala v noč in se smejala zel-ncvtim  glavam,   ki  so  skušale
Valentin Cundrič
Cas
Taiko na veeer, sentimenta-len od dnevnega hrupa, pijan od pehanja za kruh, sji ne-gkončnih debat o lepih /n svetlih stvareh z umazanim namenom, tako na večer, po-stanem rahlo otožen. Kakor deček, ki samo zasluti, da se za ženskimi krili skrva nekaj, kar bi bilo vredno spoznati, potem pa sanja, — dokler za
Iris Odin: »Pričakovanje«
Glave izza miz so se za tre-nutek dvignile. Samo za tre-nutek.
Sedli srno: Rok člsto v kot, Lojz na desno stran, Mičo na levo,jaz nasprati njega.
Paiem je Mičo vstal, zibajoč se dvignil vodenasto kri y ko-zarcu in rekel: »Poshišajte in p&glejte, kljub vsemu, življe-nje je pesmica. Na zdravje!«
Počitnice so bile in iz Ulice kraljev so skoraj vsi odšli. Nič več ni bilo debat o Lorgerju in Mugoši, Braniku [n Odredu, nič ver pnepirov, kje imajo boljše javno stranišče, v Ljub-Ijani, Mariboru, Jesenicah, Tuzli, nič več ni bilo hrupa, ki ga povzroča mladost. Zve-čer je utihnila kitara, nič skrivwo>stnega  šepetanja,    nič
Čas neutrudno prede kodelje življenja.
Ljudje neutrudno pojo
pesmj,
ki so ozke in temne
kot kačji lev.
Zivaili neutrudno tečejo po vodi, ki je strdh.
Rastline neutrudno hodijo po prstenih stopnicah gor in dol skoz nadstropjc ki so letni časi.
Karrmi neutrudno gledajo v reko, ki je smrt.
Čas neutrudno prede kodeljo življenja. Ljubezen pleše pred njim in ga razveseljuje.
skriti svajo plešo pred lunino svetlobo. Od nekod se je pla-zil vcmj po mestu, po njegovih lučkah in Ijndeh, ki vedno hi-tijo.
Ležal sem v travi, zijal v zvezdnato nebeško plahto, pa prisluškoval  papirnatemu  še-
petu koruznjh stebel, in nič mislil. Prijetna topost je bila v telesu, v zraku — povsod.
Najprej se mi je pridruži! Rok, potem Mičo, pa še Lojz. Zdeli smo v noč in se brez be-sed pogovarjali. Čez dolgo ča-sa je vprašal Lojz:
»Imaš pogoje?« Morda je shičajno na glas pomislil.
»Nimam. Pa ti?«
»Skušal jih bom narediti. Gez teden dni kcmčam deio, ki sem ga prevzel lani, potem pa boj!«
»Na juriš,« je retoel Rok.
»Vojaki so pripravljeni,« je zamrmral Mičo.
Nekje daleč, tam kjer so bi-le silhuete slabo pobarvanih kulis — gora, se je loml glas. Mi pa smo ugodno zleknjenj ležali v travi, v soboto zveSer, ko so vse kinokarte razproda-ne in je povsod gneča ter na-stavljali vetriču lica, da nas je božal. Še srajco si odpel, da je lahko večerni sopuh žgeč-kal rebra in se upiral v poga-njajoče kocine na prsih. In od nekod se je pritepia misel na-njo, na Žensko, in prijetna mehk&st se je razlezla po vsem telesu od začetne pleše na gla-vj pa do konca palca na no-gafo.
Bilo je poletje in lep večer.
Zjutraj smo kupili tri litre mleka in trl štruce kruha. To je bilo za ves dan dovolj. Po-poldne, ko smo se šli kopat, smo sj spotoma •spo<sodili ne-kaj paradižnikov iz njiv. Če-bulo smo imeli kar doma. Res, drobna je bvla, a je le ti treba plačati.
IVAN PLANINŠEK
sem šel med to zidovje? Saj se ga bojim. Kar tepečem, ko sto-pam po stopnicah teh mogoč-nih stavb. Tišči me k tlom. Duši. Na ramah čutim vso težo zidovja. Nič ne dosežem. Mar bi ostal doma, bi bil vsaj slab drvar, tako pa...
»Tangento na stožernico iz-računaj, potem bomo pa šli na-prej« Da bi se razdal mladim Ijudem, pokazal,   morda   zato
računal Mičo je gledai skozi okno. Lojz pa si je poeujžga-val in naenkrat je zatulil:
»Konec — veSerjal Kam pa si se zamislil? Mogoče sanja-riš o deklid, ki se kar topi ob misli nate. V lepi sobici je, se-di na posteljici in vsa trepeta-joča čaka, da bo vstopilo nje-tfovo veličanstvo Janez in rek-lo: Doher dan. Potem bo pa od sreče umrla. Peee! Na, jej, člo-
Valentin Cundrič
Slep /i
Pel je,
čeprav v mestu pesem ni
baklja.
Čeprav je nekaj sramotnega biti pesnik
in misliti, da je zid dobrote v Ijudeh neporušen.
Opeval je, struna,
svojo natezalnico
na stopnicah
svetle zvezde.
opeval
kovinske prsi dekllce,
opeva
žene, ki trvjine vstajdjo iz postelje.
Pel je,
fln čeprav je smešno, napisal
knjigo pesmi —
v zlati dobi tehnike
fantje služijo citroene
in dekleta, ki ne maraj^
fazanov sanj.
Pel je,
kako čudno se sliši, pesnik
z dvema jezikoma. zaposlitev
Zivljenje je pesmi
ker sam nikoli nisem tega ču-til, da je svet lep in poln Iju-bezni, da je življenje čudovita simfonija, da ga jle treba spo-štovati boriti se...
»Te motlmo, gledaš ko za-boden bik?!«
»Ne daj vtepi si že v glavo, da me ne motite. Ponavljam v mislih. Zaradi mene se lchko postavljate na glavo ,če hoče-tie.«
»Drugi s palatalno artikula-cijo zvezani pojavi...« Spet sem obtičal. Naenkrat ni bilo več sten, ne hripavih glaso% smradu po loščilu in v daljavi pahomnjenih miz in stolov, nič niso več brneli molorji avto-mobilov.
Ležall so na tleh pred poii-cijo. Prah podeželske ceste je sedal na zlepnjeno   kri. Prah,
kakim grmom, med rob{dav-jem, ali pa v postelji kakšne vdove, ne raztrga čarobne mo-či privida. ln zdi se, da se w je zgodila krivica.
Mislim, da ne goljufam, da lažem sebi in drugim. In noč pvetihotapi spomine na dni, ki jih darves nočem več spoznati, na dni, ko se mi je zdelo vredtio dvigniti življenju kri-, lo, da bi videl, kaj je pod njim. In žal mi je, da danes ni moči, da n[ več poguma... In zdi se, da delam življenju krivico.
»N\s bodi tak, samo enkrat sem naredil matematiko. De-terminante, fuj, integrali, ha-ha... zakaj, zakaj? Poglej, vse zbctda mene, iz mene se delatte norca!... Misliš, da sem pijan? A? Ne, jaz sem odkrit človek pa ti v obraz povem, da si svinja, taka mala svinja! Vk, pardon, kolca se mi... Jaz sem navaden človek ... dovoli, da t[ pljunem v obraz.«
»Hvala. Lepo te prosim sedi, pa nikdar ne godi več. Ti je slabo? No počaikaj takoj bo-mo  šli!«
Zvalil se je na najbližji stol, opletal z glavo sem in tja, brundal neko italijansko po-pevko, vmes pa se prisrčno smejal sam sebi.
Z Rokom sva bila hitro na-red [n že smo merili cesto pro-ti »Rezkj«. V gostilni je bilo malo gostov. Na dveh ali treh mizah so kvartali in pili. Ciga-retni dhm je dišal čisto pos^eb-no v mešanci smradu po klslih vampih in praženih jetrcih. Še luč, se mi je zdelo, nocoj nl svetila, ampak je mzširjala mamljiv vonj.
»Tistega kislega, dva litra,« se je drl Mičo že pri vratih, »¦pa kozarce, štiri kozarce zra-ven. Vodo lahko posebej pri-nesete, ne v vinu, jo bomo že plačali.«
»Saj ni sam kriv,« Jle rekel Lojz.
izpHi smo, patem smo se po-govarjali in -$mejali, pa zopet pili, ^veliko pili, za tem tulili slovenske narodne, umes črrv-ske duhovne, potem... nas je še isti dan glava bolela, zato smo preklinjall ši$enske vino-grade, tiščali glave pod pipo in ..^, se potiicali okoli, kakor lese. Zvečer smo ugotovili, da je šel dan po gobe.
»Ge je šlo tele naj gre še krava.« ;,\s rekel Mičo.
»Ampak življenje je kljub temu pesmica,« je zamomljal Lojz.
»Saj nisrno sami krivi,« je zabrundal Rok.
»Lahko noč,« sem zajavkal jaz. In začeli smo se potapljati na preperelih blazinah v deže-lo sanj. Po nebu so se pojah oblaki, v&ter je hrepeneče tu-lil, da je njegov klic žalostno odmeval po Barju.
Na jesen smo se pritepli iz vseh krajev naše damovine, ukažejni mladeniči. NaseliU so na-s v U%Cii kraljev. KaJkšni \ os&mdeSiet komadov bodočih inženirjev, zobarjev, arhitek-tov, veterinarjev, filozofov in ne vem kakšnih poklicev.
Naše sobe so bile okrašene s pajčevino in filmskimi igrdl-kamj, prah je sameval po ko-tih, postelje so bile podobne grobljam, pa smrdelo je po prepotenih nogavicah, panta-kanu in odraščcbjočih moških, delno smo pometali samo en-krast na tedten, če nais ni prej k temu prisilil upravnik.
Njegove besede smo jemali kat pesniške metafore in jim dafali botj simboHčnl pomen, čeprav so puščale %elo realne pasledice.
Tarni sem spoznl Roka, Miča. Lojza in drug.e. BHi so dobri fantje.
JOCO ŽNIDARŠIČ:
Srečanja in razgovori
(Nadaljevanje s 5. str.) terim smo se predstavili ljub-Ijanski publiki, sta nas vodila predvsem dva momenta. Ima-mo fcri vrste programa: stiare tvtorje, tnlade in moderne za-bavne kompozicije. Mladi av-torji so predvsem študentje. Vsako leto raapišejo rektorati med študenti natečaj za nove koimpozicijc. Poslana dela oce-ni posebna žirija. S tem vna-šbmo v naš program vedno nekaj novega, študentovskega, po drugi sitrani pa na ta način stimuliramo  zborno  petje.
Kar zadeva zabavne kompo-zicije, moram poudlariti, da pu-bliki ugajajo. Pri tem nas vodi predvsem misel, da nastopamo pred najrazličnejšiomi poslu-šalci, katerih okus ni vedno enak. Nastopali smo že pred preprostimi ljudmi, delavci, kiakor tudi pred zahtevnejšbni poslušalci. Tudi v Ljubljani smo hotelj pokazati vse . . . Na
Iribuma
kvaliteCo našega izvajanja pa je vpJivalo predvsem to, da smo v začelku sezone. Vsako leto odide iz zbora precej pev-cev in dobhno nove. Precej ča-sa poteče, predno se privadijo. Sedaj je v zboru okrog trideset novih članov, za vaje pred na-stopom pa smo imeli le okrog dvajset dni časa. To je menda najšitokejša točka študentov-skih pevskih zborov . . .
In kaj .mistfš o nocojšnjii pu-bliki?
Odlična! Poslušalci so bili zelo hvaležni in so nas toplo sprejeli. Videti je, da so razu-meli naše težave. Iz načina, kako je publika sprcmljala na-ša izvajanja, smo spoznali, kaj je dobro in kaj ne. Opozorili so nas na naše pomanjkljivo-sti . . .
Po uspelem nasitopu folklor-ne skupine AKIJD Mirče Acev iz Skopja smo makedonske študente poiskali nn družab-nem večeru, ki so ga imeli skupaj s člani akademske fol-klorne   skupine   France   Marolt.
V prijetnem razpoloženju, ki je zajelo člane obeh skupin, nam je BLAŽE SMILEVSKI, član uprave društva rad odgovoril nh nekaj vprašanj.
Ali   nam     lahko     poveste
nekaj       o       študentovsfceiin
kulturnem       življenju      na
skopski univerzi? Organizator in iniciator kul-tnrno zabavnega življenja na untverzi je naše društvo, ki smo ga ustanovili leta 1948. SeiVaj ima naslednje skuplne: folklorno, narodni orkester, zabavni orkester, dramsko, zbor in recitatorsko, ustanoviU pa nameravamo še likovno sek-cijo. Vse te sekcije delujejo z željo, da bi študentom dali v privlačnih oblikah možnost za kuilturno in zdmvo zabavno življenje. Zato nastopamo pred-vsem za študente, šele nato pridejo  na vrsto  gostovanja.
Folklorna  skupina  ie n.aj-
boljša    v    vašem    društvu.
Nam    lahko poveste    kaj  o
njenem  delu?
Za našo  skiipino je med  štn-denti   veliko     zanimanje,     tako
da se njene vrste vl dneva v dan množijo in upamo, da bo-mo sedaj, ko smo dobili tudi nove prostore, kvalit«to sku-pine še bolj dvignili. V umet-nišlcem pogledu nam je v ve-liko oporo znnna folklorna skupina Tanec, ki nam daje infitruktorje, pa tudi sicer nam mnogo pomaga. Sedaj imamo naštudirane samo makedonske narodne plese, prihodnje leto pn nameravamo uvest-i v pro-gram tudi plese drugih jugo-slovanskih   narodov.
In še; kakšni &<o vaši vtisi
ob    nastopu    na    Ijubljan-
skem     študentovslcem   kuil-
turnem   festivalu?
Skoraj vsi smo  bili scdaj pi-
vič  v  Ljubljani.  Vaše  mesto je
prekrasno,     zlasti,     Vjadar     ni
megle. Rad  bi se ob  tej  priliki
tudi     zahvalil     organizaitorjem
za   zelo   topel   sprejem   in   ob-
činstvu,  ki  je  bilo  takšno,  ka-
kršnega     si     vs/ak    nastopajoči
želi.   Mislim.   da   je   bil   ta   naš
Vstajali smo po navadi ob sedmih, potem deset minut prepira, kdo bo pametal sobo in učilnico in* kdo bo šel po mleko. Ob osmih smo začeli z delom, opoldne dve uri pro-sto, po't\em pa zopet knjige do asmih zvečer. Navadno je pri-slo kaj vmes in se je vse sku-paj postavilo na g!avo. Dva-krat na teden smo odšli v me-sto, da si ogledamo kakšno žensko krilo in nekaj toplega zaužijemo. To je bil nenapisan dnevni red, ki smo se ga ko-likor toliko držali.
Vreme je bilo tako, ' kakor da je znorelo. V deževnih dneh postanem vedno žahsten. Gle-dam skozi okno kaplje, Jcf pa-dajo v blato, in kar zajokal bi, da njso, ne vem kdaj, izsušili solz. In žal mi je za dnevi, ki so izginili, kakor kaplfe v bla-tu. Pa še v učilnici je mračno in hladno, kakor v mrtiiašnici.
»Integrirati se pravi, poiska-ti dani funkeiji tak odvod.. .*•
»Čakaj mailo, ni mi še jasno, kdaj je funkcija zvezna!«
»Apsna poglej, pa do zdaj. .«
Trjkrat $em prebral pol stavka: Najbolj značilna črta pruščine...
»Cepec, če imaš dano krivu: Ijo, lahko...«
Prekleto, če m\e zabrišejo. Potem —  kaj potem?    Zakaj
tosje, kri, kosi obleke, — čud-ne gnusne kepe so bili, pa raztrgane hlače so invsli. Eden je bil brez njih, ves razmesar-jen. Vztrepetal sem in v mo-jih kratkih hlačkah je bilo ne-kaj mokrega...
Pa granate, ki so padale med mravljišče avtomobilov, Ijudi k&nj. Skazi kletno okno sem videl ,kako so padali kosi gu-me, krpe človeškega mesa, konjska čreva na travnik. Za-mižal sem in na ves glas zavpil: »Daj nam danes!« Vse ženske so se ozrle vam&^ in še z bolj zateglim glasom nadaljevale'-»Kuge lakote ... Oče naš ... « Vidiš žal mi je, da sem takrat zamižal. Danes vidim v$e v megli. Razumeš, muči rme to. Ne morem se v redu spomniti, vse samo bežno, kakor da bi me z bičem bozal. Vidiš, tiste-ga brez glave pri vodnjaku, ustrelili so ga pred menoj, tu-di tistega rve vidim raziočno. Kaj naj naredim?«
»Poizkusi    z    determvnanta-
»Sem že, pa ne gre.«
»Veš, bo<jim se nečesa — bojim se Ijudi — in življenja menda tudi. Polomil sem ga. Zgrešll sem pot Strah m\e je. Razumeš. S t r ah .«
Zaprl sem knjigo. Rok je pr> sosedni tnizi ves zato<pel
vek živi od mleka in kruha, ne pa od sanj pa večerja je. Na, primi!-*
»Mislil sem na to, kaj smo se sinočl pogovarjali.-«
»Kaj sinoči, misli raje na to, kaj se bomo jutri«? jte rekel Mičo.
Kaiko je tahrat, ko ubiješ človeka. Mi lahko poveš, kako je bilo, ko si prvič streljal, Rok«? mi je nehote ušlo.
»Je to za dober tek?«
»Igrajo kakšno kavbojko?« je vprašal Mičo.
»Prečastite dame, dragi go-spodje, pardon, oenjena teleta, bi jaz v imenu Lojza prosil, prav ponižno prosll da le-ta v miru požre kruh in mleko, do-bri črni kruh in belo, vodena-sto belo mleko.«
»Ha — ho, — ha —«
»Življenje je pesmica, do-kler držimo kaj okroglega v rokah,« je skoraj zapel Rok in nagnji steklenico, na kateri je pisalo: LJUBLtJANSKE MLE-KARNE.
Drugo jutro smo spet kupili tri litre mleka in tri štruce.
Tako na večer posta,nem rahlo žalosten, sentimentalen od dnevnega hrupa in od noči, kl tihotapi spomine. Zalosten za litrom mleka in črno štru-co, Uer sem veroval, da he- ta dva dajeta življenje, žalosten, ker moram leči, da bom jutri zop\et lahko pijan od peharuja, da bo jutrišnja noč zopet lah-ko tihotapila spomlne... Za-kaj noč ne da dovolj moči za jwtri?
Miroslav Košutu
PesntkoVi usoda
Svet,
svet,
svet,
ki te mordmo objokovati!
Vsakdo ima zate
drobno solzo,
drobno krista-lno soizo,
ki jo preceja:
za danes,
za jutri,
za me dni, ki morajo priti.
Vsakdo ima samo
drobno solzo,
drobno kristalno soizo
in prgišče smeha,
ki ti ga 'nekoč vrže v dbraz,
Miroslav Koluta
Uspavanka
za trudnega
Bodi zdaj
samo drobna misel,
ki me zvblje
trepetaje.
Bodi zdaj čudomta pesem, ki ugaša brez odmeva.
Roka,
kj spolzi mi čez oči
poslednjič.
bodi zdaj.
»Prinašam račun nebeškega podjetja za vodo in elektriko«
DVA STUOENTA VZAMEMO  NA
STANOVANJE POSTElJN/rs/o L      | SBBOJ l
KUBISTIČNI ARHITEKT
^OkihdL
nVe^.o, kadar moram spati, se p?i spet iz-brišem!«
Douolite, da se predstavim. Sem študent srednje kategori-je, igram Sah in ping-pomg, Ijubim ikot drugi Ijudje, pre-prosto in naivno. V stiski $em. In še v kakšrvl! Mottv je eno-staven, vsakdanji in že skoraj osladen. Sobe nimam, sobo iSčem! To lahko čita vsak dr-iavljan v našem iasopisju.
f          po naravi in poklicu
vedeft, ali je to resrftca ali šala, ali pa so bile to vse sku-paj sladke sanje. Noge so me kar same nesle naprej, kakor bi imel v peti elektronske možgane.
»Izvolite!«
Možakar me je prijazno pe-Ijal v sobo. Požrl sem suho slino, vrgel oči iz jamic in ob-stal. Krasna, moderno oprem-
šlno }e prekinilo brenčonje muhe, ki se je spreletavala okoli moje glave. Zamahnil sem po zraku. Hotel sem že vprašati, na katerem mestu jo boli. Tedaj je zazvmAl zvonec. Zgodi se, da človek le vna-prej nagonsko zasluti neuar-nost. To sem občutil ledaj tudi jaz. Dekličin oče je stopil v predsobo in se kmalu vrnil. Z
brez besed
»Prišii smo zaradi ogfasa:   Oddajcm vzidano
omaro z dvema priklopnima sedežema. števil-
ka 32505/2 pod »Kdo da več!«
če sc bruci preveč na tesnem
%>
IM______.   —------
»Kako nemate gde da me smestiie! Pa tu v?rf"m jedno prazno mesto!«
 dole
r.isem igralec, sem si nadel mnsko kislega in obupanega obraza s dničnim nasmehom. Oblekel sem si boljšo obleko, saj vem, da je prvi vtis naj-odločiknejši. Z Učno tofbico, v kateri sem imel skripta za bodoči izpit iz. matematike, sem hodil od hiše do hiše. »Sobo odveč?« »Mimamo!*
Včasih jte bil ta »nimamo« poudarjen in zveneč, včasih pa mil in otožen. Po enem tednu sem opravljal svoje iskanje refleksno. Prešlo mi je v MLe, v kri in v vse telesne celice. Zgodilo se mi je že, da sem pozvonil in še preden mi je kdo odprl, sem odšel v na-slednje nadstropje. Povem vam, da sem že kar vohal ne-uspeh. Žal voham še danes in to brez uspeha.
Pozvonil sem v sivi, trinad-stropni hiši. »Imate morda sobo?« »Da imamo jo!   Sest se nas drenja v njej!« mi je odvrnila debelušna  gospodinja  ter  me prebadala s pogledom. Odnes-lo me je po stopnicah in ka-dilo se je za menoj.
Nekega dne sem se ustavil pred vrati novega stanovanj-skega bloka. Vrata mi je odm prl visok, suh možakar in me jezno pogledal skozi očala. Mraz me je stresel do zad-njice.
»Cakamo vas že precej časa. Lahko bi prišli malo prejU Nato mi je široko odprl vrata in me povabil v stanovanje. Nekaj sem hotel odgovoriti, vendar je bila noga Mtrejša in je že prestopila prag. Nisem
Ijena soba, okrašena z lepimi slikami, se je kopala v žarkih sonca, ki je sijalo skozi veli-ko zračno oJcno. Prijel sem se za kravato in jo izpustil, segel z roko v žep in jo izvlekel, Od veselja nisem vedel, kaj bi sioril. Pobral sem torbico, ki irn je padla iz rok, se sunko-ma vzravnal in se zarežal mo-žakarju z obraz, nato sem se hipoma zresnil ter si popravil lase. Visoki mož me }e nemo opazoval.
»Tukaj prosim!«
Z igralsko kretnjo je pokazl proti kotu sobe. Koščena roka je kazala na posteljo. Sele tedaj sem opazil. Stopil sem korak nazaj, nato dva naprej. Ma postelji je ležalo mlado dekle, pšeničnih las in sočnih ustnic. Svetle oči so me pro-seče gledale. Tisti trehutek nisem vedel, kam mi je sko-čilo srce. Mislim, da je bilo nekje med vezalkami levega čevlja.
»Že dva dni ima visoko vročino, aospod doktor.'« je dejal ¦možakar. »Upam, da ni nič resnega!«
Tedaj sem žačutil, da mi srce bije nekje sredi trebuha. Spoznal seni paložaj, v kate-rega sem padel. Gospod oče js poJclical zdravnika za svojo hčer in jaz sem po vsej nesre-či prišel prej. Zavzel sem po-ložaj obupanca pred vesolj-nim potopom. Nazaj ni poti, naprej pa  kaže  slabo.
»Kaj vas boli?« sem dejal v eni sapi in z desnim očesom poškilil na očeta. Stal je na mestu in me gledal. Situacija je postala no.peta. Smrtno ti-
njim je bil majhen, rlebel mtr žakar z gostimi črrimi brki. Gledal ;> prestrašeno in s& prestopal na mestu.
»Saj ste me vendar klicali!« je tiho dejal.
t>Ze, že, toda gospod doktor je prišel prej!« Pokazal je na-me. Hotel sem stvar ra^loiiti, toda kdo mi bo vse v'erjel.
»Jaz    sem    pravi    doktor!  , Glejte!« Debeluhar se je tre-set od jeze. Iz suoje torbice je privlekel    na    svetlo    majhno škatlo  s  serumi,     pribor     za pregled in končno Se injekci-jo. Zadeva je postajala vedno bolj strašna.  Gospodar je po-gledoval  na  zdravnika,    nato na mene, nato zopet zdravni-ka in končno še hčer. »In kaj je v vaši torbi!?« Odprl sem jo. Skripta, raz-trgana in umazana so padla iz nje. Hitro sem jih pobral.
»Veste, pomota. Jaz . . . Jaz iščem sobo!* Nekaj sem glas-no jecljal.
»Da, dobili jo boste:« je za-kričal suhi možakar. Teddj ml je odleglo. Sam v svoji sobi! Olajšano sem zavzdihnil.
»Imeli jo boste. Lepo sobo! V tiašem zaporu. Zaradi go-Ijufije!« Možakarjev obraz je poškrlatel.
Pograbil sem totblco in planil mimo debelušnega dok-torja. Preskakoval sem po pet stopnic in kmalu sem se zna-Sel na ulici. Mimo mene }e privozil avto s prikolico — sobo. Počasi. kakor bi se mi. rogal, je parkiral na nasprntni strani. Nad menoj se je je:no zaloputnilo okno . . .
Brez besed ali brucove san.ie
Kaj imam v pesti?« Muho.« »Ne,
Rdeča kapica kot podnajemnik
»Končno je Ie našel "¦reho nad glavo«
»Ali ta voLi ličkota?« »Ne, za podnajemni-
ka je pri podnajemni-
ku!«
Iribuna
Nove oblike dela - večji uspehi?
Pri delu seMretariata Zveze Ifudentovskih športnih organi-zacij v tem šol^kem letu ^o se pokazale nzkatere slabosti. G ivni vzrok je predvsem v ncdelavnosti nekaterih njego-vih članov. Kljub njihovem nekolegialnem odnosu do osta* lih, (ki morajo opravljati še njhove dolžnosti!), je sekreta-ri \t na eni od zadnjih sej skle-trl. da ne odstopi od prej do-fceenih nalog in jih skuša re-š'ti, čeprav z zmanjšanim šte-v lom   športnih   delavcev.
Z namenom, da bi dosegli pravočasno in natančno izpol-li^evanje dolžnosti posameznih tunkcionarjev, so tudi sklenili, di posamezne športne akcije pripravijo in izvedejo v^ko-trat posebej določeni člani, l.ajti zanašanje na čut dolžno-s.i in kolegialnost do sodelav c*!V ni prineslo dobrih rezulta-,,.>v. Odločili &o se tudi, da v b^doče kličejo nede^ vne čla-ne ma zagovor in jih po potre-bi   tudi   kaznujejo.
Poleg tega so obravnavali t;di nekaj konkretnih zadev. I ¦•> posvetovanju s člani Aka-. ?mske strelske družine Olym-pije je bilo sklenjeno, da po-n>vno aktivizirajo Univerzitet-ni srelski odbor, ki bo lahko \ bodoče mnogo storil za po-večanje vrst strelcev med Ijub-1 inskimi   študenti.
Ker je opaziti na nekaterih f^kultetah posledice slabe po-\ezave med Zveze ŠŠO in os-r.ovnimi orgaimacijami na fa-Kulteti, bo v prihodnjih dneh nosebna komisija pre?ledala d??»vnost športnih odborov in t 'ferentov na vseh fakultetah. (/benem bo komisija proučila r<di oblike in možnosti sode-l>vanja med osnovnimi šport-n'mi organizacijami in fakul-t »nimi odbori Zveze štiuden-'ov, ki na nekaterih fakultetah ni takšno, kot bi ga želeli, ozi-roma sodelovanja sploh ni. V kolikor bo komisija vestno iz-rolnila svoje naloge (med nje cnada tudi priprava internih ^portnih programov), labko pri-^akujemo med študenti velik %orast   zanimkinja   za     telesno-
Iz dela
sekretariata
ZššO
vzgoj.no dejavnostf in študen-tovsko   športno   organizacijo.
Druga komisija bo proučila vse možnosti za bogato letoš-njo smučarsko sezono, tako da bo čim večjemu številu študen-tov omogočeno izkoriščanje ugodnosti, ki jih bo smučarjem Studentom' nudila Zveza ŠŠO. Zal bo zaradi majhnih kapa-citet koče v Tamarju in dmg-je in pomanjkanja smuči med študcnti težišče na smučarskih šolah v Ljubljani (če bo dovolj sneg*) in izletih, čeprav je ču-titi med študenti največ zani-tnanja za daljše smučarske te-čaje med semestralnnni počit-nicami.
Oceno pcdatkov, ki jih bosta obe komisiji dobili, bomo »b-javili v eni naslednjih številk, tako da bodo bralci seznanjeni z načrti, ki jih pripravlja Zvc-za   ŠŠO   v  prihodnjih   mesecih.
Badminton
Igralci Olympije niso počivali
Uspshi doma — ognjeni krst v mednarodni areni
Badminton je igra, ki ne pozina letnih časov. Igramo jo lahko v vsaikem vremenu m ob vsakem času, zato tudi ne moirerao govoriti o živahni ali mrtvi sezoni, ker je tekmo-valni spoired enako bogat vse leto. Poglejmo si, kaj xo de-lali igralci Olympije meci la-tošnjimi počitnicarni!
Po republiiškem prvenstvu v Murski Soboti sta odpoto-vali 26. junija 1960, dve ekipi (20 ljudi) na prijateljsko sre-čanje z ekiipo Elana iz Begunj. Olymipija je nastopila v naj-močnejših postavah, saj so vsi Lgralci republdšiki prvaki. Eki-
pa Elana se je pokazala kot zelo sirnpatična skupina, ki pa ji manjka trenmga. Imajo tudi nekaj talentiranih igral-cev. Čeprav so tekmovalci Elana izgubili v vseh teikmah, so s tem nasiopom prestali ognjeni krst in mnogo prido-bili. Večina domačih je narn-reč začela goj^iti badminton prav pred nedavnim in dgri-šča šele urejajo. Pozdraviti je treba odločitev vodstva klu-ba, ki je povabilo v goste igralce Olympije, saj je bilo srečanje velikega propagand-nega pomena. V začetku julija se je ABK
Olympia udeležil turnirja 7 Vevčah v okviru prireditev ob občinskem prazniku. Tekmo-vale so 1 ekiipa Olympije m 3 ekipe Pa,pdrničarja. V moštvu Olympije so nastapili poleg slovenskega prvaka še drugi odlični tekmovalci. zato je bilo zmago Olympije pričako-vati.
Clani Olympije so v pretek-lem poletju prvič v zgodovini jugoslovan3»kega badminfco na postavili tekmovalce tudi v mednarodno areno. V začetku avgusta so odpotovali igralci Drinovec, Pavčič, Futina, Po-nar, Leskovarjeva Baglavi :n Amfava na Korosk,o v goste k avstrijskemu državnemu prvaku  WSG  Eadentehein   it
Akademsko planinsko društvo
Smučarski tečaji v Tarnarju
Zanimanje študentov že r>re~ sega možnosti — Sodelovanje z Zvezo ŠŠO
Med OTgandKacijami, ki se med študenti ukvar;r;o s te-lesnovzgojinlimi vipr.ašan.)i. ne smemo prezreti Akademsikega plantoskega društva. Ta ko-lektiv študentov je že nekaj let eden niajboljšilh od vseh telesnovzgojnih in soradnih organiz.acij, ki združujejo štu-dente ljubljainske univerze. Mislimo, da jim ni treba bolj-šega priporočila, kot ga lahko pokaže zanimanje v&likega dela študenfov za njihovo delo. Pohvalimo lahko tudi njihov   »posluh«   za   študen-
repubtike
č stitajo
Ifubijanskim študentom
Restavracija  »TRIGLAV«
tovske potrebe, kar se vsako zimo najbolj pokaže.
Navdušeni smučarji med študenti se že pripravljajo za bližajočo smučarsko sezono. Vsi iščejo načinov in možno-sti, kako bi najprijetineje in seveda tudi najceneje preži-veli nekaj  dni na smučiščih.
Ob tej priložnoisti jim je dobrodošla objava Plaminske-ga društva Undverza, ki bo tudi to zimo organiziralo smu-čarske tečaje v Taanarju. 2al pa je kapaciteta njihove koče prav majhna, tako da se bo lahko v 4 sedemdnevnih iz-menah zvrstilo le po 20 tečaj-nikov. Finančna plat tečaja ]s za študente, ki često niso do-bro materialno podikovani, precej ugiodna., saj bodo pla-čaK le priibližno 400 din na dan. Pri kritju stroškov teča-ja bo pomaigala ttadi Zveza ŠŠO s prlmerno vsoto.
Hvalev.redno je tudi, da se planinci  ne  zapiirajo  v  ozek,
zaprt krog in omogočajo tudi drugim študentom izkoristiti ugodnosti, ki jih samd uživajo. Upamo, da bado tečajniki tudi to zimo odhajali s tečajev za-dovoljni. Študentorn plainioi-cem pa želimo še na.prej mno-go uspehov pri njdhovem po-žrtvovalnem delu.
S skupnimi napori
m      LJUBLJANA. MIKLOSlCEVA 12
IZOLIRKA
LJUBLJANA - MOSTE
Uprava cest 0L0 Ljubljana
m      VIKHARJEVA 14
D0M
I TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE | ZA DOMACO IN UMETNO OBRT m      LJUBLJANA, MESTNI TRG 24
1  TAPETNIŠTVO — DEKORACIJE
=
|      LJUBLJANA, TRUBARJEVA 78
i            *
f  Gostilna JELEN
|      VIZMARJE 60
1                    *
i  USNJENI IZDELKI
H
1      LJUBLJANA, CELOVŽKA CESTA 14
Ena od samostojnih organi-zacij, ki deluje v okviru Zve-/,e študentov, je tudi Zveza šludentovskih organizacij Ljud-ske tehnike, ki skrbi za t«hni-ško vzgrojo in izpopolnjevanje študeniov. Predsednik Zveze SO L»T tov. Sokolov nam je na kratko podal zgcdovino udej-stvovanja študentov na tem področju, seznanil nas je pa tudi z delom irv načrti Zveze. Bralcem posredujemo glavne obrise udejsfcvovanja študentov v org&nizacijah Ljudske tehni-ke, da bi to delo še bolj po-pularizirali med našimi štu-dcnti.
Vse dosedainje delo je bilo težavno. ker so ga ovirale raz-cepljenost in oirganizacijske pomanjikljivosti. Doslej je de-lovalo 7 klubov: 5 foto-klubov (maijmiočnejša v AK in ŠN), klub raziskovalcev kopnega in morja (v njem so v veliki me-ri vključeni tudi univeirzitetni predavatelji) in radio-klub. Združitev vseh klubov v emotno Zvezo SO LT je bi-la koristna, saj bodo taitoo vsem zaigotov-ljeni boljši pogoji dela, poseib-no V finančno iin materialnem pogledu, pa tudi za enotno za-stopanje kluba.
Od ustanovnega občnega z.bo-a   v   juniju   se   vodstvo   Zveze
ULIV
IZDELOVANJE  KOVINSKE  OPREME, EMBLEMOV  IN  OKRASKOV LJUBLJANA, MILANA MAJCNA 7
I   Komunalno podjetje
1     SKOFJA LOKA — OBRAT VRTNARIJA
|     NUDI  POTROŠNIKOM   PREDMETE   IZ   NARAVNEGA
1     IN UMETNEGA  CVETJA
^¦¦¦¦¦MiHHMi
Predstavljomo Vam Zvezo študentovskih organizacij
ukvarja predvsejn z vpraša-n.jem prostorov z.a vse dejav-nosti klubov. Upajo pa. da bo-do s pomcčjo Zveze štuidentov, GlavneSa odbora LT in nekate-rih večjih iiidustrijskih podje-tii (ca so predvsem zaintere-sirana na tehničneim izpopo'1-njevanju študentov), uspeli urediti materialna vprašanja. Njihovi načrti mnogo obetajo. tako da bodo gotovo d-osegli izpolnitev najnujnejših pogo-jev -za uspešno delo.
V tem šolskem letu čakajo Zvezo SO LT poleg prirejanja tečajev še druige odgovorne naloge, ki bodo zahtevale pre-cei dela: organiziranjie dveh razstav uimetnlške fotografije (III. mednairodna študeiuovska razistava in II. iinterfakultetna), priprava nazstave celotne teh-niške diejavnosti slovenskih študemtov. Pripravljali pa bo-dio na poisebnih tečajih in&truk-tori.ie za tečaje LT v>- mladin-skih brigadah. V primeru, da bodo zbrali potreben material, nameravajo Uistanoviti center, ki bo skrbel s tehničnimi pri-pomočki za dokumentiranje vseh dejavnosti Zveze študem-tov (fotografije, filmi, magne-cofonski   posnetki   itd.).            '
Studentje so si torej v okvi-vu Zveze So LT zadaii zahtev-ne delovne načrte. Zeliamo pa >i. da ob težavah, ki jih bodo vsekakor srečali pri delu, ne bodo klonili. temveč se bodo crudiili dosegati čfiimboljše uspehe.
Radentheina pri Spittalu ter odličnemu klubu ATUS Kla-genfurt iz Celovca. Vedeli smo, da so nasprotniki zelo močni, nismo pa slutili. da tako odlično igrajo badmin-ton. Oba klutoa vključujeta vse avstrijske državne prva-ke. Radenthein je že večkrat zaporedoma osvojil državno prvenstvo, imajo pa tudi bogate mednarodne izkušnje, treaairala sta jih indoinezijski in neartški trener. Imajo pa ;tudi na j ugadmejšej.. pttga^a.. ja^ treninge in tekmovanja (last-no telovadnico, boljše loparje od naših). Liubljančani so se borili z zelo težkim nasprot-nikom in abakrat — v Ra-denthefiu in Celorvcti — po-ložili orožje z rezuLtatom 10.1. Priizinamo, da nas je prva vest o taiko visakem porazu nekoliko raizočarala, toda ab-j^ktivna sodiba avstrijskih strokovnjakov in novinarjev ni taiko porazna. Pokazalo pa se je, da so igralci Olympije v marsikateri tekmi rrunogokrat popustili, in s tem zapravili realno možnost za zmago.
Mesec za tem so se Ljub-ljančani vestno priipravljali na povratni dvotooj z igralci iz Radentheina. Avstrijci so prišli v Ljuibljaino 26. septem-bra in tudi tu krepko zmaga-li z 8:0. Mnogi naši tekmo-valci so se Korošcem tako upirali, da je v mairsikdaj  le
Z3.    13.S    liSISl    Zm.3§3.    QiO!rXi3.ClTAi«
Med najboljšimi je bil tudi to pot slovensfci prvak Drinovec, ki  se je  avstrijskemu  držav-
 nprmi
 ^      p
 mednarodn.emu tekmovcjcu  Frohnwieserju tako upiral,  ^ je ™prv«n seSi zmagai  komarj v podaljšku, v drugem  pa leJ s točko razli-ke. Ttrdi  ostali tekmovalci so pokazali  od gostovanja v Avstriii do  «^ča,aija V. L.iublja.tiii ' zetLc  Velik tehnični in tudi psiho- logiki   napredek.
 Vsekakor srečanje s tujimi  ekipami tekmovalcem Ob-ro- pije ni bilo zaman. Naučili 90  se moderne igre, sprejeii ne- koliko drugačna pravila in  videli, da ni nemogooe, da bo  jugoslovanski badminton v  nekaj letih tudl v mednarodnj  areni po/bral kako lovoriko.  Zato pa bo treba še mnogo  vaje, znanja in zlasli boljše  opreme ter drugih pogojev,  saj se člani Olympnje že le- ta borijo z e,nim najosnvnej- šim POgojem v badmimtonu - s telovadnico in igriščem na  prostem.                       R. P.
Z jajčnim šamponom uprani lasje so svileno bleščeči in voljn
Krema
Ftt
za friziranje daje lasem lepoto in naraven lesk
t
odstranjuje prhljaj. pospešuie nrkulacijo krvi in daje s lem lasem nove žjvljenjskt m^či.
HUeda
UUBUANA
Va»   oudl   ugoden   Hakup   mbdaega perila in pleteHin v svojih  posloval-
MANON Preiernov trg S
MODA Vasorjeva |
DOJENCEK Cankarjeva 7
OK&AS Copors 42
obenem Bestita vmm potroSnlkom ln poslovnim prijateljeto ob Dnevn re» pnblike
UPORABUAJTE REONC ODLIČNO ZOBNO KREMO W USTNO VODO
GIBS
Kl  STA SESTAVUENi PG SODOBNI RECEPTURI IZ 1ZBRAMH SESTAVIN STR0KOVNJAKI SO  OBA IZDELKA PRtlZKUSILl   iN   JU   TOPLO   PRIPOROCAJO
IZDELUJE TOVARNA
Vedrog
V UUBUANI
TRGOVSKO POOJETJE
Tkanina
LJUBLJANA
PRIPOROCA  POTROSNIKOM  SVOJE POSLOVALNICE
TEANINA
v Nazorjeri 4—6
PASA2\
nebotfčniks
PRI JANEZtJ
TodnlkOT trg 3
KOLEKTIV TKANINE CESTl-TA OB DNEVU REPUBLIKB DELOVNEMMU  LJUDSTVU
Gradbeno
indusfrijslco podjetje
§11111%    |    Jllll!li!!l%
W      M
PODJETJB    ,
ZA PROMET
S FARMACEVTSKIM
MATERLALOM
Kemofarmacija
LJUBLJANA METELKOVA 7
trguje na debelo tn uvaža za svoj ln tuj račun: »anitetni ma-terial, farmacevtske la labora-torijske kemlkallje, tiplzlrana zdravlla, obvezilnl materlal, Ki-giensko kozmetična sredstva, «e-rume ln vakclne, galenske ln dletetske preparate, kozmetiko ln vse medicliiake artikle
V LASTNEM LABORATORIJU ANA-LIZIRA ZDRAVILA IN PRIPRAVLJA GALENSKE PREPARATE
OPRAVLJAJO VSE V BANCNO STROKO SPA-DAJOCA DELA: SPRE-JEMAJO VLOGE IN HRANILNE KNJI21CE IN JIH OBRESTUJIJO BREZ ODPOVEDNEGA ROKA PO 5%, Z ODPO-VEDNIM ROKOM PO 5«/« DO 8% LETNO. VARNOST EN TAJNOST HRANILNIH VLOG JE ZAGOTOVLJENA.
DELOVNl KOLEKTrV KOMUNALNE BANKE CESTITA OB DR2AV-NEM PRAZNIKU 29. NOVEMBRU DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE IN JIM 2EL1 SE MNO-GO USPEHOV PRI NJI-HOVEM  DELU
UUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 28
TELEFON 33-566, POSTNI PREDAL 65
S SVOJIMI GRADBENIMI VODSTVI V LJUBLJANI, CELJU IN MARIBORU, GRAD-BISCI V ZALCX5U, KOPRU, NA JESENICAH, RAVNAH, KRANJU IN OBRATl V LJUBLJANI, MARIBORU, SKOFJI LOKI TER PROJEKTIVNIM BIROJEM V LJUBLJANI
IZVRSUJE GRADBENA DELA VSEH VRST: VISOKE IN NIZKE GRADNJE, INDU-STRIJSKE GRABNJE, TERMOELEKTRARNE  IN  STANOVANJSKE  OBJEKTE
KOLEKTIV GRADISA 2ELV OB   PRAZNIKU  REPUBLIKE  DELOVMIM UUDEM JU60SLAVUE NADAUNJIH DELOVNIH USPEHOV!
»KRKA«
TOVARNA ZDRAVIL
NOVO MESTO
PROlZVflJfl FARMICEVTSKE PBO IZVODE 1N PROIZVODE REMICNE SINTEZE
ZADRCŽNA
IIKAMIAK A l\ POSOJILNICA
r. z. z n.).
UUBUANA, Miklošičeva 4
S PODRU2NICAMI: RIBNICA NA DOLENJSKEM, RAKEK IN LITIJA opravlja vse bančne posle za kmetij-j(ke organlzacije. Daje obratne ln in-vestdcijske kredlie za odkup, nakup Jn zaloge kmetlj&klh prldelkov, kre-dlte za kooperacijo, mehanizacijo, L1-viao itd. Hranilne vloge n? vložne knjiždce obrestuje po 5%. Priporcča zadružnikom posLovanje z zadrugo s pomočjo obračunskiih knjižic. Obraftu-nmra tudl individualna gospodar&ka poeojila kmetovalcem — zadružnikom. Vaimoet ta tajnost vlog je zajamfena. Zadružna hranilnica in posojilnica Sestlta vsem poslovnltn prijateljem za DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER
PROJERT-
\l/kl GRADMJE
UUBUANA, Parmova 33-111
TELEFON 32-029
IZVRSUJE PROJEKTNE NALOGE ZA: CESTE, MOSTOVE, VODOVODE, KANAUZA-CIJE, HIDROCENTRALE, MELIORACIJE, REGULACIJE, PRISTANlSKE ZGRADBE, VISOKE ZGRADBE, VODNOGOSPODARSKE OSNOVE

vi *H l
Ob skupščlnah pokrajinskih klubov
POVEZATI SE S KOMUNO
Pokrajinski klubi navezujejo svoje delovanje na že staro tradicijo kulturne in družbene navezanosti štu-dentov na domači kraj. Organizacijsko meenotno delo-vanje pokrajinskih klubov in njihovo ustanavljanje brez prermsleka in potreb je v poslednjih letih začela usmerjati Zveza študentov. Tako so PK postali ena Od oblik dela ZŠJ, ki se je ravno lani do polne mere organizacijsko in načelno utrdila.
činskimi, oziroma okrajnimi aktivi LMS lokalne akcije in bi tako delovali tudi v polet-nih mesecih.
Dozdeva se, da si' nekateri resno o njih razmišljajo.
Naša naloga bo, da pomaga-
mo in vzdramimo k delu tu-di tiste manjše klube, ki še nimajo dovolj izkušenj, in ki bi lahko po svoje prispevali k temu, da bi bilo področje in vsebina dela klubov še pe-strejša.
Sknpščina medicine
Pomen in vloga družbenega upravljanja na univerzl
Premalo se zavedamo
Najslabša udeležba na pravni fakulteti s 64.8%, najboljše na FAGU s 87.8%. Volilo je
samo 76% redno vpisanih študentov
Pred šeistimi leti so bili na naši unLverzi prvič formirani organi diružbenega uipravflja-nja. S teim se je tudi uiniverza vkljmčila v sistem družbene sarrioujprave, ki je teisno na-slonjena na gospodarsko in politično  samoupraivo.
Družbeni organi so si vse-'skozi i~"i.zadevali, da bi se v skladu s težnj.ami družbe spremmiil in izpopolnil visoko-šolski študij in optimakio sprostilo ustvarjalno delo na tcniiveo zu. V velilkii merL so diružbeni orrgiani v sedelovanju z upravnimi argami uspešno reševali te naloge, kar so po-trdilo tudi nekatere anailize in ocene pa tudi pretekla partij-ska konferenca.. Od vsega za-četka pa so bili v teh druž-beinih onganih, uiniverzitetnem svetu ifi fakuRetnih svetih, zastopam.i s svojkni voljenimi predstavniki tudi študentje. Ti predistavniki so bili na eni strami zastopniki mnenj in te-ženj študentov, na dirugi stra-ni pa so posredovali predloge vn sklepe svetov svojim valil-cem študentom. Zaradi s-tali-šča zastcpnikov pa niso ¦imeli vseh pravic kct drugi člami sveitov, niso imeli pravrce gla-sovati o učnih načirtih in pro-gramih, o izvolitvi univerzi-te,tniih učiteljev. Študentovska organizacija pa si je pri-zade-vela>, da bi imeli njihovi predstavniki enakapraven po-ložaj, in da bi se njiihovo šte-vilo povečalo. Te pozi(!ivne težnje so bile sprejete tiidi v Zakonu o spiremembah in dopolnitvah Splošnega zakona o univerzah, ki je bil sprejet jumija letos.
Na volitvah 8. novembra smo volili študentje iz svojih wst tri predstavnike v uni-verziitetni svet, po dva, oziro-ma tri člane v fakultetne sve-te in delegate za univerzitet-no skupščino. Predsedstvo imiverzitetnega odibora j« skupno s Komisijo za družbe-no upravljanje ini Sttrokovno študijsko pirciblemaitiiko začelo zelo zgodaj s političinimi pri-pra,vami za volitve. Osnovna nalotga je bila seznaniti čirn-več študentov z vlogo, pome-ncm in sestavo družbeinih or-ganov, z njihovim delom, predvsem pa z njihovim pri-zadevanjem pri reforrniranju študija. Tudi v osnovnih or-ganizacijah ZKS so razprav-ljali o  teh  problemih.
Na zboaih volivcev, kjer so diosedanjl ptredsttavniki poro-čali o svojem delu ter bodočih nalogah svetov, pa je najširši
krog volivcev predlagal in razpravljal o predlogih kanidi-datov. Prav taiko so razprav-ljali o volitvah svetov ietni-kov. Posebej so združenja skuipno s fakultetnlimi uprava-ml:i nakTplrejcmnlh sestankih ali
čencev (to so redno vpisani študentje in absolventi s statu-som) samo 6.209 ali približno 76 odstotkov. Po sklepu uni-verzitetne volilne komisije niso bili v ta odstotek všteti izredni  slušatelji,   ker  jih  ve-
Ceprav so PK še vedno v obdobju, ko nekateri propa-dajo, se združujejo, hkrati pa tu im tam še vedno nastajajo navi, veindar lahiko ugoitovi-mo, da so ravoo lanako leto klubi začeli delovati enotno, da njihovo število ne varii-ra tako kot prej, nji'h naloige, vloga in pomen pa so postali jasnejši in lahko letos upra-vičeno upamo, da se bodo v klubih aktivneje im. načrtno posvetili tekocim problemom, ki predstavljajo vsebino nji-hovega  delovanja.
Kluibi sedaj dobivajo svoje statute, ki bodo izdelani enot-no, vendar bodo upoštevali posebnosti delovanja vsakega posameznega kluba; njihovo finiančno poslovainje pa .ie pri-šlo pod revizijo UO ZŠJ.
Poleg družbenega zinačaja PK pa je njiihova glavna na-loga predvsem približevati i'n povezovati študenta z doma-čim krajem: sodelovati s kxa-
jevnimi organizacijamii Socia-listične zveze deloivnega ljud-stva Jugoislavije, pomagati Delavskim in Ljudskim uni-verzam, povezati se s komu-no in aktivi LMS v doma-čem kraju.
Poleg tega bi PK morali postati pomemibno sredstvo za reševanje vedino bolj pere' čih kadrovskih vprašanj — to še v posebni meri v ne-razvitih področjiih kot so Prekmurje, Bela kraaina in drugod. PK bi lahko do neke mere usmerjali politiko pod-jetij in komun pri štipendi-ranju itn pomagali bodočim študentoim piri izbiri študija. Skrbeti bi morali za boljša kvaliteto praiks v počitnicah in, kjer bi bile za to možnosti in potrefoe, ustamavljati pod in pvosebne sklade za diplom-ske in seminarske naloge, ki bi se lotevale problematike domačega kraja. PK bi lahko tudi organizirali skupno z ob-
Pregled uspešnega dela na skupščini
Študentovskega  klubc okraja Novo mesto
Ikupščina naselja
Nad 200 študentov je bilo na skupščini štuidentovjskega kluba okraja Novo mesto. ki je bila v prirodoslovni preda-valnici na Univerzi v sredo 16. novem.bra. Za stari odbor je velik uspeh, da je bil klub lani eden najboljših v Slove-niji. Akcija, da bi - pritegnili v klub čim več članov. je uspela. Na skupščini so bili navzoči tudi skoraj vsi pred-sedniki občin novomeškega okraja im predistavniki poli-tičnih 0'rganizaci.i. Te je skup-ščina sprejela v klub kot čast-ne člane, da bi se tako poglo-bilo sodelovanje med kluboim in matičnimi občinami. Pred-sednik kluba je v svojem ^o-ročilu opisal uspešno delo v preteklem letu in pozival na še večjo aktivnost članov in tesnejše sodelovanje z odbo-rom. Disktusija pa je potekada v glavnem o vprašanju šti-pendij. Povprečje se je občut-no dvignilo, vendar se kljiub temiu še ne ujema s povpreč-jem življenjskih stroškov. Mnogo se je govorilo tudi o poživitvi kultuimega življenja v kltiibu, o pripravi kultuirnih prcgramov na deželi in o kul-turnem soidelovanju z drugi-mi kluibi.
Skupščina je soglaisno spre-jela siklep, da mora ostati oir-ganizacijsko glasilo kluiba list. »Študent«, ki je preteklo leto izhajal kot priloga »Dolenj-skega lista«. Ce bi to nikakor ne bfilo mogoče, bodo prav go-tdvo uspeli uvesti stalno štu-demtovsko ruibriko pri tem mora priti do tesinejše pove-zave z delavsko in kmeoko mjladino na terenu predvsem v obliki lokalnih delovnih ak-cij, kar se je že v preteklem letu izkaizalo kot zelo uspešno v obliki predavanj, do česar pa lani, razen v enem prime-ru, ni prišlo. V tem letu se bodo tessneje povezali tudi s srednješolsko mladino v okra-iu in z vsemi organizacijami.
POPRAVEK
V 15. številki Tnbune nam je tiskarski škrat vstavil na-pačni podnaslov pod sliko na naslovni strani. Namesto pod-pisa — S skupščine Naselja — bi moral biti naslov: Udeleženci mednarodnega srečanja v Vc-lenju. — Bralce prosimo, da nam neljubo pomoto ljubezni-vo oproste.
sestankih letoikov seznanjala z reformo, z nalcvgami študen-tov, družbenim upravljanjem študente pirvega let^iika. Ko-misija za družbeno upravlja-nje in sitrakovno šfcudijsko problematiko pri UO ZŠJ je bila v stalnem kontaiktu s fakuiltetnimi odbori ZŠJ, jim nudila pomioč pri pripravah zborov volivcev in skrbela za tehnično   izvedbo  volitev.
Kljub vsem tem pripravam pa je bila udeležba na volit-vah skrajno nezadovoljiva, saj se je udeležilo volitev od skupno  8.168  volilnih  upravi-
ČLAMI NOVcGA UNIVERZ.TETNEGA KCMITEJA
1.  Belšak PeJer, študenf medicine
2.  Bešfer Mara, predavatelj ekonomske fakultete
3.  Bitenc Franc, asistent na FAGV
4.  Bogdanovič Bosilka, študentka filozofije
5.  černivec Miroslav, profesor na FAGV
6.  Hodžar Slavko, asistent na elektro
7.  Jcnčar Mica, direkfor Višje šole za soc. dclav.j
8.  Jerič Breda, študentka kemije
9.  Jogan Savin, študent prava
10.  Jurančič Janko, predivatelj na VPŠ
11.  Kencki Janko, študent Višje šole za soc. delavce
12.  Kobe Peter, docent na pravni fakulteti
13.  Kralj Zvone, študent na VPŠ
14.  Kumbatovič Filip, profesor AIU
15.  Laketa Džoko, študcnt veterine
16.  Markič Stane, sekreiar UK ZKS
17.  Merljak Nives, direktor Višje šole za medic. sestrp
18.  Mcdic Roman, profesor na tehnološki fakulteii
19.  Mahkota Stane, dccent na medicinski fakulteti
20.  Miloševič Dagiša, študent gradbene fakultete
21.  Nabergoj N'i!nn, študent prava
22.  Poljak Dušan, asistent na strojni fakulteti
23.  Prelcg Ervin, profcsor na strojni fakuSfeti
24.  Puklavec Janko, študent strojnc iakul.ele
25.  Pergar Rudi, študenf AUU
26.  Rugelj Janez, študent medicine
27.  Rudolf Evan, študent prava
28.  Strmole Francka, št'denika prava
29.  šebek Levin, asistent na filozofski fakulteti
30.  Španring Jože, aslstent na FAGV
31.  šimac Rudi, študent ekonomije
32.  Vilfan Boštjan, študent elektro
33.  Vrhovščak Ivanka, študentka filozofske fakultete
34.  Wolfand Zvone, študent metalurgije
35.  Winkler Ivan, študent prava
36.  Vogelnik Dolfe, rektor univerze
37.  Zabel Bojan, asistent na pravni fakulteti
iribuna
lika večina (približno 85 odsi.) sploh ne prihaja ng. jakultete, tako tudi niso bili upoštevani pnl volilnih rezultatih na po-sameznih  fakultetah.
N.ajslabša voftilna udeležba je bila na pravni fakulteti, kjer je volilo samo 64,8 od-stoitka volilnih upravičencev in na filozofski failoilteti 67.3 odstotka volivcev, na elekliro 71,9 odstoitka, na fakulteti za airhitekturo, fjradbeiT'štvo in geodezijo 73,5 odstotka, na ekonomski 75,6 odstoitka, na fakulteti za naravoslovje in kemi'jsko tehnologijo 76,8 od-stotka in 77,8 odstotka na fa-kulteti za splošno medicino in stomafoloigijo. Mnogo boljši je bil rezultat na strojni fakul-teti, saj je volilo 85 odstotkov volilnih upravičencev; mimo-grede naj omenimo, da je na tej fakulteti volilo tudi največ izrednih slušateljev, i*n sicer 54,4   odstotka.
Največja volilna udeležba pa je bila na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in ve-terinarstvo). Tu je volilo 87,3 odstotkov volilnih upravi-čencev.
Med zaključki, ki jih lahko napravimo na osnovi voililnih rezultatov, naj omenimo samo nekatere.
Vsekakor so nekatera zdru-ženja, oziroma fakultetni od-boiri ZŠJ premalo aktivni in delavni, študentovska organi-zacija na teh fakulitetah nl močna i.n nima dovolj vpliva med večino svojih članov, na primer na pravni faikulteiti, fi-lozofiji, elektro iitd. Prav tako pa so bile tudi priprave na volit^e slabe, saj velik del vo-livcev ni bil niti seznanjen /. volitvami. Fakultetni odb-ori in OO ZKS bi mOTade nujno analiziirati volitve in sprejcti določene naloge. Z nizkim od-stoitkcm udeležbe na volitvah simo dali našim šfcudentovskim članom svetov slabo podporo za njihovo delo. Zato bo po-trebno sklicevati zbore voliv-eev pogosteje in tudi afetiv-nost volilcev pri dajanju predlogov, mnenj in stališč bo morala biti in.tenzivnejša in bol.j poglobljena. Taka tideležba na volitvah pa kaže, da se študentje premalo zave-daimo svojih pravic in tudi cdgovornosti pri delu univer-ze kot celote.
Z zbora študentov Kolegija
Še ena brezplodna skupščina!
Na zboiru koristnikov Aka-demskega kolegija je bilo na-vzoče rekiordno število kole-gijašev, kar pa je bila menda tudi ediina odlika zbora. Raz-rešen je bil stari študentovski svet in izvoljen movi. To so bile formalnosti, ki pa so nujne. Podobno kakor v Na-selju, se je tudi tu pokazala in prišla najbolj do izraza ne-konstruktivna kritika. Disku-taaiti so se zadrževali ob ne-važnih pojavih v zvezi s ku-hinjo in ob malenkostih, ki niso vredne besedi. Dosedanji piredsednik ŠS, ki je prebral poročilo o še kar plodnem delu v preteklem lefcu, je moirda pričakoval, da bo nje-govo poročilo izzvalo burno diskusijo. Kolegijaši pa so ostali po večini mirni; izživ-ljali so se le ob redkihi neres-nih diskutantih.
. Upravnik doma je pojasnil študentom težave v zvezi z oskrbo doma in menze ter opravičeval upravo v nekate-r!ih primerih. niisktuta'nti so neupravičeno krilizirali upra-vo doma, čeprav je ta, lahko rečemo, v vseh primerih poka-zala do kolegljašev vse razu-mevanje.
Poleg vsega tega so kolegi-jaše zanimale možnosti za preselitev v Naselje, možnost pranja v domu, mnogo ipreveč pa se je debata    zadržala    ob
zmanjšainju vrste pri samopo-strežbi v menzi.
Uprava dorna in študentov-ski svet sta imela pireteklo leto precej opravka z raznimi prestopki v domu, ki pa se pojavljajo predvsem v začet-ku šolskega leta, disciplinska koimiisija pa vedno ni utegnila zasedati predvsem po zaslugi dveh zunanjih predstavnikov v tej komisji. Zato so sklenili, da bo v bodoče disciplinska komisija sestavljena le iz sta-novalcev doma, tako da bo mogoče obravnavati prestop-ke čimprej.
Ko-legijaši so na skupščini, kot že ornejeno, pokazali tako pasivnost, da si brez težave ab koncu prišel do zaključka, da je čas, ki si ga tam presedel, iizguibljen.
Klub goriških študentov
Na skupščiini so goriški študentje ugotovili, da okraj nudi premalo štipendij in da so še vedno premalo poveza-ni s prakso. Kluto bo u®ta-novil svoje sekcije po fakul-tetah, ki bodo prirejale eks-kurzije in seznanja'le študente s proiblemi pcroizvodnje.
Več pozoirnosti bodo posve-tili kulturnemu delovanju. Dober začetek pomeni turne-ja pevskega zbora. Kot pri večimi pokrajinskih klubov sp
tudi pri goriškem ano najpo-membnejših vprašanj štipen-dije.
Zaradi pomanjkanja piro-stora poročamo v tej številki samo o naslednjih sktirošči-nah, o ostalih več v prihodnji številki.
Do tesnejše povezave mora priti tudi med štipendisti in štipenditorji. Sodedovali bodo tudi s strejšimi, ki so univer-so že zapuistili. in na ta način pomagali pri hitrejšem razvo-ju Dolenjske in Sp. Posavja. Izrazili so željo, da bi čim prej prišli do lastne klubske sobe, da bi tako lahko delo potekalo usipešneje. Ob koncu so sklenili, da pošljejo po-zdravno brzojavko okrajni konferenci ZKJ v Novem mestu.
Klub študentov Kočevske
Klub študentov Ko^čevske je bil ustanovljen letos spoinla-di. Ustanovitev so narekovale posebne okoliščine. S področja bivšega okraja Kočevje študi-ra v Ljubljani dokajšnje šte-vilo študentov, ki pa so. bili doslej med sabo in z matični-mi področji nepovezani. 2e na ustanovnem sestanku so pripravili okviren program dela, a ga zaradi pomainjkanja časa niso mogli realizirati. Vendar pa so na skupščini, ki je bila 8. novembra, ugotovili, da je bilo delo sitarega odbora še kar uspešno. Najbolj uspešno je delovala socialno ekoinomsika komisija, ki je med člani klutoa izvedla an-keto o socialnem stanju. Ugo-tovili so, da je materialno stanje večine članov kluba precej šibko, povprečje šti-pendij pa je še vedno pod mi-nimumom.
Klub je tudi navezal stike z delavskimi univerzami v Rib-nici in v Kočevju. Študentje so pripravili nekaj zanimivih predavanj kot pomcč DU, vendar pa je to delo zaradi premajhne zainteresiranositi in neizkušenosti  zamrlo.
Na skupščini kluba so tudi govorili o svojem glasilu, ki občasno izhaja v kočevskem tedniku »Novice«. Doslej je iz-šla že ena številka, ta mesec >a bo izšla tudi druga. Pri-hodnje leto bo priloga »Viso-košolec« izhajala bolj redno, ker bodo za to zagotovljeni tudi materialni  pogoji.
Skupščitno sta pozdravila tudi predstavnik Univerzitet-nega odbora ZŠJ, ki je pri-sotne seznanil s pomemoim po-krajinskih klubov in odboru obljubil s sitirani UO vso P<>" moč, ter sekretar Občinskega komiteja ZK Ribnica. Le-ta je pohvalil delo kluba ter opo-zoril študente na nekatere po-manjkljivosti v njihovem delu. Poudaril je, da mora.jo biti študentje ves 6as tesno povezani s komiHiami in že sedaj spotznavati gospodarsko problematiko občin. Tovariš sekretar je dal tudi nekate-re koristne pobude za delo v tem letu. obljubil pa je tudi vso pomoč s strani politifrnih in gospodarskih organizacij občin Ribnica  in  Kočevje.
Novoizvotjeni študentovski predstnvniki Člani novega UK
V  univerzitetni svet so bili izvoljeni:
1.  Milan Kučan, študent II. letnika prava
2.  Janko Puklavec, študent II. letnika strojne
3.  Andrej Škerlavaj, II. letnik zg. filozofska
V  fakultetni svet pa:
na pravni: Milan Arko, II. letnik — Jože Kolniger, II. letnik na ekonomiji: 2iva Majhen, IV. letnik — Peter Suvorov, IIL letnik
na FAGG: Fedor Žigon, V. letnik arh. — Stane Tominc, IV.
let. gradbene — Zlatko Lavrenčič, IV. let. geodezije na filozofski: Vojko Harmel, III. letnik psihologije — Velerij
Novak, III. letnik germanistike
za naravoslovje in kemijsko tehnologijo: Štefan Hari, rudar.
II.  let. — Seta Oblak, III. let. fizike — Danilo Jakšič, IV. let. tekstil
strojna: Mirko Opara, III. let. — Marjan Anžur, III. letnik elektro: Boštjan Vilfan: IV. letnik šibl"      *        "^»-ard Cuk,
III.  letnik, jaki tok
FAGV: Viktor Marnic, II. let. agronoimj^ Iztok   VVinkler,   IV.   letnik   gozdarstva   -  Peter   Lazar,   IV. letnik veterine — Vojko Mrmolja, II. letnik biologije Splošna  medicina  in  stomatologija:  Jože  Lokar,  IV.  Ietnik ^pdieino — Nr»VIa Pol   ni,  ipfnik stomatologi.i**
20.  MARC/*   1949.
 OD
 UREJAil SO GA: FBANCl AMBRO2IC, OARO BRATOS. «UD1 MAHT uTA, MILO9 KOBE. MILAN STARIN CN MILOS Ml-KELN, Kl . r TODI UREDNIK PRVEGA LETNIKA »TRreUNE«. PRVl LETNIK OBSEGA 9 STEVIL.K - ZADNJO UREDl STANE SAKSIDA -Kl IZHAJA STfRINAJSTDNEVNO. NASLEDNJl E.ETNIK aREJUJE BORIS MIKOS MA i STEVILKE. LETA 1955 PREVZAME t. 10 STEVILKO PRIMO2 KO> \K. IZIDE 18 STEVILK. OD CETRTEGA tETNIKA DALJE IZHAJA »-ASOPIS V 20. STEVILKAH NA LETO. BOGDAN PLESA fJREJUJE vIST OD 17 STEVTLKE IV. C.ETNIKA DO 18. STEVH.KE V. LETNIKA. KO GA ZAMENJA 1ANKO POPOVlC IN rTRE.TTT.TE tlST DO S.   STEVmK"1        '     f^ETNTKA    nn«AN   VOGT.AB   TF   ITBEnNTK   DO   S