IwUnffiro h BpFmttfm: Maribor, Koroška ulice 6. .STRAŽA“ Uhaja t pendeijek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. f sredništroa se more govorili t«nk dan od 11.—12. ure dopold. Telefon At. 113. Ivofinlin Osto: Celo leto.................i2 k Pol leta....................6 K četrt leta..................3 K Mesečno.....................l K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto I? K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redes peti tv rete ; pri večkratnik osna* tulih velik popust Neodvisen političen Ust za slovensko ljudstvo. Št, 10. Maribor, dne 24. januarja 1912. Letnik IV. Deželni zbor. V torek dne 23. t. m. je otvoril deželni glavar sejo bb XII. uri predpoldne. Na dnevnem redu je čitanje raznih, predlogov. Nato so se vršile volitve 4 odsekov. izmed poslancev S. K. Z. so izvoljeni v odsek za vqdopravne zadeve : dr . Verstovšek in .0 z-mec, v politični odsek: 'dr, J ankovič in dr. K. Verstovšek, v vinarski odsek: Roškar in Vrečko, v obrtni odsek: dr, Benkovič in p(a Roškar. Ker so se včeraj pogajanja od nemišiko-nacio-nalne strani Razbila, je pri prihodnji točki dnevnega reda otìdal načelnik Slovenskega kluba dr. Korošec to-le izjajvq: Izjava Slovenskega kluba. „iZtaano je, da je bil Slovenski klub pripravljen, v tem zasedanju deželnega zbora mirno in pa stvarno sodelovati, če bi bili v delovnem programu tudi vpoštevali vsaj nekatere kulturne, gospodarske in splošno agrarne zahteve slovenskega Spodnjega Stajerja in jih vzeli v prečesavanje* Kakor smo izvedeli včeraj od zares požrtvovalnega, neutrudljivega posredovalca pri teh pogajanjih za delamožnost deželnegla zbora, od N, ekscel. g. namestnika, ni naša dobra volja za delo našla pri večini nobenega odmeva, ena skupina je celo grozila z obstrukcijo, če bi se zares našla večina za} to, da se vpoštevajo tudi zadevo Spodnjega Staierja v delovnem programu. Ni naš namen, da bi preiskavah vse vzroke, ki so dali smer takemu postopanju večinske stranke, ali vsaj nekaterih skupin iz te stranke. Toda enega vzroka ne smemo zamolčati, to je vvjšanje učiteljskih plač. Mi zamoremo v tem vprašanju popolnoma odkrito govoriti, ker imamo docela prosto roko in se nismo vezali na nobeno stran, iTkfia večina, ki je Morella. (Angleški opisal Edgar Allan Poe.) (KoMsj „Ponavljam, da moram umreti. Ali v meni je gustava one — ,afa, tako mrzle (in 'kratke ljubezni — ki si jo bil daroval meni, ‘ Morelli. In če se posiovi mogia duša, tedaj bode živelo klete, tvoje in moje dete, otrok Morellin. Pa tvoji dnevi bojilo dnevi trpljenja <— one tuge, ki traja najdalje, kakor, dna cipresa izmed vseh. dreves najtrdnejše življenje. Kajti minile so ure tvoje radosti, in radost ne pride dvakrat v življenju. Nič več se ne boš igral s časom, temveč nosil boš, ne meneč se za mirto in trto, svojjo mrtvaško obleko na zemlji,kakor jo nosijo moslemini v Meki. ^Morella!“ zaklidal sem jaz.“ Morelial! 'Čemu to? Lako moreš ti to vedeti?“ Oda pa je zarila svoj obraz v blazine, lahen trepet je stresel njeno telo in nič več nisem čnil njenega glasu. Pa zgodilo se je, kaikor je rekla Morella: njeno dete, katero je umirajoča poredila, ki je še-le dicalo, ko je bila mati že nehala dihati, njeno dete — deklica — je ostalo pri Življenju. iln čujino hitro se je razvijal otrok na duhu in na telesu in bil je popolna podoba 'umrle Morelle in jaz sem ljubil dete z ljubeznijo, tako vročo,, s kakršno nisem nikdar verjel, da bi tzamogel ljubiti kajko bitje na svetu. Ali ni dolgo trajalo in zmračilo se je nebo te čisife ljubezni in oblaki teme, strahu in bridkosti so zakrili jasno nebo. Dejal sem že, da se je dete zelo hitro razvija- lo.; V resnici čudna je bila rast njegovega telesa, in grozne, c grozne pa so bile pa so bile moje misli, če •sem opazoval, kako se je r,afcvijal otrokov djbh! Ali je pa tudi moglo biti drugače, ko sem našel. v otrokd-z vsakim .dnem jasnejše znake o zrelih prevzela v tej zadevi gotove obveznosti, Še do danes ni na 'jasnem, kako bi rešila to težavno vprašanje. Da se njihovo nasprotstvo v tem vprašanju ne pokaže y javnosti, je tudi eden tistih vzrokov, da so razbili pogajanja za delamožnost štajerskega deželnega zbora in hočejo na la način navaliti na nas krivdo, da smo preprečili rešitev tega vprašainja, Že zanaprej odvračamo celo 'krivdo in izjavljamo, da je nam večina s temi svojimi vkrepi pokar zala zopet pot, katero nameravamo tudi nastopiti.“ • * * Grobna tišina je bila v zbornici1. Vsi so napeto poslušali, kaj da pride. Med tem že dobi besedo dr. Verstovšek. Že prve besede: „Visoka zbornica“ so označile izbruh obstrukcije in bile dokaz, da so se pogajanja razbila. Med govorom, poslanca dr. V e r s t o v S e k a so nemške stranke in namestnik začeli znova se pogajati. Dr. Verstovšek govori mirno in se ne briga za razgovore v njegovi bližini. Ob 3. uri popoldne mu pravi dr. Korošec, da lahko konča;, ker se je ustvarilo premirje. Nemci so šli na led in sprejeli so predlog, dja stavi poslanec Schoisiwohl predlog na sklep debate. Predlog se ni zamogel dati na glaisovjanje, ker je bila seja nesklepčna. Prihodnjo sejo bo deželni glavar naznanil pismenim potom. Nemške stranke in 'veleposestvo sp se začeli z-nova pogajati. Slovenski poslanci pa so izjiavili, da se ne dajo več voditi za nos in pričakujejo le jasnih predlogov od večinskih strank, Ponesrečni liberalni shodi. S shodi, ki so üh v zadnjem času pričeli prirejati liberalci, si liberalni gromovniki gotovo ne bodo priborili lovorik. Ce hočejo imeti na vsak način viden znak za svoje „zasluge“, jim bo ljudstvo dalo pač le „Jedrnate, medajle.“ Se celo Nemci, v katerih močeh in zmožnostih žene? Ko sem čul iz otrokovih ust nauke, ki so morali izvirati iz izkušenosti ? In bo so modrosti in strasti zrele žene žarele v teh polnih in zamišljenih očeh? In ko sem opazoval vse to s prestrašenim srcem, ko si nisem mogel tega več-prikrivati, niti samega sebe varati, ali se bode komu čpdno zdelo, da se je vzbudila v meni grozna in vzburljiva sumnja, in da sem se moral nehote spominjati naj čudne pripovedke in na pretresljive slutnje pokopane soproge Morelle ? Skril sem pred svetom bitje, katerega me je prisilila usoda ljubiti in V samoti svoje hiše čuval sem z bolestno skrbjo nad vsem, kar se je tikalo deteta. In ko so potekala leta in leta, ko sem 'data za dnem gledaj v to sveto, milo in (zgovorno obličje in se čudil rasti njenega telesa, tedaj sem našel vsaki dan nove podobnosti z mrtvo materjo. In z vsako uro je jx^taja^a jednakosti iasjnejša, bolj polna in bolj vzburljiva, Saj sem lahko trpel, da je bil dekličin smeh — smeh materin,, toda takoj potem sem trepetal db preveliki enakosti tega smeha, üahko sem trpel, da so bile oči podobne onim umrle matere, toda potem so te oči zopet zrle y globina moje duše z ono strogostjo, katera je bila lastna Morelli, In tuidi visoko, bledo celo, zlati, mehki laski, drobni prstki, žalostni, godbe polni glas njenega govorjenja in pred vsem, ah, oblika, in snovi pogovorov, v vsem tem se je kazala umrla Morella?. In tako sem trepetal v večnem spoznanju in gojil črva v duši, ki ni hotel umreti. Tlako je preteklo deset let, odkar je živela moja hčerka, a ni imela Še nobenega imena. „Dete moje“ in „moj ljubček“, ta dva imena je poznala moja očetovska? ljubezen. Nikdar nisem govoril z .otrokom o njegovi materi; nemogoče mi je bilo o tem govoriti: Ime Morella je bilo umrlo skupno s svojo lastnico. to to moje dete ni poznalo življenja tam zunaj. smislu delajo liberalci sedaj svojo narodno“ politiko, ne bodo zadovoljni s svojimi zavezniki, ko bodo zvedeli, kako so bili ti od njih naročeni shodi nerodno aranžirani in kako so se ponesrečili. Gotovo je, da stoji sedaj po shodih liberalna? stvar slabejše kot poprej. Na eni strani zamujeni vlaki, tako d?a so že razburjeni Še najzvestejši pristaši kot na Ponikvj!, po drugod pa klaverni liberalni govori, ki so tako revni in zmedeni, da služijo že priprostemu človeSku v zabavo. Ni čuda, da se potem odpirajo oči še nah zagamanejšim liberalcem in dr, Kukovec sl bo lahko kmalu pel: „Oj sam, na srcu (!) bolan.“ Neprijet- nost osamelosti bodo še ipoVečale irazne hude in karajoče besede, ki bodo prišle od nemških nacionaleev in nemškutarjev. Te bodo večnemščinarja Kukovca še hujše bolele kot ponesrečeni shodi in skesano bo prosil odpuščlanja: Paree pater virgis . . . Dobili smo poročila o liberalnih shodih zadnjo nedeljo. Priobčujemo jih, ker povedo dovolj ^jaßno, da so liberalci neprekosljivi, kadar se hočejo blamirati. Na Ponikvi se je po rani maši zbralo nekaj kmetov in fantov v Pinterjevih prostorih. V prvi sobi je bilo kakih 50 ljudi, škoro izključno salmo naši, v drugi pa Še ne desetorica liberalcev. Prišel je tudi naš deželni poslanec gospod Vrečko, ki se je hotel pogledati z liberalnim govornikom nekoliko iz oči v oči. Ko ljudje Itako čakajo, pa pride brzojavka, da je Špindler zamudil — vlak, da shoda tedaj ne bo. Naši ljudje so se muzali in zbijali Šale na račun liberalcev, zapuščeni liberalci so bili pa preplašeni, ter so glasno zabavljali čez svoje voditelje. Poslanec Vrečko je pa naznanil, da bo imel prihodnjo nedeljo po rani maši shod v ravno teh prostorih. Prišli bomo v obilnem Številu, da pokažemo,, da smo politično zavedni možje in ne otroci, s katerimi bi kdo norce bril. Na račun liberalcev, ki vse zamujajo in so bili ludi takrat, ko je Bog pamet delil, kje dfoleč v ozadju, se smejemo pa še danes. Iz Sladkegore smo dobili kar dive poročili. Prva, pravi: Politični shod, katerega je priredila Narodna stranka na Sladkigori proti obstrukciji naših poslancev v deželnem zboru, se je skrajno ponesrečil, Zborovalcev je bilo nekjaj nad 50, ki so bili po svoji o- Slednjič zazre moj oslabeli in razburjeni duh v ceremoniji svetega krsta dobrodošlo oprostitev iz svoje strašne usode. In pri krstnem kamenu sem iskal imena temu detetu. Domislil sem se mnogih imen, ki so jih nosili lepi in modri ljudje v starih in sedianjih Časih, imen iz svoje domovine, kakor tudi iz tujih dežel, — domislil sem 'se imen mnogih plemenitih, visokih, srečnih in dobrih ljudi, Kaj me je pač moralo gnati, da sem vzbudil spomin na mrtvo in pokopano svojo soprogo? Kak vrag me je lì premotil, da sem zajecljaj ime, kjatero mi je gnlalo vedno vso kri k srcu? Kak peklenski sovrag je li govoril iz moje duše, da sem Iv teh mračnih prostorih zašepetal na duhovnikovo uho: f jMorella ! “ !In> kak satan je tedaj spačil poteze mojega o-troka, da mu je obraz prebledel in tìa se je streslo telo, ko je pa(Ölo na črno kamenito ploščo naše družinske rafcve. Osteklenele oči pa so se ozrle v nebo in začul sem iz teh blodnih ust odgovor: wTu sem!“ Jasno an razločno, polne hladne in mirne utn-ljivosti, so zvenele te skromne besede in padali kot žgoči utrinki na mojo dušo. Leta in leta bodo pretekla, a «pomin na oni čas ne izgine! In clfasiravno sem se mnogokrat omamljal v vinu in v ljubezni, besede umrle Morelle o cipresi in mrtvaškem oblačilu so me (Vkljub temu pekle in težile brez mira in brez konca. In nisem opazoval Časa, ne kraja, in zvezde moje usode so obledele na nebu in tako je postala zemlja' sa-me temna, njena bitja so hodila mimo mene kot elenee. Pa med vsemi sem videl ‘le Morello. Vetrovi so šjumljaje izgovarjali to ime in bučeče valovje je klicalo vedno iji vedno.’1 „Mirella!“ Ona pa je tumrlaj in z lastnimi rokami sem jo vlekel k rakvi in smejal sem se dolgo 3n bridko, ko nisem na£el v krsti, v katero sem položil drugo Morello, niti sledu o prvi, M je bila moja žena. gromni -večini naši somišljeniki. Urednik Špindler je dolgo časa vezal otrobe, nam v zabavo, slednjič 'pa zborovanje zaključil, in tudi ni pustil glasovati o od častitega) gospoda kaplana slavljeni resoluciji, ki je izrekala zaupanje našim poslancem s pozivom, da naj obstr.uirajo tako dolgo, dokler se ne ugodi oprar vičenim slovenskim zahteviam. Za to resolucijo so bili takorekoč vsi, gospod Špindler pa jo je moral žalostno odkuriti in gotovo si bo dobro premislil, — predno bo zopet prišel na Slafikogoro prodajat liberalno robo. Drugi dopisnik piše: Gospod Špindler je gotovo še redko kedaj do> živel tako blamažo, kakor jo je dne 21. t. m. na Slad-kigori. Ker sem se radi opravkov malo zakasnil, nisem bil od kraja navzoč. Ko stopim v lokal gospoda Rokavca, je sedel Špindler pri mizi z našimi možmi, pohleven kot jagnje in so skupaj pili. Našim možem, kakor tudi gospodu župniku je vse pritrdil. Privili so mi, da se je takoj sam izdal za predsednika. Govoril je za zvišanje doklade na pivp, pravil, da hočejo učitelji večje plače, a pristavil, da tega ne bodo dosegli, drzno imenoval naše poslance lažnjivce, a na vprašanje: kaj so se naši poslanci zlagali, ni vedel odgovoriti itd. Častiti gospod kaplan Hribar mu je odgovarjal in s svojim govorom kar sapo zaprl g. Špindlerju. Konečno so naši (liberalcev razun organista in bivšega župana itak ni bilo) poznali Špindlerja, naj predlaga resolucijo. Toda ta politični korenjak se tega ni upal, rekoč: „iSaj itak vidim, da ste vi vsi pristaši Kmečke zveze, zato imam pravico zaključiti shod brez resolucije.“ Nazadnje nam je Še tolažilno obljubil: „jKo zopet pridem na Slaiclkogoro, si bom izbral čisto nov predmet, da mi ne boste mogli nič ugovarjali.“ Kmalu na to jo mahne na vlak proti Ponikvi, odkoder je prišel. Srečno pot! Mi smo se Še marsikaj pogovorili in smo veselo prerešeta-vali liberalni poraz. Po zmagi pri občinskih volitvah se naša stranka prav lepo razvija. Se nasprotniki se nam približujejo, Tjajki shodi, kot nedeljski, to samo pospešujejo. V Rajhenburgu se je produciral liberalni general dr. Kukovec sam. Dosegel pa ni nič več kot njegov adjutant. Njegov govor je bil medel in brez efekta. Iz Rajhenburga nain pišejo: Glede obstrukcije je pravil dr. Kukovec: Pot obstrukcije je brezvspešna, zato se Narodna stranka izreka proti njej. Smo za resno delo. Bili so možje svoje dni v deželnem zboru, ki so brez obstrukcije, mirnim potom, sodelujoč z Nemci, marsikaj lepega dosegli: pripore za (vinograhle, ceste itd. *Ce se tudi Nemci udajo v boju in bi obstrukcija zmagala, je vprašanje, če boj dolgo traja, ali ne bi to, kar bi zgubili, več zneslo, kakor pa to, kar bi dobili. Ker Čim dalje traja tak položaj, tim večjo škodo imamo. (Starapesem. Dr. Kukovec pa ni povedal, daje ono malo, ka|r je prišlo n,a Spodnji Stajer, samo sramotna öjrobtinica. Tudi je zamolčal, da je ravno Črtanje podpor za vinograde bilo eden glavnih vzrokov za obstrukcijo. Kakšna pač mora biti liberalna pamet, ki je pred dvema letoma bila za obstrukcijo, a jo sedaj obsojia, tudi ni povedal dosledni dr, Kukovec. Op. ur.) 2. Gierte zveze z Nemci je pravil liberalni general: Klerikalni poslanci, M hočejo radi korajžne obstrukcije biti hvaljeni, ‘me obrekujejo, ata z Nemci držim. Jaz se na to nič ne oziram. Narodna stranka ima v Nemcih večje nasprotnike, kot klerikalna, pa vez 0) z Nemci je naravna, potrebna, Če se hoče v jedni stvari kaj doseči (sic!). Slovepslki poslanci se morajo z Nemci pogajati, ker so v manjšini. Tudi Korošec in Benkovič se pogajala z njimi. (Modrost, s katero se tukaj zagovarja zvezo opozicionelne stranke z nemško večino, je več kakor salomonska. Da mora Opozicija; pomagati večini iz zagate, to je politika, da se ji smejijo krave. Drugo je pa naivno. Op. ur.) 3. Korošec in Benkovič hujskata za vojsko .proti Italiji. Vojski nasprotna je Narodna stranka, ker uvidi njeno velikansko škodo, in jpai stremljenje klerikalcev, ki bi radi z tvojsko razdejali Italijo ter s tem pripomagali papežu do dežel, ki so mu jih odvzeli. (Navadne, po judovskih listih povzete neresnice, ki dr Kukovčevi brihtnosti ne dajejo posebno dobrega spričevala. Dp. ur.) 4. Glede kmetijskih podružnic je dr, Kukovec zatrjeval: klerikalci zabranjujejo ustanovitve kmetijskih podružnic, kjer je še ledino upanje, da kaj dobimo. (Že mnogokrat pogreta neresnica, ki dr. Kukovčevi pravicoljubnosti ne dela Časti, Rajhenburža-ni lahko vprašajo v bližnjo Loko pri Židanemmostu, pa bodo zvedeli, kdo nasprotiuje ustanovitvi kmetijskih podružnic. Op. ur.) Nadalje pravi dopisnik: Efekt cele komedije: par klicev. Število udeležencev: % naših, soba pri LeskoŠeku ne polnaj. Potem je dobil besedo učitelj Potočnik, ki je malo boljše premlel RukovČeive otrobe. Razvnel se je tudi zelo za zvišanje učiteljskih plač ter dokazoval, kako je to potrebno. Konec : Poreberski Zemljak je dobil častno nalogo prebrati resolucije. Nekaj časa je puhštabiral, ko pa le ni šlo naprej, ga je gospod Potočnik rešil Iz neprijetnega položaja. Ali ste že obnovili naročnino? Med ljudstvom. Marija Nazaret. V nedeljo dne 21. t. m. je imelo tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo svoj letni občni zbor. ; i . Iz poročila gospoda ‘tajnika smo zvedeli', da je društvo v pretečenem letu imelo tri igre in da sta 2 zunanja gospoda predavatelja obiskala društvo: meseca junija prečastiti gospod Janez Kalan iz Ljubljane, ki je predaval o alkoholu in govoril na srce prijateljem in sovražnikom alkohola. Da njegov »rud ni bil zastonj, je dokaz to, da imamo že nad 60 abstinentov, med njimi je pet popolnih abstinentov, abstinentov prve vrste, ki so se odpovedali Vsaki alko. holni pijači. Možje in žene, fantje in 'dekleta, so stopili v vrsto bojevnikov zoper alkohol. T|ežak je le-ta boj, a zato toliko bolj časten;. Meseca oktobra pa je gospod (Vincencij Steiner iz PetrovjČ predaval o živinoreji in umetnem gnoju. Hvala obema gospodoma predavateljema. Po poročilu tajnika, blagajničarja in knjižničarja se je volil odbor za tekoče leto. Občni zbor je volil šest starih odbornikov, kot sedmega novega pa Ivana Uvčjaka iz Lok, Dial Bog, da bi bilo to leto; leto napredka in razcvitanja za društvo. Naznanjamo, da bo društvo ppiretìfllo na pustno nedeljo dne 18. februarja zanimivo pustno veselico. Prosijo se društvja v bližini', da ta dan ne napravijo kake veselice, Clrkovee. Dobro obiskan shod sta imela v nedjeljo dine 21. t. m. po rani sveti maši v cirkqvški eerkjveni hiši 'državni poslanec Brenčič in deželni poslanec Ozmec. Prvi je poročal obširno o svojem, kakor tfudi sotovarišev, poslancev S. K. Z., delovanju v državnem zboru, razveselil Špeharje z vestjo, da bodo za-naprej prosto izvrševali svojo obrt, /ter k sklepu priporočal naše časnikarstvo. Dnugi jo govoril o sicer 'težkem, a nikakor ne neuspešnem boju naših poslanc'ev v deželnem zboru. Z vidno radostjo so o! tobravali zbrani voi ilei možati nastop svojih zastopnikov 'in jih s tem bodrili k nadaljnjemu irudapolnemu delu do končne zmage. Brez trajnega vspehia ne oOnehajte, tako so jim nar ročili volilci, mi smo za vami! Brežice. Letošnji občni zbor izobraževalnega, društva je bil v nedeljo dne 21. t. m. izredno mnogoštevilne obiskan. Po poročilih odbora je častiti gpspod pater Efrem govoril o velikem pomenu izobraževalnih društev ter o dolžnostih drušijvenikov. Pri volitvah se je z malimi izjemami izvolil poprejšnji odbor. Z!a bodoče društveno leto je gospod podpredsednik razvil velik načrt, haloge, ki se jih mora naša društvo letos lotiti: pred vsem skrb za društven dom ter mladeniško rgejhigacijo, za kojo so predpriprave že izvršene. Bog daj srtečo! Politični pregled. Aehrenthal. Listi so poročali, da jfe cesar (Viljem izrazil svojo nezadovoljnost s politiko grofa Aehrenthala, a dunaj-ski listi sedaj to odločno dementjirajo in pravijo, da so vse tozadevne vesti neresnične. Boj za in proti Aehre.ntbalju s tem pa Še ni ponehal. Kritičen položaj traja dalje. Nemčija. Dne 22. t. m. je bil drugi dan ožjih volitev v nemški državni zbor. Bilo je 80 ožjih volitev. Izvoljenih je: 27 socialdemokratov, 18 pristašev napredne ljudske stranke, 13 narodnih liberalcev, 5 konservativcev, 3 pristfeši gospodarske družbe, 3 pristaši centruma, 3 Vellovci, 2 Poljaka, 1 pristaš državne stranke, 1 nem. reform., 2 bavarska bajuernbündler-ja, 1 bavarski-liberalec in 1 iz Lotaringije, Drugi dan ožje volitve je prinesel centrarmi zgubo mandata v Kolinu. Podlegel je sociajlnemu demokratu veleugledni socialni politik .Tjrimborn. Za socialne demokrate sio šli v boj liberalci. Kolin, to starodavno, industrijsko in trgovinsko mesto bo v bodoče zastopal rudečkar Hofrichter, brezpomemben mož. Jutri dne 25. t. m. se bo bil zacjpji volilni boj na 'Nemškem. V svobodomiselnem tajboru vlada veliko veselje, ker je drugi dan ožjih volitev prinesel zmago strankam levice. 'Mačka della liberalcem samo dejstvo, da so socialdemokrati dosegli svoje vspehe po največ na njihov račun. Izid dosedanjih volitev je ta-le : Centrum in Vellovci 101 Konservativci 37 Državna stranka 11 Reformna stranka 8 Gospodarsko združenje 11 'Nacionalni liberalci S7 Freisftnn 34 Socialni demokrati 99 Bauernbund 3 7 Divjaki Poljaki 20 Glasom kabinetne ordre je sklicafn nemški na 27. februarja t. L Novoizvoljenemu nemškemu državnemu zboru se že poje smrtna pesem. Iz nemških političnih krogov se zatrjuje, da nemški diržatvui zbor v svoji sedanji sestavi ne bode imel dolgega obstanka. Govori se, da bode isti še letos razpuščen, kajti nemški cesar b^e ne more prenesti, da bi tvorili socialni demokrati, ki bodo dosegli 105 mandatov, najmočnejšo parlamentarno stranko. Porabila se bo baje prva se nudeča prilika za razpust. Zopet od druge strani se jpa zatrjuje, da za razpust ni povoda, dokler bo državni zbor imel večino iv narodnih vprašanjih in o vprašanjih, ki se tičejo mornarice in vojpe. Mogoče je pa, da bodo pospeševali konservativci razpust. Iz Hrvaškega. Novoimenovani hrvaški ban pl. Čuvaj je poselil dne 22. t. m. v Budimpešti ogrskega ministrskega predsednik Khuen-Hedervaryja, s katerim je dalj časa konferiral o političnem položaju na Hrvaškem. Zatem je pl. Čuvaj poselil Še ostajle ogrskje ministre. Ban ostane nekaj dni v Budimpešti, nakar odpotuje v Zagreb. Francosko. Vladal zaihteva 22,000,000 frankov za izpopolnitev francoske zrakoplovne flotile. Francoska vrada hoče zgraditi 322 eroplanov. Vojni minister Milerand pa hoče pomnožiti francosko dotilo na 3000 zraìkìo-plovov. Turčija. Carigrad, dne 20. januarja. Razpust turške zbornice se je izvjršil popolnoma mirno. Voditelji opozicije niso pobegnili iz Turčije razven Izmail Koma-la, ki' ie pobegnil v Egipt, ker so ga nameiLvali zar preti. Mladoturki upajo, da v volilnem boju zmagajo. Arabci, Albanci, Grki in Armenci bodo volili z£t poslance le svoje rojake 'in ne več iTurkjov. Burnih državnozborskih volitev pričakujejo le v Albaniji in v- Kurdistanu. Uradno se objavlja, da je 'vsem provincijalnim oblastem naročeno, da ptrično takoj s pripravami za nove volitve. Iz mlattoturških krogov prihaja vest, da je nastalo med podpredsednikom liberlalne entente polkovnikom Sadik Beijem in med več udi te stranke nesporazumljenje. Polkovnik Safdik namerava baje ustanoviti neko novo stranko pod imenom „Otomanska unija.“ Raznoterosti.. Dr. Ebenhochu se je bolezen zopet shujšala. Zdravstveno stahje dr, Ebenhooha se efcnatra kot zelo opasno. „Danica.“ Slovensko katoliško akademično društvo „Danica“ na Dunaju ima v petek dne 26. 't. m. svoj III. redni občni zbor s «Bedečim dnevnim redom: 1. Čitanje zatpisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnikov bratskih društev. 3, Poročilo odbora. 4. Poročilo zastopnika Lige. 5. Poročila klubov. 6. Slavnostni sprejem novih članov, 7. Poročilo pripravljalnega odbora za počitniški sestanek. 8, Volitev novega gospodarja, 9. Eventuali j a. Lokal: Restavracija Leither, I., Auersbergstrasse 6. ZjaČetek: */28. zvečer. Nadvojvodinja Marija Terezija ponesrečila. V Zynviecu (Saybusch) v Galiciji, kjer se nahaja graščina in posestvo nadvojvode Friderika, se je primerila nadvojvcjdinji Mariji Tereziji pri siankanju velika nesreča. Sanke so se prevrnile, in nadvojvodinja je priletela z glavo ob plot, si izbila zobe in se znatno poškcfctovala na licu in čelu. Nadvojvodinjo so takoj prepeljali v iZynviec k zdravniku, ki je konstatira!, da si je naidvojvodinja nalahko pretresla možgane, poškodovala čelno kost in zlomila koeft v nosu. Cesarju so takoj poročali o tej nesreči. Odpor proti omejitvi praznikov. Dne 21. t. m. je prišlo v Sarajevu do izvanrednih demonstracij,: Ko je čitaj kanonik vrhbosanskoga kaipitleljna Preh-niarsky v sarajevski stolnici papežev motu, proprio o omejitvi praznikov, so sle slišali medklici: ^Nobene spremembe naših običajev!“ Se celo ženske so v svoji' razburjenosti kričale. Mnogo vernikov je zatem zapustilo cerkev in pred katedralo so se pojavljale demonstracije1. Izpod prižnice so aretirali nekega* demonstranta z imenom Ratorič. Med hruščem je zapustil kanonik prižnico. Ko se je ljudstvo pomirilo, je nadaljeval čitanje; ob sklepu istega je prosil vernice, naj se pokore papeževim odredbam. Opoldne je nastopil mir. Tudi od drugih strani dežela se poroča o uporih zoper omejitev praznikov. Prišlo je tudi do izjav za Irančiš/kane. Stvar ima sledeče ozaJKje: Nadškof dr, Stadler in vsi katoliški Škofje Bosne in Hercegovine so objavili edikt, v kälterem se dekretira znižapje praznikov po papežu. Število praznikov se v Bosni in Hercegovini zniža za deset. Kakor znano, so Avstrijski škofje v svoji zadnji konferenci sta/vili svoje tozadevne predloge «tv,, očetu. Dokler v Rimu ne končajo teh obravnav, ostane v Avstriji vse pri starem. Ta edikt je torej prvo vdejstvov&nje omejitve praznikov, V motu proprio, ki ga je izdal sv. oče meseca junija lanskega leta, se je glasilo, dfasezdi sM- očetu potrebno znižati število praznikov z ozirom na spremenjene časovne družbinske razmere, z ozirom na prometne in trgovinske razmere, osobito pa, ker se je življenje podražilo. V bodoče bi' se naj le obhajale nedelje, božični dan, novo leto, kraljevo, Kristov, vnebohod, praznik sv, Petra in Pavla, in pa praznik vseh svetnikov. Posebno pa bi se naj praznovali prazniki deželnih patronov ob nedeljah. Kot se v merodajnem krogu zatrjuje, sle tozadevno Še ni spregovorila zadnja beseda. Papež je pred vsem prepustil episkopatu posameznih dežel, 'da isti ta motu proprio primerno uotejstvi. Od episkopata naše monarhije je bosanski in hercegovinski kot prvi udejst-vil papežev motu proprio glede znižanja Števila praznikov. Princ 'Maks saksonski, profesor na friburški univerzi, o katerem smo že večkrat pihali, je poklican kot profesor liturgije na kolinsko bogoslovnico. Poslanec umrl. Umrl je iv Celovcju soeiajnode-mokraški državni poslanec Arnold Riese. Zastopal je mestno skupino Beljak. Izvoljen je bil v ožji voiitvi z neznatno večino proti vsenemcu Sr. Angererju. Dr. Triller je bil izvoljen v seji ljubljanskega občinskega sveta dne 23. t. m. ljubljanskim podžupanom. Dr. Triller bo nadomestoval dr. Tavčarja tudi v kranjskem deželnem odboru. Obstrukcija v graškem mestnem svetu. Pretečeni pondeljek popoldne ob 4. uri, je bila zopet seja graškega mestnega sveta. Radi nekih insultov: in žar ljivih očitanj od strani socialnih demokratov je župan dr. .Graf nenadoma zapdjučil sejo ter pripomnil, da bo prihodnjo sejo naznanil pismenim potom. — Socialni Demokratie so bili, pripravljeni za obstrukcijo. Italija se oborožuje ob 'meji. Iz Gorice poročajo „Edinosti“: Za tripolitansko akcijo je poslala Italija v Tripolis in obrežna mestai 115,000 mož, Oslabila je s tem skoro vsie vojne kore razun veronskega. Da pokaže svoje nezaupanje proti Avstriji, je tega skrivaj Še ojačila na pritisk generalnega štaba. Iz Milana in Piemonta je došlo v Verono, Piacenzo in Mantovo tekom zadnjih dveh mesecev n e st evil n o municije, strojnih pušk in topov. Seveda vse tajnim potom v zabojih in po noči. Da se je poslalq iz nekaterih obmejnih mest (Benetke, Cremone) vojake v Tripolis, je le pesek v oči, ker so te tako oslabljene polke pozneje hitro ojačili. Dve sorti obstrukcije pozna liberalni general dr. Kukovec. Po poročilu „(Slovenskegja Nakoda“ je pravil v Rajhenburgu: ,„Mi (liberalci) bi bili z obstrukcijo fee danes zadovoljni, če bi vedeli, da se s talke sorte obstrukcijskim bojem, kakor,, ga vodijo naši klerikalci, da kaj doseči.“ Tedaj obstrukcija več sort, to je najnovejša liberalna pridobitev, Z navadno pametjo se tega,' seveda ne da diferencirati, ker obstrukcija je pač obstrukcija, toda liberalna pamet je vsa drugačna. Ta sliši bržčas še sedaj v’ snegu travo pasti. Pamet pa taka. Liberalci so v pričetku bili za obstrukcijo. Smatrali so jo za edino sredstvo, s katerim se da kaj doseči. V Rajhenlb(urgu je pa izustil dr. Kukovec, to-le modrost '(glej („Slovenski Narod“): „One drobtinice, bi bi bile morda kdaj dosegljiv® (z obstrukcijo namreč. Op. ur.), niti zdaleka ne odtehtajo fekode, ki nam jo povzroča nemški furor vsled obstrukcije.“ Pa naj kdo reče, da se liberalci — ne kregajo s pametjo. Kar je bilo pred nedolgim časom najboljše, je sedaj za nič. Ce se jim niso v teku teh dveh let možgani zmehčali, potem vganjajo sedaj politične lopovščine. Za redno delo so sedaj liberalci, talko pravijo in pišejo. Ce bi ne bila zima, to bi si pomenljivo žvrgoleli Ščinkovci okrog celjskega giaci j a. Slovenski umetniki se udeleže konkurza za spomenik ruskemu pesniku. V Splitski „/Slobodi“ čitamo: „(V Rusiji je razpisan najtečaj za spomenik u-mrlemu ruskemu pesniku /Tarasu Ševčenku, ki ga hamairavajo postaviti v Kijevu. Kakor smo izvedeli, se nameravaj natečaja udeležiti tudi profesor tukajšnje obrtno-umetniške šole gospod Svitoslav Peruzzi (Slovenec, Ljjubljančan), ki je izdelal že vse načrte za spomenik. Imeli smo .priliko, ella vidimo poprsje Sevjčenkovo, ki je v resnici nekaj izredno silnega in karakterističnega. Kdo bi 1 odmori igra celjski tamburaški zbor, Pridite,! Ljutomer. Bralno društvo za Ljutomer in okolico priredi v nedeljo dne 28. t. to. v 'dvorfeni gospoda Kukoveca dve gledališki predstavi in bicer : („Vestalka“ v petih dejanjih in „poštnja skrivnost, ati začarano pismo“, enodejanka. Začetek ob 5. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor, Dobrna. Sprejmite to-le poročilo: Pred krat- kim se je, bralo po časnikih, 'tudi v naši j„iStraži“, da je nekdo streljal na najemnico nemškega hotela „Sty-rial“ na Dobrni. Ker je najemnica na cesto zbežala, je dotični ni zadel. Zadeva se je od c. kr. žendarme-rije preiskala in so bili ^slišani očividci in priče. Zdaj pa prinese graška „Tjagesposta“ popravek, Češ, vse to ni res. O tem se sedaj ne bomo prepirali. Bomo videli, kak vspeh bo imelo žendarmerijsko zaslišanje ih preiskovanje. Bržčas se bo tudi pojasnilo, zakaj je šel Wregg v svet. Med našim posilinemšt-vom j;e mnogo gnilega in smrdljivega. Vse kaže, djft Siidmarka in nemškutarija nima na Dobrni sreče. Dobrna. Dne 21. t. m. je imel občinski odbor svojo sejo. Bili so navzoči stebri nemštva na Dobrni: Rasenbicht August blagega večkratnega Spomina, Peter Olkroschnig in Johann Toman, o katerega zmožnosti)!) jv branju in pilsanju poredni jeziki marsikaj iveldo. Bilo je nekaj dopisov v slovenskem jeziku, katere je gospod župnik radevolje nemškim (.?!) občinskim odbornikom v, nemškem jeziku tolmačil, A zdaj pa pride 'dopis celjskega nemškega «magistrata v nemškem jeziku, Gospod župfan prosi gospoda župnika, naj ta dopis prebere in tolmači. Gospod župnik pa je rekel: „Jaz nisem tu, da bi bil tolmač; mi smo sklenili slovensko uradovanje, zato naj se dojpis vrnfe.1“ wCe ima kak nemški advokat“, tako so pritrjevali navzoči slovenski občinski odborniki, „od nas Jiaj zaJhtqvati, ali če kako tožbo zoper nas od Slovenca sprejme, potem pa znajo ti gospodje vsi slovenski.“ Dopis se je vrnil. Prav tako! Kaj pa za slučaj, čo nobeden navzočih ne bi nemški razumel? Pa to je vse eno, 'razumeš nemški ali ne — mi imamo pravico, zahtevati od politične oblasti slovenske dopise. Ko je bilo treba podpisati zapisnik, so veliki Nemci: Hasenbichl, Okroschnig ih Toman odišli. Oh, da so jim še luštaJ! Pohvalno pa moramo omeniti, da sta dva, sicer od nasprotne stranke izvoljena občinska svetnika, gospod Potočnik (po domače Zlatefinik, in gospod Anton Rebernik po domače KrižeČnik, tudi odločno zahtevala, od celjšklegat magistrata slovenski 'dopis. Tako se vidi. da gre nemškutarija pri nas precej nazaj. Sladkagora. Proti izvolitvi sedanjega novjega župana sta vložila vpdkojeni stari Kijdrič in en odbornik priziv na okrajno glavarstvo v Celju, r,adi kojega sta bila zaslišana dne 20. t. m. pri imenovanem okjrajnem glavarstvu. Pohvalo (?) ohranila sta za, sebe, le stroške želita dobiti povrnjene od , občine. Novaštifta pri Gornjemgradu. Onega, ki' pò „Narodnem Listu“ pisari razne grdobije, opozarja nekdo, ki ga sicer omenjene neslanosti ne zadevajo, ker ni od tam, na razne krščanske nagrobnice, v katerih rad priporoča svoje prijatelje božjemu usmiljenju, Če jim ni bilo dano imeti duhovnika ob smrtni uri na strani. Le glej, da se tudi tebi kaj tal < ne prigodi. Božji mlini meljejo , . . Vta/kni' svoj nos rajši v Vrbovec, mesto da drezaš v, spovednice! Vojska. .Ti u r Š k o p o s o j i 1 o. Iz Carigrada se poroča, da je najela /Turčija pri turški nalrodni banki in pri solunski banki posojilo 1,500.000 funtov v obliki predujema. Tobruk. Iz Tobruka se poroča, da so se videle dne 20, t. m. manjše arabske čete v bližini (Tobrjukaj, Nekja gorska brigada je streljala na arfebsko karavano, kateri je prizadjala precejšnjo Škodo, Razgled po svetu. Tobak v Bosni in Hercegovini leta 1910. Bo~ sansko-heretejgovška tobačna uprava je imela 1. 1940 17,429,300 K dohodkov in 8,860.000 K stroškov, torej 8,569,3|)0 K čistega dobička. Pridelovalcev tobaka je bilo v Hercegovini 15.879, v Bosni 5312. Pridelovanje se je razširilo na nekaj: novih občin. Uprar va je kupila od kmetov v Hercegovini 38.001 meter-ski stot za 4,489.043 K, v Bosni 6011 meterskih stotov 23 >465.891 K, skupaj tedaj 44.012 meterskih stotov za 4,9614.984 K. Glede kakovosti je bil tobak še boljši nego leta 1909. Roparski napad. Roparska tolpa je ponoči nar padla hišo blagajnika Weinberge, ki se nahaja v nekem gozdu 20 kilometrov od Varfesjve na Ruskem. Roparji so. umorili osem oseb, dobili velik plen ter pobegnili. Nova zidana hiša. z dvema stanovanjema in 1600 sežnjem zemlje se proda. Tezen it. 91 pri Maribora. 35 II TrhAuliak pri cerkvi sta na prodaj dve - * »OOfllPll hlil s prizidino, pripravno za vsakršno obrt n. pr. gostilno in pekarno — ker peka Se ni v Trbovljah pri fari — isto tako tndi za trgovca, mesaija, usnjarja itd. Pred frSama je lep vrt, in celo posestvo se proda zaradi izselitve pod približno polovično ceno. Resen kupce naj. se blagovoli oglasiti, ako mogoče osebno, pri bratih Rozin klepaijih v Trbovljah pri lami cerkvi St. 62 in 51. 29—3 Pri PoliJfanah Da Bahorje se proda kme-rn ruinanan flJa v dobrem 8tanUi redi se 8 goved, proda se zavolj smrti posestnikove. L-ena: 11.060 kron. Natančno se poizve pri Jožef Gajšek-n v SpOdn. Poljčanah. 31—3 Trgovina špecerijskega blaga nVilan Hočevar Celje Zaloga pražene kave „An Mikado“. Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe : raškega in kitajskega čaja, pristnega jamajka rama, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiče, oivebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske čeSplje, strdi itd. Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega. Ln Genius“, mastina in klajno apno. Ob časa setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtove. Tndi priporoča raznovrstne voščene, sveče in drage kadilo in olje. Slovenci pozor! Poročne prstane vsake velikosti in po najnižji ceni; ne votle ampak polne (masivne.) Za blago jamčim in graviram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro. Delavnica za popravila. Urar, očalar in zlatar X Fass Bureš MuSs? Tegethofova cesta It 39. Katoličani! Slovenci! H kateremu krojaču se naj obrnemo ? K los. Macuh v Mariboru, Stolna ul. , nasproti Ljudski posojilnici Priporoča se preč. duhovščini in sl občinstvu za obilen obisk. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerna Zaloga črnega- in modnega blaga iz solidnih tovarn. V olneno za ženske in sukno za možke obleke ^ zadnje mode razpošilja najceneje Jitjcslovensita razpešiljalna R. Stermecki v Celju It 301. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Schlüter- kruh redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje u pekarna Berner Koroška cesta, fìlialka v Tegetthoffovi ulici. Graiska Maribor pri Lolzu Nudi ^ se s 0Ctnj hitro in Gadno snažijo pre- mmtmmm 40 proge za okna, kakor tudi moSko in UllCa IO žensko perilo, domače perilo itd. itcL Halo! Kaj je novega? Upeljal sem novo svetovnoslavno vrsto obnval ,Salamander“ v moji trgovini kot edino prodajalno te vrste obnval na celem Štajerskem in Bieer po enotnih ee-nnb E 16 50 luksus-cena E 20 50, oddajam vsa v moji trgovini v z»logi se nahajajoča obuvala po zelo znižanih cenah. Naj nihče ne zamudi porabiti to redko* kedaj se nudečo pri iko, da si nakupi fino in po ceni obuvalo. Nadalje velika izber elegantnih in modnih obnval za plesne veselice in bale. Z odličnim spoštovanjem 204 Štefan Strašek, Celie, Schmidg • ■ ■JUH UHU UHU UHU UUU UUUi ZAHVALA. Čast. duhovščini in slav. občinstvu oz. vsem svojim cenjenim odjemalcem se najtopleje zahvaljujem za naklonjenost, ki so mi jo izkazali z obiskom moje trgovine v »Narodnem domu« in za zaupanje ter prosim, da isto ohranijo tudi mojemu nasledniku ter ga v vsakem oziru naj toplejše priporočam 'Anten Kolenc. S Priporočilo. Z Z 35 35 3 35 35 35 35 Čast. duhovščini in slav. občinstvu oz. vsem cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da sem prevzel trgovino g. Antona Kolenca v Narodnem domu. Prosim, da tudi meni dozdajno naklonjenost ohranijo. Fran Kolenc, Celje trgovec, Narod. dom. rifililo fi fi fi fi nini [iiiiiri filili Trgovina s špecerijskim blagom Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga . kakor : štrang, njzd, vrvi, vrvi za perilo, mrež za seno in za o-:: troške postelje itd. itd. :: Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. : Pozor Slovenci ! Ivan Ravnikar Trgovina z moko in detel, pridelki Graška cesta 221. Glavna slovenska zaloga snhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in :: lakov. ;; Zaloga nagrobnih in voščenih sveč. : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cve.lična kaljiva :: semena. 22 Na drobno 2 Točna in solidna postrežfba ! Na debelo ! ASp**.. ' ■ - • . " ' “ ' ' •r ..... B Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju registrovana zadruga z neomejeno zavezo. kc Uradni dnevi So : vsako sredo n vsak petek od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—H), ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne. Uradni prostori nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju. Hranilne vloge «; obrestuje se po 47,#/o od 1. oziroma 16. v mesen po vložitvi in do 15. oziroma zadrega pred dvigom. Ne-vzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. N» razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice r>64 it. 118 060 in domači nabiralniki. Rosolila se dajejo na vknjižbo po 5—5 >/,•/„ na vknjižbo in poroštvo po 51/,®/#, na osebno poroštvo po 6%, na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji Prevzamejo 8e dolgovi pri dragih zavodih in zasebnikih; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno. Založnik » izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Lav. Kemperle. Tisk tiskarne sv; Cirila v Mariboru.