163
Dragi rojaki!
V drugič gremo pod grofa Taaffeja ministerstvom po minuli šestletni dobi k volitvam za državni zbor. Tako dolgo se še ni držala nobena vlada, odkar so nam presvitli cesar podelili ustavne pravice, kot sedanja.
Gotovo najboljši dokaz, da načela te vlade, da hoče vsem narodom enako pravična biti, najbolje ugajajo naravi, željam in potrebam razno-narodne avstrijske države.
Zatorej nas z radostjo in zaupanjem napolnuje slovesno v prestolnem govoru izreČ3no zagotovilo, da bo sedanja vlada z vstrajnostjo in udanostjo za državno blaginjo nadaljevala natopljeni pot, da začeto delo dovrši. Nadaljevalo se bo torej prizadevanje, da se doseže vsem enako koristno ravnotežje v državnem gospodarstvu; posebno pa, da se popolnoma vresniči po ustavi vsem narodom zagotovljena narodna ravnopravnost kot pogoj prave ustavne svobode, kot pogoj resnične sloge in bratovstva med raznimi narodi te države. Našim poslancem bo pa še posebna naloga, da se tudi nižjim, pod prejšnjimi tako imenovanimi liberalnimi vladami popolnoma zanemarjenim stanovom, in to: kmetu, obrtniku in delavcu, kolikor mogoče, zboljša težavno življenje, da se dopolnijo in olajšajo pota trgovini in prometu po zgradbi naši deželi potrebnih železnic, da se posebno nam izpolni dolgoletna želja zastran dolenjske železnice, in da tudi naša dežela dobi potrebne kmetijske in obrtnijske šole.
Ees, da nam iz raznih nemških krajev na ušesa doni krik ene stranke, ki v imenu nemške kulture in nemške hegemonije zahteva zatiranje naše narodnosti in našega jezika in s tem našega dušnega in materijalnega napredka, ki v istem hipu, ko izreka avtonomijo posameznih dežel in kraljestev za pogubno državni moči, dela na odcepljenje Galicije in Dalmacije od sedanje državne zveze, ki proti naši pravici do ravnopravnosti povdarja edinstvo države, ob enem pa hoče to državo razdvojiti s tem, da bi en del privezala in podredila z nekako pragmatiško sankcijo nemškemu cesarstvu in s tem vničila samostalnost in moči naše častite Avstrije, ki je zdaj edina bramba, edini ščit našega deželnega in narodnega bitja.
Kakor nas pa ti, za človeško omiko nečastni pojavi silijo k skrajni opreznosti, tako nas zopet tolažijo in hrabre pravicoljubni, patrijotični glasovi od druge nemške strani, iz tabora nemških konservativcev, povdarjajoči na podlagi naše sv. vere pravico, spravo in ravnopravnost vseh avstrijskih narodov. Takim Nemcem radi podamo svojo roko in bomo ž njimi, ter v prijazni zvezi z našimi slavjanskimi sodržavljani delali za blagostanje nas vseh, ter na srečo in slavo naše skupne domovine Avstrije po lepem gaslu našega presvitlega, vse svoje narode enako ljubečega vladarja: „Viribus unitis." (Z združenimi močmi.)
Ako so pa to naša načela, katerim gotovo vsi radostno pritrjujete, potem ne bo treba dolzih premislekov, kake in katere poslance bomo volili v ta državni zbor. Kdo bi nas mogel v njem primerneje zastopati in bolje delati na to, da se nameni, v prestolnem govoru naznačeni, dosežejo, ko tisti, kateri so za ista načela vkljub velikanskim težavam zvesto in vstrajno uže delali v preteklem državnem zboru, ter dejansko dokazali, da so tej nalogi kos.
Može, ki Vam jih priporočamo za poslance uže poznate iz skušnje mnozih let in veste, da se moremo na-nje popolnoma zanašati. Vsi so naši rojaki, častiti in spoštovani v domovini in drugod. Oni so popolnoma nezavisni in torej lahko brez straha in brez stranskih ozirov zastopajo naše koristi zgolj po svoji vesti in svojem prepričanji.
Tudi drugod, kakor je vidno iz javnih glasil, bodo stari poslanci državnozborske desnice, ki so ji bili zvesti, zopet voljeni. S temi svojimi starimi zavezniki ponove naši dosedanji poslanci. še krepkeje prejšnjo trdno zvezo v nepremagljivo brambo proti vsem sovražnim napadom na naše pravice in v dosego tega, kar je naši državi, naši deželi in našemu slovenskemu narodu potrebno. Saj nas skušnja uči, da posamezni poslanec, naj si je še tako moder in delaven, v državnem zboru sam ne oprati ničesar; le od složnega ravnanja naših poslancev v prijatelski zvezi z enakomislečimi poslanci drugih dežel je upati dobrih vspehov.
Izrekli so se pa tudi vprašani zaupni možje za sedanje poslance, za nekatere soglasno, za druge z odločno večino.
Centralni volilni odbor Vam torej po vsestranskem prevdarku z dobro vestjo soglasno priporoča stare poslance — izimši Ljubljano, kjer se je gosp. Peter Grasselli, župan ljubljanski, iz službenih ozirov odpovedal. Centralni volilni odbor se trdno riadja, da se boste po tem priporočilu vsi ravnali, zvesto držali se narodne discipline, dobro znajoč, da s trdno disciplino tudi mala vojska zmaguje, brez discipline pa velika propade. Naj Vam bodo v tem izgled ravno naši dosedanji poslanci,  na katerih trdni slogi in disciplini so se brez vspeha razbijali sovražni levičarski napadi*
Bodi se dostavljeno, da vse te poslance — zunaj onega za ljubljansko mesto — Vam je priporočal še naš nepozabljivi stari voditelj, zdaj uže v božjem miru počivajoči rajni g. dr. Janez Bleiweis, čegar spomin nam je svet, in čegar gaslo: „Vse za vero, za dom, za cesarja" nam bodi tudi zdaj naše edino vodilo.
Volite torej, dragi rojaki! soglasno te-le poslance:
L   V kmečkih občinah
dne 28. maja t. L:
1.   Za sodnijske okraje: Ljubljanska okolica, Vrhnika, Velike Lašiče, Ribnica, Litija
in Zatičina:
gospoda Karola Klima,
kanonika in deželnega poslanca v Ljubljani.
2.   Za sodnijske okraje: Kamnik, Brdo, Kranj, Loka, Tržič, Radolica in Kranjska gora:
prevzv. gosp, grofa Karola Hohenwarta,
tajnega svetovalca Nj. Veličanstva, predsednika najvišemu računskemu dvoru in grajsčaka v Ravnih na
Notranjskem.
3.   Za sodnijske okraje: Postojna, Bistrica, Senožeče, Vipava, Logatec, Lož in Idrija:
gospoda Adolfa Obrezo,
posestnika in deželnega poslanca v Cirknici.
v
4.   Za sodnijske okraje: Novomesto, Krško, Kostanjevica, Črnomelj in 3Ietlika:
gospoda Viljema Pfeifer-ja,
posestnika in deželnega poslanca.
v
5.   Za sodnijske okraje: Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče in Mokronog:
svitlega kneza Ernsta Windischgratz-a.
bivšega državnega poslanca.
II.   V mestih in trgih
dne 2. junija t. 1.: 1.   Za Ljubljano, ki voli 2. junija, in za trgovinsko zbornico, ki voli 3. junija:
prevzv. gosp. grofa Karola Hohenwarta,
tajnega svetovalca Nj. Veličanstva, predsednika najvišemu računskemu dvoru in grajsčaka v Kavnih na
Notranjskem.
2.   Za Postojno, Idrijo, Vrhniko, Lož, Radolico, Tržič, Kamnik, Kranj in Loko:
gosp. dr. Josipa Poklukarja,
posestnika in deželnega poslanca v Ljubljani.
3.    Za Rudolfovo (Novomesto), Višnjogoro, Krško, Kostanjevico, Črnomelj, Metliko, Ko-
čevje in Ribnico:
gospoda grofa Albina Margherija,
grajsčaka v Otočci pri Rudolfovem.
Centralni volilni odbor v Ljubljani
dne 20. maja 1885.
Luka Svetec,       Ivan Murnik,       Peter Grasseili,       dr. Josip Vošnjak,
dež. poslanec.            dež. odbornik.        župan in dež. poslanec.           dež. poslanec.
Dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški,                        Luka Robič,
dež. poslanec.                                                         dež. poslanec.
164