207. številka. Ljubljana, v torek 10. septembra 1901. XXXIV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če ee dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj 86 izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Volilno gibanje. Pred bitko. Ves klerikalni aparat, kolikor ga vzmore srečna naša dežela Kranjska, po-čenši tam v visočinah ljubljanskega škofa pa tja do dobrepoljskega konsumarja-uči-telja, funkcionira z mrzlično naglico, z besno brezobzirnostjo, da izvojuje klerikalni stranki v četrtek novo zmago. Vsa umazana sredstva, sleparstva in nepoštenosti, ki se jih poslužujejo klerikalni agitatorji, da bi nakradli svojim pisanim kandidatom čim več glasov, jasno pričajo, da je srečno prijadrala kranjska klerikalna stranka do zadnje dobe umetnega svojega življenja, do dobe deka-dentstva! Po lepi naši deželi se širi v teh dneh ostuden smrad, ki se predrzno dviga proti nebu ter nam izkuša, kot roj kobilic, za-temneti solnce. Naše cerkve in cerkvice in njih pozlačeni oltarji so obhajali te dni Veliki teden, ko zaman išče vernik po žrtvenikih Boga, ki počiva v božjem grobu, željan miru in pokoja. Zakaj naše cerkve in cerkvice so bile te dni politiška zbirališča, kjer je grmela s prižnic tja pod posvečenimi kupolami in priprostimi stropi fanatična beseda modernih Petrov Ami-jenskih — zbujajoča v prsih potrpežljivih poslušalcev strasti politiškega sovraštva, kličoča jih na boj, v katerem naj podleže politiški nasprotnik, in zmaga klerikalno lopovstvo. Da, vsi ti ljudje, kakor rečeno, tam od visočin ljubljanskega škofa pa tja do dobrepoljskega konsumarja-učitelja, so vrgli v teh dneh svoje namišljeno katoličanstvo v kraj, da se je razlila po njih jezuitskih licih prava barva, ki draži zdravo oko, in njih razglašene strune so brnele v bučnih akordih, ki so kot vozlasti biči podili Boga iz cerkva in src! Duhovniki so zlorabljali svojo moč v nizke in najnižje namene. Stebri katoliške cerkve pokajo in se lomijo, zakaj bili so zgrajeni na trdih tleh verskega prepričanja in pobožne udanosti, samozatajevanja in ljubezni — a po njih se je pobesilo blato dobičkaželjnosti in najgršega egoizma, revolucionarnega hujskanja in neotesanega obrekovanja, in nenasitne, grabljive roke so jim izpodnesle skalnate temelje, da se danes nagibljejo — k propadu! Institucije svete cerkve so morale stopiti v službo podlemu politiškemu fanatizmu. Izvlekli so jih iz svetih hramov na politiški trg, kjer danes mešetarijo za glasove in uprezajo v klerikalni jarem — volilno svobodo. Naša dežela, ki kriči po gospodarskih reformah, ki se seseda na vseh koncih in krajih na kup bankerotstva zaradi brezmiselne, vsake zdrave podlage po-grešujoče klerikalne gospodarske organizacije — ta naša dežela slovi daleč po svetu zavoljo svojih prirodnih krasot, ali kmalu ji bo prisojeno prvenstvo med avstrijskimi kronovinami zaradi vrtoglavega, mlakužastega klerikalizma, ki pije zdravo kri narodovih žil. Pa to ni čisto nič čudnega! Saj postopajo klerikalci tako, kakor da je ljubi Bog ustanovil svojo cerkev samo zaradi kranjskih klerikalcev. Zakaj, kjer omagajo klerikalcem piškave moči, kjer se pokažejo njih onesnažene roke, kjer se jim začno umikati mase ljudstva, tamkaj pomagaj — cerkev, da reši še v zadnjem hipu to, kar se še da prislepariti. V tem nas potrjuje famozno škofovo pismo z dne 5. L m., v katerem opominja svoje vernike, koga naj volijo: »Volite može katoliškega prepričanja in katoliškega življenja, ker jedino taki bodo tudi v deželnem zboru pazili na Boga in Njegovo sveto voljo«. Pametnega človeka začno kar obhajati slabosti ob teh škofovih besedah. Če bi jih zapisal kdo drugi in ne ljubljanski škof, bi mu povedali kar naravnost v lice, da se ne dobi kmalu kje večje neumnosti, nego so te besede, tiskane črno na belem. Deželni zbor naj pazi na Boga in Njegovo sveto voljo! O, sancta simplicitas! Ko je vsevedni Bog bral te besede svojega hlapca, se je obrnil v stran, in solza Mu je zalila večno oko! In to gre tako dalje v omenjenem škofovem »opominu«, v katerem je postavil naš vihravi škof svojega Boga za nekakšnega glavnega voditelja pri sedanjih deželnozborzkih volitvah. In potem ta škofova naročila: da naj duhovniki molijo za srečen izid volitve, da naj izpostavijo Najsvetejše, in da naj vsaka krščanska hiša moli in moli, da bodo izvoljeni klerikalni kandidatje! Voditelji naših klerikalcev so tako predrzni, da jim ni para pod solncem! Predrznost in laž sta njih jedina moč, ki jih obdaja s studom in zaničevanjem. Za kandidate so postavili iz večine ljudi, ki bi ne sedel pošten človek na mesto, kjer je sedel prej ta ali oni izmed njih, ne da bi prej odrgnil s peskom prostora. Bilo bi treba časa in prostora na izobilje, da se jim otipljejo jetra in obisti. Ali ni človeku dovolj, če pogleda ošabnega trdokožca in brezstidneža Šusteršiča? S klerikalno masko na licu in z brezverskim srcem vlada ta čudovita stvarica božja ljubljansko škofijo s tako genialno spretnostjo, da se mu bodo kmalu razkropile ovčice na vse vetrove! In ker se je izjavil nekoč javno in odkrito, da je šola prekletstvo za narod, zato kandiduje v njegovi družbi učitelj —dobrepoljski sirar, da bo reševal v deželnem zboru učiteljsko vprašanje na ta način, kakor ga je svoje dni njegov sokandidat Pfeifer, ko je predlagal, da se naj uvaja samo poldnevni pouk, kakor se je izrazil nekoč njegov sokandidat Krek, povdarjajoč, da se naj ne ustanavlja šol, da se naj nekatere zapro, ker bo mogoče samo na ta način izboljšati učiteljem plače! Po naših mislih bi moralo učiteljstvo odločno protestirati, da si pridevlje taka kreatura naslov učitelja, zakaj to je žalitev za ves čislani stan, to pa toliko bolj, ker se zaganja klerikalno časopisje v naprednega kandidata-učitelja Šetino prav s pobalinsko nesramnostjo! Toda, kakor rečeno: bilo bi treba časa in prostora na izobilje, da se vsem tem ljudem otipljejo jetra in obisti! A jedno lahko povdarjamo s kratkimi besedami: Toliko nesramnosti, brez-značajnosti, samoljubja in zaupanja v neumnost in nerazsodnost pa najponižnejšo pohlevnost kmetiškega ljudstva ni nikjer nagromadenega na jednem smrdljivem kupu, nego v kranjski klerikalni stranki. Zgodovinska resnica je, da vse propade, kar sloni na gnili podlagi. Propadle so velike države, ko se je začela pasti po njihovih sočnih poljanah nenasitna sebičnost, ko je zametala in preganjala značaje in svobodno voljo jetična vladoželjnost. In tako pride brez dvoma slej ali prej čas, ko bo padla tudi naša klerikalna stranka, pa se ne bo nikdar več dvignila iz razvalin svoje penaste slave dvomljive vrednosti. Naša dolžnost je, da stojimo še v zadnjih hipih pred odločilno bitko neomajno in neizprosno na bojnem polju ter pomagamo do zmage svojim možem in — kar velja še več — svojim načelom! Zadnji dnevi. Somišljenike prosimo še enkrat nujno: kontrolirajte glasovnice. Duhovniki agitirajo kakor besni, zato je treba vse sile napeti. Za naše kandidate stoji skoro povsod dobro in če napnemo vse sile, bo zmaga gotova. Gre se za vsak posamičen glas. Izid volitev. Ker se bo skupni uradni skrutinij vseh, v kakem volilnem kraju oddanih glasovnic vršil šele v petek ali v soboto, prosimo nujno naše somišljenike, naj nam iz vsake občine takoj, ko je izid volitve v dotični občini konstatiran, brzojavno spo-roče, koliko glasov je v njihovi občini bilo oddanih za naše k a n-J didate in koliko za nasprotnike. Troške radi poravnamo. Jaklič — Pakiž — Višnikar. Za politični okraj kočevski je postavila narodna stranka kandidatom g. Višnikarja, čigar klerikalni protikandidat je znani, zaradi sleparstva pri zadnjih občinskih volitvah o b soj eni učitelj Jaklič. G. Pakiža je napredna stranka vsaj neposredno podpirala, meneč, da se bode po skušnjah pri svoji stranki lojalno obnašal. Na to se je po njegovih izjavah do zadnjega časa smelo računiti. Odkar se je pa eks. dr. Šušteršič toliko ponižal, da ga je obiskal na njegovem domu, se je dal vpreči v črni klerikalni jarem, ter včeraj spremljal Jakliča po raznih občinah po Kočevskem, akoravno je še pred kratkim zatrjeval, da s to »p o k ve k o« ne bode hodil agitirat. Mogočni Jaklič, kateremu je baje že zagotovljeno deželno odbor-ništvo, pa je zagotavljal, da sprejme za sokandidata samo Šusteršiča ali Kreka, ne pa »jer ho v i ne«. Kakor je sedaj videti, sta odpustila drug drugemu pokveko in jerhovino. Dober tek! Katoliški lažnjivec »Domoljub« laže po svoji navadi na katoliški podlagi, da si je g. Višnikar prisvojil govor ranjcega kan. Kluna, ki se je baje z vso gorečnostjo in s svojim mogočnim vplivom potezal za ribniške krošnjarje, ter se sedaj baha s Klu-novim govorom. To je prav navadna laž. Nam ni znan noben Klunov govor o krošnjarstvu. Ako je in kaj je govoril g. Klun v obrtnem odseku, ni prišlo v javnost. V zbornici pa ni bilo razprave o tem ter tudi ni imel prilike govoriti. G. Klun je bii sicer marljiv poslanec, a njemu ni ugajala nova klerikalna struja ter se je v poslednjem času pred svojo smrtjo (1896) večkrat pritoževal, da so mu mladi kaplani jeli popravljati njegove dopise v »Slovencu«. Poštenjak »Domoljub«, na dan s Klunovim govorom o krošnjarstvu, ki bode gotovo zanimal ribniške krošnjarje. Jaklič je morda prav dober gospodar za se, ker si je s prav pičlo plačo zidal lepo hišo, ki ga stane baje nad 6000 gld., a kroš-njarstva ne bode rešil in tudi Žlebiške postaje ne pridobil. Morebiti mu pomagajo dobrepoljske molzne krave. Jaklič in Kočevci. Dobrepoljski konsumar Jaklič, ki bi bil v resnici vreden tovariš dr. Žlindre, lovi tudi po Kočevskem glasov. V to svrho je izdal poseben nemški oklic, v katerem sam sebe hvali tako, da človeku kar slabo prihaja. V oklicu beremo: »Deutsche [Bauern Gottschees! Am 12. September sehreitet Ihr zur Urne um z\vei Abgeordnete fiir den ^Landtag zu wahlen. "VVahlet einstimmig Ilerrn Pran z Jaklič, Lehrer und Grundbesitzer in Gu-tenfeld. VVarum so? Obige Candidaten sind Slovenen und insoferne, vom na-tionalen Standpunkte betrachtet, gleich-\verthig. Sonst aber besteht zwischen beiden Miinnern eine tiefe Kluft.« Oklic obira in obrekuje potem na najostudnejši način kandidata Višnikarja, na tako lopovski način, da se mora vsakemu studiti, potem pa nadaljuje tako le: »Sehen wir uns nun Herrn Jaklič an. Er ist Lehrer in Gutenfeld, aber auch Grudbesitzer da-selbst. Als Grundbesitzer kannte er die Muhen und Besch\verdnisse der Bauern genau so, wie jeder Bauer selbst. Da?s aber Herr Jaklič ein warmes ilerz fiir den Bauernstand besitzt, hat er durch seine mehrjahrige Thatigkeit in Gutenfeld gliinzend bevvahrt. Zuerst schuf er dort einen Spar- und Vorschussverein, durch \velchen der \Vucher, der fruher den dortigen Bauer bedriickt hatte, mit einem Schlage vernichtet \vurde. Der Bauer erhiilt in diesem Vereine im Falle der Noth Geld zu einem billigen Zinsfusse und kostenlos, anderseits legt er darin seine Ersparnisse fruchtbringend an. Alsdann griindete Herr Jaklič, ebenfalls in Gutenfeld, eine land\virtschaftliche Ge-nossenschaft. Diese Genossenschaft besorgt den Verkauf der landuirthschaftlichen Erzeugnisse der Gutenfelder Bauern und versorgt sie anderseits mit allen noth-\vendigen Bedarisartikeln zu billigen Preisen. An die Genossenschaft angeglio-dert ist eine Molkerei, \velche den Bauern tiiglich die Milch abkauft. Infolge dieser, von Ilerrn Jaklič ins Leben gerufenen genossenschaftlichen Einrichtungen hat sich der \Yohlstand der Gutenlelder 1 lauern-schaft bedeutend gehoben. Die Bauern, fruher Knechte ihrer Geldgeber und Z\vischenh;indler, sind \vieder freie Milnner auf ihrem Grund und Boden gevvorden. Dies alles hat Herr Jaklič allein geleistet, unentgeltlich, aus reiner Selbstlosigkeit zum Bauernstande, dem er selbst ent-sprossen und dem er eigentlich noch immer angehort.. Ihr habt nun die \Yahi zwischen dem liberalen Slovenen Višnikar und dem katholisehen Slovenen Jaklič. Diese \Vahl ist Euch nach dem Vorhergesagten leicht, ja, sie ist selbst-verstiindlich : Ihr \verdet, als katholisehe Miinner Euerem Gevvissen folgen, als standesbe\vusste Bauern Euere Interessen \vahren und Euere Stimmen auf den treuen Sohn der Kirche, den Mann des Volkes, den bewiihrten Freund des Bau-ernstandes vereinigen. Schreibet daher auf Euere Stimmzettel klar und deutlich den Namen des katholisehen Candidaten Franz Jaklič, Lehrer in Gutenfeld.« Jaklič pa zna! Tako, kakor on, se zna hvaliti samo dr. Žlindra. Kar pripoveduje Jaklič, nas živo spominja na Šu- stersičev zagovor v zadevi Žlindre. Šušteršič je - rekel: Jaz v zadevi žlindre nisem druzega storil, kakor da sem kmetu daroval 1000 gld. Ravno tako je z Jakličevimi društvi. Posojilnica in konsum neseta Jakliču tako lep dobiček, da si je mož sezidal vilo, mej tem ko sta društvi že precej pri kraju in je konsum že dve leti pasiven. Lepa nesebičnost, kaj, če kdo nevedne kmete organizira tako, da so danes desetkrat bolj zadolženi, kakor so bili prej, da bodo morali jutri plačevati izgubo pri konsumu, in da ^>o po neizogibnem strahu ostala le — Jakličeva vila kot spomenik katoliške organizacije. Iz Št. Jerneja, 8. septembra. Danes je prišel dr. Šušteršič s farov-škim kandidatom Jos. Dularjem. Nič se ni vedelo, da prideta. Danes zjutraj se je po cerkvi nekaj govorilo, da bo shod, ali natančnega se ni izvedelo. Le klerikalci so bili poučeni. V zadnji uri se je izvedelo, da bo v krčmi našega župana Blanca shod klerikalcev. Kar se je v naglici dalo naših opozoriti na ta shodek, se je storilo. Ali ne dosti. Ako bi se to vedelo prej in soboto, tresel bi se bil dr. Šušteršič, kakor vlani v Mirnipeči. Ali še iz farovža se ne bi bili upali dr. Šušteršič in njegova kompanija. Dr. Šušteršič je imel na skrivnem shodu dosti opozicije. Naš dekan je pred otvoritvijo shoda veleval naprednim vo-lilcem, da ne smejo biti navzočni. »Samo katoliki«. Ko mu je g. Fr. Majzel iz Rele cerkve to neumnost razjasnil, pobesil je svoj nos in bil tih. Gg. Fl. Zorko in Fr. Majzel sta dr. Šusteršiča na laž postavila. Dr. Šušteršič je videl, da naših ni dosti, je dobil korajžo in vprašal je, kdo je tisti, ki mu laži očita. Povedal mu je dotični ves svoj naslov. Nastalo je trušanje pred hišo. Naši prepozno prišli so hoteli v sobano. Niso mogli notri. Pri oknih so klicali v sobano »žlindra ven«, »omazane roke ven«! Dr. Šušteršič in dekan opa-zivši, da se vedno več sovražnikov pred hišo nabira, da klici »žlindra« le naraščajo, pokazala sta hitro Jožefa Dularja kandidata ljudem in shod je bil končan. Kakor sta dr. Šušteršič in Dular tiho in skrivno prišla v vas, odšla sta v mraku meglenega malega šmarna. Ali imajo ti ljudje, ki vedno na varnem mestu upijejo »narod je naš« — strah pred narodom, ki se hoče farovških znebiti! Drugikrat, somišljeniki, pazite na farovške shode. Par telegramov bi stalo, par ekspresov in v Št. Jernej bi prišlo več sto naših, in Šušteršič bi se še ne upal iz farovža ven. Jezimo se zdaj zaradi tega greha mi v Št. Jerneju in rojaki v vsej naši dolini, ki ne nosijo dva cola debele deske pred čelom. Velik špas bi bil, in zraven ljudska veselica. Iz Št. Lovrenca, 8. sept. Včeraj se je vršil v župnišču volilni shod pod vodstvom klerikalnih kandidatov. Udeležba je bila precej velika do 80 mož naprednega in nazadnjaškega mišljenja. Dr. Sch\veitzer se je poprijel neke bisage in skušal dokazati, da ima tudi svoje dno. Po raznih mejklicih : »Ni res!« »To je laž«! »Govorite pošteno«! končal je kmalu svoj uprav žalostni, iz političnega ogledala povzeti govor. Na to je sledilo poldrugo uro trajajoče poročilo dr. Žitnika o delovanji v deželnem in državnem zboru. Govoril je obširno o stroških in dohodkih kranjske dežele, razpravljal o volilni reformi, previsoki carini, raznih zavarovalnicah in zadrugah, s kojimi bi se dalo odpomoči sedanjemu žalostnemu stanju ubozega kmeta, ni pa omenjal društev, s katerimi se uničuje gospodarska organizacija in podpira edino le strankarstvo in sovraštvo do bližnjega. Bratovski boj na Kranjskem je odločno obsojal in nekako namigaval, kakor da bi bila narodna stranka kriva vseh prepirov. Gospod doktor je prepričan, da zna vsled hujskanja priti do krvavih bojev ; sličnih grozovitostim francoske revolucije. Nikar pa naj ne zavrača to hujskanje na boritelje narodno - napredne ideje, pač pa na one gospode v črnih suknjah, ki so danes svojo službo na kol obesili in kakor besni divjajo od hiše do hiše za vo- lilnimi listki. Ti si ne Žele samo francoske revolucije, veliko bolje oni hočejo nazaj v luteranske čase. Koncem shoda se je gospod A. Šlajpah iz Vel. Loke odločno navdušeno zavzel za kandidata narodno-napredne stranke g. Janeza Bukovca, povedal par krepkih dr. Sohweitzerju in med pritrjevanjem navzočih zapustil zborovalno sobo. Na to so se volilci razšli s »pe-reat!«- klici na dr. Schweitzerja in Živio!«-klici na dr. Tavčarja in druge napredne poslance. Iz Cerknice 9. septembra. Kakor je že »Slov. Narod« sporočil, sklicala sta kandidata za notranjske kmetske občine, gg. Ambrožič in Arko, shod v Cerknico. Shod obnesel se je sijajno. Okrog 4. ure zbranih je bilo do 150 volilcev iz Cerknice in okolice v gostilni g. Schiave. In na obrazih teh volilcev se je bralo prav lahko, da so to sami trdni, neomah-Ijivi možje, ki se ne dado ukloniti golo-bradcem, kakor oni brezmožganski anal-fabetje, s katerimi se naša katoliška (?) stranka tako rada sklicuje. Predsednikom shoda bil je z vsklicem voljen cirkniški župan g. Pogačnik, ki je navzoče pozdravil najtopleje ter jim predstavil kandidata gg. Ambrožiča in Arkota in kot zastopnika narodnonapredne stranke g. P. Graselli-ja. Volilci so jim napravili presrčno ovacijo. Kot prvi se je oglasil g. Arko. Podal nam je v jako obširnem temeljitem govoru sliko programa, katerega hoče zastopati, združen s svojim tovarišem Am-brožičem, v dežel, zboru — če bode izvoljen. Cenjenim bralcem pač ne bodemo na dolgo razkrivali tega programa, ker ga vsi predobro poznajo, saj temelji na programu narodnonapredne stranke. G. Ambrožič — »Slovencev« Žagar — se je v sarkastičnih besedah zahvalil, da je bil nekdaj »ljubljenec« onih prijateljev, ki ga sedaj preganjajo z bombami, iz »Slovenca« narejanimi. Povdarjal je, da dober poslanec more biti le oni, ki je popolnoma samostojen, ki se ravna po lastnem mišljenju; nikakor pa ne more povoljno zastopati koristij svojih volilcev oni poslanec, katerega morajo goniti po j shodih razni svederci liki medveda. Tak poslanec mora le tako plesati, kakor mu njegovi voditelji ukazujejo. Slednjič se je še oglasil g. P. Gra-selli. V stvarnem in jako mirnem govoru podal nam je delovanje pokojnega dežel, zbora. V kratkih obrisih načrtal nam je vse one predloge, sklepe in zakone, katere je sklenil dež. zbor v šestletnem svojem zasedanju. Krepko je tudi zavrnil one sleparje na katol. podlagi, ki sedaj kmet-sko ljudstvo po shodih »farbajo«, češ, narodnonapredna stranka ni za kmeta nič storila. »Kdo je pa storil vse to, kar je kmet prejel dobrega v teku šestih let od dežel, zbora«, je vprašal g. govornik. »Mu je li morda naklonila vse to »katoliška stranka« — ki je bila vendar v sedanjem šestletnem zasedanji popolnoma mrtvo dete, ki se ni mogla niti ganiti? Narodnonapredna stranka je imela hleb v roki in ona je rezala kruh. In če bi bila narodnonapredna stranka tako brezbrižna napram kmetu, bi moral naš kmet od hudega konec vzeti.« — Istotako se je g. govornik zoperstavil onim lažem, da narodnonapredna stranka ni za zadružništvo, in temu so najboljši dokaz ravno one mnogoštevilne podpore, ki so jih prejele razne zadruge. Seveda narodno napredna stranka se pa le ogreva za produktivne zadruge, ne pa za tihotapske zadruge in za zadruge falzificiranih računov. G. govornik žel je za svoj prepričevalni govor vsestransko pohvalo. Končno je g. predsednik dal na glasovanje kandidaturi gg. Ambrožiča in Arkota. Zbrani volilci so jednoglasno in z navdušenjem sprejeli kandidaturi s trdno obljubo, delovati z vsemi močmi na to, da prodreta ta dva kandidata dne 12. septembra. Po zborovanju ostali smo še dolgo skupaj v prijateljskem razgovoru in zbranim volilcem se je videlo, da so zadeli pravo s tema dvema kandidatoma. Istočasno se je pa tudi vršil shod na »katoliški podlagi« v konzulu v Cerknici. Navzoča sta bila oba kandidata Janez Krek in Drobnič — »poslanec po božji ▼olji«. Kdo je bil na tem shodu, koliko jih je bilo in kaj se je govorilo — o tem prihodnjič, sedaj le toliko omenjamo, da se je »poslanec po božji volji« Drobnič pokazal — boljše so ga privlekli — svojim radovednim poslušalcem v novi obleki, »pošterkani« srajci, s »pintelcem« za vratom in obrite brade. Možic se je sam sebi dopadel. Konec shoda je bil tak, da sta se na kolodvor na Rakek priguncala prav pošteno sladkoginjena g. Janez Krek in njegov oproda boksar. Kje sta postala tako skrivnostno sladko ginjena — ali pri g. dekanu ali g. Ševarju na Rakeku — o tem molčimo. Amen! * * Lukovica, 7. septembra. Najprej nekaj besed o našem prejšnjem poslancu, moravškem dekanu Tomažu Kajdižu! Nisem ga slišal Moravčana, kateri je prišel v Lukovico, da bi bil spre govoril dobro besedo o Kajdižu kot dekanu. Kar je bil v Moravčah, je neprenehoma zidaril in prešal neusmiljeno denar iz svojih revnih župljanov. Vpeljal je pravo desetino za cerkvene potrebe in ljudje so mislili opravičeno, da so se vrnili stari časi tlačanstva, kajti vedno so bili upreženi z delom, sedaj za cerkev, sedaj za farovž, sedaj za oni imenitni kozolec, ki je svetovno zaslul ob zadnjih deželnozborskih volitvah. O njegovem gospodarstvu pri cerkvi so si ljudje šepetali marsikaj, kar ni v najboljšem soglasju s solidnostjo. Mož je le gledal na svoj žep in celo delavcem pritrgoval zasluženo plačilo. Neki tesarski mojster bi vedel marsikaj o tem povedati. A ko mu niso šli ra čuni skup, vedel si je že kako pomagati. Tak je bil mož kot dekan. Vedeli smo dobro, da tudi kot poslanec ne bo boljši. In res. Ne jedenkrat ni odprl svojih slad kih ust za svoje Moravčane in za nas Lu-kovčane. Razumevno, da se tudi ni nikdar upal stopiti med nas volilce in poročati o svojem delovanju, ki je bilo v sredi votlo, okoli ga pa ni bilo nič kakor strahu. Toda kako krivico delamo možu. Saj je vendar mnogo storil kot poslanec — zase namreč. Seveda! Priboril si je kot poslanec masten kanonikat, a z bogato obložene ko-rarske mize g. Kajdiža ni nam, ubogim volilcem, pala niti jedna drobtina. Da je le zase dobro poskrbel, kaj mu mari potem volilci, naj jim tudi toča bije po polji, naj jim slana ugonablja pridelke, naj jim po-vodenj jemlje seno in potres ruši domove. Tak poslanec je bil g. Kajdiž (nekateri zlobneži so hoteli to lepo ime prekrstiti v Kajfež!). Še jedno naj omenimo, preden se ločimo od poslanca Kajdiža. Mož je namreč svetovno proslavil pehtranove štruklje, katerih je obilo povžil ob vsakem zasedanju v Ljubljani. Kedar je bil deželni zbor, je vedno poskočila cena pehtrana — zasluga Kajdiževa, Slabšega in bolj nezmožnega po slanca ni imel noben okraj, nego naš kamniško brdski. Še g. Zelen je bil boljši. In takega reveža nam je usilila čestita duhovska stranka. Letos nam vsiljuje zopet svojega kandidata. Našla ga je v osebi kapeljskega župana, v i n o t ž c a in velepo sestnika g. Andreja Mejača. Kandidaturo za naš okraj so preje ponujali drugim č. gospodom. Obrnili so se najprej do sedanje ga dekana v Moravčah, do g. Bizjana. A mož je bil toliko pošten, da je spoznal svojo nezmožnost in odklonil ta častni posel od sebe. Potem so šli k homskemu župniku, znanemu ošabnežu h gospodu Val. Brniku (njegovo pisateljsko ime je Tine Bodnik). A ta mož radi ošabnosti svoje in oholosti ni ugajal niti duhovnom samim in radi tega so postavili po tolikih nezgodah — g. Mejača. G. Mejač je res nezgoda — v svojem značaju namreč. Pred leti je bil strasten liberalec, agitiral je za pokojnega Krsnika in po časopisih pošteno mlatil po sedanjih svojih zaveznikih — po čč. duhovnikih. Pa v liberalnem taboru mu niso svele rožice. Dal je slovo napredni stranki, ki ni upoštevala, žal, takega ženija, — postal je veren in pošten kristijan. Imel je pa pri tem koraku posebno srečno okolnost, ktere ni prezreti. Mož je vinotržec in reči se mora, da prodaja še precej dobro blago. Razpredel je svojo trgovino po — farovžih, ki so priznano najboljši konsumenti pijače. Gosp. Mejaču je šlo dobro. Cela gorenjska stran — duhovni namreč — jemljejo vino pri njem, to prinaša lepe denarce; to je prineslo očetu Mejaču debel trebušček, polno lice — in mandat. Šment! to ni kar si bodi. Mejač toči dobro vino, da bi točil pa dobro vino tudi nam volilcem kot poslanec — tega ne moremo verjeti. Postavila ga je za kandidata ožlindrana stranka! S tem je rečeno vse. V tej stranki za nas ne bo storil dobrega nič, kakor tudi ni storil njegov predhodnik! njegov Janez Krsnik — Tomaž Kajdiž. Zato se bomo odločno postavili po robu kandidaturi Me-jačevi. Mož naj ostane pri svojem vinu — morebiti še kakovederce pri njem vzamemo — pusti pa naj poslanstvo pri miru. »Mi nečemo imeti takih, od farja postavljenih Mejačev, za svoje mejače v politiki. Mi Lukovčani smo proti njemu, tudi Moravčam, upamo, so toliko dobrega v/.ili od svojega prejšnjega sladkega dekana-po-slanca, da si bodo pač premislili, dati gla sove klerikalnemu poslancu. še jeden mož nam je pri srcu. To je kolovodja klerikalne povodnji v moravski dolini, namreč g. Nace Cerar, po domače Curen, iz Spodnjega Tuštajna. Nace je silno pohlevna duša, na videz namreč, v resnici pa pravi dihur. Glavna reč mu je — denar, in ker se po klerikalni poti najlažje pride do denarja, zato je klerikalec. Mož je premožen, vendar je ob času potresa napravil posebno prošnjo za takozvano miloščino, ki se je nekaj tednov po potresu delila najpotrebnejšim. Čuren se je čutil najpotrebnejšega, prosil je za miloščino, češ, da nima kaj jesti, v resnici je imel pa denar na posojilu ali v hranilnici. In glejte, s pomočjo Kajdiža se mu je posrečilo dobiti 50 gld. miloščine, dočim niso nekateri v resnici potrebni sosedje dobili ničesar. Tak poštenjak je naš Nace! Še nekaj! Zadnje dni se je raznesla govorica — celo v Lukovici se je govorilo o tem —, da je dobila Nacetova starejša hči 30 gld. znane Jerasove ustanove. Ta ustanova je določena za revna poštena 24 letna dekleta moravske doline. Ako je resnica, da je dobila Nacetova hči ta denar je to očitna krivica in te krivice sta si lahko v svesti dekan moravski, ki deli ta denar, in pa Nace, ki je po krivici odjel ta denar drugim, potrebnejšim dekletom! Pa kaj hočemo? Klerikalci so vsi jednaki, pa naj si bodo Šusteršiči ali Načeti! Te dni bo hodil Nace po moravski dolini in podpisovali listke za Mejača. Mislim, da mu bo vsak pameten Morav-čan pokazal vrata in mu vrgel v obraz njegovo početje za časa potresa. Ako ti Nace ne bo dal miru, prijeli ga bomo še od druge, bolj občutne strani, tako, da bo zopet šel v Dobravo, kakor že enkrat. Za danes z Bogom, gosp. urednik, povedali smo, kar se nam je zdelo vrednega povedati iz naše okolice, da svet zve, kakšne možake smo imeli za poslance, kakšni se nam ponujajo in kakšni so naši klerikalni podrepniki in agitatorji, ki vedno oči proti nebu obračajo, a vkljub temu hočejo svojemu bližnjemu škodovati — v znamenju vere seveda in na katoliški podlagi. Kaj ne Nace? L. I. št. 2. V 1 Juhljani. 10. septembra. Nemški nacionalci in nemški radikale! so si v laseh! Dve najodločnejši nemško-narodni stranki sta si napovedali boj do noža. Generala sta stari Falstaff — Jurij Schonerer in posl. Kaiser. Vojno je napovedal Schonerer v Solnemgradu nemški nacionalni stranki, očitajoč ji omahljivost, nezanesljivost in celo sebičnost, posl. Kaiser pa je odgovoril vitezu Juriju z dolgim javnim pismom, v katerem strastno zavrača vsa očitanja ter dolži Schonererja raznih umazanostij, neukrotljive vladeželjnosti in surovega postopanja. Kaiser obsoja blazno neizprosnost nemških radikalcev in njihove brutalne nastope v parlamentu. Schonerer bi bil rad diktator, ki bi komandiral z Wol-fovo pomočjo vse nemške stranke. Boj med naprednimi in narodnimi nemškimi strankami je sedaj divji, in ker so te med seboj pobijajoče se stranke seveda sovražne tudi klerikalnim strankam, vlada med avstrijskimi Nemci sedaj največja nesloga. Schonerer je te dni v Ašu pred 10.000 nemškimi radikalci ostro prijemal nemške nacionalce, tako da je boj med nemško radikalno in nemško ljudsko stranko dozorel do vrhunca! ItJtT Dalje v prilogi. ¥1 Priloga »Slovenskemu Naro< Bolgarski ministri obtoženi. Bolgarsko sobranje je po tridnevni debati sklenilo, da je štiri bivše ministre, in sicer Ivančova, Radoslavova, Tončeva in Teneva obtožiti radi kršenja ustave, izdaje dežele in oškodovanja državnih interesov. Ministri se dolže, da so sleparili pri nakupu železniških vagonov ter spravili dobiček v svoj žep, da so izzvali punt v deželi s svojimi krivičnimi odredbami in brez dovoljenja sobranja razpolagali z velikimi svotami ter sploh ravnali Bamovoljno, pristransko in sebično. Obtožnica, katero je sestavil poseben odsek sobranja, obsega 360 kvartnih listov! Strah pred anarhisti. Umor cesarice Elizabete, kralja Ilum-berta, predsednika Carnota, razni atentati v Španiji, Franciji, Rusiji in zadnji atentat na Maca Kinleva, predsednika Zjedinjenih držav, vse to imajo na vesti anarhisti, katerih pa vendar velevlasti in države sploh ne preganjajo zadosti, ker se na proti-anarhističnem kongresu v Rimu ni dosegel nikak enoten sklep. Se tako grozen umor in napad na še tako odlično osebo se v metežu dnevnih dogodkov zopet naglo pozabi, in na anarhiste misli človeštvo iznova šele takrat, kadar se zgodi nov zločin anarhistovskih zverij. Ruski car pride na Francosko, zategadelj imajo policije mnogo skrbi radi varstva. Baje je izginilo iz Rusije več nihilistov in anarhistov, a tudi iz Toulona in Marseilla je izginilo baje nekaj anarhistov. Zato se zbere v Dunkirchenu, Compiegnu in v Parizu mnogo francoske in ruske policije, da varuje carja, carico in Loubeta. Vojna v Južni Afriki. Ker napadajo Buri neprestano angleške vlake ter so jih v zadnjem času zopet več razstrelili, so odločili Angleži sedaj, da mora spremljati vsak vlak, ki vozi iz Pretorije v Pietersburg, več odličnih meščanov-Burov. Sedaj ne bodo mogli Buri več razstreljavati vlakov! Buri so ustrelili zopet dva Kafra, ki sta bila angleška ovaduha. Nekemu Keeleyu, ki je podpiral Angleže v vojni, pa so Buri zažgali hišo. Keelev je rodom Holandec. Višji komisar Južne Afrike, Milner, je dospel v Bloemfontein. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. septembra. — Šušteršič in Povše. V ljubljanski okolici kandidirata skupno dr. Šušteršič in Povše, to se pravi, Šušteršič se je Povšetu obesil na suknjo, vedoč, da zamore le tako zmagati, da dobi mandat le, če mu ga kdo drugi preskrbi. Mej tem, ko je g. Povše šel za Jakliča v Travnik agitirat, se je pa v ljubljanski okolici uprizorila s klerikalne strani proti njemu prav nelepe spletka. Skrivoma se je izdala parola skrbeti za to, da dobi Šušteršič več glasov, kakor Povše. Zgodilo se je to, ko so nekateri neodvisni kmetovalci sklenili, da ne bodo glasovali za Šusteršiča, ampak za dosedanjega, res zaslužnega zastopnika tega okraja, g. župana Jelovška. Tega so se Šusteršičevi prijatelji ustrašili in zdaj agitirajo, naj volilci klerikalne stranke ne volijo Povšeta. V ta namen celo prav pridno obrekujejo Povšeta, samo da bi Šušteršič dobil več glasov kakor Povše. So pač jako honetni ljudje, ti klerikalci Šusteršičevega kalibra. Kar store, vse ima na sebi znamenje — žlindre. — Duhovniška sodba o kandidatu Dularju. Pred nekaj dnevi po-pol. sta sedeli pri Ferlincu zgoraj v zadnji sobi dve mladi ženski iz Novega mesta. Jedna je menda dobro znana nekemu »starinoslovcu«, druga pa nekemu kaplanu. Kmalu na to je prišel v sobo tudi znani »učeni slovenski literat«, duhovnik dr. Matija P. ter prisedel k omenjenima ženskama Vnel se je živahen razgovor, tekom katerega je jedna teh žensk začela dr. P. dražiti tudi radi volitev. Rekla je: »Kakšne kandidate ste pa postavili! Dularja! Ta še n em šk e g a n e z n a, d ru zega pa tudi ne dosti«. Dr. P. je odgovoril: »Kaj pa češ? Nemščine mu ni treba, ker je v deželnem zboru vse slo vensko«. Ona pravi: >Poglejte Glo-bočnika. Tojevsekaj druzega. Ta sna kaj in razume kaj, Dular pa nič«. Na ta ugovor je dr. M. P. izustil krilate besede: »Saj ni treba, da b# kaj znal, Globočnik je od une stranke, Dular bo vsaj molčal«. Tako se je duhovnik dr. M. P. v javni gostilni izrazil o katoliškem kandidatu Dularju. Da so klerikalcem v resnici najbolj všeč taki možje, ki nič ne znajo, ko molčati, to pričajo vsi njihovi kandidatje. Kravar Drobnič, Habetov Francelj, Dular itd., ti res nič ne znajo in bodo molčali ko grob, če bodo volilci tako kratke pameti in jim izročili mandate. — Skrajna predrznost. V Gor-čaricah pri Dolenji vasi so si klerikalci kaj pripravno uredili razdajanje »političnega ogledala«. Tisti sluga, ki je volilcem dostavljal glasovnice in legitimacije, je delil tudi omenjeno ogledalo duhovniške lažnjivosti. Ker je glasovnico in legitimacijo dal v knjižico, mislijo ljudje, da jim je knjižica uradno to je od vlade doposlana. Zoper tako počenjanje protestiramo najodločneje in zahtevamo, da se temu dostavljalcu in tistemu, ki ga je najel za kolportažo, po zasluženju posveti. — Iz Kranja se nam piše: V nedeljo se je vozil kandidat dr. Brejc s par belimi konjiči po farovžih in se predstavlja) »fajmoštrom«. Ker se je vozil le v farovže, je ljudstvo delalo razne opazke in marsikateri je mislil, da se je pripeljal sam Elija z belimi konjiči. Za druge vo-lilce se ni menil in marsikateri mu bo dal dne 12. septembra t. 1. moralno brco. Misli ros, da zadostuje, če se predstavlja le župnikom in da ga že potem kmet mora voliti. Na stari pošti imel pa je dr. Brejc daljše posvetovanje z oprodo S kalj a. — Sad duhovskega hujskanja. Z Dolenskega, 8. septembra: Dosegli so naši bojeviti duhovniki po mnogih, mnogih krajih, z lažmi in obrekovanjem, kar so želeli. Leta in leta, zlasti pred volitvami, oznanujejo na prižnicah, v spo-vednici, še celo v pastirskih listih našemu kmetu, da so liberalci brezverci, ki hočejo podreti cerkve, pregnati duhovne in popolnoma odpraviti vero. Da je liberalizem kriv vseh nadlog, ki tarejo dandanašnji ubozega kmeta. Žalibog, naš kmet to verjame, kar mu duhoven pripoveduje, in je tako trdno prepričan, da je res, kar duhoven reče, da bi se raji skregal in stepel, kakor nasprotno besedo poslušal. To nas živo spominja tistih temnih, v resnici žalostnih časov prejšnjih stoletij, ko so ljudje še verovali, da coprnice delajo slabe letine, točo in druge človeku škodljive reči. Nevedno ljudstvo tedanjih časov je to verjelo in bilo tudi trdno prepričano, da je res, ker so duhovni tako trdili. In ko je papež Inocencij VIII. leta 1484. z bulo: »Summis desiderantes« — ukazal, da se imajo coprnice in coprniki preganjati tako, kakor krivoverci, so zagorele grmade po vsem nemškem cesarstvu, tudi pri nas na Kranjskem. In to preganjanje je trpelo celih 300 let, ter je bilo na tisoče in tisoče nedolžnih ljudi, ženskih moških in še celo otrok, ki so jih s torturo, t. j. z najhujšimi telesnimi mukami, prisilili priznati, da res s hudičevo pomočjo coprajo, točo delajo itd., sežganih na grmadah, dokler niso učeni možje, zdaj bi jim rekli liberalci, t. j. taki, ki niso duhovnom vsega verjeli, ampak sami mislili, znanstveno dokazali, da je vera v coprnice največja neumnost in njih preganjanje tolikšna krivica, kakorš-nje niso delali niti ajdje, ko so prve kri-stijane preganjali. To nam bodi svarilen izgled, kaj more neveden ali lažnjivi duhoven narediti iz neumnega ljudstva. — Zelje se podraži. Šusteršičeva »Gospodarska zveza«, ki pri kupčiji s kavo, s suknom in s fižolom nima prave sreče, se je vrgla zdaj na kupčijo z zeljem. Pri tem ima dvojen namen: Skomina se jej po dobičku, ki ga imajo zeljarji in zeljarice, in zajedno bi rada ljubljansko prebivalstvo malo pritisnila s tem, da zelje podraži. V ljubljanski okolici je že prav težko dobiti kaj zelja. Ljudje pravijo, da ga nimajo, da ga je pokupil škofov brat, ki je ravnatelj »Gospodarske zveze«. V prvi vrsti namerava »Gospodarska zveza« zelje eksportirati na jug, ker se pri tej kupčiji največ da zaslužiti. Seveda bodo potem zeljarji in zeljarice gledale, kje bodo dobile zelje za svoje kupčije in plačevati je bodo morali dražje, kakor bodo tudi ljubljanske gospodinje morale zelje dražje plačevati Za to, da bo to najbolj bolelo revne sloje, se škof, njegov brat in dr. Šušteršič nič ne menijo. — Župnik Mauring z Iga mora biti v precejšnjih denarnih stiskah, kajti včeraj je vodja ižanskega konsuma pred cerkvijo sv. Jakoba prodajal župnikovo kočijo. Za to staro podrtijo je zahteval 180 gold., kar je seveda obujalo veliko smeha. Župnik rabi menda denar, da plača zadnjič mu prisojeno globo. Poboljšala ga pa ta globa ni. Dne 5. t. m. je prišel Mauring ob 9. uri zvečer iz Ljubljano na Ig in šel s predsednikom svojega konsuma v gostilno k županu. Mauring je tam strastno razbijal in grozil županu, češ, da ne drži ž njim. Tudi trgovca g. Minattija je strastno napadal in se rotil, da ga uniči. Seveda je mej tem pridno zalival. Tako je minila ura za uro. Ob eni ponoči je končno Mauring vzdignil svojega rojstva kosti, ob šestih zjutraj je pa imel mašo. Kakor se vidi, ne bo Mauring prej nehal, da ga bodo jedenkrat prav pošteno zaprli. — Bivši šentjanški župnik I. je pred kratkim jemal slovo od svojih fa-ranov in se preselil nekam na Gorenjsko. Ko je jemal slovo, se je na vse mogoče načine mučil, da bi koga ganil do solz. Pa zaman! Ne jedna solza ni kanila, pač pa so se farani vedno bolj umikali k vratom. Kdo za Boga naj pa se joka, če odhaja nepriljubljen duhovnik? Naslednjo nedeljo spravil se je kaplan na lečo in tu strahovito razgrajal in se penil, zakaj da se pri župnikovem slovesu ni nihče jokal, češ, da je to surovost in za župnika žaljivo. Končno je začel treskati po prižnici in kričati, da morajo farani bivšega faj-moštra na mestu prositi odpuščanja za žaljenje, ki se mu je storili s tem, da se niso jokali, češ, da le v tem slučaju pojde kaplan prosit škofa, naj pošlje druzega župnika, sicer pa Št. Janž ne dobi nikdar več župnika. Pa vse to pridušanje ni čisto nič zaleglo. Ljudem se je kaplanovo besedičenje zdelo tako neumno, da so leci pokazali hrbet in začeli iz cerkve odhajati. Pa glejte, čudo — vzlic vsem kapla-novim obljubam imamo že druzega župnika, samo ne vemo, ali v zahvalo, da se nismo jokali, ali za kazen. Navadno nima škof župnikov vedno na razpolaganje in zato bolj mislimo, da smo ga dobili za kazen. Tudi se ugiba, da je hotel kaplan napeljati ljudstvo, naj prosi, da postane kaplan pri nas župnik. Čudno bi to ne bilo, kajti kaplanu so se lahko sline cedile, ko je videl, da je župnik celih 14 dni potreboval, da je svoje premičnine zvozil na Trebnje, dočim bi bil tedaj, ko je prišel v Šentjanž, lahko skoro vse svoje imetje pod pazduho prinesel. Vidi se, da si je mož pri nas vražje dobro pomagal. Noben uradnik ali učitelj, naj ima še toliko otrok, nima toliko premičnin, kakor jih je imel naš bivši župnik. Komu se torej dobro godi? Sicer pa je bivši župnik izmed tistih, ki niso nikdar siti. Še pred odhodom bi bil rad pobral bero . . . Gorenjski kmetje, katerih duše bo sedaj pasel, ga bodo še za časa spoznali in potem bodo razumeli, zakaj se nismo hoteli za njim jokati, ampak bi bili najraje za njim kadili. — Iz sv. Mihela pri Novem mestu se nam piše 9. t. m. Vštric cerkve, 20 korakov od farovža je v e č let ležal stari Vintar, bivši posestnik v sv. Mihelu. Izročil je sinu posestvo. Ta je v Ameriko šel. Stari mož je imel je-tiko. Moral je dolgo časa v postelji biti. Jesti mu je prinesel najemnik hiše, ki je to obveznost od lastnika hiše prevzel, a v drugem ga je pustilo vse ležati v gnoju in vlagi. Postelj je bila kratka, starec se ni mogel stegniti, ne vzdigniti. Dolgo časa, leta je tako životaril, dasi je imel zapisan izdaten užitek. Danes je umrl. Pod njim je bilo polno črvov; obležan in objeden je bil po vsem životu. Vsaki dan sta ga videla skozi okno župnik Peterlin in kapelan Hardtmann, katerega so te dni poslali v Košano kmete hujskat. Nobeden teh ni imel usmiljenja s to strašno revo. Agitirati, uboge, neuke kmete huj-skati in varati jih, kako ovce voditi k vo-litvi, to je bilo važneje, kakor opravljati samaritanska dela. Nune so tudi v obližju tega reveža, na onstran ceste, pa se tudi niso zanj zmenile. Fej vas bodi z vašim krščanstvom ! Če bi bil ta Vintar imel kaj obligacij, hranilničnih knjig in zlatnine, bi ga bili ti samaritani noč in dan obiskovali ter vahtali, da ja ne odide kaj tem stražarjem kršč. vere. Ubogi užitkar pa crkni v gnilobi, naj te črvi že živega požro! Pravdo za dajatev užitka, za postrežbo ne dajo dr. Šuster-šiču pa tudi k sodišču ali advokatu v Novem mestu se samaritani ne podajo, da bi jeden teh sina tožil na izpolnitev dolžnosti do očeta. — Celjska hudodelstva brez konca in kraja. Piše se nam iz Celja: Ob priliki izleta slovenskih celjskih društev v nedeljo v Šmarje dal je celjski mob svojim podložnim zopet dela in zaslužka. Priprave so se vršile čisto javno že ves dan. Skrbna organizacija je imela ta uspeh, da je bil zvečer trg pred kolodvorom poln celjskega barabstva, ki je imelo sprejeti — seve njega dostojno — vračajoče se celjske Slovence. Izvršilo se je vse, kakor običajno. Izvršilo se je vso pred očmi slavne celjske policije. To ti je bilo smehu in šepetanja, namigavanja in posvetovanja mej redarji in barabami! Vse pa je vodil zloglasni Ochs, oče izgubljene Eve. Nepopisno kruljenje in tulenjo nas je vsprejelo. Le strogi disciplini v našem »Sokolu« in energiji naših voditeljev je zahvaliti, da barbarski napad ni prejel zasluženega plačila. Toda izkušnja nas je v Celji izučila, da silobran se upošteva le na strani celjskega nemčurstva. Kakor zdivjani psi so spremljale celjske pocestne barabe mnogobrojno slovensko družbo. Mestni redarji pa, da bi nam vrgli nekoliko peska v oči, so s ponižnostjo, dano le dobro dresiranomu lovskemu psu, kadar ga kliče gospodar, se približali voditelju vsega napada ter ga prosili, da bode tiho! čestitamo ti, slavni Ochs, dobro znaš dresirati! Prišlo je še boljše. Pred mestno hišo nas srečajo trije c. kr. domobranci. Kakor divji mrjasec se zakadi »en frajtar« mej naše slovenske dame kričeč: »Windische Lausbuben, ich gib meine letzten Blutstropfen her« ter ruje in suje krog sebe kakor besen. »Po-lizeifiihrerja« Zintauerja opozori neki gospod, da naj poizve, kdo je ta vojak. Zintauer pa, ki se je skoro eno leto brez dela redil tudi na slovenske stroške, se v odgovor zadere, da ga vojak nič ne briga ter da bode njega — dotičnoga gospoda — takoj aretiral, če ne molči. Da se je celjski svojati nekoliko ohladila kri, are-tovali so brez povoda dva Slovenca iz naše srede, čemur je se ve sledilo urno-besno hajlanje. Ko smo posredovali za izpust teh dveh splošno znanih gospodov, odgovorilo se nam je, da ju prej ne izpuste, dokler ne pride komisar, pa ta da pride jutri — enkrat. Ne kličemo več pravicoljubja celjskih mestnih gospodov in nepristranskega župana. Poskrbeti bodo morale vendar enkrat druge oblasti, da se napravi konec azijatskim razmeram celjskim. Visokorodni gospod okrajni glavar, ali nimate še dovolj materijala? Poslanci, zastopniki slovenskega ljudstva, pridite se malo informirat v Celje. Jezili se Vam bodo lasje, ko izveste in proučite brezprimerne razmere tega smrdljivega gnezda na slovenski zemlji. Poveljstvo c. kr. domobranskega polka v Celji pa pač vprašamo, je li dostojno avstrijskega vojaka, da psuje in napada drugo avstrijsko narodnost, h kateri se on slučajno ne prišteva? čisto ponižno vprašanje imamo še končno do slavnega c. kr. državnega pravdništva v Celji, veljajo li za celjsko barabstvo še oni paragrafi našega kazenskega zakona, ki govorijo o javnem na-silstvu in ne veljajo li tudi za celjske policaje oni predpisi kazenskega zakona, ki govorijo o zlorabi uradne oblasti. — Narodni cigaretni papirčki na k 6 r i s t družbi sv. Cirila in Metoda so izšli: Najglavnejše jo to, da je papir v resnici zelo lin in dober, da celo boljši od drugih tujih izdelkov in nič dražji. Radi tega priporočamo vsem kadilcem, da zahtevajo vedno in povsod edino te papirčke, da tako pripomagajo naši. prekoristni in prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda. Škatlje so jako lepe in morejo služiti za olepšavo v tralikah, trgovinah in izložbah. Na ovitkih papirčkov je slika lepe družbine šole v Velikovcu in na drugi strani je utisnjeno v narodnih barvah geslo: »Mal položi dar, domu na altar!« Na vsak posamezen papirček je utisnjeno za znamko tudi to geslo z vodenimi črkami. Na Slovenskem bi ne smela biti nobena tobakarna brez teh papirčkov. Glavni založnik je Josip Stoka v Trstu. — Resnici na ljubav prijavljamo naslednje nam doposlano pismo: »Slavno uredništvo! Z ozirom na dopis iz Trebnjega v štev. 206 »Slov. Naroda« prosim resnici na ljubav konstatirati, da je bila moja pokojna mati Slovenka, in me je odgojila v slovenskem duhu in slovenskem jeziku. — Rudolf Sch\veitzer, cand. mech.« — Odbora sentpeterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani sklenila sta v včerajšnji seji jednoglasno, da priredita podružnici svojo letošnjo veselico v nedeljo 22. septembra v restavraciji gosp. Ivana Hafnerja na sv. Petra cesti, na katero se slavno občinstvo že sedaj opozarja, slavna društva pa prosijo, da naj blagovolijo pri prirejevanju svojih veselic na ta dan ozir jemati. — Romarski vlak. Danes ponoči se je peljal skozi Ljubljano romarski vlak s 500 Tirolci. Nemško nacionalni dijaki so to zvedeli in prišli na kolodvor kričat »pereat« in »pfuj«. Policija jih je odstranila. V vlaku je bil baje tudi baron Dipauli. — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Vel. Laščah pri redi dne 14. t. m. ob 7x/a zvečer v prostorih g. Fr. Grebenca veselico s sledečim vsporedom: petje, glasovir, kmet pri foto grafu, komičen prizor: »Ilomortija«, žalostna resnična dogodba v 2 oddelkih, osebe: Ilomorfija, ena lepa dama, vitez Anžucelj, Planka de Pascale. vitez Vam-pež de Secanale; žive podobe: vera, upanje, ljubezen; prosta zabava in ples. Vstopnina 50 h. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Zopet požar v Kropi. Danes ob 6. uri zjutraj je nastal v Kropi zopet ogenj. Pogorele so tri hiše. Začelo je goreti pri tisti hiši, kjer je zadnjič ogenj jenjal, od tam se je ogenj pomikal dalje do šole. — Redkost. Pod tem zaglavjem objavil je »Slov. Narod« notico, v kateri naznanja res redek slučaj. Krnelova žena v Jablanici pri Ilirski Bistrici porodila je mrtvo dete z 2 glavama, 4 rokami in 3 nogami. Da je uboga žena pri življenju ostala, zahvaliti se je v prvi vrsti res iz-bornemu zdravniku g. Dušanu Perišiču. Dr. Perišič je mrtvo dete, shranjeno v špiritu, izročil deželnemu muzeju v Ljubljani, kjer si ga lahko vsak sam ogleda. Zdravniki baje trdijo, da se ne spominjajo kaj enacega. Ker je žena Krnelova grozno bolna, in ker je revica v veliki stiski — kakor so v obče siromaki — bil bi slavni deželni odbor ubogi ženi veliko dobroto napravil, če bi jej v tem mučnem položaju s kako podporo na pomoč priskočil. — Požar. Dne 30. m. m. je gorelo v Spodnji Zadobrovi pri D. M. v Polju. Trem posestnikom so zgorele hiše, gospodarska poslopja in pridelki. Škode je 21.700 V. Užgal je 121etni pastir Iv. Kljun, ko se je igral z žveplenkami. — Na c. kr. izobraževališču za učiteljice v Gorici se bode vršilo vpisovanje: a) za vadniške učence in učenke dne 13. b.) za nove in stare go-jenke izobraževališča dne 13. in 14. t. m. od 8—12 ure zjutraj. Sprejemni izpiti za vadnice bodo 14. in oni novih gojenk, kakor tudi ponavljalne skušnje, 16. istega meseca ob 8. uri zjutrej. Šolsko leto na vadnicah začne 16. t. m. — Prejšnje go-jenke, ki hočejo nadaljevati svoje študije v tem zavodu, naj prijavijo to ali ustno ali pa pismeno in v tem slučaju dopošljejo ravnateljstvu zadnje šolsko spričevalo do 14. t. m. Po dovršenih skušnjah prične redni poduk na učit. zavodu. — Prvi vipavski kmetijski shodj združen s sadno in z grozdno razstavo, prirede vinarska in sadjarska društva v Brjah, v Kamnjah in v Rihenbergu dne 15. septembra 1901 v Kosovljah pri Rihenbergu. Na shodu razpravljala se bodo najbolj pereča vprašanja glede našega sedanjega gospodarstva, vzlasti ona, ki se tičejo najvažnejših naših strok, namreč vinarstva in sadjarstva. Določilo se bode, v kateri smeri naj delujejo v bodoče vipavski kmetovalci, da dobijo kolikor mogoče bogate, dragocene, a jedno- vrstne pridelke in kako naj se organizu- jejo, da te pridelke gotovo in drago prodajo. Razstava kazala bo svetu, kaj v naši deželi pridelujemo, a pokazala bo tudi, kaj bi lahko pridelovali. V dosego tega namena vabijo se naši gospodarji, da razstavijo v obili meri svoje pridelke, Posebna komisija, sestavljena iz nepristranskih veščakov, določila bo razstavljalcem denarne in druge nagrade od 50 do 100 KJ Kdor hoče razstaviti, oglasi naj se pri prvo podpisanem društvu do 12. septembra. Na razstavi razkazovala se bodo pa tudi različna opravila, ki so našim gospodarjem bodisi neznana ali pa jih slabo opravljajo, kakor n. pr., kako se ima pravilno na-pravljati belo in kako črno vino, kako je ravnati s kletarsko posodo, kako se sadje zapakuje, suši in shranjuje, kako se napravlja sadni mošt itd. itd. Shod, katerega se lahko vsakdo vdeleži, prične v nedeljo dne 15. septembra ob 10. uri zjutraj. Razstava se od tvori po shodu in bo odprta tri dni. Vstopnina znaša 20 vinarjev. Vipavski kmetovalci ! Vsi stanovi človeške družbe se gibljejo in napredujejo. Ali naj mi še nadalje spimo? Ne! V bratski slogi združimo se dne 15. septembra vsi do enega in pokažimo svetu, da smo vstali, da hočemo tudi mi napredovati. Tu gre le za naše vidno propadajoče gospodarstvo, katerega hočemo rešiti. Vse brez razlike in političnega mišljenja vas torej vabi. Odsek za prireditev prvega vipavskega shoda združenega s sadno in z grozdno razstavo. — Strah v gradu Rakovniku. Policija je prišla strahu, ki je strašil po gradu Rakovniku, na sled. Strah ima dve nogi in je prišel na vrt skoz pretrgano ograjo in pod streho pa po lestvi, kjer je malo zaropotal in potem zbežal. Strah je blizu grada doma. — Na Mestnem trgu je električne železnice voz povozil Kolarjev avtomobil, ki je stal preblizu tira in ga vrgel v izložbo. Avtomobil menda ne bo več za rabo. — Golobi in električna železnica. Golobi na Mestnem trgu so prav domači, in se ne bojijo ljudi in tudi ne vprežene živine. Kolesarji jih morajo včasi s krikom prepoditi. Nekaj novega je bila za golobe električna železnica. Golobi so menda čakali, da jih^bode tudi kdo prepodil in tako je prišlo, da je včeraj truma golobov in v soboto popoludne komaj ušla električnemu vozu, jeden golob pa je le prišel pod voz in je bil povožen. — Paglavci in električna železnica. Danes dopoludne se je v sv. Florijana ulicah neki paglavec obesil vza dej na električni voz, in ker ni mogel skočiti na tla, je začel upiti. Voz je moral ustaviti. Take paglavce bode treba strogo kaznovati. — Vozniki se še nočejo izogibati vozovom električne železnice. Danes so bili trije vozniki pri policiji kaznovani, ker se navlašč niso hoteli izogniti električnim vozovom. — Lestev je padla na glavo pri Roegerjevi hiši na Poljanski cesti Valentinu Peščiču, ki je šel mimo hiše. Lestev je podrl z vozom hlapec Martin Lužar, ki je neprevidno naglo pridirjal po Poljanski cesti. — Konjiča za nogo prijel je 8Ietni deček Bernard Doležal na Marije Terezije cesti. Konjič je dečka brcnil v obraz in ga poškodoval. — Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 1321 volov in konj, 523 krav in 133 telet. Skupaj 1977 glav. — Kupčija je bila živahna, ker so prišli kupci iz tujine. — Pogreša se od 27. avgusta t. 1. 121etna deklica Marija Novakova. Svoji materi je ušla in se baje potika po mestu in berači. Deklica ima pegav obraz. — Tatvina. Včeraj zvečer utiho-tapil se je pri Fantinijevi restavraciji skozi odprto okno tat v sobo za služkinje in pokradel natakarici in dvema deklama obleke v vrednosti 21 K. — Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani. Telefon št. 99. Od 30. avgusta do 5. septembra je dela iskalo: 9 moških delavcev in 45 ženskih delavk, delo je bilo ponuđeno 14 moškim delavcem in 65 ženskim delavkam ; 99 delavcem je bilo 70 odprtih služb nakazanih in v 40 slu- čajih se je delo vsprejelo in sicer pri 6 moških delavcih in 34 ženskih delavkah. Od 1. januvarja do 5. septembra je došlo 1956 prošenj za delo in 1869 deloponu-deb; 3176 delavcem je bilo 1883 odprtih služb nakazanih in v 1236 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj: 1 vrtnar, 1 kolar, 1 čevljar, 12 konjskih hlapcev, 2 hišna hlapca, vajenci za trgovine in obrte; 3 natakarice, 4 gostilniške kuharice, 5 navadnih kuharic, 3 sobarice, 14 deklic za vsako delo, 12 deklic k otrokom in 5 kuhinjskih deklic. Oddati je mnogo dijaških stanovanj, 2 stanovanji z 3 sobami in jedno z 2 sobama. 1 stanovanje je bilo oddano. * Na vozu je zaspal, v vodi pa se je zdramil. Janez Šnajdr, 50-letni hišni opravnik veleposestnika in mlinarja Koštvfa v Selčankah na Češkem, peljal se je pretečeni teden v petek s tovorom moke na kolodvor. Ker jo moral pri mlinarskem delu tri noči bedeti, je utrujen zaspal, kar mu je postalo usode-polno; konja sta med tem korakala k lab-skemu brodu po znani cesti; pripeljavša se k brodu pa sta se zvrnila z natovor-jenim vozom v reko. Konja sta molila le glave iz toka, hujše pa je bilo za Šnajdra, ki je sladko dremal pod plahto na vozu. Zgornji del plahte ostal je le 20 cm nad površjem vode. Brez pomoči bi se bil iz-težka ohranil pri življenju. Ljudje so rešili konja in voznika. * Ženstvo v Japanu napreduje. V Tokiju je otvorjeno žensko vseučilišče, ki ima veliko število slušateljic in ga japonske bogatinke izdatno podpirajo. V mestu Nagano se je ustanovilo društvo žensk, ki so se zavezale, da se bodo rao-žile le z moralnimi in samskimi možmi. V Tokiju se je osnoval ženski odbor, ki reformira sedanjo nepraktično nošnjo Ja-ponk. * Draga slika. Američan Pierpont Morgan ima rad lepe slike, tudi jih drago plačuje, toda pri vsej tej ljubezni do slik preganja ga nesreča. Imenitno sliko »Voj-vodinja iz Demonshire« od Gainsborougha so mu ukradli neznani tatje; našel jo je sicer zopet v Londonu ter jo je kupil iznova, ko pa jo je pripeljal nazaj s seboj v Ne\v-York, zahtevali so od njega uradniki pri mitninskem uradu 120.000 kron colnine. V Ameriki je namreč 20" „ prvotne cene ustanovljena colnina na umetniške izdelke. Ker pa je ukradeno »Vojvodinjo« kupil za 600.000 kron, ne ostaja mu drugega, kakor poseči še jedenkrat v žep. Uradniki zahtevajo baje tudi ono colnino, katero je pozabil tat plačati, ko je tihotapsko bežal z dobrim lovom iz Amerike na Angleško. 'Angleži prodajajo svoje žene. Nedavno so poročali angleški listi, da je odstopil neki Anglež svojo ženo prijatelju za — pipo tobaka. No, pa to se je zgodilo mej prijatelji ter ni pri Angležih nič nenavadnega. Zgodilo se je celo in se še zgodi, da pripelje soprog svojo boljšo polovico na trg, kjer jo odda druzemu družbenim potom. Na ta način kaznujejo nekateri Angleži nezvestobo svojih soprog. Še 1891 leta 6. junija je pripeljal neki rudar v \Vake!ieldu svojo nezvesto ženo z vrvjo okrog vratu v tamošnji Borough Market hotel, kjer jo je prodal. L. 1859. pa je v Ilall Streetu cenil nekdo svojo ženo 5 vinarjev, a potem jo je oddal za 50 vinarjev. Slabo se je godilo neki ženi v Canterburvju leta 1820. Mož ji je privezal vrv okrog vratu ter jo peljal mej živino; prodal jo je tudi za 50 vinarjev. Take stvari so se dogajale še pred kratkim v deželi najvišje ženske emancipacije. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 10. septembra. V drugi po-ovici meseca decembra bo v finančnem ministrstvu važno posvetovanje glede saniranja deželnih financ. Dunaj 10. septembra. Prve dni meseca oktobra se snidejo tukaj ministri trozveznih državGoluchowski, Biilovv in Pinetti. Praga 10. septembra. Danes imajo nemškoliberalni veleposestniki posvetovanje v zadevi kompromisa s konservativnimi veleposestniki. Dopoludne so se zbrali češki državni in deželni po- slanci na posvetovanje glede volitev. Realisti nasvetujejo svojim somišljenikom, naj povsod, koder bo boj mej Mla-dočehi in Agrarci, glasujejo s prvimi. Rim 10. septembra. Oficijozna „Agenzia italiana" pravi, da zadeva sv. Jeronima zategadelj ne more prouzročiti nikacega konflikta z Avstrijo, ker Avstriji ne pristoja nikak protektorat nad tem zavodom. Atene 10. septembra. Tukajšnji listi trde, da so Albanci z Malik-bejem na čelu porazili Turke pri Korici in proglasili neodvisnost Albanije. Janin-ski guverner je z močnim oddelkom vojaštva na potu proti Malik-beju. Te vesti so bržčas nekoliko pretirane. London 10. septembra. Poročilo „Daily Maila", da Mac Kinley umira, se je izkazalo kot neresnično. Glasom uradnih poročil se Mac Kinlev počuti še dosti dobro. Zdravniki se izrekajo skrajno reservirano, češ, da se sedaj še nič ne ve, kako da bo, in bo šele čez kak teden mogoče povedati, okreva-li prezident ali ne. London 10. septembra, „Morning Post" javlja, da so na Kitajskem nastali novi veliki nemiri. Buffalo 10. septembra. Policija je aretovala vse polno anarhistov. Mej drugimi je bila zaprta tudi znana Emma Goldmann, katero se dolži, da je Czon-gosza zapeljala, naj umori prezidenta Mac Kinleva. Narodno gospodarstvo. Obrt in trgovina z žeblji in železnimi izdelki v Kropi in Kamni Gorici. Spisal nadučitelj Jo s. KoroSec. (Konec.) Mali trgovci oblazijo tudi nekaj bližnjih dežela, akoravno samo slišijo po nemško, vendar se pobaha kateri, kako zna nemško. N. pr. Lukec (že davno umrl) je bil v Pontafelnu. Na mostu v Pontebo ga ustavi vojaška straža in mu zavpije, — kakor je sam pripovedoval: »Ilolt merdo! Lukec iz Krope. Bos trogst t Žeblje!« Ierdamanc, ko bi ne znal tako nemško, javeljne bi me spustil čez. V Malborget ja pa naročil v gostilni: Za en groš braten pa solaten. Za Kropo na griču »Barigla« so nekoč Kroparji stražili Francoza, da bi no prišel iz Selc v Kropo. Sedeli so v vrsti po grebenu in si pripovedovali o francoskih strahovih. Načelnik jih navdušuje in ponudi vsakemu požirek iz čutare. Med tem pa opominja, kako morajo meriti s puško itd. Vsak pa, ko je že pil, se pre-sede poleg zadnjega, da bi ne streljal prvi na Francoze. Zdaj pa zapazi prvi, da je zopet prvi in pravi: »Ferdamanc«, Francozi bodo kmalu tu, »pomo«, udere je proti Kropi, drugi pa za njim. Pripoveduje se tudi, kako je cesarica »Marija Kolezija« zibala cesarja Jožefa, ko je bil neki Kropar pri njej z neko prošnjo, lladovljičani tudi vedo, kako so bili Kroparji »fest«, da se je iz luže ogenj delal itd. Povem naj še, da je »Štefulova Mica« rajnkemu ingeneurju Pozniku narodne pesmi pravila, katere je g, dr. Štrekelj v Matičnih knjigah objavil. V Kropi ima vsak posluh. Božičnih pesem znajo več sto skoraj vsi ljudje, katere berači pri »koledi« pojejo po vsem radovljiškem okraju. Dokaj bi še lahko pripovedoval, a naj bode zadosti. Takšni so običaji v žebljarski »mali Ljubljani«. Razne mine ralične zbirke in narodopisne stvari pa si lahko vsakdo ogleda pri g. Karolu Pi-brovcu. Naslednje knjige so mi služile: Valvazor, Dimitz, Argo, Zgodovina in zvonovi radovljiške dekanije, Parapat, Letopis »Slov. Matice« 1892. Koblar.,,Hvala lepa tudi g. V. Levcu, kateri mi je blagovolil več stvarij popraviti. — Posojilnica v Ribnici. Meseca avgusta t. 1. vložilo je 145 strank 38.231 K 68 h, vzdignilo 99 strank 56.856 K 55 h, posojila pa se je izplačalo 10 strankam 18.570 K. Promet za mesec julij t. 1. iznaša 158.306 K 76 h. J_I Slovenci in Slovenka 1 Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 1 Darila. Družbi sv. Cirila in Metoda ao od 23. avgusta do 6. septembra poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Upravništvo „Slov. Naroda" 257*09 K, obrtno pomožno društvo v Ljubljani 20 K. prof. Fr- Novak v Ljubljani 4 K, posojilnica v Slatini 50 K. posojilnica v Cerknem 20 K, podružnica v Litiji 108 K, podružnica v Gorenji Radgoni 217-30 K, ženska podružnica v Dornbergu dohodek veselice 84 K, podružnica v Ptuju 39 K (po SI. N.), bralno in pevsko društvo „Školj" v Šmarjah polovico veseličnega dohodka 25 K, dr. J. Jamšek v Litiji del nasprotnikove globe v kazenski zadevi 400 K, slov. abiturijentje 1891. 1. ob desetletnici 28 K. — Družba je imela meseca avgusta 3725 83 K dohodkov in 419274 K stroškov. Blagajništvo družbe sv. Cirila In Metoda. Se dobiva pcvsodi! neobhodno potrebna zobna Creme vzAršvje xobe čiste, bele in rdraip, Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo - za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (27—36) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj" m. Hjcustcb-a v IJublJaiii. Umrli so v Ljubljani: Dne 5. septembra: Ana Zdovšek, poslovod-jeva hCi, 31/, mes., Tržaška cesta 34., življenske slabosti. — Marija Verbič, uradnica, 33 let, Dunajska cesta 29., jetika. — Marija Arčan, usmi-ljenka. 32 let, Radeckega cesta §t. 11 jetika. Dne 6. septembra: Ana Beseničar, zidarjeva hči, 1 leto, Streliške ulice 15., Hvdroce phalus chron. — Marija Ovjač, delavčeva žena, 64 let, Ulice na Grad St. 8, pljučnica. — Marija Bernik, zasebnica, 51 let, Cerkvene ulice St. 3, srčna hiba. Dne 7. septembra: Fran Miiller, vratar, 69 let, Marije Terezije cesta št. 11, kap. — Stanko Svetel, čuvajev sin, 5 mes., Ulice na Grad 8t. 15, želodčni in črevesni katar. V deželni bolnici: Dne 2. septembra: Fran Brajar, pleskar, 78 let. Emphysema pulm. Dne 6. septembra: Ivan Zupin, gostilničar. 52 let. jetika. — Jernej Vesel, kajžar, 53 let, Vodenica. — Fran Pestotnik, pekov sin, 6 let, škar-latica. Meteorologično poročilo. Vliina nad morjem 806 2 m. Srednji »racal tlak 736-0 mm. . Stanje! g P cL j čas opa- baro- g, > zovanja metra; g g Iv mm. iS d Vet rovi Nebo i! 9. 10 9. zvečer ■ 7. zjutraj 2. popol. 738 5 15 3 si. jug I oblačno 7371 736 7 13 0 bL vz8vz. j oblačno 1 16 7 si. j vzhod oblačno ^ Srednja včerajšnja temperatura 15 5°, male: 157°. nor- Dunajska borza dne 10. septembra 1900. Hknpni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4% . . . , Ogrska zlata renta 4%...... Ogrska kronska renta 4B/0 .... Avstro-ogrske bančne delnice . . . Kreditne delnice........ kondon vista......... [Nemški državni bankovci za 100 mark 30 mark . „......... 80 frankov.......... , italijanski bankovci......., C kr. cekini .... . . 98^45 9835 118 95 9550 11875 92 60 1650 — 624 50 239 20 117'07l 2342 1902 9120 1132 1 Zahvala. Za izkazano sočutje povodom bolezni in smrti naše ljube sestre in tete Marije Bernik kakor tudi za spremstvo drage ranjce zahvaljujemo se tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem kar naj-topleje. Osobito in posebej pa se zahvaljujemo prečast. duhovščini za tolažbo in spremstvo ranjce ter darovateljem krasnih vencev. Srčna hvala vsem! V Ljubljani, 10. septembra 1901. (1960) Marija Triller. Zahvala. Za vse tolažilne dokaze milega sočutja, za podarjene vence, za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku naše nepozabne matere in sestre Ane Verbič in Marije Verbič izrekava vsem svojo najsrčnejo zahvalo. Posebno zahvalo pa izrekava nadzorniku južne železnice v Ljubljani preblagemu gospodu Gutmann-u za vse dobrote, katere je skazoval ranjkima. Bog plačaj! Ljubljana, 8. septembra 1901. (1952) Žalujoča ostala. Zahvala. Podpisana izreka tem potom v imenu svojih otrok Marenke in Pepčka, kakor tudi vseh sorodnikov, prisrčno zahvalo na tolikem sočutju povodom smrti nepozabnega ji soproga, gospoda Josipa Beneša lekarnarja in posestnika v Litiji osobito pa prečastiti duhovščini, gosp. pevcem za ganljive žalostinke, slavni požarni hrambi, pevskemu društvu ,Zvon' in bralnemu društvu v Litiji, društvu delovodij tukajšnje predilnice, kakor tudi darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitku in ga tolažili med mučno boleznijo. Presrčna hvala vsem! (1961) Emilija Beneš lekarnarjeva vdova. Litija, dne" 10. septembra 1901. i Siji tovarniška zaloga v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. Zastopstvo najbolje s— renomiranih Diirkopp-koles (951—19) in Waffenrader. Častna izjava. Podpisani obžalujem, da sem v gostilnici Matije Mira v Gradcu gospoda c. kr. dvornega svetnika in vseučiliš-kega profesorja dra. Gr. Kreka v njegovi odsotnosti razžalil z jako ostudnimi besedami. Preklicujem te razža-ljive besede in izrecno potrjujem, da nisem imel za to razžalitev niti najmanjšega povoda. V Gradcu, 5. septembra 1901. Dr. Karel Štrekelj m. P., (1955) c. kr. vseučiliški profesor. Mesečna soba ne ravno velika, pač pa lepo opremljena, na Bleiweisovi cesti št. Ivi. nadstropju se odda v najem s hrano ali brez hrane. Pri hiši je vrt in kopališče v prosto porabo, po dogovoru je tudi glasovir na razpolago. Več se izve pri lastniku Alojziju Korsiki istotam. (1900—3) Proda so iz proste roke pri kolodvoru južne železnice v okrožju Ljubljana s 7 sobami, z dvema obokanima kletima, vrtom, 1 malo njivo, z žgalnico za žganje in s pristno vodo. V hiši je čez 40 let gostilna s prodajo žganja in tobaka. Obširni prostori so pripravni za večjo obrt. — Natančneje pove upravništvo »Slov. Naroda«. (1819—6) Št. 10.233 Razpis. (1864—3) Podpisani deželni odbor razpisuje sledeči i okrožnih zdravnikov: 1. ) v Kočevski Reki z letno plačo 1600 K, 2. ) v Zagorju ob Savi z letno plačo 1400 K. Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu do 25. septembra 1. 19G1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovalii v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 28. avgusta 1901. St. 731. (1926—2) Pričetek šolskega leta na mestnih ljudskih šolah. Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani in sicer: Na I. II. in III. mestni deški 5razrednici, na mestni nemški deški 5razrednici, na vnanjih dekliških šolah pri ss. Uršulinkah, na mestni nemški dekliški osemraz-rednici in na mestni dvorazrednici na Barju, začne se šolsko leto 1901/1902 V torek, dne 17, septembra 1901, s klicanjem sv. Duha. Za vpisovanje bivših in sprejemanje novih učencev in učenk je določen 16. september t. 1. Na mestni slovenski dekliški 8razrednici pri Sv. Jakobu se vrši vpisovanje učenk 28. in 29. septembra, slovesna otvoritev šole se izvrši 1. Oktobra, redni šolski pouk pa začne 2. oktobra. Vpisovalo in sprejemalo se bode: za I. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopju v Komenskega ulicah; za II. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopju na Cojzovi cesti, za III. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopji na Erjavčevi cesti, na mestni slovenski dekliški osemrazrednici v šolskem poslopju na sv.^.Iakoba trgu, za vnanje dekliške šole pri ss. Uršulinkah v uršulinskem samostanu, za mestno nemško deško 5razrednico in za mestno nemško dekliško šestraz-rednico v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti ter za mestno dvorazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, smejo se sprejemati v mestne šole le z dovoljenjem c. kr. mestnega šolskega sveta. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 4. septembra 1901. St. 1339. H — ■ — (1873—2) Razglas. Podpisano županstvo proda iz svoje hoste v Cegonci pri Rudolfovem, ne daleč od novomeškega kolodvora, kakih lOOO 3n.©3 3-11 smerefe in sicer po kosih, katera drevesa so za prodajo že zaznamovana. Razpisujejo se v to svrho ponudbe, ki naj se vlože pri podpisanem županstvu do SO. septembra 1901 Tem ponudbam priložiti je 10°/0 varščine v gotovini, hranilnih knjižicah ali veljavnih vrednostnih papirjih. Vsakdor, ki hoče vložiti ponudbo, si lahko zaznamovana drevesa poprej ogleda z mestnim gozdnim čuvajem Pauličem, ki stanuje v Cegonci. Oziralo se bode v prvi vrsti na tiste ponudnike, ki hočejo kupiti vseh, okolu 1000 dreves. Mestna občina ni vezana, sprejeti najvišjo ponudbo, pač pa je vezan vsak ponudnik na svojo ponudbo do 5. oktobra 1901, kar se ima v ponudbi omeniti. Pogoji glede plačevanja kupovine in kedaj je spraviti les iz hoste, kakor tudi drugi pogoji izvedo se v občinski pisarni V Rudolfovem, ter ima vsak ponudnik v svoji ponudbi izjaviti, da so mu vsi pogoji znani in da se jim podvrže. Rudolfovo, dne 30. avgusta 1901. Mestno županstvo. Izvod iz voznega reda veljave« od dna 1. junija 1901. leta. Odfeod Is LJubljane j kol. Proga dea Trhli. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak * Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Inomost, kfonakovo, Ljubno; Cei Selzthal v Aassee, Solnograd, če* Kleu>-Keining v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m sjntraj osobni vl*k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franseusfeate, Ljubno. Dunaj; ces Selzthal v Solno.jrad, Inomost, 5ea Klein - keiflmg v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; ces Amstetten na Dana j — Ob 11. uri 51 tn dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 ta popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zensfeste, Monako vo, Ljubno; cez Selzthal v Sj.a grad, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeno, Curib, Oenevo, Pariz; Cez Klein-Beiding v Stejr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Hod, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Danaj Cez K .-stetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 in popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. ari po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomoito ln ▼ Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m sjntraj v Novomest<» Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludu* istotako, ob 6. uri 55 ■ svsčer v Novomesto, Kočevje. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga Is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni viak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomost.«, Franzensfeste, Solu ograda, Lin ca, Stevra, Auaseea, Ljabua, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak k Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzuja, Budejevic, SolnogracLi, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Ino-mobta, Zella ob jezeru, Lend-Gaatema, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 38 m popolndne osobni vlak m Dunaja, iz Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Frmuzeasfestvs, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 34 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak m Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla., Proga la Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjutrai, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ari 32 m popo-ludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in oh 8. ari 48 m zvečer, istotako. - Odhod la LJab-IJano drž. kol. ▼ Kamnik. Mešani vlaki: Ob h ari 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob o, ari 50 m in ob 10 ari 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 ni uo^oludne, ou 6. eri 10 m in ob 9. ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393) Od oblasti konc. zasebne glasbene šole KAISER Dunaj, VIL, Vm., in XI. okraj; 28. Šolsko leto. Letno približno 350 gojencev iz tu- in inozemstva. Učne moči prve vrste. — Skupno in posamezno poučevanje. — Petje, (operno, koncertno, cerkveno, zborsko), klavir, vsa godala in trobila, vse teoretične stroke. — 2 letni tečaj za odgojevar, a učiteljev. — 7mesečni pripravljalni tečaj za c. kr. drž. izpit na Dunaju in v Pragi (za poučevanje glasbe na srednjih šolah in na učiteljiščih, kak : tudi za vodstvo zasebnih šol glasbe. 59 kandidatov je naredilo ta izpit deloma z odliko.) — Pripravljanja k Izpitu za kapelnika, posebni tečaj za višjo izobrazbo, dvomesečni ferialni in specijalni tečaj za učitelje, oddelek za pismeni teoretični pouk. Glavne učne moči: Dr. M. Dietz, vseučiliški docent in člen c. kr. komisije za drž. izpite pri godbi, M. Jentsch, ravnatelj, R. Kaiser, L. Kaiser, gospa^Mila Kupfer-Berger, emer. c. kr. dvorna pevka, Štef. VVahl, c. kr. dvorni glasbenik itd. Prospekte kakor tudi vsakoršna pojasnila daje zavodna pisarna Dunaj Vil. f.l*--KlorsiiN-e st. 99. (1957—1) Specijalna trpfina za tayo Kdmund Kavčič ▼ LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošto priporoča kavo KanfoH dobrega ukusa po gld. I-— kilo .\ ellali«*rr> aromatično- krepkega okusa.....„ 140 „ ff IMraldj- najfinejega okusa „ 160 „ Poštne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno «peeer|jMk.o blaajo v najboljši kakovosti. (12-168) Glavna zaloga J. Klauer-jevega ,,Trlarl»v»". Stanovnina od I. septembra za 25 odstotkov znižana* Zdravilišče KRAPINA-TOPLICE vatskem. Od zagorjanske žel. postaje (Postaja Zabok-Kra-pina- Toplice) eno uro, od južno-žel. postaje Polčane 4'/i ure oddaljeno. (1881—3) Omnibus pri vsaki postaji. Odprto do konca oktobra. Izvrstno opremljeni zdraviliški zavod In mirno podnebje, Izborno sadje Itd. Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za uro In eksportna hiša zlatnln Hlost (BrUx) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . • gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... „ 680 Prava srebrna verižica....... ■ 120 Nikelnasti budilec.......... n 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč" priznalnih pisem. (2611—77) (Uf Iturtrovant katalog aamUmj in poštnina prosto. 95^35134 Velika prodaja suknenih ostankov posebne priličnih mm dijak.« sa hlače, suknje in celo obleko. Dalje je na prodaj sukneno blego za gosposko obleko, robe za haveloke, vse vrste podsivnega blaga, blaga za damske obleke za jesen in zimo. Barhenti, beline, gradi za matrace. garniture za postelje, srajce, mensete, ovratniki, zavratniki i. t d. K3T Vse to blago se dobiva za čuda nizko ceno. (1927—2) Trgovina z manufakturnim blagom pri sv. Cirilu in Metodu, Unajarjeve ulice zraven loterije v ljubljeni. Največja in najstarejša zaloga glasovirjev. Usojam si cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici naj-uljudneje naznaniti, da sem bil radi nakupa glasovirjev in pijanin osebno na Dunaju pri najzanesljivejših tvrdkah; blago dojde v kratkih dneh. PriporoCam svojo veliko iz bero glasovirjev k nakupa in izposo-jilu. Dalje se priporočam kar najbolj kakor izveden strokovnjak k ubiranju in k popravljanju glasovirjev. S spoštovanjem (1954—1) utirale: glasovirjev, zapriseženi cenitelj c. kr. okrajne soinije v Ljubljani. Postajališče cestne železnice. Florijanske ulice 50. Postajališče cestne železnice. Avi^o! Opozarja se Da razglas št "5992, objavljen v časopisih „Grazer Zeitung", „Grazer Tagespost", „Laibacher Zeitung", „Klagenfurter Zeitung", „Slovenski Narod", „Osservatore Triestino" in „\Viener Landwirtschaftliche Zeitung" zaradi zagotovljeiija kruha in ovsa za garnizijske kraje 3. voja Maribor in Celovec, od 1. januvarja 1902. leta do 31. decembra 1902. leta. Natančneji pogoji ogledajo se lahko slednji dan pri vojaških preskrbovalnih. skladiščih v Mariboru in Celovcu, od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4 ure popoludne, nadalje pri političnih okrajnih oblastvih in kmetijskih deželnih društvih. Zvezki pogojev se pri omenjenih preskrbovalnih skladiščih dobe po 4 kr. za tiskovno polo, eventuelno tudi po pošti. Velika zaloga pohištva temnega*in pol ranega* v različnih slogih, dobro sušenega Jesa po prav nizkih cenah priporoča (1922—2) tovarna pohištva v Spodnji Šiški. Trorazredna cesarja Franca Jožefa I. mestna Tišja dekliška šola 7 Ljubljani. (S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 12. julija 1900, št. 18.588.) Gosposke ulice št. 8. (1915) C. in kr. intendanca 3. voja. Za Šolsko leto 1901 1902 bode vpisovanje dne 16. in 17. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v ravnateljevi pisarni. Dne 18. septembra od 8. ure nadalje bode sprejemni izpit za tiste na novo vstopivše gojenke, ki še niso dovršile 8. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske šole. Dne 19. septembra se prične šesto šolsko leto s slovesno skupno službo božjo. Deklice, katere žele vstopiti v mestno višjo dekliško šolo, naj se v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov osebno oglase ter izkažejo z izpričevali o svojem dosedanjem šolanju, za sprejem v I. letnik pa posebej še z rojstvenim listom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj do konca prvega polletja šolskega leta. Vsaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, gojenke I. letnika pa poleg tega še 4 K sprejemnine. — Šolnina znaša za vsako polletje 10 K. Obvezni učni predmeti so: veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje, ročna dela, odgojeslovje, gospodinjstvo, zdravoslovje, — prostovoljni pa: lepopisje, laščina, telovadba, petje, stenografija. Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol. Z mestno višjo dekliško šolo je združen poseben trgovski tečaj, namenjen v prvi vrsti absolventinjam tega zavoda, potem pa tudi drugim deklicam, če so dopolnile vsaj 16. leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za trgovske nauke. Vpisovanje za trgovski tečaj bode dne 20. in 21. septembra od 11. do 12. ure. Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. (1893—2> V Ljubljani, dne 6. septembra 1901. Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole. Spretna prodajalka išče službe v boljši trgovini. Eventu-valno gre tudi za blagajničarico. Naslov: M. S., poste restante Idrija, Notranjsko. (1956—1) Enega ali dva dijaka sprejme v stanovanje in na hrano učiteljeva družina. (1925—2) Kje, pove upravništvo »SI. Naroda.« Učenec (1944-2) iz boljše rodbine, ki je dovršil najmanj 2 gimnazijalna razreda, zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejme se v drogeriji Antona Kanc-a Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3. Koncipijenta eventuvalno solicitatorja, ki je ob jednem stenograf, sprejme notar v večjem mestu na deželi. Plača od 120 K naprej po dogovoru. Pismene ponudbe naj se pošiljajo upravništvu »Slov. Naroda«. (1958—1) iz najboljših vinogradov trške gore pri jtfovem mestu priporoča (1571—15) Josip jftedved v Jfovem mestu, na Dolenjskem. L. Lus8F oiiiz za tnrisle. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem itd. itd. ===== Glavna zaloga: L. Scliwenk-ova lekarna Dunaj -Meidling. te Lnser-jeY~ Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mavr, C. Piccoll. V Kranju: K. Savnlk. (627—24) •rje* ' INTE KADILCI! zahtevajte povsod CIGARETNE PAPIRČKE kopist DROŽBI SV (TrilA IR ftETODA "UtRi SO NAJBOLJŠI OD VSEH DRUGIH GLAVN A^ALOGA lStoka-Tbst, Glavno zastopstvo za Ljubljano in okolico ima tvrdka (1929—2> Iv. Bonač -v T-jTO-Toljsmi.. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. ^70923