Acrocephalus 24 (119):   125 – 126, 2003
Rubrika Iz ornitolo{ke bele`nice – zgodovina, poslanstvo in perspektive
From the ornithological notebook section – its history, vocation and perspectives
Ko je pred skoraj 25 leti, leta 1980, Iztok Geister s somi{ljeniki ustanovil revijo Acrocephalus, je `e v uvodnem nagovoru opozoril na poslanstvo leto prej ustanovljenega Dru{tva za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije in revije pri zbiranju in objavljanju favnisti~nih podatkov (Geister 1980). Kot vzpodbuda za to so bili `e v isti {tevilki objavljeni prvi zapisi o redkih vrstah v letu 1979, prvi zametek rubrike Iz ornitolo{ke bele`nice. Sprva so bili ti kratki zapisi o opazovanjih ptic omejeni le na redke vrste, favnistika pa se je kot temeljna smer raziskovanja ptic v prvih korakih v dru{tvu organiziranih slovenskih ornitologov za~enjala razvijati v polnem zamahu, kar je v uvodniku drugega Acrocephalusa zabele`il Matvejev (1980). V 4. {tevilki prvega letnika so se zapisom o redkih vrstah pridru`ili {e zapisi o drugih vrstah, zbrani v rubriki Iz ornitolo{ke bele`nice. ^eprav je {e vedno {lo za velike favnisti~ne posebnosti, npr. rjava cipa Anthus campestris, `ametna penica Sylvia melanocephala, ta{~i~na penica S. cantillans, severni kova~ek Phylloscopus trochilus, hribska listnica Ph. bonelli, mali muhar Ficedula parva, kri`anec med poljskim Passer montanus in doma~im vrabcem P. domesticus ter {krlatec Carpodacus erythrinus, so bili ti zapisi {e vedno lo~eni od tistih najve~jih posebnosti, torej prvih opazovanj, prvih gnezdenj ipd., med njimi je bil takrat kot zanimivost tudi labod grbec Cygnus olor ([tumberger 1980). Tak{no lo~eno objavljanje se je {e z drugimi tovrstnimi rubrikami, denimo Paberki, nadaljevalo vse do 16. {tevilke 4. letnika v letu 1983, ko je urednik Geister zdru`il Redke vrste z rubriko Iz ornitolo{ke bele`nice, z zdru`itvijo pa je dal povod za ustanovitev nove povsem favnisti~no obarvane komisije, Komisije za redkosti, ki naj bi preverjala in ovrednotila, kaj je redko in kaj ni.
Kot slovenska ornitolo{ka revija je bil Acrocephalus usmerjen predvsem v objavljanje prispevkov, vezanih na Slovenijo. Kljub temu so se dokaj kmalu za~eli pojavljati prispevki tudi iz drugih delov takrat {ir{e domovine Jugoslavije, prvi~ v 7. {tevilki 2. letnika s prispevkom o Dojranskem jezeru v Makedoniji (Gro{elj & [ere 1981). Ornitolo{ka bele`nica je bila dolgo rezervirana le za prispevke iz Slovenije, vendar so se tu in tam pojavljali tudi prispevki oziroma podatki od drugod, prvi~ v dvojni {tevilki 17/18 ~etrtega letnika v letu 1983 s prispevkom o prlivki Burhinus oedicnemus z Vara`dinskega jezera ([tumberger 1983). Acrocephalus je pravzaprav za~el na~rtno objavljati favni-sti~ne podatke iz drugih dr`av {ele kasneje, ob vsebinski in oblikovni prenovi v letu 2000 pod urednikovanjem Boruta [tumbergerja, zlasti z dvojno {tevilko 102/103 21. letnika, ko je bilo zbiranje in objavljanje prispevkov iz drugih dr`av, zlasti dr`av JV Evrope, sistemati~no organizirano z lo~enim objavljanjem zapisov po posameznih dr`avah, takrat za Slovenijo in Hrva{ko. Od takrat pa do danes so bili objavljeni kratki favnisti~ni sestavki `e iz kar sedmih dr`av oziroma sestavnih delov dr`av: Slovenije, Hrva{ke, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Srbije, ^rne Gore in Bolgarije.
Po objavi evropskega EBCC atlasa gnezde~ih ptic (Hagemaijer & Blair 1997) se je na obmo~ju JV Evrope pokazala velika praznina, kar se ornitolo{kih po-125
t
Uvodnik / Editorial
datkov ti~e. Atlas pa~ v svojih prikazih ni upo{teval splo{no podanih navedb o pojavljanjih vrst na {ir{ih obmo~jih, kar sta na primer za teritorij biv{e Jugoslavije zbrala Matvejev & Vasi} (1973). Za podrobne prikaze je treba imeti na-tan~ne podatke in dana{nje poslanstvo ornitolo{ke bele`nice je prav to – zbiranje in objava avifavnisti~nih podatkov z obmo~ja JV Evrope. Temu smo dodali {e podatke, ki so zanimivi z vidika fenologije, ekologije, etologije ali neke {ir{e naravovarstvene problematike. Vsak podatek si pa~ ne zaslu`i posebnega razpredanja v ~lanku, je pa lahko kot kamen~ek k mozaiku znanja vsaj favni-sti~no izredno pomemben.
Vrnimo se {e enkrat k Sloveniji. Po mnogih apelih Geistra in sodelavcev, da je bele`nica, kamor si zapisujemo terenska opa`anja, poleg daljnogleda in teleskopa nujni ornitologov pripomo~ek, se je ta navada vsaj v na{em prostoru `e razmeroma dobro prijela. Napravljen je bil korak naprej. Vsekakor pa je sedaj potreben nov korak, to je preliti informacije, ki jih skrivajo bele`nice posameznikov, v pisano in objavljeno besedo, ki naj tako prispeva k skupni zakladnici znanja. To {e danes ni povsem sprejeta vrednota med slovenskimi ornitologi, pa ~eprav je minilo `e skoraj 25 let, odkar je Geister (1980) v svojem uvodnem nagovoru zapisal naslednje:
»Toda kljub opazovanju in dolo~anju ptic s priro~nikom v roki ostaja nacionalna naravoslovna kultura praznih rok, ~e si nedeljski opazovalec ne zapi{e kraja in datuma opazovanja. Medtem ko so si drugi, ne samo veliki narodi, s favnisti~nimi podatki bogatili svoje poljudno znanstvene zakladnice, so se opazovanja na{ih sr~nih mo` kot prividi izgubljala v gostilni{kem ozra~ju.«
Sam naj dodam, da tudi zapis v terensko bele`nico ni dovolj, ~e podatek ni prek objave posredovan {ir{i ornitolo{ki srenji ter tako dele`en njenega odobravanja in kritike. Le objavljeni podatki bodo krojili na{e znanje o pticah, na{o zavest in aktivnost. Kdor se je odlo~il stopiti v svet ptic, ga opazovati in preu~evati, je skoraj moralno dol`an, da to, kar se je v naravi nau~il, sporo~i tudi drugim. Naj bo to apel vsem, tako starej{im in izku{enim piscem, da aktivno sodelujejo v tem procesu, kot mlaj{im {e rasto~im piscem, ki naj se prek kratkih prispevkov brusijo v zrele pisce in preu~evalce. Mnogi, tudi sam sem med njimi, smo se kalili v pti~jeslovju ravno s pisanjem kratkih prispevkov Iz ornitolo{ke bele`nice, ki so {e danes, ko so zahteve v znanosti in stroki vedno ve~je, ~vrsto jedro znanja in ornitolo{kih podatkov.
Al Vrezec
Literatura
Geister, I. (1980): Pozdravni nagovor na ustanovni skup{~ini Dru{tva za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije. – Arocephalus 1 (1): 1–3.
Gro{elj, P. & [ere, D. (1981): Ornitolo{ki izlet na Dojransko jezero v Makedoniji. – Acrocephalus 2 (7): 10–13.
Hagemaijer, W.J.M. & Blair, M.J., eds. (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. – T & AD Poyser, London.
Matvejev, S.D. (1980): Sodobna favnistika – njeno podro~je in naloge. – Acrocephalus 1 (2): 22–24.
Matvejev, S.D. & Vasi}, V. (1973): Catalogus Faunae Jugoslaviae, IV/3, Aves. – Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana.
[tumberger, B. (1980): Redke vrste: Labod grbec Cygnus olor. – Acrocephalus 1 (4): 64.
[tumberger, B. (1983): Prlivka Burhinus oedicnemus. – Acrocephalus 4 (17–18): 61.
126
Acrocephalus 24 (119): 127 – 133, 2003
Population dynamics of Scops Owl Otus scops at Ljubljansko barje (central Slovenia)
Populacijska dinamika velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija)
Katarina Denac
Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenia, e-mail: katarina.senegacnik@guest.arnes.si
From 1998 to 2003, the population dynamics of Scops Owl Otus scops was monitored at Ljubljansko barje (central Slovenia, 140 km2) in order to determine its population size, distribution and stability. Scops Owls were clustered in three areas: (1) Bevke and Blatna Brezovica, (2) central part of Ljubljansko barje along the Ljubljanica river (Robidnice, the villages of Lipe and ^rna vas) and (3) Grmez and Babna Gorica. In 2001, the owls began to colonise two new areas encompassing (4) Brest, Matena, I{ka Loka, and (5) Notranje and Vnanje Gorice. The species was absent from highly urbanized areas, dense woodland, areas of intensive agriculture and foothills. It was found mainly in the areas covered with traditional orchards and tree lines. Its population size, based on the number of calling males, ranged from 41 to 59. It fell by 23.7% from 1998 to 2003 but stabilized at around 45 calling males in the past three years (2001 – 2003). The density of calling males was relatively low, 0.3 – 0.4 ind./km2, for which the causes could be unfavourable climate, lack of nest-sites and intensive farming.
Key words: Scops Owl, Otus scops, Ljubljansko barje, central Slovenia, population dynamics, population size, distribution
Klju~ne besede: veliki skovik, Otus scops, Ljubljansko barje, osrednja Slovenija, velikost populacije, populacijska dinamika, raz{irjenost
1. Introduction
The European population of Scops Owl Otus scops is estimated at approximately 83,000 pairs, with Spain and Croatia holding almost two thirds of all breeding pairs in Europe (Bavoux et al. 1997). In 1995, the number of breeding pairs in Slovenia was estimated at 500 – 800 (Geister 1995), or approximately 0.78% of the entire European population (Vrezec 2000). The greater part of its population in Slovenia breeds in Gori{ka and Primorska regions (SW Slovenia). The species can also be found in the regions of Gori~ko, [tajerska (Slovenske Gorice, Haloze, Kozjansko, Jovsi), Dolenjska (vicinity of Novo mesto and Ko~evje), Gorenjska (Bohinjska Bistrica, Kranj) and in the central part of Slovenia (Ljubljansko barje, Ljubljana; Geister 1995). Data on its population sizes
is available only for a few areas within the country. In 1997, a large population of 210 calling males was discovered at Gori~ko ([tumberger 2000). In 1999, the number of breeding pairs in Kozjansko Regional Park was estimated at 10 – 20 (Jan~ar & Trebu{ak 2000), and at 5 pairs in Jovsi in the 1992 – 1993 period (Trontelj & Vogrin 1993).
In 1994, the population size of Scops Owl on Ljubljansko barje was estimated at 50 breeding pairs (Trontelj 1994). The aim of the annual survey of that population in the period 1998 – 2003 was to monitor the number, distribution and stability of the Scops Owl’s population on Ljubljansko barje. Some preliminary results of the surveys in years 1998 and 1999 have already been published (Senega~nik 1998, Denac 2000), but here the results from the six year period are presented.
127
K. Denac: Population dynamics of Scops Owl Otus scops at Ljubljansko barje (central Slovenia)
2. Study area and methods
2.1. Study area
Ljubljansko barje (central Slovenia) is located in the southern part of the Ljubljana basin at an average height of 290 m a.s.l. The total surface area is 140 km2. Ljubljansko barje began forming about two million years ago by sinking of the surface along numerous joints that traverse Ljubljansko barje. Certain parts remained raised above the surrounding plain due to slower rates of sinking and are now isolated hills (e.g. Blatna Brezovica, Bevke). The climate is continental. The average annual precipitation is over 1400 mm with a peak in autumn. Vrhnika, at the western part of Ljubljansko barje, receives most precipitation (1601 mm on average) while the village Lipe in the central part receives only 1374 mm of rainfall on average. The highest average temperatures are recorded in July (approx. 19oC) and the lowest in January (approx. -2oC). According to data from 1994, land use on Ljubljansko barje is following: 51% meadows, 24% wood, 15% fields and 10% rest (settlements, orchards, pastures). (Lovren~ak & Oro`en Adami~ 1998)
2.2. Methods
The census method (playback method) was adopted from Samwald & Samwald (1992). For the purpose of the Scops Owl survey we divided Ljubljansko barje into nine census units. On each of them a transect was chosen in such a way that it covered the entire surface of the census unit. Count points along transects were spaced 500 – 1000 m apart, depending on the openness of the terrain. At each point we first listened for spontaneously calling owls and then we used a playback of a male call for one to two minutes. We waited another three minutes for a response. Locations of calling males and females were marked on a 1:50,000 map. Censuses were carried out in the first half of May (5 – 18 May) with the exception of 2003, when they were finished in the beginning of June. We conducted each survey after sunset, at approximately 21.00. Census nights were dry (preferably unclouded) with little or no wind.
In 1999 one census unit remained unsurveyed (Kremenica, @elimlje, road under Pijava Gorica, [kofljica, road Ig – [kofljica; Figure 2), and another census unit was surveyed only partly (Brest, Matena, I{ka Loka, Ig, Staje, I{ka vas, Vrbljene). In 2001 the census unit covering ^rna vas, Matena and part of Lipe was not surveyed (Figure 2). In 2002 the census
128
unit in the SW of Ljubljansko barje (Vrhnika, Verd, Bistra, Borovnica, Pako, and Gori~ica; Figure 2) was not surveyed. Densities of calling males were calculated on the basis of the surface area of the census units surveyed. We estimated the number of calling males also on unsurveyed census units. We calculated the ratio between the number of males in successive years for the census unit of Bevke which was surveyed each year. The same ratio was applied when calculating the missing numbers for unsurveyed units. These numbers were used in estimating the population size for each year, along with taking into consideration the pattern of colonization.
3. Results
3.1. Population size and distribution
The number of registered Scops Owl males on Ljubljansko barje fluctuated as follows (with surveyed surface area in parentheses for each year): 59 in 1998 (140 km2), 39 in 1999 (122 km2), 50 in 2000 (140 km2), 37 in 2001 (127.5 km2), 42 in 2002 (125.2 km2) and 45 in 2003 (140 km2). However, we presumed that the actual numbers were larger in some years due to data missing from unsurveyed census units. The estimates of population size for each year are presented in Figure 1 and should be considered as minima. Only 2.5 – 20.0% of males were heard hooting with females.
There were three distinct areas of calling male clusters (Figure 2): (1) in the western part, (2) in the central part along the Ljubljanica river, and (3) in the eastern part of Ljubljansko barje. The majority of males (around 80% in each year) were hooting in settlements and the rest outside suburban and rural areas.
3.2. The density of calling males
When calculating the density of calling males the surface of unsurveyed census units in separate years was subtracted from the total surface area. The density of calling males ranged from 0.3 – 0.4 ind./km2. However, ecological densities in areas of concentration were up to three times higher. They were calculated on the basis of census unit surfaces. In the western part (Bevke, Blatna Brezovica; 13 km2) they ranged from 0.6 – 1.2 ind./km2; in the central part (Lipe, ^rna vas; 25 km2) from 0.5 – 1.0 ind./km2, while in the eastern part (Grmez, Babna Gorica) they did not exceed the average density calculated for the whole surface of Ljubljansko barje.
ACROCEPHALUS 24 (119 ): I2J — 133, 2OO3
70
S  60
ia
50
40
i  30
I  20
10

1998
1999
2000
2001
2002
2003
Years / leta
Figure 1: Estimated population size of Scops Owls Otus scops on Ljubljansko barje in the period 1998 – 2003 (in 1999, 2001 and 2002 not all census units were surveyed – see 2.2. for details)
Slika 1: Ocena velikosti populacije velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju med letoma 1998 in 2003 (v letih 1999, 2001 in 2002 niso bile pregledane vse popisne ploskve – glej poglavje 2.2.)
4. Discussion
4.1. Distribution of Scops Owls on Ljubljansko barje
The Scops Owl is a species with an Eastern European-Mediterranean distribution. With regard to its choice of habitat it is a thermophilic lowland species (Vrezec 2000). On Ljubljansko barje it inhabits both lowland and isolated hills such as Bevke, Blatna Brezovica, Sinja Gorica, Grmez and Babna Gorica. It can be considered a highly synantropic species, since roughly 80% of calling individuals in each year were recorded in settlements. Its distribution throughout Ljubljansko barje is not uniform but has three distinct areas of aggregation. The first is located in the western part (Bevke, Blatna Brezovica), the second in the central part along the Ljubljanica river (Lipe, ^rna vas) and the third in the eastern part of Ljubljansko barje (Babna Gorica, Grmez). These three areas are regularly inhabited by Scops Owls although there are yearly fluctuations in the number of recorded individuals. There are some locations with distances between calling males of only 50 – 100 m, e.g. in Lipe and Blatna Brezovica. This could accord with Glutz von Blotzheim & Bauer (1980) who stated that
Scops Owls can form loose colonies where conditions are favourable. On the other hand, such formations of calling groups might serve a more efficient attraction for females as they arrive from overwintering sites (B. [tumberger pers. comm.). These male calling groups are clearly reflected in the species’ distribution, with the three areas of aggregation described above. But they are also evident on a smaller scale, for example on isolated hills in the western part (Bevke, Blatna Brezovica). In the first five years (1998 – 2002) there was a large calling group of up to 12 males at Blatna Brezovica and a smaller one at Bevke which normally consisted of two to four males. But in 2003 the situation was reversed: a larger calling group formed at Bevke and a very small one at Blatna Brezovica. The formation of calling groups in Slovenia has been observed before in Gori~ko, NE Slovenia ([tumberger 2000), and Opatje selo, SW Slovenia (Kljun 2002).
In the last three years (2001 – 2003), Scops Owls appeared to have colonized two new areas on Ljubljansko barje. The first is represented by settlements Brest, Matena and I{ka Loka (southern part of Ljubljansko barje), while the second encompasses the Notranje and Vnanje Gorice settlements (central part of Ljubljansko barje). The
129
K. Denac: Population dynamics of Scops Owl Otus scops at Ljubljansko barje (central Slovenia)
1998
1999
2000
2001
				*	lfc	Ljubljana
			I '•'	jt		\ \
Vrhnika/	/ Bevke"		<	Lipe	t Brest Z'""*	ig       "J
						
2002
2003
Figure 2: Distribution of calling Scops Owl Otus scops males on Ljubljansko barje in the period 1998 – 2003 (grey areas are unsurveyed census units)
Slika 2: Raz{irjenost klico~ih samcev velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju med letoma 1998 in 2003 (sivo so ozna~ene nepopisane popisne ploskve)
species is absent from highly urbanized areas (along the road from Brezovica to Vrhnika), dense woodland (Log), areas of intensive agriculture (north of Ig), and foothills (southern edge of Ljubljansko barje which borders Mt. Krim). Some locations of calling males remained identical from year to year, which might indicate their use by the same individual for many years. But as shown by Galeotti & Sacchi (2001) the same territory can be defended by different males in successive years. This territorial turnover can involve as much as 55 – 78% of all territories. In order to
determine the identity of males from different years a spectrographic analysis of their calls would be needed (Galeotti & Sacchi 2001) or individuals should be marked with colour rings.
4.2. Population size and density of calling males
The population of Scops Owl on Ljubljansko barje declined by 23.7% from 1998 to 2003, based on the number of calling males. In the last three years (2001 – 2003) it appears to have stabilized at around 45
130
ACROCEPHALUS 24 (119): 127 — 133, 2OO3
calling males. Reductions in population size from year to year can either be a reflection of deteriorating ecological conditions on Ljubljansko barje or merely normal population fluctuations. In some years not all census units were surveyed (in 1999, 2001 and 2002; see 2.2. for details). Therefore the actual number of calling Scops Owls in those years was probably higher. Depending on which census unit remained unsurveyed the mistakes in population size differed between years. For example, in 2002 a unit in the SW of Ljubljansko barje was left out. In previous years a single male, at the most, was found calling there, which makes the mistake negligible. The situation was different in 2001 when a very important census unit, which in other years held 5 – 14 Scops Owl males, remained unsurveyed. Therefore, in 2001 the actual population size was most probably larger by 14 – 38% (42 – 51 calling males altogether). In 1999, one census unit in the SE part remained unsurveyed, which held up to three males in the period 2000 – 2001 but none in 1998, and one was partly censused. In the latter, no Scops Owls were recorded in 1998 and 2000, but a colonisation of this area began in 2001 with two males. In 2003 there were already seven males calling there. We presume that the population in 1999 was larger by 5 – 8% (41 – 42 calling males altogether). In spite of that, the density of calling Scops Owl males on Ljubljansko barje is relatively low compared to those recorded in Gori~ko ([tumberger 2000), Pelje{ac peninsula (Vrezec 2001) or Rosandra valley near Trieste (Benussi et al. 1997; Table 1). An explanation could be that Ljubljansko barje receives more precipitation than the
above mentioned areas whereas Scops Owl prefers dry and warm places where invertebrate prey is more abundant (Snow & Perrins 1998). In Rosandra valley all Scops Owl territories had a SW exposure (Galeotti & Gariboldi 1994). Another reason could be the lack of suitable nest-sites. Scops Owls throughout Slovenia predominantly use tree cavities for breeding. The only exception to this is SW Slovenia where tree cavities are very scarce and limited to tree species such as Mulberry Morus sp. For this reason, Scops Owls in that part of Slovenia predominantly use holes in walls, places under the roofs of abandoned and inhabited houses and also rocky walls of Kra{ki rob area ( T. Miheli~ pers. comm.). In Rosandra valley (Italy) the preferred habitat types of this species were rocky hillsides, bushwood (mainly consisting of Europaean Hop Hornbeam Ostrya carpinifolia and Downy Oak Quercus pubescens) with rocks and vineyards (Galeotti & Gariboldi 1994). Breeding in a hay barn in Bela Krajina (SE Slovenia) has also been reported (Presetnik 2002). Calling males on Ljubljansko barje were often heard in extensively managed old orchards or on isolated large trees such as Horse Chestnut Aesculus hippocastanum, Lime Tilia sp. and Common Ash Fraxinus excelsior. The distribution of Scops Owls plotted on the map of habitat types of Ljubljansko barje (Kotarac & Grobelnik 1999) in some parts coincides very well with the locations of old orchards, tree lines and scrubs or other tree vegetation, apart from dense woodland. It is obvious that Scops Owls inhabited parts of Ljubljansko barje which have enough trees
Table 1: Comparison of calling male densities of Scops Owl Otus scops from different parts of Europe Tabela 1: Primerjava gostot klico~ih samcev velikih skovikov Otus scops iz razli~nih delov Evrope
Area/ Obmo~je
Calling males’ density    Study area surface/     Year of study/     Source/ (ind./km2)
Gostota klic. samcev      Povr{ina                   Leto raziskave    Vir
(os./km2)
Ljubljansko barje (central Slovenia)   0.3 – 0.4
Gori~ko (NE Slovenia)                    0.5 – 6.0
Pelje{ac (S Croatia)                         1.0 – 1.5
Oltrepo Pavese (NW Italy)              0.03 – 0.2
Rosandra valley (NE Italy)               2.4 – 3.3
Styria (S Austria)                            0.05
140  km2                   1998 – 2003     this work
442  km2                   1997                [tumberger (2000)
93   km2                   1998                Vrezec (2001)
448  km2                   1992 – 1994     Sacchi et al. (1999)
4.6 km2                1991                Benussi et al. (1997)
204   km2                   1989                Samwald &
Samwald (1992)
131
K. Denac: Population dynamics of Scops Owl Otus scops at Ljubljansko barje (central Slovenia)
that provide suitable nest-sites. So far only two nests were found on Ljubljansko barje, one in a nestbox in ^rna vas in 1988, which was previously used by Starling Sturnus vulgaris, and one in a hollow apple tree at Blatna Brezovica in 2000 ( T. Miheli~ pers. comm.). No attempts at placing nestboxes on suitable locations for Scops Owls have been made so far. Old orchards are not very common on Ljubljansko barje and are not being rejuvenated. Instead of that, people prefer to plant plantation fruit trees that remain dwarfish and never develop tree cavities. There is also a problem of cutting down large old trees, such as Horse Chestnut and Lime that once dominated in the middle of farmyards. The intensification of agriculture also plays a role in determining the number of breeding Scops Owls by influencing both their breeding habitat and available food, as suggested by Sacchi et al. (1999) and Bavoux et al. (1997). Compared to results from Styria (Samwald & Samwald 1992) and Oltrepo Pavese in NW Italy (Sacchi et al. 1999; Table 1) the densities of calling males on Ljubljansko barje are relatively high. Agricultural intensification in Austria in the past few decades has caused a decrease in the number of breeding pairs of Scops Owls (Samwald & Samwald 1992). The species reaches the northern border of its range in Austria which makes it especially vulnerable to deteriorating life conditions. In Oltrepo Pavese low breeding densities were attributed to intensive viniculture and excessive use of pesticides (Sacchi et al. 1999).
Territorial defence in Scops Owl normally involves both male and female hooting as a reaction to playback (Galeotti et al. 1997). It is therefore surprising that only a small percentage of calling males on Ljubljansko barje was heard duetting with females as a response to male playback. This might indicate a large number of unpaired males. As the first half of May is still a period of courtship and not egg-laying – the latter begins in the second half of May and in the beginning of June in Central Europe (Glutz von Blotzheim & Bauer 1980, Sacchi et al. 1999) – we can rule out the possibility of females incubating eggs as the reason for such low female numbers. Therefore, the actual number of breeding pairs and breeding success of Scops Owls on Ljubljansko barje remains to be determined in future studies.
Acknowledgments: The following volunteers took part in the Scops Owl survey on Ljubljansko barje from 1998 to 2003: Nata{a Adle{i~, Danica Bivec, Luka Bo`i~, Damijan Denac, Dare Fekonja, Andrej Figelj, Maarten de Groot, Vesna Grobelnik, Vojko Havli~ek, Dejan Karba, Ur{a Koce, Ivan Kogov{ek,
132
Jana Kus Veenvliet, Aleksandra Le{nik, Cvetka Marhold, Toma` Miheli~, Maja Pavlin, Terezija Poto~ar, @iga Remec, Borut Rubini~, Jakob Smole, @eljko [alamun, Jasna [en, Dare [ere, Maja [u{tar, Davorin Tome, Marko Trebu{ak, Tomi Trilar, Marjan Trobec, Zlata Vah~i~, Al Vrezec, Eva Vukeli~, Valerija Zak{ek, Sandi @ejn, and Miha @nidar{i~. I am deeply grateful for their selfless help and the effort they put into field work.
5. Povzetek
Med letoma 1998 in 2003 smo z metodo predvajanja posnetka sam~evega klicanja popisovali velike skovike Otus scops na Ljubljanskem barju. Na{ namen je bil ugotoviti velikost, raz{irjenost in stabilnost njegove populacije. Veliki skoviki so na Barju razporejeni gru~asto v treh obmo~jih: (1) Bevke in Blatna Brezovica, (2) osrednji del Barja vzdol` reke Ljubljanice (Robidnice, vasi Lipe in ^rna vas) in (3) Grmez in Babna Gorica. Od leta 2001 dalje je potekala kolonizacija dveh novih obmo~ij: (4) Brest, Matena, I{ka Loka in (5) Notranje in Vnanje Gorice. Nekatere lokacije klico~ih samcev so si bile iz leta v leto zelo podobne ali celo enake. To morda pomeni, da so iste teritorije ve~ let uporabljali isti samci, vendar bi bile za potrditev te hipoteze potrebne dodatne raziskave. Opazovano je bilo oblikovanje klico~ih skupin, znotraj katerih se je {tevil~nost samcev med leti lahko bistveno razlikovala. Na karti habitatnih tipov Barja se raz{irjenost velikih skovikov dobro prekriva z obmo~ji sadovnjakov, drevesnih mejic in grmovja ter z drugo drevesno vegetacijo z izjemo gozdne. Velikih skovikov ni bilo v gosteje naseljenih predelih, gozdovih, na obmo~jih z intenzivnim kmetijstvom in na vzno`ju hribov. Velikost populacije je bila med letoma 1998 in 2003 41 – 59 klico~ih samcev. Od leta 1998 do 2003 se je zni`ala za 23,7%, vendar se je v zadnjih treh letih (2001 – 2003) ustalila pri pribli`no 45 klico~ih samcih. Pri upadu med letoma 1998 in 2003 gre morda za normalna populacijska nihanja ali pa za odsev slab{anja ekolo{kih razmer za to vrsto na Barju. Gostota klico~ih samcev na Barju je razmeroma nizka v primerjavi z nekaterimi drugimi obmo~ji (Gori~ko, Pelje{ac v ju`ni Dalmaciji, dolina Glin{~ice v SV Italiji) in zna{a 0,3 – 0,4 para/km2. Mo`ni razlogi za to so lahko podnebje s preveliko koli~ino padavin, pomanjkanje gnezditvenih mest in intenzifikacija kmetijstva.
ACROCEPHALUS 24 (119): I2J — 133, 2OO3
6. References
Bavoux, C., Burneleau, G. & Nicolau-Guillaumet, P.
(1997):   Scops  Owl.   pp.   400–401  In:   Hagemeijer,
W.J.M.  &  Blair,  M.J.  (eds.):  The  EBCC  Atlas  of
European   Breeding   Birds:   their   distribution   and
abundance. – T & AD Poyser, London. Benussi, E., Galeotti, P. & Gariboldi, A. (1997): La
comunita di Strigiformi della Val Rosandra nel Carso
triestino. – Annales 11: 85–92. Denac, K. (2000): Rezultati popisa velikega skovika Otus
scops na Ljubljanskem barju v letu 1999. – Acrocephalus
21 (98–99): 35–37. Galeotti, P. & Gariboldi, A. (1994): Territorial behaviour
and habitat selection by the Scops owl Otus scops in a
Karstic valley (NE Italy). pp. 501–505 In: Meyburg
B.U. & Chancellor, R.D. (eds.): Raptor conservation
today. – WWGBP/The Pica Press. Galeotti, P. , Sacchi, R. & Perani, E. (1997): Cooperative
defense and intrasexual agression in Scops owls (Otus
scops): responses to playback of male and female calls. –
Journal of Raptor Research 31 (4): 353–357. Galeotti, P. & Sacchi, R. (2001): Turnover of territorial
Scops Owls Otus scops as estimated by spectrographic
analyses of male hoots. – Journal of Avian Biology 32:
256–262. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – Dr`avna
zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Glutz von Blotzheim, U.N. & Bauer, K.M. (1980):
Handbuch    der    Vögel    Mitteleuropas.    Band    9:
Columbiformes,       Piciformes.       –       Akademische
Verlagsgesellschaft, Wiesbaden. Jan~ar, T. & Trebu{ak, M. (2000): Ptice Kozjanskega
regijskega parka. – Acrocephalus 21 (100): 107–134. Kotarac,   M.   &   Grobelnik,   V.   (1999):   Kartiranje
habitatnih tipov na Ljubljanskem barju. – Center za
kartografijo favne in flore, Miklav` na Dravskem polju. Kljun, I. (2002): Veliki skovik Otus scops. – Acrocephalus
23 (112): 102. Lovren~ak, F. & Oro`en Adami~, M. (1998): Ljubljansko
barje. V: Perko, D. & Oro`en Adami~, M. (eds.):
Slovenija.  Pokrajine   in   ljudje.   –  Mladinska   knjiga,
Ljubljana. Presetnik, P. (2002): Veliki skovik Otus scops. – Acrocephalus
23 (115): 195–196. Sacchi, R., Perani, E. & Galeotti, P. (1999): Population
density and demographic trend of the Scops owl Otus
scops   in  the   Northern  Apennine   (Oltrepo   Pavese,
Northern Italy). – Avocetta 23 (2): 58–64. Samwald, F. & Samwald, O. (1992): Brutverbreitung und
Bestandsentwicklung der Zwergohreule (Otus scops) in
der Steiermark. – Egretta 35: 37–48. Senega~nik, K. (1998): Popis velikega skovika Otus scops na
Ljubljanskem barju. – Acrocephalus 19 (90–91): 143–146. Snow, D.W. & Perrins, C.M., eds. (1998): The birds of the
Western  Palearctic.  Vol.1:  Non-passerines.  –  Oxford
University Press, Oxford. [tumberger,  B.  (2000):  Veliki  skovik  Otus  scops  na
Gori~kem. – Acrocephalus 21 (98–99): 23–26. Trontelj, P. (1994): Ptice kot indikator ekolo{kega pomena
Ljubljanskega barja (Slovenija). – Scopolia 32: 1–61.
Trontelj, P. & Vogrin, M. (1993): Ptice Jovsov in predlogi za njihovo varstvo. – Acrocephalus 14 (61): 200–209.
Vrezec, A. (2000): Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji. – Acrocephalus 21 (102–103): 241–248.
Vrezec, A. (2001): The breeding density of Eurasian Scops Owl Otus scops in urban areas of Pelje{ac peninsula in southern Dalmatia. – Acrocephalus 22 (108): 149–154.
Arrived / Prispelo: 1.12.2003 Accepted / Sprejeto: 18.3.2004
I33
Acrocephalus 24 (119): 135 — z43> 2,003
Fenologija in {tevil~nost galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije (Hrva{ka)
Phenology and abundance of gulls Laridae in Southern Dalmatia (Croatia)
Borut Rubini~
Zavod Ornis balcanica, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: rubinic@siol.net
The article presents a synthesis of literature records on the occurrence and abundance of gulls Laridae in the area of Southern Dalmatia. Apart from historical data, recent data on numbers and seasonal occurrence (phenology) of the group are presented. In the area, 10 gull species have been recorded. Tw o species, the Yellow-legged Gull Larus michahellis and Audouin’s Gull L. audouinii, breed in the area. The Great Black-backed Gull L. marinus has been recorded only twice, while for the Kittiwake Rissa tridactyla there have been no records since 1971. The Mediterranean Gull L. melanocephalus, Black-headed Gull L. ridibundus, Little Gull L. minutus, Common Gull L. canus and Lesser Black-backed Gull L. fuscus occur regularly in the area, the latter two only in very low numbers. As far as the species Audouin’s Gull and Slender-billed Gull L. genei are concerned, only recent data on their occurrence are at hand.
Key words: gulls, Laridae, Larus, Rissa, phenology, numbers, occurrence, Southern Dalmatia, Croatia
Klju~ne besede: galebi, Laridae, Larus, Rissa, fenologija, {tevil~nost, pojavljanje, ju`na Dalmacija, Hrva{ka
1. Uvod
Prve zapiske o galebih z obmo~ja ju`ne Dalmacije so zbrali Germar (1817), Kolombatovi} (1880) in Habsburg (1887). Zapiski prvih avtorjev so sicer v mnogih ozirih problemati~ni, saj so taksonomsko nejasni ali celo napa~ni, a nam vendarle dajejo vpogled v pojavljanje galebov na obravnavanem obmo~ju v preteklem ~asu. Prvi je natan~nej{e zapiske o fenologiji, pojavljanju in {tevil~nosti galebov z obmo~ja ju`ne Dalmacije s preloma 19. v 20. stoletje objavil Reiser (1897 & 1939). Reiser je natan~en tako glede vrstne sestave, lokacije opazovanja kot datuma in {tevila opazovanih osebkov. Manj{i prispevek o galebih okolice Dubrovnika je predstavil {e Kosi} (1901). Temeljitej{e raziskave galebov, ki so obsegale pognezditveno disperzijo, taksonomijo in delno tudi gnezditveno ekologijo rumenonogih galebov Larus michahellis, so bile opravljene v 60. in 70. letih 20. stoletja na oto~kih Bobari in Mrkanu pri Cavtatu ([tromar 1965 & 1977). Fenologija v okolici Dubrovnika pojavljajo~ih se galebov je bila precej natan~no predstavljena v 70. letih 20. stoletja (Tutman 1980).
V ~lanku je opisana fenologija galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije. Predstavljeni so starej{i literaturni podatki ter novej{a opazovanja galebjih vrst. Na obmo~ju ju`ne Dalmacije je bilo doslej opa`enih 10 vrst galebov, izmed katerih dve tukaj tudi redno gnezdita.
2. Opis obravnavanega obmo~ja in metode
Geografski pojem ju`ne Dalmacije v ~lanku ena~im z upravnim pojmom Dubrova~ko-neretvanske `upanije. Obmo~je je omejeno s polotokom Prevlaka na jugovzhodu, oto{ko skupinico Palagru`e na jugozahodu, na severu pa sega do sredine Neretvanskega kanala in otoka [}edro ju`no od Hvara. Na zahodu poteka meja obmo~ja na morju med Kor~ulo in Visom, na vzhodu pa sega do dr`avne meje z Bosno in Hercegovino. Znotraj obmo~ja le`i tudi izlivni del delte Neretve (slika 1).
Galebe sem na obravnavanem obmo~ju na~rtno spremljal med letoma 1996 in 2003. Glavnina raziskav rumenonogega in sredozemskega galeba Larus   audouinii   je    bila   opravljena   v    za~etku
135
B. Rubini~: Fenologija in {tevil~nost galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije (Hrva{ka)
Slika 1: Obravnavano območje južne Dalmacije Figure 1: Study area in Southern Dalmatia
gnezditvenega obdobja, v aprilu in maju, sicer pa sem     pogostejši   ob   koncu   jeseni   in   pozimi,   redkejši
posamična    naključna    kot    sistematično    zbrana     spomladi,   poleti   pa   se   pojavlja   le   naključno,
opazovanja beležil v vseh mesecih.                                   največkrat sledeč ladjam. V dokaz navaja pozimi in
Pri   štetju   gnezdečih   parov   sredozemskega   in     spomladi    ubite    primerke,    ki    jih    hranijo    v
rumenonogega    galeba    sem    uporabljal    metodo     dubrovniškem   muzeju.   Tutman    (1980)    podaja
direktnega štetja (direct count; Bibby et al. 2000). Pri     natančnejše podatke o naslednjih primerkih: ubiti so
tej metodi, ki se uporablja za talno gnezdeče kolonijske     bili   14.  in  24.1.1895,   18.11.1900,   13.3.1901   ter
gnezdilke,  je   treba  prešteti  vsa  aktivna  gnezda v     10.3.1903.   Sam  je   črnoglavega  galeba  na  širšem
koloniji. Ce sem splašil celotno gnezditveno kolonijo,     dubrovniškem   območju   opazoval   le   enkrat:   10
sem si pomagal z metodo splašitvenega štetja (flushing     osebkov v začetku marca 1963 na SZ obali Lopuda.
count). Pri tej metodi je treba prešteti vse osebke, ki se     Reiser (1897) ga navaja za Vis z dne 15.1.1897 in za
zaradi  nenadnega preplaha pojavijo  v zraku  nad     Neum z dne 21.3.1899 (Reiser 1939). Za kasnejši
gnezdiščem. Ker pri tem običajno ne registriramo vseh     spomladanski čas ga omenja le Kolombatovic (1880),
osebkov, domnevamo, da število treh osebkov v zraku     vendar brez konkretnih podatkov.  Sage  (1964)  je
ustreza številu  dveh gnezdečih parov (Bibby et al.     11.9.1963  opazoval pet osebkov na izlivu Neretve,
2000). Večkrat sem uporabljal kombinacijo direktnega     Rucner (1998) pa pomanjkanje podatkov pripisuje
in splašitvenega štetja. Galebe sem popisoval izključno     težji določljivosti vrste.
na otokih z blizu ležečega kopnega ali iz čolna.                     Lastna opazovanja se do neke mere ne ujemajo z
Popis galebov je potekal v času med 27.4. in 9.5.     ugotovitvami zgodnejših avtorjev, saj največje število
Izjemoma sem del popisa leta 2002 opravil kasneje, v     opazovanj      črnoglavih     galebov     na     območju
začetku julija.                                                                  Dubrovačko-neretvanske županije sestavljajo podatki
Negnezdeče galebe sem štel v različnih datumskih     iz spomladanskega časa. Tudi številčno ne gre zgolj za
intervalih   na   izbranih    (delta   Neretve,   Trpanj,     opazovanja posameznih primerkov,  temveč tudi za
Dubrovnik,     Korčula,     Trstenik,     Crkvice)     in     opazovanja različno velikih jat (tabela 1).
priložnostno obiskanih lokacijah.                                         V času spomladanske selitve se črnoglavi galeb v
manjših ali večjih skupinah pojavlja na izlivu Neretve.
3. Rezultati in diskusija                                                Pojavljanje vrste poteka približno mesec dni po vrhu
pojavljanja v slovenskem Primorju (Rubinič 1995). V
3.1. Črnoglavi galeb Larus melanocephalus                 istem času je mogoče posamezne osebke ali manjše
skupine  opazovati  tudi  drugod na območju južne
Posamezni   osebki   se   v   hrvaškem   Primorju   in     Dalmacije. Pojavlja se tudi v preostalem delu leta,
Dalmaciji pojavljajo od avgusta do januarja, redkeje     opazovanje med junijem in avgustom pa je eno samo
tudi v marcu (Kralj 1997). Košić (1901) navaja, da je     (slika  2).   Vrsta  se   pojavlja  na   območju  južne
136
Acrocephalus 24 (119): 135 — z43> 2,003
Dalmacije pogosteje v ~asu, ko je na severnem delu Jadrana manj {tevil~na (Rubini~ 1995). Za popolnej{o sliko o fenologiji in pojavljanju vrste bi bilo potrebno natan~nej{e spremljanje obmo~ja najpogostej{ega pojavljanja vrste na obmo~ju ju`ne Dalmacije, torej ob izlivu reke Neretve.
Tabela 1: Novej{a opazovanja ~rnoglavega galeba Larus melanocephalus na obmo~ju ju`ne Dalmacije
Table 1: Recent observations of Mediterranean Gull Larus melanocephalus in Southern Dalmatia
Lokacija/                 Datum/      [t. osebkov/ Opazovalci/
Location                 Date          No. ind.       Observers
3.2. Mali galeb Larus minutus
Medtem ko je na ribnikih v notranjosti pogostej{i v ~asu selitve, v aprilu in maju ter avgustu in septembru, se mali galeb na obali pojavlja v glavnem pozimi (Kralj 1997). Tudi Tutman (1980) pravi, da mali galeb prihaja v dubrovni{ko okolico le pozimi, in {e takrat neredno ter v majhnem {tevilu. Najve~krat je bil opazovan posami~, redkeje v manj{ih skupinah dveh
do petih osebkov. Ve~je jate je opazoval konec decembra 1958 (10 osebkov v Dubrovniku) in pozimi 1970/71, ko je v mestnih pristani{~ih redno opazoval 20 do 50 malih galebov. Pojavljanje vrste v {ir{i okolici Dubrovnika je omejeno na zimski del leta: prvi osebki so se navadno pojavili sredi decembra, redkeje `e oktobra (v letih 1956 in 1961) ali novembra (v letih 1962, 1963 in 1966; Tutman 1980).
Najzgodnej{i podatek o pojavljanju v okolici Dubrovnika je primerek, ustreljen 15.9.1965 na otoku Sv. Andrija (Tutman 1980). Luka~ & Balti} (2001) omenjata najverjetneje isti primerek iz dubrovni{kega muzeja z datumom 16.9.1961. Mali galebi naj bi se odselili `e konec januarja, redki so februarski in mar~evski podatki (npr. 21.3.1963, 13.3.1964) ali pa aprilski (sredi aprila 1968 je bilo 20 navti~nih milj ju`no od Dubrovnika opa`enih 15 osebkov na odprtem morju; Tutman 1980).
Tudi Kosi} (1901) ugotavlja, da se mali galeb na obmo~ju ju`ne Dalmacije pojavlja predvsem pozimi, redkeje zgodaj spomladi. To dokazuje s {tirimi primerki v dubrovni{kem muzeju, ubitimi januarja, februarja in novembra med letoma 1888 in 1897. Kasneje so bili v muzejsko zbirko dodani {e primerki, ubiti 8.12.1962 in 4.11.1965 (Luka~ & Balti} 2001).
Mali galeb na obravnavanem obmo~ju ni pogosta vrsta, njegovo pojavljanje je v glavnem omejeno na zimsko polovico leta, ko ga je opaziti v majhnem {tevilu. Kot dopolnitev navajam {e tri lastna opazovanja, ki zbujajo pozornost zaradi datumov opazovanj: (1) 29.4.1998, 2 os., izliv Neretve; (2) 7.5.2001, 1 os., otok Daksa, Dubrovnik (Rubini~ 2002); (3) 5.5.2002, 6 os., izliv Neretve (slika 2).
Tudi v Italiji je mali galeb pozimi izjemno redek in malo{tevilen. [tevil~nej{i je na ju`ni polovici Apeninskega polotoka (Bacetti et al. 2002), kar glede na zemljepisno {irino pribli`no ustreza legi ju`ne Dalmacije.
3.3. Zalivski galeb Larus genei
Tutman (1980) navaja, da sta bila v 70. letih 20. stoletja v okolici Dubrovnika ubita dva zalivska galeba, od katerih je eden zdaj shranjen v dubrovni{kem muzeju. Tudi kasnej{i avtorji se glede pojavljanja vrste na Hrva{kem opirajo na ta edini primerek, za katerega pa manjkajo tako podatki o kraju kot datumu najdbe (Kralj 1997, Luka~ 1998, Luka~ & Balti} 2001).
Novej{a opazovanja vrste, ki so obenem tudi prva dokumentirana opazovanja zalivskega galeba za Hrva{ko, zajemajo pet opazovanj, vsa z izliva reke Neretve (Rubini~ et al. 2002). [tiri od petih opazovanj so iz spomladanskega ~asa, eno pa iz ~asa jesenske selitve. Vsa opazovanja se pokrivajo z glavnim
137
izliv Neretve	29.4.1998	70	A. Vrezec, B.  Rubinič
izliv Neretve	1.5.1998	23	A. Vrezec, B.  Rubinič
otok Badija,	2.5.1998	11	A. Vrezec,
Korčula			B. Rubinič
Potirna,	30.4.2000	1	Vrezec
Vela Luka			(2001)
izliv Neretve	1.5.2000	25	A. Vrezec, G. Planinic, B. Rubini~
izliv Neretve	28.7.2000	1	B. Rubinič
izliv Neretve	27.4.2001	9	L. Božič, P. Sackl
izliv Neretve	28.4.2001	3	L. Božič, P. Sackl
izliv Neretve	29.4.2001	2	L. Božič, P. Sackl
otok Stambedar,	3.5.2001	1	A. Vrezec,
Hvar			A.  Skvarč, B.  Rubinič
Duba Pelje{ka	20.10.2002	1	B. Rubinič
Trpanj - Gradac	7.11.2002	17	B. Rubinič
izliv Neretve	2.12.2002	1	B. Rubinič
B. Rubini~: Fenologija in {tevil~nost galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije (Hrva{ka)
Larus melanocephalus
Larus minutus
Larus genei
Larus ridibundus
Larus canus
Larus fuscus
Larus marinus
Larus michahellis
Larus audouinii
Rissa tridactyla
D
Slika 2: Sezonsko pojavljanje galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije po mesecih (belo polje – vrste na obmo~ju ni, ~rno polje – vrsta se na obmo~ju pojavlja, sivo polje – vrsta se na obmo~ju verjetno pojavlja, a za to ni na voljo konkretnega podatka)
Figure 2: Seasonal occurrence of gulls Laridae in Southern Dalmatia by months (white squares – species not present in the area, black squares – species present in the area, grey squares – species probably present in the area, but with no data on its actual occurrence)
obdobjem  spomladanske  (marec  do  za~etek  maja)    zelo zgodaj (Rucner 1998).
oziroma  jesenske (julij do  oktober) selitve vrste v        Re~ni  galebi  se  iz  okolice  Dubrovnika  odselijo
vzhodnem in osrednjem Sredozemlju (Cramp 1983,    ve~inoma `e konec februarja, manj{e {tevilo pa jih
Flint & Stewart 1983, Iapichino & Massa 1989,    ostane do marca (27.3.1962, 28.3.1964) in izjemoma
Hadrinos  &  Akriotis  1997; slika 2).  Pri  tem je    aprila (4.4.1967, 7.4.1962, 12.4.1958), medtem ko
nemogo~e   oceniti,   ali   opazovane   ptice   pripadajo    jih poleti tu naj ne bi bilo (Tutman 1980). Kljub temu
kolonijam na italijanski strani Jadrana, kjer so bile v    se re~ni galebi v spomladanskem in poletnem ~asu
zadnjem   ~asu   odkrite   nove   gnezditvene   kolonije    pojavljajo na izlivnem delu Neretve. Reiser (1939) ga
zalivskega galeba (Heath et al. 2000), ali pa so del    je   opazoval   na   Hutovem   blatu   1.6.1914,   vendar
ptic, sele~ih se iz vzhodnega Sredozemlja. Glede na    omenja, da je bil na istem mestu veliko {tevilnej{i v
redno   zimsko   pojavljanje   zalivskega   galeba   na    februarju 1906 in marcu 1907. Tudi njegov prihod na
italijanski strani Jadrana na mokri{~ih Manfredonia    obmo~je delte Neretve, katerega del je Hutovo blato,
blizu mesta Foggia (Bacetti et al. 2002), ki le`i na isti    je obi~ajno zgodnej{i. Tako jih je na izlivnem delu
geografski {irini kot obravnavano obmo~je, je vrsto na    Neretve v septembru ve~krat opazoval Sage (1964):
obmo~ju ju`ne Dalmacije v prihodnosti pri~akovati    {est   osebkov   na   Deranskem   jezeru   9.9.1963,   40
tudi v zimski polovici leta.                                          osebkov 13.9.1963 na istem mestu in najmanj 30
osebkov na izlivu Neretve 11.9.1963.
3.4. Re~ni galeb Larus ridibundus                                Razen na izlivu Neretve in v Dubrovniku, kjer se
ob~asno zbirajo nekoliko ve~je jate, se re~ni galeb v
V Dalmaciji redno prezimuje ob obali in na otokih med    preostalih delih ju`ne Dalmacije pojavlja posami~ ali
oktobrom in aprilom (Kralj 1997). Tudi na {ir{em    v   majhnem   {tevilu.   Na   ve~jem   delu   obmo~ja   je
dubrovni{kem obmo~ju je re~ni galeb zelo pogosta ptica    obi~ajnej{i in {tevil~nej{i v zimski polovici leta, med
v zimskem ~asu. Njegov jesenski prihod je zelo kasen,    majem in septembrom pa se, z izjemo izliva Neretve,
med 2. in 14. 11., v~asih {e kasneje (npr. 22.11.1963).    pojavlja  zgolj  naklju~no.  [tevil~ni  maksimumi  na
Redkej{i  je  konec  oktobra,  izjemoma  `e  v  za~etku    izlivnem delu Neretve (slika 3) potrjujejo ugotovitve
oktobra (npr. 3.10.1960 in 17.10.1959; Tutman 1980).    drugih avtorjev o ve~ji {tevil~nosti vrste v zimskem
Tutman (1980) tudi ugotavlja, da se na dubrovni{kem    ~asu.  V  ve~jem  {tevilu  ga  je  opaziti  tudi  v  ~asu
obmo~ju pojavi kasneje kot v drugih delih Dalmacije.    pognezditvene disperzije v septembru (sliki 2 in 3). Drugje na hrva{ki obali se sicer re~ni galeb pojavlja `e
138
Acrocephalus 24 (119): 135 — z43> 2,003
500	450
0   400 E	320                                                          333
= 300 ^ 200	 ||                             |
I	120
55   100 0-	l_.    .    1
	JFMAMJJASOND
	Meseci / Months
Slika 3: Mese~ni maksimumi re~nih galebov Larus ridibundus na izlivu Neretve za obdobje 1996 – 2003 (? – ni podatka)
Figure 3: Monthly maximums of Black-headed Gulls Larus ridibundus at the confluence of the Neretva river for the period 1996 – 2003 (? – no data)
3.5. Sivi galeb Larus canus
Na Jadranu se pojavlja v ~asu spomladanske in jesenske selitve ter v obdobju prezimovanja (slika 2). Opaziti ga je posami~ ali v manj{ih jatah (Kralj 1997). Na dubrovni{kem obmo~ju se redno pojavlja pozimi, {e zlasti, ko piha jugo, redkeje pa tudi poleti (Kosi} 1901). V dubrovni{kem muzeju hranijo {tiri primerke iz januarja 1894, 1895 in 1896, ubite v bli`ini otoka Lokrum in v luki Gru` (Tutman 1980). Kolombatovi} (1880) navaja, da je sivi galeb na istem obmo~ju obi~ajen ob slabem vremenu, pojavlja pa se v olj~nih nasadih, kjer se hrani z olivami. Tutman (1980) ga navaja za okolico Dubrovnika kot redkega, saj ga je v 40-letnem obdobju tu opazoval le nekajkrat. Sredi marca 1954 je v Dubrovniku videl jato 40 osebkov, ki pa se tam ni zadr`evala dalj ~asa. Sage (1964) je 9.9.1963 opazoval odraslega sivega galeba na Deranskem jezeru, Reiser (1939) pa je po enega videl na Hutovem blatu (21.12.1890) in pri Gabeli na izlivnem delu Neretve (16.1.1892). Poleg tega navaja {e Dathejeva opazovanja, zabele`ena septembra leta 1933 v lukah Split, Dubrovnik in Herceg Novi. Sivega galeba sem na obravnavanem obmo~ju opazoval le enkrat, in sicer dne 5.5.2002 en odrasel osebek v poletnem perju na izlivu Neretve.
Na obmo~ju ju`ne Dalmacije je sivi galeb redka ptica, ki se v majhnem {tevilu pojavlja skoraj izklju~no v zimski polovici leta (slika 2). Opazovanja so omejena na posamezne osebke ali majhne skupine, ve~je jate se pojavljajo izjemoma. Podobno je v sosednji Italiji, kjer je zimsko pojavljanje sivega galeba omejeno   skoraj   izklju~no   na   severno   polovico
polotoka, medtem ko ga na jugu sploh ni ali pa se kve~jemu pojavlja v izjemno majhnem {tevilu (Bacetti et al. 2002).
3.6. Rjavi galeb Larus fuscus
Na vzhodni obali Jadrana in drugod po Hrva{kem je rjavi galeb redka vrsta (Kralj 1997). Na Hvaru ga je `e v za~etku 19. stoletja zabele`il Germar (1817). Kolombatovi} (1880) ga za okolico Dubrovnika navaja kot pogosto vrsto, celo kot gnezdilko, vendar gre glede obeh trditev za napako, saj rjavega galeba tudi vsi njegovi nasledniki niso zabele`ili v ve~jem {tevilu, {e manj pa kot gnezdilca (Kralj 1997). Sicer pa rjavega galeba navaja kot pogostega, in sicer po vsem Jadranu, {e Habsburg (1887). V nasprotju ga ima Kosi} (1901) za zelo redkega zimskega gosta. Navaja podatek dne 11.2.1897 ubitega odraslega samca v Gru{ki luki v Dubrovniku. Reiser (1939) navaja, da je 16.9.1933 Dathe na nekem oto~ku v bli`ini Dubrovnika opazoval en osebek, omenja pa tudi dva ubita primerka, 15.10.1893 in 24.9.1903 s Hutovega blata. Tutman (1980) o pojavljanju rjavega galeba na {ir{em obmo~ju Dubrovnika navaja naslednje podatke: (1) en osebek konec septembra 1939 v Dubrovniku, blizu tedanjega smeti{~a, (2) D. Summers-Smith je en osebek opazoval v bli`ini obravnavanega obmo~ja, na Popovem polju v Hercegovini, v za~etku junija 1965, (3) v za~etku junija 1968 ga je videl tudi D. Debeli} med otokoma Bobaro in Mrkanom pri Cavtatu, in (4) A. Benecke, ki je opazoval dva primerka sredi septembra 1973 v Dubrovniku. Na izlivu Neretve je rjave galebe opazoval Sage (1964), in sicer 12 osebkov 1.9.1963, en osebek 2.9.1963 in tri osebke 11.9.1963.
Rjavi galeb je na obmo~ju ju`ne Dalmacije malo{tevilen gost v ~asu jesenske in spomladanske selitve, redko se pojavlja tudi pozimi (slika 2). Ugotovitve ve~ine starej{ih avtorjev potrjujejo tudi novej{a opazovanja vrste na obravnavanem obmo~ju. Zaradi nedolo~enega taksonomskega statusa galebov, ki spadajo v kompleks Larus fuscus, obravnavam pod slednjim imenom vse morebitne vrste/podvrste, ki se pojavljajo na {ir{em obravnavanem obmo~ju. To so tako podvrste/vrste rjavega galeba (L. (f.) fuscus, L. (f.) graelsii, L. (f.) intermedius) kot tudi morebitne podvrste sibirskega galeba L. heuglini (L. h. heuglini, L. h. taymiriensis), ki jih zaradi te`je dolo~ljivosti na terenu in vpra{ljivega taksonomskega statusa ni mogo~e zanesljivo lo~evati glede na vire v literaturi (npr. Olsen & Larsson 2003). Bacetti et al. (2002) ugotavljajo, da imajo prezimujo~i rjavi galebi v Italiji dve o~itni populacijski jedri: (1) na centralno-vzhodni
139
B. Rubini~: Fenologija in {tevil~nost galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije (Hrva{ka)
jadranski obali, ki ga sestavljajo predvsem osebki iz taksonomske skupine L.(f.) graelsii, in (2) na ju`nih, tirenskih obalah in na Siciliji, ki je sestavljeno predvsem iz osebkov taksonomske skupine L. f. fuscus/intermedius. Glede na geografski polo`aj ju`ne Dalmacije je pri~akovati osebke obeh taksonomskih skupin, {e posebej, ker gre v ve~ini primerov za opazovanja iz obdobja selitve in ne prezimovanja. Sam sem opazoval galebe, ki pripadajo taksonomski skupini L. (f.) graelsii: (1) 13.9.2002, 1 os., Plo~e, (2) 7.11.2002, 1 os., Trpanj (Pelje{ac) in (3) 20.3.2003, 2 os., izliv Neretve. Popolnej{o sliko o pojavljanju te kompleksne skupine galebov lahko zagotovijo le bolj usmerjena opazovanja v prihodnosti.
3.7. Veliki galeb Larus marinus
Veliki galeb velja na Hrva{kem za redko vrsto. Kralj (1997) ga omenja le za Jadran, Luka~ (1998) pa tudi za Baranjo. Iz obmo~ja ju`ne Dalmacije sta znana dva podatka. Prvi je opazovanje med Dubrovnikom in otokom Lokrum med 14. in 18.4.1886 (Habsburg 1887). Drugi~ je bil opa`en en osebek na izlivu Neretve dne 11.9.1963 (Sage 1964). V Italiji vrsta med januarskimi {tetji vodnih ptic (IWC) v obdobju 1991 – 2000 ni bila zabele`ena (Bacetti et al. 2002), kar potrjuje domnevo, da je veliki galeb na obmo~ju Jadrana redek gost.
3.8. Rumenonogi galeb Larus michahellis
Rumenonogi galeb gnezdi na otokih vzdol` celotnega Jadrana (Kralj 1997). Kot gnezdilca ju`ne Dalmacije ga navajajo razli~ni avtorji, prvi `e Kolombatovi} (1880). Kosi} (1901) omenja, da gnezdi na ju`nih otokih dubrovni{ke okolice (Lokrum, Lopud, Kolo~ep, Mljet), vendar naj ne bi bil gnezdil v velikem {tevilu. Za Grebene pri Dubrovniku ter Sv. Andrijo pravi, da so tam rumenonogi galebi gnezdili do postavitve svetilnika, sicer le po kak par, vendar od tedaj ne na prvem ne na drugem otoku ne gnezdijo ve~ (Kosi} 1901). V letu 2001 sem na vsej skupinici otokov na{tel skupno 488 parov rumenonogih galebov. Tutman (1980) navaja, da so ve~je kolonije rumenonogih galebov okoli [ipana, natan~neje na Rudi in Tajanu, nekoliko manj{e pa na Crkvini in Mi{njaku. V nasprotju s tem je v letu 2001 na Mi{njaku gnezdil le en par, medtem ko na preostalih treh otokih rumenonogi galebi tega leta niso gnezdili. Pri primerjavi novej{ih podatkov s Kosi} (1901) in Tutman (1980) je opazna velika sprememba v {tevil~nosti in raz{irjenosti rumenonogega galeba na dubrovni{kem obmo~ju, z izjemo otokov Mrkana in
600
400
1   20°
600
520
340
200

JJI
JFMAMJJASOND Meseci / Months
Slika 4: Mese~ni maksimumi rumenonogih galebov Larus michahellis na izlivu Neretve za obdobje 1996 - 2003 (? - ni podatka)
Figure 4: Monthly maximums of Yellow-legged Gulls Larus michahellis at the confluence of the Neretva river for the period 1996 - 2003 (? - no data)
Bobare pri Cavtatu, saj tu {e vedno gnezdi veliko {tevilo teh galebov. To potrjujejo tudi raziskave rumenonogega galeba na omenjenih dveh otokih v letih 1961 – 1965 ([tromar 1965). Sicer pa naj bi {tevilo gnezde~ih parov na vzhodnojadranskih otokih izjemno nihalo ([tromar 1970 & 1977). Leta 2001 je bilo na obmo~ju ju`ne Dalmacije pre{tetih 10.299 gnezde~ih parov rumenonogih galebov, ki so zasedali 95 (49%) od skupno 193 pregledanih otokov tega obmo~ja (Rubini~ 2003).
Za negnezditveno obdobje so podatki o pojavljanju, predvsem pa {tevil~nosti rumenonogega galeba na obmo~ju ju`ne Dalmacije zelo skromni. Rucner (1998) omenja zdru`evanje rumenonogih galebov v jate pred gnezdenjem v za~etku aprila, sicer pa vrsta `ivi vzdol` celotne vzhodne obale Jadrana vse leto. Rumenonogi galebi se na obravnavanem obmo~ju zunaj gnezditve pojavljajo ve~inoma v manj{ih skupinah, na mestih, kjer je koli~ina in dostopnost hrane ve~ja (predvsem bli`ina ve~jih ~love{kih naselij, smeti{~a in okolica ribi{kih ladij), pa se zbirajo v ve~je jate. [tevil~ni maksimumi so bili zbrani na izlivu reke Neretve (slika 4). Opazno je zimsko in zgodnjespomladansko pove~anje {tevila rumenonogih galebov na ra~un prezimujo~ih osebkov med decembrom in marcem, ki dose`e vrh v januarju. Drugi o~itni vrh je v septembru, kar je posledica pognezditvene disperzije mladih in odraslih rumenonogih galebov. Verjetno je podobna situacija tudi v avgustu, vendar podatki iz tega meseca manjkajo (slika 4).
140
Acrocephalus 24 (119): 135 — z43> 2,003
3.9. Sredozemski galeb Larus audouinii
Edini podatki o opazovanju sredozemskega galeba na Jadranu pred letom 1996 so s konca 19. stoletja, ko je bil opazovan pri Trstu in Piranu, navedbe o opazovanju vrste v Istri pa niso zanesljive (Kralj 1997).
Leta 1996 je bil sredozemski galeb prvi~ opazovan na Hrva{kem, in sicer v Dubi na Pelje{cu (Rubini~ & Vrezec 2000). Med letoma 1997 in 2002 je bilo opravljenih pet popisov z namenom raziskati raz{irjenost in {tevil~nost sredozemskega galeba v gnezditvenem obdobju na obmo~ju ju`ne in delu srednje Dalmacije. Na celotnem obmo~ju je bilo v letu 2001 ugotovljenih 67 gnezde~ih parov (Rubini~ 2003).
Tabela 2: Opazovanja sredozemskega galeba Larus audouinii na obmo~ju ju`ne Dalmacije v negnezditvenem obdobju
Table 2: Observations of Audouin’s Gull Larus audouinii in Southern Dalmatia in non-breeding season
Sredozemski galeb je bil na obmo~ju ju`ne Dalmacije ve~krat opazovan tudi zunaj gnezditvega obdobja (tabela 2).
Opazovani sredozemski galebi so bili v vseh primerih odrasli osebki, le dne 27.7.2000 je bila ena izmed ptic v drugem letnem perju. Na podlagi novembrskih opazovanj predvidevam, da vsaj del populacije na obravnavanem obmo~ju tudi prezimi. Odsotnost mladih in mladostnih osebkov ka`e na mo`nost odselitve tega dela populacije. V Al`iriji je pozimi le do 15% opazovanih ptic neodraslih (Cramp 1983), mlade ptice pa naj bi bile bolj migratorne. Opazovanja ptic v pognezditvenem obdobju skoraj izklju~no na mestih gnezdenja pa ka`ejo na dolo~eno stopnjo teritorialnosti tudi v tem ~asu ter na vedenje odraslih osebkov kot stalnic (Oro 1998, Serra et al. 1999). Ve~ina italijanske populacije se pozimi odseli na atlantsko obalo, del populacije, skoraj izklju~no na Sardiniji, pa ostane v bli`ini gnezdi{~ (Bacetti et al. 2002). Opazovanja zunaj obmo~ij, kjer je bilo ugotovljeno  gnezdenje,  z  izjemo  opazovanja  {tirih
Lokacija/ Location	Datum/ Date	[t. osebkov/ Opazovalci/ No. ind.        Observers		osebkov v Lovi{tu na severozahodni stran na izlivu reke Neretve, so redka (tabela 2 3.10. Triprsti galeb Rissa tridactyla			i Pelje{ca ter ).
Duba Pelje{ka	19.7.1996	4	L. Božič,				
			J. Smole,				
			B. Rubinič	Triprsti  galeb   se   pojavlja		tako  na  Jadranu  kot  v	
Karbuni, Korčula	21.7.1997	1 juv.	Rubinič &	notranjosti	Hrva{ke. Ima status redkega		gosta (Kralj
			Vrezec (2000)				
Pre`ba, Lastovo	21.8.1997	1	Štumberger	Tabela  3:	Starej{a opazovanja triprstega		galeba Rissa
			(2001)	tridactyla na obmo~ju ju`ne Dalmacije			
Duba Pelje{ka	25.7.1998	3	B. Rubinič	Table 3: Some early observations of Kittiwake Rissa			
Duba Pelje{ka	17.7.2000	2	B. Rubinič	tridactyla in Southern Dalmatia			
Prižba	26.7.2000 27.7.2000	3 3	B. Rubinič B. Rubinič				
Duba Pelje{ka				Lokacija/	Datum/	[t. osebkov/	Vir/
Lovište	4.10.2000 9.10.2000	4 1	B. Rubinič B. Rubinič	Location	Date	No. ind.	Source
Korčula				Dubrovnik	25.11.1896	1 juv.	Kosi}
Korčula	10.10.2000	2	B. Rubinič				(1901)
Žuljana	12.7.2002	1	B. Rubinič	Dubrovnik	konec / end	1 juv.	TuTMAN
Duba Pelje{ka	12.7.2002	1	B. Rubinič		Dec 1959		(1980)
Orebič	12.9.2002	1	B. Rubinič	Poljica – Ora{ac konec / end		2 juv.	TuTMAN
Trstenik	17.11.2002	2	B. Rubinič		Feb 1962		(1980)
Prižba	19.11.2002	2	B. Rubinič	Konavle	sredina / mid Nov	1	TuTMAN (1980)
Žuljana	21.11.2002	3	B. Rubinič	Lokrum	Dec 1970	2	TuTMAN
Lumbarda	31.1.2003	4	B. Rubinič				(1980)
Trstenik	11.2.2003	1	B. Rubinič	luka Gru`,	začetek/	1	TuTMAN
izliv Neretve	4.3.2003	2	D. Kitoni}	Dubrovnik	beginning		(1980)
izliv Neretve	5.3.2003	1	D. Kitoni}		1971		
141
B. Rubini~: Fenologija in {tevil~nost galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije (Hrva{ka)
1997) oziroma selivke in zimskega gosta (Luka~ 1998). Za Jadran ga omenja `e Germar (1817), vendar brez konkretnih navedb. Na obmo~ju ju`ne Dalmacije ga je prvi registriral Kosi} (1901), in sicer mladega samca, ki je bil ubit 25.11.1896 v Dubrovniku. Omenja {e, da se vrsta pojavlja predvsem v ~asu slabega vremena in mo~nega ju`nega vetra. Tutman (1980) majhno {tevilo opazovanj pripisuje izrazito pela{kemu na~inu `ivljenja te vrste. Kljub temu navaja pet opazovanj triprstega galeba iz okolice Dubrovnika (tabela 3).
Triprsti galeb je na obravnavanem obmo~ju redek in malo{tevilen zimski gost (slika 2).
Zahvala: Za pomo~ pri iskanju literature se zahvaljujem dr. Jeleni Kralj. Za pomo~ pri terenskem delu in izdelavi metodologije se zahvaljujem Alu Vrezcu in dr. Davorinu Tometu, za prijazno poslane podatke pa Davorki Kitoni}, Luki Bo`i~u in dr. Petru Sacklu.
4. Povzetek
V prispevku je predstavljena sinteza literaturnih podatkov o pojavljanju in {tevil~nosti galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije. Poleg zgodovinskih podatkov so zbrani tudi novej{i podatki o {tevil~nosti in sezonskem pojavljanju (fenologiji) skupine. Na obravnavanem obmo~ju je bilo ugotovljenih 10 vrst galebov. Dve vrsti, rumenonogi Larus michahellis in sredozemski galeb L. audouinii, v ju`ni Dalmaciji gnezdita. Veliki galeb L. marinus je bil na obmo~ju opazovan le dvakrat, triprsti galeb Rissa tridactyla pa je bil zadnji~ opazovan leta 1971. ^rnoglavi L. melanocephalus, re~ni L. ridibundus, mali L. minutus, sivi L. canus in rjavi galeb L. fuscus se tu pojavljajo redno, zadnja dva ve~inoma posami~. Dve vrsti, sredozemski in zalivski galeb L. genei, v starej{i literaturi nista omenjeni.
5. Literatura
Bacetti, N., Dall’Antonia, P. , Magagnoli, P. , Melega, L., Serra, L., Soldatini, C. & Zenatello, M. (2002): Risultati dei censimenti degli uccelli acquatici svernanti in Italia: distribuzione, stima e trend delle popolazioni nel 1991–2000. – Biol. Cons. Fauna 111: 1–240.
Bibby, C.J., Burgess, N.D., Hill, D.A. & Mustoe, S.H. (2000): Bird Census Techniques. Second edition. – Academic Press, London.
Cramp, S., ed. (1983): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic, Vol. 3. – Oxford University Press, Oxford.
Flint, P.R. & Stewart, P. F. (1983): The Birds of Cyprus. B.O.U. Check-list 6. – British Ornithologist’s Union, London.
142
Germar, E.F. (1817): Reise nach Dalmatien und in das
Gebiet von Ragusa. – F.A. Brockhaus, Leipzig. Habsburg, R. von (1887): Ornitolo`ke bilje`ke s juga. –
Glas Hrv. Narav. dru{tva 2: 3–16. Hadrinos, G. & Akriotis, T. (1997): The Birds of Greece.
– Cristopher Helm, London. Heath, M.F., Borggreve, C., Peet, N. & Hagemeijer,
E.J.M. (2000): European Bird Populations; estimates
and  trends.  BirdLife  Conservation  Series  No.  10.  –
BirdLife International, Cambridge. Iapichino, C. & Massa, B. (1989): The Birds of Sicily. An
Annotated Check-list. B.O.U. Check-list 11. – British
Ornithologist’s Union, Tring. Kolombatovi}, G. (1880): Osservazioni sugli uccelli della
Dalmazia. – Split. Kosi},  B.  (1901):  Ptice  Dubrovnika  i  okolice.  I.  Red:
Guskarice – Anseres. – Dubrovnik. Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih
dvijesto godina. – Larus 46: 1–112. Luka~, G. (1998): Fauna Croatica XXXVII: List of Croatian
Birds. Spatial and Temporal Distribution. – Nat. Croat.
7, Suppl. 3: 1–160. Luka~, G. & Balti}, M. (2001): Diversity and richness of
the ornithological collection of the wider Dubrovnik
area (Croatia). – Nat. Croat. 10: 321–365. Olsen, K.M. & Larsson, H. (2003): Gulls of Europe, Asia
and North America. – Cristopher Helm, London. Oro, D., (1998): Larus audouinii Audouin’s Gull. – Birds of
Western Palearctic (BWP) Update Vol. 2 No. 1, Oxford
University Press: 47–61. Reiser, O. (1897): Plauderai über die Möwen der Adria. –
Ornitologische Monatsber. 5: 59–61. Reiser, O. (1939): Materialen zu einer Ornis Balcanica I.
Bosnien und Herzegowina. – Carl Gerold’s Sohn, Wien. Rubini~, B. (1995): ^rnoglavi galeb (Larus melanocephalus)
in njegov status na slovenski obali. – Annales 7: 81–86. Rubini~,   B.   (2002):   Mali   galeb   Larus   minutus.   –
Acrocephalus 23 (113–114): 153. Rubini~, B. (2003): Gnezditvena raz{irjenost, {tevil~nost in
gnezditvena ekologija sredozemskega Larus audouinii in
rumenonogega galeba L. michahellis na otokih Ju`ne
Dalmacije,  Hrva{ka.  –  Diplomsko  delo,  Biotehni{ka
fakulteta, Ljubljana. Rubini~, B., Bo`i~, L. & Sackl, P. (2002): The actual status
of  Slender-billed  Gull  Larus  genei  on  the  southern
Dalmatian coast. – Acrocephalus 23 (110–111): 35–39. Rubini~, B. & Vrezec, A. (2000): Audouin’s Gull Larus
audouinii, a new breeding gull species in the Adriatic Sea
(Croatia). – Acrocephalus 21 (102–103): 219–222. Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski
prirodoslovni  muzej,  Ministarstvo  razvitka  i  obnove,
Zagreb. Sage, B.L. (1964): Notes on the Birds of the Lower Neretva
Valley, Yugoslavia. – Ardea 52 (3–4): 202–218. Serra, L., M. Zenatello, N. Bacetti & L. dall’ Antonia,
(1999): Caracteristtiche distributive ed eologiche delle
colonie italiane di Gabbiano corso Larus audouinii. –
Avocetta 23: 83. [tromar, L. (1965): ^etiri godine prstenovanja galebova
klaukavaca  (Larus argentatus Pontopp.)  na  oto~i}ima
Mrkanu i Bobari. – Larus 19: 133–141.
Acrocephalus 24 (119): 135 — z43> 2,003
[tromar, L. (1970): Prilog poznavanju biologije galebova klaukavaca, Larus argentatus (Pontopp.), i ~igra obi~nih, Sterna hirundo (L.), te njihovih me|usobnih odnosa na nekim Kornatskim otocima. – Larus 21–22: 89–98.
[tromar, L. (1977): Rezultati oolo{kih istra`ivanja i izvori prehrane galebova klaukavaca (Larus argentatus michachellis) za vrijeme gnije`|enja na isto~nojadran-skim otocima. – Larus 29–30: 323–338.
[tumberger, B. (2001): Sredozemski galeb Larus audouinii. – Acrocephalus 22 (106–107): 130.
Tutman, I. (1980): Sastav i dinamika mje{ovitih populacija ptica dubrova~kog podru~ja. – Doktorska disertacija, PMF, Sarajevo.
Vrezec, A. (2001): Rumenokljuni viharnik Calonectris diomedea & sredozemski viharnik Puffinus yelkouan. – Acrocephalus 22 (104–105): 63.
Prispelo / Arrived: 25.11.2003 Sprejeto / Accepted: 18.3.2004
143
Acrocephalus 24 (119): 145 –146, 2003
Late nesting of the Common Swift Apus apus and the Pallid Swift Apus pallidus in Bulgaria
Pozno gnezdenje hudournika Apus apus and bledega hudournika Apus pallidus v Bolgariji
George Stoyanov1 & Peter Shurulinkov2
1 Centre for conservation and support of the wild fauna Durrell, Golyam Bratan Str No 23, fl. 2, ap. 2, Sofia 1618, Bulgaria, e-mail: georgips@abv.bg
2 Institute of Zoology (Bulgarian Academy of Science), boul. Tzar Osvoboditel, 1, Sofia 1000, Bulgaria, e-mail: shurulinkovps@hotmail.com
Common Swift Apus apus is a widespread breeding migratory bird in Bulgaria. Its breeding period starts in May and lasts till the end of July (Nankinov et al. 1997). Pallid Swift Apus pallidus, on the other hand, is a rare migratory species in Bulgaria, breeding mainly in the southern part of the country but showing an increase in its population in the recent years (Nankinov et al. 1997, Antonov & Atanasova 2001). It was established that the first clutches of the species in Bulgaria were laid during the second half of May and second clutches at the end of July and in the first half of August (Antonov & Atanasova 2001).
On 4 Oct 2002 two pairs of Common Swifts were observed feeding nestlings in two regions of Mt. Osogovo (SW Bulgaria). The first was in the centre of the village of Vaksevo (550 m a.s.l., UTM FM56), located in the southeastern part of the mountain that belongs to the historic–geographical region “Pianets” (Deliradev 1927). The nestlings were clearly heard. The adults fed them twice a day between 16:30 and 17:00. The nesting site was situated in a crack between the gutter and the concrete eaves of the building. The height from the ground was around 8.5 m. The exposure was southeastern. The weather was calm, sunny and clear, the air temperature between 18 to 20°C.
On the same day the second pair of Common Swifts was observed feeding nestlings in the area of Mandrata – Trite buki (UTM FM26). The location is situated around 1600 m a.s.l. in the central and higher zone of the Bulgarian part of the Mt. Osogovo. This pair also bred in a crack between the gutter and the facade of the southern exposure of a building. The building stands alone in a meadow. The area is covered with natural Beech Fagus sylvatica and Scots Pine Pinus sylvestris forests, as well as with planted Norway Spruce Picea abies forests. Above 1800 m a.s.l. there is some open grass slope. The pair fed its
nestlings three times between 18:20 and 19:00. The nestlings were clearly heard during the swooping of the adult birds. They could be heard more weakly throughout the whole day and also during some parts of the night. During the observation the weather was clear. The temperature was around 12°C, and during the night it dropped to 1°C. On 5 Oct 2002 we have heard the begging cries of the nestlings between 8:00 and 9:30 during their feeding by the adults.
On 13 Oct 2002 between 18:25 and 18:45 we observed around 10 Pallid Swifts at the Rila Monastery (UTM FM96), which is situated at 1140 m a.s.l. on the Mt. Rila (SW Bulgaria). Some of the birds swooped into cracks in the rock plates of the eaves of the church. We heard cries of nestlings from four separate places (fissures). The nestlings were hatched after 6 Sep 2002 when we visited the spot and no young swifts were heard. On this date we saw 10 to 12 adult birds between 17:45 and 18:00, which swooped in and out from 5 to 6 cracks. During our visit at the Rila Monastery on 3 Nov 2002 begging calls of the nestlings could still be heard in two of the cracks. The air temperature during the day was between 6 and 9°C. The weather was rainy and no active adult birds were observed in the interval between 13:10 and 15:00. We collected fresh excrements from the area under the two active nesting sites. Hymenoptera seemed to be the predominant prey of Swifts in our case (mostly Tetramorium sp. and a few separate specimen of Myrmicinae). Only one specimen was found from Coleoptera and Heteroptera.
Such late nesting of the Common Swift has not been recorded in the available literature (Nankinov 1982, Cramp 1985, Handrinos & Akriotis 1997, Nankinov et al. 1997, Snow & Perrins 1998). It is probable that some of the late encounters of the Common Swifts are actually late breeders (e.g. as
145
G. Stoyanov & P. Shurulinkov: Late nesting of the Common Swift Apus apus and the Pallid Swift Apus pallidus in Bulgaria
observed by Nankinov (1982) annually until 15 to 20 Nov in Sofia) rather than migrants from the northern areas.
Fledged nestlings from the second clutch of Pallid Swifts were seen during the second week of October at Gibraltar (Cramp 1985). Recently flown away youngsters were observed in the middle of October in Greece (Handrinos & Akriotis 1997). Antonov & Atanasova (2001) have also observed at the Rila Monastery a second clutch of the Pallid Swift in late October 1998. Our current observations complement the data for the latest possible breeding of the Pallid Swift.
The reason for the late nesting of the Common and the Pallid Swift in Bulgaria was most probably the atypical meteorological conditions in 2002. The summer was unusually rainy with a humid autumn. At the two regions where we observed late nesting of these two species it snowed a few times during November, with temperatures between -2 and 0°C. In the same conditions Pallid Swifts were observed at Rila Monastery by Antonov & Atanasova (2001). As these observations show, Pallid and Common Swifts can, in some cases, cope with such weather conditions in their breeding habitats, including sudden cold spells with temperatures below and around 0°C as well as temporary snow cover, for one or two days. Iankov (1991) indicated that 8.2% of the nesting Common Swifts in Bulgaria breed within the zone between 1600 and 2700 m a.s.l., while 1.2% are known to nest even above 2700 m a.s.l. We observed them many times nesting in the zone between 1600 and 2400 m a.s.l. in the mountains Rila, Pirin, Central Balkan and Western Rhodopes. These observations of nesting in the higher parts of the Bulgarian mountains further contribute to the notion of the ability of the Common and Pallid Swifts to adapt to more severe weather conditions. When the weather conditions are bad, we have often observed birds that nest in the higher zone flying away to hunt in the lower parts of the mountains and the plains around. They also fly up to their nests for short periods to feed their nestlings with food captured at lower territories. Probably this feeding strategy is one of the most widespread ways of coping with bad weather conditions for Common and Pallid Swifts.
Acknowledgements: We express our gratitude to the ornithologists Petar Iankov and Anton Antonov for letting us use their articles on the Pallid Swift in Bulgaria. We also wish to thank the entomologists Albena Lapeva, Stoyan Beshkov and Nikolay Simov for determining of the food components of the Pallid Swift.
146
Summary
At least two pairs of Common Swifts Apus apus and four pairs of Pallid Swifts Apus pallidus were found feeding their nestlings during October 2002 in two high mountains of Southwestern Bulgaria (Mt. Osogovo and Mt. Rila). Nestlings of two pairs of Pallid Swifts were also heard on 3 Nov 2002 in Mt. Rila. The reasons for such late nesting of the swifts are discussed.
Povzetek
Oktobra 2002 sta bila visoko v gorah jugozahodne Bolgarije (Osogovo in Rila) opa`ena najmanj dva para hudournikov Apus apus in {tirje pari bledih hudournikov Apus pallidus med hranjenjem mladi~ev. Mladi~e dveh parov bledih hudournikov je bilo mogo~e sli{ati tudi 3.11.2002 na gori Rila. Avtorja razpravljata o razlogih za tako pozno gnezdenje hudournikov v tem delu Evrope.
Refereneces
Antonov, A. & Atanasova, D. (2001): Laying dates, clutch
size and breeding success in Pallid Swift Apus pallidus in
Sofia, Bulgaria. – Avocetta 25 (2): 299–303. Cramp, S., ed. (1985): The birds of the Western Palearctic.
Vol. I V. – Oxford University Press, Oxford. Deliradev, P. (1927): Osogovo. – Gladston,Turisticheska
prosveta, Sofia. Handrinos, G. & Akriotis, T. (1997): The birds of Greece.
– Christopher Helm, A & C Black, London. Iankov, P. (1991): Pallid Swift Apus pallidus in Bulgaria. –
Bird Census News 4 (1): 24–27. Nankinov, D. (1982): The birds of Sofia. – Ornithological
information bulletin 12: 1–386. Nankinov, D., Simeonov, S., Michev, T. & Ivanov, B.
(1997): Fauna na  Bulgaria,  Aves, part 2,  vol.  24.  –
Bulgarian Academy of Science, Sofia. Snow, D. & Perrins, C., eds. (1998): The birds of the
Western Palearctic. Vol. I. – Oxford University Press,
Oxford, New York.
Arrived / Prispelo: 24.1.2003 Accepted / Sprejeto: 18.3.2004
ACROCEPHALUS 24 (119): 147 — I57, 2OO3
Iz ORNITOLOŠKE BELEŽNICE
From the ornithological notebook
Slovenija / Slovenia
Polarni slapnik Gavia arctica
Black-throated Diver – 2 ind. in breeding plumage on 30 Apr 2003 on Ptujsko jezero (UTM WM63, Drava river, NE Slovenia)
Dne 30.4.2003 sem na Ptujskem jezeru, nasproti mlina v Zabovcih, opazoval dva polarna slapnika v popolnem ~rno-belo-sivem svatovskem perju. Polarni slapnik se na Ptujskem jezeru redno pojavlja v jesenskem in zimskem ~asu, kasnej{ih podatkov od konca februarja pa v svojih bele`kah, z izjemo navedenega opazovanja, nimam.
Luka Bo`i~, Pintarjeva 16, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: luka.bozic@dopps-drustvo.si
Bela {torklja Ciconia ciconia
White Stork – regular observation of a pair near the village of Stra`gonjca (UTM WM53, Dravsko polje, NE Slovenia) in the winters of 2001/02 (28 Dec 2001), 2002/03 (28 Dec 2002) and 2003/04 (26 Dec 2003). The injured stork and its partner successfully spent the winter of 2000/2001 in the fields near the village of Breg in the vicinity of Ptuj (UTM WM64, Dravsko polje, NE Slovenia).
V Sloveniji je bilo registriranih ve~ opa`anj in celo redno prezimovanje bele {torklje. Znani so podatki, da je bela {torklja v decembru leta 1990 in v zimah 1991/92 in 1992/93 prezimovala v Se~oveljskih solinah. Zimi 1991/92 in 1992/93 je prebila tudi v bli`ini Ptujskih toplic [Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana]. Novej{a opazovanja rednega prezimovanja para bele {torklje v zimah 2001/02, 2002/03 in 2003/04 ka`ejo, da je bela {torklja sposobna pre`iveti zime tudi pri nas. Verjetno gre za prezimovanje istega para, saj sem vsa tri opazovanja zabele`il v Stra`gonjci. Par bele {torklje sem prvi~ opazoval dne 28.12.2001. [torklji sem prepla{il iz struge potoka ^rnec. Zleteli sta kakih 50 m stran na zasne`eno polje. Naslednjo zimo sem {torklji opazoval 27.12.2002 na poljih v bli`ini vasi. Ko sem ustavil avto, sta bili {torklji vznemirjeni in po~asi sta za~eli korakati stran. V zimi 2003/04 sem se 26.12.2003 na poljih pred vasjo zopet sre~al z verjetno istim parom. V zimi 2000/01 sem bil obve{~en, da je bila v bli`ini naselja Breg opa`ena bela {torklja. Sam sem si jo {el ogledat, in br` sem ugotovil, da ima po{kodovano perut. Sicer pa je bila ptica videti v dobrem stanju. Sli{al sem tudi, da so ji nastavljali meso, tako
da je la`e pre`ivela zimo. Po{kodovana {torklja je dober mesec dni samevala, dokler se ni pojavila {e druga. To dokazuje, da sta ptici v paru zelo navezani in zvesti druga drugi. [torklji sta zimo pre`iveli.
Dominik Bombek, Pre{ernova 1, SI-2250 Ptuj, Slovenija, e-mail: dominik.bombek@guest.arnes.si
Labod grbec Cygnus olor
Mute Swan – new breeding locality on Lake Hodo{ (UTM XM09, NE Slovenia). First breeding confirmed in 1997, with the swans regularly breeding there till 2003. Six young raised in 2003, two of them belonging to the bright mutant immutabilis, so far unknown in Slovenian ornithological literature. (Colour Appendix – Figures 1 & 2)
Labod grbec je vrsta, ki se je v zadnjem ~asu precej raz{irila po Evropi predvsem po zaslugi pobeglih parkovnih osebkov, ki so se uspe{no pome{ali med divje labode [Wieloch, M., Mathiasson, S. & Saari, L. (1997): Mute Swan Cygnus olor. pp. 64–65 V: Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. – T & AD Poyser, London]. Za SV Slovenijo je bil leta 1996 pripravljen pregled gnezdi{~ laboda grbca [Bra~ko, F. (1996): Raz{irjenost laboda grbca Cygnus olor v severovzhodni Sloveniji. – Acrocephalus 17 (77): 113–116], vendar Hodo{kega jezera (UTM XM09) ni bilo med navedenimi gnezdilnimi lokalitetami. V letu 1996 smo labode grbce tu opazili prvi~, `e naslednje leto (1997) pa tudi potrdili gnezdenje enega para, ki je gnezdil kontinuirano do leta 2003. V paru je bil vsaj samec, ki je bil obro~kan, vedno isti. Maja 1999 je bilo opa`enih najve~, kar 9 grbcev. Leta 2000 je gnezde~i par od 5 izvaljenih uspe{no vzgojil 4 mladi~e. Posebej smo bili pozorni na obarvanost mladi~ev, saj sta bila dva bela in dva siva. V letu 2003 je par vzgojil {est mladi~ev; opazili smo jih maja, dva izmed njih sta bila bela (barvna priloga – slika 1). Dne 9.10.2003 smo v okviru ~ezmejnega projekta »Z vidro do ~istej{ih voda«, ki ga podpira program Phare, Hodo{ko jezero obiskali vnovi~. Na jezeru so bili le {e {tirje mladi~i, trije obi~ajno sivo obarvani, ~etrti pa je bil bel (barvna priloga – slika 2). Ko je prikoracal na obalo, je bilo jasno videti tudi njegove svetlej{e noge. To so zna~ilnosti svetlej{e mutante oziroma oblike laboda grbca, imenovane immutabilis, ki naj ne bi bila posebno redka v labodji populaciji [Madge, S. & Burn, H. (1989): Wassergeflügel. – Verlag Paul Parey, Hamburg, Berlin], a pri nas doslej ni bilo pisnih podatkov o njenem pojavljanju. Oblika je prepoznavna tudi pri odraslih pticah, ki imajo sivo-ro`nato obarvane noge. Natan~nej{e bele`enje
147
Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook
{tevila osebkov oblike immutabilis bi nam dalo jasnej{o oceno, kolik{en dele` populacije laboda grbca pri nas le-ta sestavlja tako na gnezditvi kot prezimovanju.
Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@nib.si
Marjana Hönigsfeld Adami~, LUTRA, In{titut za ohranjanje naravne dedi{~ine, Pot ilegalcev 17, SI-1210 Ljubljana, Slovenija, e-mail: marjana.lutra@siol.net
^rni {karnik Milvus migrans
Black Kite – rare observation form NE Slovenia: 1 ind. on 14 Mar 2002 at Kalvarija near Maribor (UTM WM54)
Dne 14.3.2002 sva z Matja`em Ker~kom obiskala Mariborski otok. Tam sva sli{ala pivko Picus canus, ki je bila med vsemi {~inkavci Fringilla coelebs, cikovti Turdus philomelos in vrsto drugih pevk najglasnej{a. Nato sva se napotila na Kalvarijo, s katere se ponuja ~udovit razgled na Maribor. Ko sva se povzpela skoraj do vrha, sva zagledala ujedo, ki je jadrala nad vinogradi v smeri proti jugozahodu. Jasno sva razlo~ila {karjasti rep in svetlej{e perutne proge ter prepoznala ~rnega {karnika, sicer na [tajerskem redko pojavljajo~o se ujedo [Vogrin, M. (1987): ^rni {karnik Milvus migrans. – Acrocephalus 34: 59; Vrezec, A. (1997): Ujede in sove Dravinjske doline. – Falco 12: 17–20]. Na vrhu Kalvarije sva sli{ala {e zeleno `olno Picus viridis, spodaj v go{~avi pa je odmevalo petje ta{~ice Erithacus rubecula.
Tina Lon~ar, Gosposvetska 12, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: martina_loncar@yahoo.com
Rjavi {karnik Milvus milvus
Red Kite – 1 ind. on 13 Oct 2002 near Kne`ak (UTM VL54, S Slovenia)
Dne 13. 10. 2002 sem se z Matja`em Ker~kom peljal z DOPPS-ovega sre~anja na Devinu. Bil je lep son~en dan, kot nala{~ za opazovanje {tevilnih ujed, ki so izrabljale termiko in kro`ile nad pokrajino. Pred vasjo Kne`ak naju je skoraj preletela malo ve~ja ujeda. Hitro sva se ustavila in prepoznala odraslega rjavega {karnika.
Matja` Premzl, Zrkovci 52, SI-2000 Maribor, Slovenija
Stepski lunj Circus macrourus
Pallid Harrier – first record for Slovenia in the past 50 years. A male was observed at Ljubljansko barje between Vrbovski tali and I{ka village (UTM VL69, central Slovenia) on 21 Mar 2002. There are only 8 records known from Slovenia, all of them dating to the time prior to the past 50 years.
Dne 21.3.2002 smo se odpravili na ogled znanih {kurhovih gnezdi{~ na JV delu Ljubljanskega barja. Med pregledovanjem {e rjavih barjanskih travnikov med Vrbovskimi tali in I{ko smo opazili par lunjev. Najprej smo pomislili na ta ~as pogostega pepelastega lunja. Na{o pozornost je pritegnil samec, ki se nam ni zdel prav ni~ “pepelast”, temve~ bel kot re~ni galeb. Ko se je pribli`eval, smo opazili, da je cel prednji rob peruti svetel. [e najbolj nas je spominjal na podobo stepskega lunja, ki smo jo poznali iz priro~nikov in fotografij. Po tem dogodku smo si s teleskopom temeljito ogledali vsakega lunja, med njimi je bilo tudi nekaj samcev, in vsi so bili o~itno druga~ni od prej opazovanega: perje je bilo opazno bolj temno sivo modro, lepo je bil viden temen spodnji rob peruti s popolnoma ~rnimi konicami, ki so bile tudi {ir{e, kar je zna~ilno za pepelastega lunja Circus cyaneus. Vedno bolj smo bili prepri~ani, da je bil nenavadni lunj res stepski, ko smo nad travniki med I{~ico in [kofljico ponovno opazili svetlega lunja. Tokrat smo si ga lahko precej bolje ogledali, tudi skozi teleskop, ko je preletaval travnike kak{nih 200 m od nas. Skoraj belo perje je prekinjala le ~rnina, ki se je zajedala v konice peruti. Drugih temnej{ih lis in prog na spodnji ali zgornji strani peruti ni bilo videti, torej smo lahko izklju~ili tudi mo`nost, da bi bil opazovani osebek samec mo~virskega lunja. Stepski lunj zadnjih 50 let pri nas ni bil zabele`en, je pa iz obdobja pred tem znanih kar 8 podatkov [Bo`i~, L. (2001): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. – Acrocephalus 22 (106–107): 115–120]. Morda se pojavlja pogosteje, a ga spregledamo, saj so si samice in mladostni osebki mo~virskega, stepskega in pepelastega lunja precej podobni. Podatek o opazovanju takega lunja z izredno poudarjenim svetlim ovratnikom 18.4.1991 (A. Sovinc & P. Trontelj neobjavljeno) na istem predelu Barja je Komisija za redkosti DOPPS zavrnila. Tokratno opazovanje pa je potrdila kot prvi podatek za Slovenijo v zadnjih 50 letih.
Eva Vukeli~, Laze 6, SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Slovenija, e-mail:
eva.vukelic@kiss.si
Peter   Trontelj,   Verov{kova   56,   SI-1000   Ljubljana,   Slovenija,   e-mail:
peter.trontelj@uni-lj.si
@iga   Remec,   V   Murglah   11,   SI-1000   Ljubljana,   Slovenija,   e-mail:
ziga_remec@volja.net
148
ACROCEPHALUS 24 (119): 147 — I57, 2OO3
Sokol selec Falco peregrinus
Peregrine – new nest-site in the eastern part of Kra{ki rob (SW Slovenia). On 7 Jun 2003, 3 fledged young were observed.
V sklopu skupinskih popisov za Novi ornitolo{ki atlas sem bil v gnezdilnem obdobju kar nekajkrat na Kra{kem robu. @e v aprilu sem opazil par sokola selca, ki se je zadr`eval v steni na vzhodnem delu roba. Par se je ob prisotnosti ~loveka nad steno svarilno ogla{al. Dne 7.6.2003 sem v isti steni opazoval tri speljane mladi~e, ki sta jih star{a {e vedno hranila. Na kra{kem robu je to `e drugi par sokola selca, ki se je tu na novo naselil po letu 2000 [Miheli~, T. (2000): Inventarizacija ogro`enih vrst ptic v stenah na obmo~ju Kra{kega roba. – DOPPS, Ljubljana], kar ka`e na rast populacije tudi v JZ delu Slovenije.
Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, SI-1290 Grosuplje, Slovenija, e-mail: tomaz.mihelic@dopps-drustvo.si
Gozdni jereb Bonasa bonasia
Hazel Grouse – a male observed on 11 Apr 2003 in the vicinity of Topli vrh near ^rmo{njice (540 m a.s.l., UTM WL05, SE Slovenia) on the edge of abandoned pastureland extensively overgrown by Hazel Coryllus avellana
Andrej Hudoklin mi je pripovedoval o neverjetno velikem {tevilu koza~ v Ko~evskem Rogu, zato sem se dne 11.4.2003 odlo~il, da z njim obi{~em ta kraj in na lastna u{esa sli{im to sovje bogastvo. Obmo~je sva si ogledala {e pred mrakom. Pri Toplem vrhu blizu ^rmo{njic (UTM WL05) na nadmorski vi{ini okoli 540 m je na cesto pred naju zakorakal razburjen samec gozdnega jereba z dvignjeno ~opko, a je kmalu odfrfotal nazaj v grmi~je. Okolje, kjer sva jereba opazovala, je bil pravzaprav gozdni rob, meje~ na opu{~ene pa{nike, bujno zara{~ajo~e se z lesko Coryllus avellana. Ta k tip okolja, torej opu{~ene zara{~ajo~e se kmetijske povr{ine, so drugoten habitat gozdnega jereba, obstoj jereba pa naj bi bil tu odvisen predvsem od gospodarjenja s temi povr{inami [Mikuleti~, V. (1984): Gozdne kure. – Lovska zveza Slovenije, Ljubljana]. Zanimiva izto~nica torej za pripravo nadaljnjih varstvenih strategij za to pri nas mo~no ogro`eno vrsto. Pri~ujo~i zapis pa je pomemben tudi zavoljo tega, ker gre za prvi prispevek o gozdnem jerebu v rubriki Iz ornitolo{ke bele`nice v skoraj 25-letni zgodovini revije Acrocephalus!
Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@nib.si
Progastorepi kljuna~ Limosa lapponica
Bar-tailed Godwit – 1 ind. on 6 Sep 2003 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia)
Na severnem delu nasipa vodnega zadr`evalnika Medvedce sem 6.9.2003 pre{teval precej {tevilne pobre`nike. V enem
izmed zaliv~kov sem opazil kljuna~a, ki pa mi je hitro u{el iz vidnega polja. Za nekaj ~asa sem pozabil nanj in oprezal za drugimi pti~i. Z nekega drugega mesta na nasipu sem {e enkrat pregledal plitvine s pobre`niki. Tokrat sem med {tevilnimi velikimi {kurhi Numenius arquata in kozicami Gallinago gallinago spet opazil kljuna~a. Bil je progastorepi, redkej{i izmed obeh vrst kljuna~ev, ki se pojavljata v Sloveniji.
Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si
Mali {kurh Numenius phaeopus
Whimbrel – 1 ind. on 28 Mar 2002 at Medvedce reservoir SE from Pragersko (UTM WM53, NE Slovenia)
Dne 28.3.2002 sem se odpravil popisovat ptice na zadr`evalnik Medvedce JV od Pragerskega. Son~ni dan z rahlim vetrom in precej nizkimi jutranjimi temperaturami ni obetal ni~ posebnega, a takoj ko sem stopil na nasip zadr`evalnika, se mi je razkrila vsa posebnost dneva. Vodna gladina je bila nizka in na dnu je bilo polno {e odkritih polojev. Na najbli`jega je ob mojem prihodu priletel mali {kurh. Na Medvedcah sem ga tokrat opazoval prvi~.
Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si
Navadna ~igra Sterna hirundo
Common Tern – new breeding locality in Slovenia at Pernica reservoir (UTM WM56, NE Slovenia). On 5 Jul 2003, two nests were found with incubating birds on a small mud islet that emerged this season due to the very low water level in generally very dry year 2003.
Leta 2003 je zaradi suhega in vro~ega vremena na vzhodnem delu Perni{kega akumulacijskega jezera ob pritoku Pesnice v jezero nastal velik suh blatni poloj, odrezan od kopnega. Tako je nastal otok, po vsej povr{ini prerasel s pribli`no 10 cm visoko vegetacijo. Z nasipa jezera sem 5.7.2003 s teleskopom opazil 2 navadni ~igri, ki sta sedeli na gnezdih in o~itno valili jajca. Gnezdi sta bili dobro vidni. Med opazovanjem je v neposredni bli`ini gnezd pristala siva ~aplja Ardea cinerea. ^igri sta jo takoj silovito napadli in se v strmoglavem letu spu{~ali nad njeno glavo, tako da se je ~aplja po~asi potuhnjeno umaknila. Podatek je zanimiv, ker gre za prvo potrjeno gnezdenje navadne ~igre na tem obmo~ju, kjer pa je bilo gnezditveno sumljivo obna{anje `e opazovano [Denac, D. (2002): Re~ni galeb Larus ridibundus. – Acrocephalus 23 (112): 101].
Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: damijan.denac@dopps-drustvo.si
H9
Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook
Pegasta sova Tyto alba
Barn Owl – first record for the Savinja valley (NE Slovenia). On 1 Nov 2002, fresh cadaver of 2nd winter female of T. a. guttata subspecies was found on the motorway in vicinity of Latkova vas near Polzela (UTM WM02). A detailed inspection of the old attics nearby would give us an answer whether this owl breeds in the Savinja valley.
Resni~na meja oziroma potek hibridne cone obeh podvrst pegaste sove v Sloveniji {e danes ni jasna. Med obema subpopulacijama tako v SV kot v JZ delu dr`ave ni jasne povezave, saj med njima zeva veliko nezasedeno obmo~je, kakr{no je na primer Savinjska dolina, in to tako v gnezditvenem kot zimskem ~asu [Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana; Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana]. Celo podrobnej{a raziskava sov Savinjske doline pojavljanja pegaste sove v njej ni potrdila [Vogrin, M. (2000): Sove spodnje Savinjske doline. – Acrocephalus 21 (98–99): 43–45]. Dne 1.11.2002 sem se skozi Savinjsko dolino peljal po razmeroma novi avtocesti. V bli`ini Latkove vasi pri Polzeli (280 m n.v., UTM WM02) sem sredi avtoceste na{el povsem sve` kadaver pegaste sove. Bila je drugoletna samica temnej{e podvrste Tyto alba guttata. ^eprav gre za podatek iz negnezditvenega obdobja, potrjuje pojavljanje pegaste sove v Savinjski dolini, ki glede na njeno zgolj klate{ko lastnost ne izklju~uje tudi njenega gnezdenja. Pregled bli`njih starih ostre{ij bi morda dal jasnej{i odgovor na to vpra{anje. Na savinjski avtocesti sem pred ~asom na{el tudi kadaver male uharice Asio otus, kar ka`e na problem smrtnosti sov na ni`inskih avtocesteh, ki je bil podrobno predstavljen za italijanske avtoceste, kjer sta bili glavni `rtvi prometa prav pegasta sova in mala uharica [Rubini~, B. (2000): Smrtnost sov Strigiformes na avtocestah med Bologno in Trbi`em (Italija) pozimi 1998–99. – Acrocephalus 21 (98–99): 67–70].
Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@nib.si
Velika uharica Bubo bubo
Eagle Owl – high local density of three successfully breeding pairs in 2003 at Kra{ki rob (SW Slovenia), with their nests situated at distances of 1.9 and 2.4 km
Velika uharica je vrsta z velikim doma~im okoli{em, saj meje teritorija navadno vzpostavi v oddaljenosti 2 km od gnezda [Cramp, S., ed. (1985): The Birds of the Western Palearctic. – Oxford University Press, Oxford]. Ravno iz tega vidika je zanimiva gnezditev treh parov v letu 2003 na Kra{kem robu. Gnezda so le`ala na vzhodnem delu Kra{kega roba v obliki polkroga. Razdalji med njimi pa sta bili 1,9 in 2,4 km. V juniju so se iz vseh treh uspe{no speljali mladi~i (v dveh po dva, v enem pa en), ki jih je bilo v neposredni bli`ini gnezda mogo~e opazovati {e cel julij. Podatek ka`e, da je poleg
150
primernih gnezdi{~ za veliko uharico na tem obmo~ju tudi veliko bogatih lovnih obmo~ij.
Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, SI-1290 Grosuplje, Slovenija, e-mail: tomaz.mihelic@dopps-drustvo.si
Lesna sova Strix aluco
Tawny Owl – unusual daytime roost-site in Song Thrush’s or Blackbird’s abandoned nest of a young radio-tagged owl on 18 Jul 2002 on Mt. Krim in the vicinity of Tomi{elj (UTM VL59, central Slovenia)
Ko ptici, ki smo jo prej ve~inoma po naklju~ju lahko opazovali le tu in tam, namestimo oddajnik in si s tem odpremo vrata v njeno zasebnost, se nam pogled na ptico in njeno `ivljenje precej spremeni. Sam sem tako v letu 2002 na Krimu pri Ljubljani sledil mladi~u lesne sove na njegovih dnevnih po~ivali{~ih in nekatera so bila res nenavadna. Najbolj nenavadno izmed njih si je sova izbrala 18.7.2002, ko je spala nekje blizu Tomi{lja. Zavlekla se je v manj{o jelko Abies alba, kjer si je za po~ivali{~e izbrala kar staro cikovtovo ali kosovo gnezdo tik ob deblu v gosti razrasti vej le kake {tiri metre visoko. Vse skupaj je bilo v gostem sestoju mladja, kjer so prevladovale predvsem mlade jelke in leske Coryllus avellana. Tudi sicer lesne sove za svoja dnevna po~ivali{~a izbirajo predvsem goste in mo~no zara{~ene koti~ke, ki jim zagotavljajo tudi najve~ kritja [König, C., Weick, F. & Becking, J.H. (1999): Owls – A Guide to the Owls of the World. – Pica Press, Sussex].
Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@nib.si
Koconogi ~uk Aegolius funereus
Tengmalm’s Owl – its characteristic “smacking call” heard on 20 Nov 2002 near Sv. Bolfenk in Pohorje Mts. (1147 m a.s.l., UTM WM54, NE Slovenia), which is the first record of this species from the eastern part of Pohorje Mts.
Raz{irjenost koconogega ~uka na Pohorju je bila po novej{ih dosedanjih podatkih v glavnem omejena na {ir{e obmo~je v okolici Osankarice [Bo`i~, L. & Vrezec, A. (2000): Sove Pohorja. – Acrocephalus 21 (98–99): 47–53]. Nekaj posameznih podatkov imamo tudi iz zahodnega dela Pohorja (J. Guli~ ustno, lastna opazovanja). Dne 20.11.2002 sem okoli 22.00 ure sli{al zna~ilni svarilni klic (“smacking call”) koconogega ~uka v smrekovem gozdu ju`no od razglednega stolpa pri Sv. Bolfenku nad Mariborom (1147 m n.v.) na zadnji vi{ji vzpetini tega hribovja na njegovem vzhodnem koncu. To je do sedaj tudi edini podatek o pojavljanju koconogega ~uka na vzhodnem delu Pohorja. Kljub temu da je bil koconogi ~uk zabele`en zunaj gnezditvenega obdobja, opazovanje daje slutiti, da je ta vrsta sove na Pohorju bolj raz{irjena, kot ka`ejo podatki.
Luka Bo`i~, Pintarjeva 16, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: luka.bozic@dopps-drustvo.si
ACROCEPHALUS 24 (119): 147 — I57, 2OO3
Zlatovranka Coracias garrulus
Roller – rare observation of 1 ind. between Dolenci and Hodo{ (UTM XM09, NE Slovenia) in 2001. Currently, the Roller is treated as an extinct breeder in Prekmurje region.
@e kar precej ~asa je minilo, ko so v Budincih na Gori~kem {e gnezdile zlatovranke. ^eprav so te ptice dokaj pla{ne, se spominjam para zlatovrank, ki je gnezdil v zapu{~enem duplu velikega detla Dendrocopos major v lesenem stebru elektri~ne napeljave, kakr{nih je bilo takrat {e veliko. Na `alost so danes zlatovranke na Gori~kem `e zelo redke. Nazadnje sem jo videl leta 2001 med Dolenci in Hodo{em pri iskanju hrane, a tu ni gnezdila. Ker pa je to tik ob mad`arski meji in je pokrajina na mad`arski strani {e vedno dokaj ohranjena, morda zlatovranka tam {e gnezdi. ^eprav je bila zlatovranka {e ne dolgo tega raz{irjena tudi po Prekmurju [Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana], so danes znana gnezdi{~a v Sloveniji le {e v Slovenskih goricah [Bo`i~, L. (2003): Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji 2. Monografija DOPPS {t. 2. – DOPPS, Ljubljana]. Morda opisani podatek le namiguje na to, da zlatovranka v Prekmurju vendarle {e gnezdi.
Ernest Bedi~, Otovci 48, SI-9202 Ma~kovci, Slovenija, e-mail: ernestb@volja.net
Triprsti detel Picoides tridactylus
Three-toed Woodpecker – nest with young found on 17 Jun 2002 in Norway Spruce Picea abies 2 to 3 m from the ground in spruce forest at an altitude 1400 m a.s.l. on Komen in Smrekovec Mts. (UTM VM84, N Slovenia) just 50 m from mountain path
S Tino Lon~ar sva se 16. in 17.6.2002 odpravila na dvodnevno potepanje po Smrekov{kem pogorju. Zaradi silikatne podlage je to pogorje floristi~no podobno Pohorju, podobne pa so si tudi pti~je zdru`be obeh obmo~ij. Drugi dan izleta sva se namenila proti ko~i na Travniku, ki le`i zahodno od Komna (1684 m n.v.), najmlaj{ega ognjenika v Sloveniji. Pribli`no 2 km pred ko~o, na nadmorski vi{ini 1400 m, sva zasli{ala ogla{anje detla. Zaradi nadmorske vi{ine in okoli{kega prete`no smrekovega gozda sem posumil, da gre za triprstega. Detla sva kaj hitro tudi na{la, ko je poletel v duplo, iz katerega so se ogla{ali mladi~i. Za to vrsto je zna~ilno, da ni pretirano pla{na, kar nama je omogo~ilo nekajminutno opazovanje dogajanja ob duplu. To je bilo v smreki Picea abies na vi{ini 2 – 3 m, obrnjeno proti jugu, od planinske poti oddaljeno le kakih 50 m.
Matja` Ker~ek, Kungota pri Ptuju 44, SI-2325 Kidri~evo, Slovenija, e-mail: matjazkercek@yahoo.com
Rde~egrla cipa Anthus cervinus
Red-throated Pipit – two observations from Dravsko polje (NE Slovenia): (1) on 21 Apr 2003 near the Pobre`je – Zg. [turmovci road (UTM WM63), and (2) on 16 May 2003 in a meadow near Medvedce reservoir (UTM WM53)
V letu 2003 sem dvakrat opazoval rde~egrlo cipo na Dravskem polju. Prvi~ sem jo zelo be`no opazoval 21.4. Takrat sem se sprehajal po cesti, ki povezuje vasi Pobre`je in Zg. [turmovci. Mojo pozornost je pritegnila neznana ogla{ajo~a se ptica. Usedla se je na bli`njo njivo, sicer le za hip, pa vendar dovolj dolgo, da sem opazil ope~nato rde~o glavo in grlo. Drugi~ sem jo opazoval 16.5. na sve`e poko{enem travniku, ki se razprostira na severni strani nasipa zadr`evalnika Medvedce. Takrat je skakljala po kupih posu{ene trave in lovila `u`elke. Pri tem opravilu se ni dala preve~ motiti, saj se je ob prihodu traktorja le mirno spreletela na sosednji kup.
Matja` Ker~ek, Kungota pri Ptuju 44, SI-2325 Kidri~evo, Slovenija, e-mail: matjazkercek@yahoo.com
Brkata sinica Panurus biarmicus
Bearded Tit – a group of approximately 10 birds observed on 28 Feb 2003 while feeding in reeds of the Dragonja estuary along Se~ovlje salt-pans (UTM UL93, SW Slovenia)
Dne 28.2.2003 sem se odpravil na Se~oveljske soline. Ubral sem pot ob Dragonji in v bazenih severno od nje opazoval ve~je {tevilo togotnikov Philomachus pugnax in kozic Gallinago gallinago. Kjer je nasip Dragonje ni`ji, sem imel lep pregled nad trsti{~em ob ustju. Tam sem opazil manj{e ptice, ki so poskakovale po klaskih. Ker so se stalno prestavljale, sem lahko videl le dva samca prelestnih brkatih sinic. Po moji oceni je bilo vseh ~ez deset, a so se hitro prestavile dlje in se poskrile med trsjem. Kasneje smo si z Nado Labus, Ur{ko Ferleti~ in Darjo Huzimec ogledali {e samice gag Somateria mollisima in srednje `agarje Mergus serrator.
Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si
Veliki srakoper Lanius excubitor
Great Grey Shrike – 2 ind. observed on 7 Dec 2003 some 5 km apart in the Dravinja valley near the villages of Zgornja Pristava and Slape (UTM WM63, NE Slovenia)
Dravinjsko dolino ve~krat obi{~em tudi pozimi, vendar sem velikega srakoperja tu doslej zabele`il le dvakrat, obakrat v bli`ini Polj~an [Vrezec, A. (1994): Pti~i Dravinjske doline
I5I
Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook
od Polj~an do [tatenberga. – Raziskovalna naloga, Gimnazija [entvid, Ljubljana]. Dne 7.12.2003 pa sem na vzhodnem koncu Dravinjske doline opazoval kar dva osebka na razdalji dobrih pet kilometrov, enega pri vasi Zgornja Pristava, drugega pa pri vasi Slape, v kvadratu UTM WM63, ki je v Zimskem ornitolo{kem atlasu za velikega srakoperja {e nezaseden [Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana]. Obe ptici sta za plenom oprezali z elektri~nih `ic, sicer najpogostej{ega lovilnega mesta velikega srakoperja, ugotovljenega v raziskavi na bli`njem Dravskem in Ptujskem polju [Bombek, D. (2001): Popis velikega srakoperja Lanius excubitor na Dravskem in Ptujskem polju v decembru 2000. – Acrocephalus 22 (104–105): 41–43].
Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@nib.si
Krekovt Nucifraga caryocatactes
Nutcracker – 1 ind. on 12 Jun 2002 near Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia)
Dne 12.6.2002 sem `e v zgodnjem jutranjem hladu hodil po ju`nem nasipu zadr`evalnika Medvedce. Ko sem pri{el do konca na zadr`evalnik meje~ih gozdi~kov, sem v zraku zagledal za te kraje nenavadno ptico. Po letu bi jo {e najprej dolo~il za {ojo z neproporcionalno velikim kljunom. Ko je skrivnostna ptica le nekoliko spremenila smer leta, je razkrila belo podrepno preje in bele ~rtice na rjavem trebuhu. Bil je krekovt, na mo~ nenavadna pojava nad panonskim mo~virjem, vendar se te ptice tu in tam pojavljajo tudi v subpanonskem delu Slovenije [[tumberger, B. (2003): Krekovt Nucifraga caryocatactes. – Acrocephalus 24 (116): 36].
Matja` Ker~ek, Kungota pri Ptuju 44, SI-2325 Kidri~evo, Slovenija, e-mail: matjazkercek@yahoo.com
Siva vrana Corvus corone cornix
Hooded Crow – 1 ind. observed in Oct 2003 near [t. Jurij by Grosuplje (UTM VL78, central Slovenia), bringing walnuts on the road. The passing cars crushed the walnuts, and the crow got its kernels.
V oktobru 2003 sem v vasi [t. Jurij pri Grosuplju dvakrat opazoval sivo vrano, ki je prinesla oreh na lokalno cesto in ~akala, da so ga strli mimovoze~i avtomobili, tako da je lahko pri{la do njegovih jedrc. Prinesla ga je z drevesa, oddaljenega 300 m od ceste, ter ga polo`ila pribli`no meter od roba ceste. Nato se je usedla na bli`nji grm in ~akala. Po manj kot minuti je pripeljal prvi avto, ki pa je oreh za las zgre{il. Vrana je zletela nazaj na cesto in oreh prestavila za nekaj centimetrov. Uspe{na je bila `e pri naslednjem avtomobilu, saj je ta oreh povozil. Pri naslednjem orehu se ji je trik posre~il `e v prvem poizkusu.
Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, SI-1290 Grosuplje, Slovenija, e-mail: tomaz.mihelic@dopps-drustvo.si
152
Hrva{ka / Croatia
Pygmy Cormorant Phalacrocorax pygmeus
Pritlikavi kormoran – ve~ opazovanj razli~nih vrst na otoku Pagu (S Dalmacija) med 22. in 23.9.2003. Posebej zanimivo je opazovanje 24 pritlikavih kormoranov na jezeru Velo blato (UTM WK01), sicer pa avtor navaja podatke {e iz pa{kih solin (UTM WK01) in okolice ter s Kolanskega blata (UTM VK92).
On 22 and 23 Sep 2003 I was birdwatching in fair weather conditions on Pag Island. Approximately 59 km long and 3 to 6 km broad island offers different kinds of habitats. In the salt-pans near the city of Pag, a total of 12 wader species were observed on both days. Great Ringed Plover Charadrius hiaticula (3 on 22 Sep / 2 on 23 Sep), Kentish Plover Ch. alexandrinus (0/1), Grey Plover Pluvialis squatarola (0/3), Sanderling Calidris alba (0/1), Dunlin C. alpina (0/more than 9), Ruff Philomachus pugnax (0/1), Common Snipe Gallinago gallinago (1/0), Spotted Redshank Tringa erythropus (0/cca. 56), Common Redshank T. totanus (4/cca. 12), Greenshank T. nebularia (6/cca. 12) and Common Sandpiper Actitis hypoleucos (0/3), as well as Eurasian Curlew Numenius arquata (0/6) on the eastern end. Further interesting species were the Little Grebe Tachybaptus ruficollis (0/5), Black-necked Grebe Podiceps nigricollis (8/1), Little Egret Egretta garzetta (more than 70/cca. 40), Great White Egret E. alba (4/0), Black Stork Ciconia nigra (2/0), Common Teal Anas crecca (20/cca. 30), and Garganey A. querquedula (0/1). In close proximity of the salt-pans, several Tawny Pipits Anthus campestris, Whinchats Saxicola rubetra, Common Stonechats S. torquata, Northern Wheatears Oenanthe oenanthe, Corn Buntings Miliaria calandra and Pallid Swifts Apus pallidus were seen as well as resident Rock Partridge Alectoris graeca (1/2), Crested Lark Galerida cristata (3/3) and Sardinian Warbler Sylvia melanocephala (0/4). On 23 Sep the eastern, grassy end was visited and 1 Hobby Falco subbuteo, 6 Common Pheasants Phasianus colchicus, 2 Tree Pipits Anthus trivialis, 1 male Bluethroat Luscinia svecica, 2 Zitting Cisticolas Cisticola juncidis, 2 Sedge Warblers Acrocephalus schoenobaenus were noted. On 22 Sep, the inland lake Velo blato held, beside other birds, at least 24 Pygmy Cormorants, 4 Great White Egrets and 1 male Gadwall Anas strepera. The other wetland inland area of Kolansko blato was visited on 23 Sep: 1 Marsh Harrier Circus aeruginosus, 22 Eurasian Curlews that otherwise regularly occur in winter here [Tome, D. (2003): Prezimovanje velikega {kurha Numenius arquata, pribe Vanellus vanellus in liske Fulica atra na Kolanskem blatu (otok Pag, Hrva{ka). – Acrocephalus 24 (116): 29–30], 1 Tawny Pipit, 4 Red-backed Shrikes Lanius collurio, and 1 Great Grey Shrike L. excubitor were remarkable.
Peter Knaus, Swiss Ornithological Institute, CH–6204 Sempach, Switzerland, e-mail peter.knaus@vogelwarte.ch
Acrocephalus 24 (119): 147 – 157, 2003
Rjavi lunj Circus aeruginosus & kragulj Accipiter gentilis
Marsh Harrier & Goshawk – several observations of raptors on the island of Bra~ (central Dalmatia) between 20 and 26 Apr 2003: (1) on 20 Apr 1 Common Buzzard Buteo buteo near the village of Sutivan (UTM XJ10), (2) on 21 Apr 1 Hobby Falco subbuteo and 1 Goshawk near the village of Pu~i{}e (UTM XJ40) and a dead female Marsh Harrier near the village of Pra`nice (UTM XH39), (3) on 22 Apr 6 Marsh Harriers, 1 female Hen Harrier Circus cyaneus, 1 Goshawk and 1 Short-toed Eagle Circaetus gallicus near Mt. Vidova gora (UTM XH39), (4) on 23 Apr 2 Honey Buzzards Pernis apivorus, 1 female Marsh Harrier and 3 Kestrels Falco tinnunculus near Murvice (UTM XH39), (5) on 24 Apr 3 Short-toed Eagles, 2 female Marsh Harriers, 1 female Montagu’s Harrier Circus pygargus, 1 Sparrowhawk Accipiter nisus, 1 Peregrine Falco peregrinus, 1 Common Buzzard and 5 Kestrels between Vidova gora and Beljenik (UTM XH39), and (6) on 26 Apr 2 Short-toed Eagles, 2 Marsh Harriers and 3 Kestrels in the meadows near Gornji Humac (UTM XJ49)
Na biolo{kem taboru na Bra~u smo kot skupina za ptice med drugim spremljali tudi ujede. Prilo`nost smo jih imeli spremljati ves ~as tabora med 20.4. in 26.4.2003. Dne 20.4. je bila edina videna ujeda kanja Buteo buteo, ki je letela ~ez morje proti obali v naselju Sutivan. Dne 21.4. smo vzhodno od naselja Pu~i{}a videli {krjan~arja Falco subbuteo in kragulja. Oba sta drug za drugim preletela dolino. Popoldne tega dne smo na{li mrtvo samico rjavega lunja ob kalu blizu naselja Pra`nice. Dne 22.4. smo se odpeljali do Vidove gore, kjer smo videli pet samic in enega samca rjavega lunja, eno samico pepelastega lunja Circus cyaneus, en osebek kragulja in en osebek ka~arja Circaetus gallicus. Naslednjega dne, 23.4., smo obiskali pobo~ja nad Murvicami. Tam smo opazovali dva osebka sr{enarja Pernis apivorus, ki sta se dvigala proti Vidovi gori. Kasneje se jima je pridru`ila {e samica rjavega lunja. Tega dne smo videli {e tri postovke Falco tinnunculus. Dne 24.4. smo se vnovi~ odpravili na Vidovo goro in od nje po grebenu do Beljenika. Na tej poti smo opazovali tri ka~arje. Zabele`ili smo tudi dve samici rjavega in samico mo~virskega lunja. Pod robom grebena je mimo nas mirno letel skobec Accipiter nisus, nad nami pa se je spreletel sokol selec Falco peregrinus. Tudi tukaj smo opazili kanjo in par postovk. Sicer smo na Vidovi gori in na poti tja videli {e tri postovke. Dne 26.4 smo se odpravili na kamnite travnike v okolici Gornjega Humaca. Ta m smo opazovali par ka~arjev med lovom in samca ter samico rjavega lunja med selitvijo. Po elektri~nih `icah pa smo videli posedati tri postovke. Na koncu se je izkazalo, da je bila za opazovanje ujed najprimernej{a Vidova Gora in njena okolica, saj smo v treh dneh tam opazili kar 29 ujed, kar pomeni, da je Vidova gora precej pomembna za selitev
teh ptic. Naj{tevilnej{i med njimi je bil rjavi lunj z 12 osebki.
Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si
Kragulji orel Hieraaetus fasciatus
Bonelli’s Eagle – rare observation of a 3rd year individual, accompanied by a Short-toed Eagle Circaetus gallicus at Vidova gora (UTM XH39, Bra~ island, central Dalmatia) on 22 Apr 2003
Kljub obla~nemu in ob~asno de`evnemu vremenu sem se dne 22.4.2003 skupaj z Ano Vidmar in Jernejem Polajnarjem odlo~il, da na biolo{kem dalmatinskem taboru na Bra~u obi{~emo Vidovo goro. To~ka je ugodna za opazovanje ptic, predvsem sele~ih se ujed. Tako smo med opazovanjem znamenitega rta Zlatni rat in ob~udovanjem urnih lastovk in hudournikov opazili dve ujedi. [lo je za dva orla. Prvi je bil ka~ar Circaetus gallicus. Drugega smo s pomo~jo priro~nika dolo~ili za tretjeletni osebek kraguljega orla, sicer redko gnezdilko hrva{kega primorja [Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednih dvjesto godina. – Larus 46: 1–112].
Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si
Little Crake Porzana parva
Mala tukalica – mo`no gnezdenja v spodnji dolini reke Neretve (J Dalmacija). Ve~ podatkov o opazovanju pojo~ih samcev: (1) 22.4.2003 pojo~i samec v gosto zara{~enem kanalu ob cesti nedale~ od naselja Sv. Vid (UTM YH17), (2) 28.4.2001 pojo~i samec v trsti~ju blizu Opuzena (UTM YH06), (3) 29.4.2001 pojo~i samec v trsti~ju blizu naselja Sv. Vid (UTM YH17)
During our journey from Graz to Montenegro we spent the night of 22/23 Apr 2003 in Sv. Vid near Metkovi} in the lower Neretva valley (S Dalmatia). Between 21:00 and 21:45 we made a short night excursion along the road leading from Sv. Vid to the bridge over the Neretva near Metkovi}. The road crosses the marshy area of Rok{i} and Glibusa with widespread valleys (doline) and vast reeds. The greater part of the area has been drained in the past years, especially along the roads, and converted into cultivated fruit tree plantations and vegetable fields or filled up with construction material. We were already familiar with the area, owing to the excursion made there in April 2001 [see Sackl, P. , Bo`i~, L. & [tumberger, B. (2003): Baillon’s Crake Porzana pusilla on the lower Neretva river: notes on a possible breeding location in southern Dalmatia. – Acrocephalus 24 (116): 21–27]. During our short excursion
153
Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook
the night was moonless, the sky was almost cloudless and the wind and temperatures were very mild. At around 21:30, when we were a little less than 1 km away from Sv. Vid, we suddenly but clearly heard two or three successive mating calls of a male Little Crake from the drainage channel running along the road. The bird was in a very dense and impassable 1 to 3 m high vegetation belt at a distance of around 5 to 10 m from us on the opposite bank of the channel. The drainage channel on this spot runs parallel to the road and borders on small vegetable and fruit gardens on its other side. After a couple of minutes we compared the heard voices with the recordings we had brought with us [Feindt, P. (1968): Vier europäische Rallenarten. – Eigenverlag] for the sake of certainty. D. Rucner [Rucner, D. (1952/53): Birds of the Neretva valley. – Larus 6/7: 53–138] reported only one collected specimen from the lower Neretva region, shot on 2 Apr 1949 at Njivice. Other so far unpublished data were obtained in the lower Neretva valley during the census of Bittern and other reed birds carried out between 26 Apr and 2 May 2001 (see Sackl et al. 2003). During the census, Dominik Bombek, Barbara Pihlak and Jakob Smole heard, in the evening of 28 Apr 2001, mating calls of a single male in the reed beds near Opuzen. The same group heard one calling male again in the reed beds near Sv. Vid early in the morning of the following day (29 Apr 2001). The short calls were repeated only few times and the absence of reaction to the tape corresponds very well with explosive calls, one to two syllables long. On the grounds of our data, an occasional Little Crake’s breeding in the lower Neretva is therefore possible.
Peter Sackl, Steiermärkisches Landesmuseum Joanneum, Raubergasse 10, A-8010 Graz, Austria, e-mail: peter.sackl@stmk.gv.at
Jakob Smole, Cafova 4, SI-2000 Maribor, Slovenia, e-mail: jakob.smole@kiss.si
^oketa Gallinago media
Great Snipe – 4 ind. observed on 17 Sep 2003 on the rocky side of Velo blato on Pag island (UTM WK01, N Dalmatia) in addition to 1 Greenshank Tringa nebularia, Common Sandpiper Actitis hypoleucos, Ruff Philomachus pugnax, and Golden Plover Pluvialis apricaria
Dne 17.9.2003 sem se odpravil na obhod Velega blata na Pagu. Na zahodni strani jezerca sem opazil zelenonogega martinca Tringa nebularia, med hojo ~ez kamenje malega martinca Actitis hypoleucos, togotnika Philomachus pugnax, za njima pa {e zlato prosenko Pluvialis apricaria, sicer dobro skrito v tamkaj{nem kamenju. Ve~ te`av sem imel s ~oketo, saj sem jo tokrat videl prvi~. ^oketa se v hrva{kem Primorju sicer redko pojavlja [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministrstvo razvitka i obnove, Zagreb]. Tokrat pa so se ve~krat spreletele tik pred mano kar {tiri in pristale nekoliko dlje. Na vodi so {tevil~no prevladovali ~opasti ponirki Podiceps cristatus in liske Fulica atra. Med temi pa so plavale posamezne race – reglja Anas querquedula, sivka Aythya ferina, konopnica Anas
strepera in `li~arica A. clypeata. Iz skoraj popolnoma suhe krajine je priletel veliki {kurh Numenius arquata.
Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si
Čebelar Merops apiaster
European Bee-eater – 12 ind. on 25 Apr 2003 near Bobovi{~e on the west side of Bra~ island (UTM XJ10, central Dalmatia), and 2 ind. on 27 Apr 2003 near Sutivan (UTM XJ10)
Na biolo{kem taboru na Bra~u se je skupina za ptice 25.4.2003 mudila pred mestom Bobovi{~e na zahodni strani otoka. Tja smo prikolesarili in ob majhnem slanem mo~virju po~ivali. Pred odhodom smo na majhni razdalji opazili samca gril~ka Serinus serinus in ko smo si ga ogledovali, sem zasli{al neko znano ogla{anje. Takoj sem z daljnogledom sledil ogla{anju in hitro pre{tel dvanajst ~ebelarjev. Dne 27.4. sem opazoval {e dva osebka pri Sutivanu.
Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si
Rdeča lastovka Hirundo daurica
Red-rumped Swallow – between 13 and 20 Sep 2003 four Swallow species observed on their migration across the Sea of Karin near Zadar (UTM WJ18, N Dalmatia): House Martins Delichon urbica (which were prevalent in flocks with more than 300 individuals), Barn Swallow Hirundo rustica (seen in smaller flocks or individually), Red-rumped Swallows (mixed flocks with House Martins, especially juveniles, but also in flocks of adults with up to 100 individuals), and a single Sand Martin Riparia riparia. Additionally, a larger group of Crag Martins Hirundo rupestris was observed in the nearby Paklenica (UTM WK30).
Med 13.9. in 20.9.2003 sem dopustoval ob Karinskem morju vzhodno od Zadra. Tam so me `e od samega za~etka spremljale zelo {tevilne mestne lastovke Delichon urbica, venomer v jatah s po ve~ kot 300 osebki. Med njimi so bile tudi kme~ke lastovke Hirundo rustica, a so bile precej redkej{e in v manj{ih jatah. Najve~krat sem jih videval posami~, redko pa v jatah s po ve~ deset osebki. Tretja vrsta lastovke je bila rde~a lastovka. Sprva sem videl samo posamezne osebke, kasneje se je izkazalo, da so med mestnimi tudi mnogi mladostni osebki rde~ih lastovk. Naslednje dni sem videl ve~ odraslih tudi v jatah, ki so {tele tudi do 100 osebkov. To ka`e na dokaj mo~ne populacije te vrste na Hrva{kem, katere {iritev je bila zaznana {ele v zadnjih 50 letih [Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednih dvjesto godina. – Larus 46: 1–112]. Prav na koncu sem opazil {e breguljko Riparia riparia v me{ani jati mestnih, kme~kih in
154
Acrocephalus 24 (119): 147 – 157, 2003
rde~ih lastovk. Naj zaklju~im {e s kar precej{no skupino skalnih lastovk Hirundo rupestris, ki sem jo videl v bli`nji Paklenici. Tako sem kljub kasnej{emu datumu v enem samem tednu videl vse evropske lastovke.
Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si
Meni{~ek Parus Mer
Coal Tit – 1 ind. observed on 22 Apr 2003 on the slope of Podga`ul on the island Bra~ (UTM XH39, central Dalmatia)
Na dalmatinskem biolo{kem taboru Bra~ 2003 smo Ana Vidmar, Jernej Polajnar in pisec dne 22.4.2003 obiskali golo obmo~je, ostanek po`ara, na hribu Podga`ul. Na vrhu smo videli `ametno Sylvia melanocephala in rjavo penico S. communis in svatbeni let ta{~i~ne penice S. cantillans, hribskega {krjanca Lullula arborea ter prvo postavljanje kup~arja Oenanthe oenanthe. Med vsemi me je najbolj presenetila majhna ptica, ki je priletela na bli`nji grm. Bil je meni{~ek. Rucner [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb] meni{~ka v gnezditvenem obdobju na Bra~u ni na{el, omenja pa, da ~ez zimo zaseda tudi borove gozdove na otokih.
Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si
Črna gora (Srbija in Črna gora) / Montenegro (Serbia & Montenegro)
Beloglavi jastreb Gyps fiilvus
Griffon Vulture – 2 ind. on 22 Apr 2003 near Ulcinj
flying  at  a height of 250  m  (UTM  CM54,  SE
Montenegro)
Dne 22.4.2003 sta vzdol` obale iz SZ smeri priletela dva beloglava jastreba in nad mestom Ulcinj (UTM CM54) ob 16.45 uri zavila proti solinam, nato pa nadaljevala let v smeri Vidikovca. Ptici sta na vi{ini okoli 250 m dobesedno be`ali pred pojenjajo~o nevihto in jo v loku ob{le. ^eprav sem na obmo~ju Ulcinja s koridorjem Bojane – Bune s kolegi popisoval ptice {e maja, junija, novembra 2003 in januara 2004, beloglavega jastreba nismo ve~ zasledili. Reiser in Führer [Reiser, O. & Führer, L. (1896): Materialien zu einer Ornis Balcanica, IV Montenegro. – Carl Gerolds Sohn, Wien] sta beloglavega jastreba na{la v ^rni gori vzdol` goratega dela obale in notranjosti dr`ave. Za Ulcinj pa ga ne navajata. Verjetno se vrsta v tem delu ^rne gore pojavlja (zelo) poredkoma.
Borut [tumberger, SI-2282 Cirkulane 41, Slovenija, e-mail: stumberger@siol.net
Arctic Skua Stercorarius parasiticus
Bodi~asta govna~ka – drugo opazovanje v ^rni gori. Dne 21.6.2003 je bil osebek opazovan na Veliki pla`i pri Ulcinju (UTM CM53, JV ^rna gora), ko je preganjal mladostnega rumenonogega galeba Larus michahellis.
“Velika pla`a” near Ulcinj is some 12 km long sand beach, which with its several kilometres wide hinterland of brackish marsh, sand deposits and mosaic-like cultural landscape of wet meadows, remains of alluvial poplar woodlands and extensively farmed pastures forms a truly unique ecosystem complex on the Adriatic coast. Around 6 p.m. on 21 Jun 2003, I and my colleagues Ivana Nov~i} from Belgrade and Darko Savelji} from Podgorica began to survey the extreme coastal sandy part of the complex. In the place called »Copa Cabana«, I noticed an elegant silhouette of a fast bird about a kilometre from the coast. A quick look through my field glasses confirmed my presumption that I was dealing with a skua. I called my colleagues who were at that time searching for the breeding pairs of Little Ringed Plovers Charadrius dubius, Kentish Plovers Ch. alexandrinus, and Stone-curlews Burchinus oedicnemus. We watched the skua for a little less than a minute, displaying its great flying skills during the characteristic pursuit of its victim, in our case a immature Yellow-legged Gull Larus michahellis, whom it attempted to force, during its diving pursuit, to throw up the food from its stomach in order to catch it and swallow it in mid-air. This time, the skua was not successful. We had enough time to identify it, on the basis of its pointed tail as well as distribution of blackness and whiteness on its underparts, as Arctic Skua. After examining the available literature, I came to the conclusion that our observation was the second of this species in Montenegro. For the first time it had been observed in 1966 near Lake Skadar [Matvejev, S.D. & Vasi}, V. F. (1973): Catalogus Faunae Jugoslaviae, IV/3, Aves. – Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana].
Borut Rubini~, Institute Ornis balcanica, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenia, e-mail: rubinic@siol.net
Alpine Swift Tachymarptis melba Planinski hudournik – sedem opazovanj iz priobalnega in goratega dela ^rne gore spomladi in poleti 2003; kolonija 25 – 30 parov (Nmax = 57 os.) gnezdi v starem mestnem jedru Ulcinja (UTM CM54, JV ^rna gora)
Reiser and Führer [Reiser, O. & Führer, L. (1896): Materialien zu einer Ornis balcanica, I V. Montenegro. – Carl Gerold’s Sohn, Wien] stated that the Alpine Swift is a common breeder of Montenegro, except that it is seen more often on the coast than in the inland part of the country. They listed their nest-sites near Ulcinj, along the Cetinje–Rijeka–Podgorica road, near Komana, along the
I55
Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook
Mora~a river, in the Lipovo Valley near Kola{in and at Orlovska stijena. In the European EBCC Atlas [Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J., eds. (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. – T & AD Poyser, London], however, we can find only two with this bird occupied squares: NE from Lake Skadar and on the coast. During our stay at Ulicinj (for two weeks in spring and a week in summer 2003), we found the Alpine Swift at several localities as stated by Reiser & Führer (1896), and at some clearly new localities in the hilly inland part of Montenegro. Individual observations were made as follows: (1) between 23 Apr and 8 May as well as in mid June up to 57 birds above the old town of Ulcinj (UTM CM54), with nests under roofs and niches of the town walls and several historical buildings in the old part of the town (the colony is estimated at 25 – 30 pairs); (2) on 1 and in 2 May, when 2 and 13 birds respectively were circling along the slope of [asko brdo (UTM CM64), where these birds probably breed in primary habitat; (3) on 19 Jun, when 16 individuals were hunting after a storm above floodplain forests along the Kodra – [toj road (UTM CM63); (4) on 7 May, when about 10 individuals were hunting along the southern slope of Tikovec above Vladimir (UTM CM55); (5) on 7 May, when 4 birds were observed in the Mora~a Canyon near the village of Bio}e (UTM CN60); (6) on the same day again, when at least 2 individuals were hunting in the Tara Canyon between Mojkovac and Dobrilovina (UTM CN67); and (7) on 10 Jun, when a group of 100 birds was observed above Tivat salt-pans in Boka Kotorska (UTM CM19). Most surprising in comparison with Reiser & Führer (1896) is the small number of Alpine Swifts observed on 7 May on our way to Kola{in upon Mora~a.
Peter Sackl, Stmk. Landesmuseum Joanneum, Raubergasse 10, A-8010 Graz, Austria, e-mail: peter.sackl@stmk.gv.at
Borut  [tumberger,  Cirkulane  41,  SI-2282  Cirkulane,  Slovenia,  e-mail: stumberger@siol.net
156
Planinski hudournik Tachymarptis melba
Alpine Swift – a flock of 800 ind. observed in the evening of 19 Aug 2003 at the island of Sv. Nikola near Budva (UTM CM27, S Montenegro). The Swifts probably bred on the island itself and in the nearby town of Budva.
Dan se je po~asi iztekal, ko smo 19.8.2003 {e vztrajali na pla`i otoka Sv. Nikole pred Budvo. Namera, da bi obkro`ili otok s ~olni~em in pregledali nekaj 10 metrov visoke klife otoka za morebitnimi gnezde~imi sredozemskimi sokoli, je padla v vodo. Tako sem klife opazoval le od dale~. Ob 19.00 uri se je dan za~el po~asi preve{ati v no~ in posami~nim planinskim hudournikom, ki so ves dan bolj ali manj mol~e fr~ali nad na{imi glavami, se je v nekem trenutku priklju~ila ogromna vre{~e~a jata predstavnikov iste vrste. Kdaj natan~no se je to zgodilo, ne vem, vendar mi je med polurnim ve~kratnim {tetjem uspelo jato planinskih hudournikov oceniti na pribli`no 800 osebkov. Glede na {tevilo planinskih hudournikov, pre{tetih v Dubrovniku v gnezditvenem obdobju [[tumberger, B. (2002): Alpine Swift Tachymarptis melba. – Acrocephalus 23 (113–114): 153], ocenjujem, da je kolonija, ki delno gnezdi na otoku Sv. Nikole, delno pa v nekaj 100 m oddaljeni Budvi, {tevil~no primerljiva z dubrovni{ko.
Borut Rubini~, Zavod Ornis balcanica, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: rubinc@siol.net
Sombre Tit Parus lugubris
@alobna sinica – dve opazovanji na pobo~ju ob obzidju nad Kotorjem, poraslim s sredozemskim rastjem na nadmorski vi{ini 200 m (UTM CN10, JZ ^rna gora): (1) dne 3.2.2003 je samec prepeval spontano v dru`bi 3 velikih sinic Parus major; (2) dne 10.2.2003 je avtor na istem mestu predvajal posnetek petja, na katerega se je samec kmalu odzval, a se ni pribli`al na ve~ kot 100 metrov
A cloudy but warm winter day of 3 Feb 2003 invited me to the Kotor city walls. At an altitude of about 200 m a.s.l., where the old path runs down behind the walls and turns towards Njegu{i, stands a small Catholic church. Its sunward surroundings are overgrown with typical Mediterranean vegetation, with prevailing Eumediterranean Laurel Laurea nobilis and Myrtle Myrtus communis and somewhat less common Mediterranean Downy Oak Quercus pubescens, Oriental Hornbeam Carpinus orientalis and Manna Ash Fraxinus ornus. Here I suddenly heard the sounds so well known to me from the many hours of broadcasting it at different places along the Croatian coast. This time, however, the singing was spontaneous. Soon, I caught sight of the “protagonist”. In the company of three Great Tits Parus major, a Sombre Tit appeared for no more than 10 seconds on a dry juniper branch, repeated its strophe and then disappeared to do the necessary errands.
Acrocephalus 24 (119): 147 – 157, 2003
My first visit was thus accomplished. After a week, on 10 Feb 2003, I visited this area equipped with playback. The day was sunny and warm with very pleasant 15°C. The Sombre Tit immediately responded to the tape from a place some 100 metres away, but did not come any nearer to it during the 15 minutes of its playing. This indicates a modest territoriality of the species that indeed lives in very low densities [Snow, D.W. & Perrins, C.M., eds. (1998): The Birds of the Western Palearctic. Volume 2, Passeriformes. – Oxford University Press, Oxford, New Yo r k ]. Sombre Tit is a breeder of the neighbouring Croatia and is presumed most abundant in Dalmatinska Zagora [Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih dvjesto godina. – Larus 46: 1–113; J. Kralj & D. Radovi} pers. comm.]. Reiser [Reiser, O. (1896): Materialien zu einer Ornis balcanica, IV. Montenegro. – Carl Gerold’s Sohn, Wien] stated that Sombre Tit is most common among all tits in the southern parts of Montenegro overgrown with trees and scrubs. In spite of this assertion, the same author refered to only three observations on this species. This, however, agrees with the statements of the more recent authors who claim that the species is everywhere a rare and sparse breeder, mainly in thin submediterranean forests, orchards and parks, where it is sedentary [Matvejev, S.D. (1976): Pregled faune ptica Balkanskog poluostrva, Piciformes et Passeriformes. – SANU, Beograd]. I personally have seen it here, in spite of my frequent visits of southern Montenegro, only on the two occasions described above.
Borut Rubini~, Institute Ornis balcanica, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenia, e-mail: rubinic@siol.net
157
Nove knjige / New books
Nove knjige
New books
Radovi}, D., Kralj, J., Tuti{, V. & ]ikovi}, D. (2003): Crvena knjiga ugro`enih ptica Hrvatske. – Ministarstvo za{tite okoli{a i prostornog ure|enja, Zagreb. 179 strani. ISBN 953-6793-23-7
Sredi oktobra 2003 je v izdaji okoljskega ministrstva Republike Hrva{ke iz{la knjiga z naslovom Rde~a knjiga ogro`enih ptic Hrva{ke (Crvena knjiga ugro`enih ptica Hrvatske). Napisali so jo strokovnjaki z Zavoda za ornitologiju Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu.
Na hrva{ki rde~i seznam je uvr{~enih 180 od 375 skupno zabele`enih vrst ptic, ki gnezdijo ali se pojavljajo na Hrva{kem. Med ogro`enimi vrstami je 146 gnezdilk, 49 negnezdilk, za 15 vrst pa velja, da so ogro`ene tako njihove gnezditvene kot negnezditvene populacije, ki se pojavljajo na ozemlju Hrva{ke.
V uvodnem delu avtorji predstavljajo bogastvo pti~jega sveta na Hrva{kem, natan~neje pa se lotevajo problematike ogro`enosti avifavne. Ugotavljajo, da so med najbolj ogro`enimi habitati mokri{~a, skoraj polovica (46%) vseh ogro`enih ptic je vodnih ali mo~virskih vrst. Vla`nim obmo~jem sledijo kulturna krajina in gozdna obmo~ja, najmanj ogro`enih vrst pa je med pticami suhih kra{kih predelov in morske obale. V nadaljevanju je predstavljen status 14 globalno ogro`enih vrst Hrva{ke (po standardih organizacije BirdLife International). Med njimi so izumrle gnezdilke Hrva{ke klav`ar Geronticus eremita, beloglavka Oxyura leucocephala, rjavi jastreb Aegypius monachus, kodrasti pelikan Pelecanus crispus, mala droplja Tetrax tetrax, velika droplja Otis tarda in ju`na postovka Falco naumanni, tenkokljuni {kurh Numenius tenuirostris pa izumrli preletnik. Populacija globalno ogro`ene kostanjevke Aythya nyroca je med najve~jimi v Evropi, v mednarodnem merilu pa so pomembne tudi populacije belorepca Haliaetus albicilla, kosca Crex crex in nedavno odkritega sredozemskega       galeba       Larus       audouinii.
Najpomembnej{i razlog ogro`enosti ptic na Hrva{kem je lov, sledijo mu izginjanje vla`nih obmo~ij, intenziviranje in, po drugi strani, opu{~anje poljedeljstva, turizem, uni~evanje plitvih in zamuljenih obre`ij, se~nja gozdov, posegi v re~ne struge in drugi dejavniki. V kratkih opisih je predstavljenih devet najpomembnej{ih obmo~ij za varstvo ptic na Hrva{kem glede na {tevilo najbolj ogro`enih vrst, ki se na teh obmo~jih pojavljajo.
158
V nadaljevanju so predstavljeni razlogi, zakaj so v knjigi obravnavane tako ogro`ene gnezdilke kot negnezdilke. Vrste so v knjigi razdeljene glede na nekoliko prilagojene kriterije IUCN na izumrle (extinct), ogro`ene (threatened), potencialno ogro`ene (near threatened), manj ogro`ene (least concern), neogro`ene vrste (secure) in ne dovolj raziskane vrste (data deficient).
V   osrednjem delu knjige je v taksonomskem sosledju predstavljenih 88 najbolj ogro`enih vrst ptic. Za vsako vrsto je navedena kategorija ogro`enosti, opisani so kriteriji, na podlagi katerih je uvr{~ena v dolo~eno kategorijo, navedena je velikost populacije in razlogi za ogro`enost. Pri raz{irjenosti je v grobem predstavljena svetovna in evropska raz{irjenost, v drugem delu pa raz{irjenost na Hrva{kem. Opisan je status vrste in populacije na Hrva{kem. Za vsako izmed predstavljenih vrst so izdelane tudi karte raz{irjenosti, kjer so z razli~nimi barvami ozna~ena obmo~ja gnezditve, prezimovanja in selitve. Opisane so splo{ne ekolo{ke zna~ilnosti vsake vrste, obstoje~a zakonska za{~ita, omenjeni pa so tudi potencialni za{~itni ukrepi za u~inkovitej{e varstvo omenjenih vrst.
Knjiga je veliko delo hrva{ke ornitologije, ugotovitve, ki so strokovno dobro utemeljene, pa imajo izjemen naravovarstveni pomen. Rde~a knjiga ogro`enih ptic Hrva{ke je zaradi strokovne korektnosti in velike aplikativne vrednosti dobra osnova za varstvena prizadevanja za{~ite ptic in habitatov ne le v tej dr`avi, temve~ tudi {ir{e na okoli{kem obmo~ju Balkanskega polotoka.
Borut Rubini~
ACROCEPHALUS 24 (119): 1^9 — 164, 2OO3
Kazalo letnika 24 (2003), {t. 116–119: str. 1–168
Index of Volume 24 (2003), No. 116–119: pp. 1–168
Bo{tjan Surina
Biolo{ki in{titut ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: bostjan@zrc-sazu.si
Kazalo avtorjev / Index of Authors
Basle, T. glej / see Koce, U. et al.
Bo`i~, L. glej / see Sackl, P. et al.
Denac, D.: Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem habitatu rjavega srakoperja Lanius collurio v [turmovcih (SV Slovenija) [Population decline and land-use changes in hunting habitat of the Red-backed Shrike Lanius collurio at [turmovci (NE Slovenia)], 97–102.
Denac, D. glej / see Jan`ekovi~, F. et al.
Denac, K.: Population dynamics of Scops Owl Otus scops at Ljubljansko barje (central Slovenia) [Populacijska dinamika velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija)], 127–133.
Govedi~, M. & Jan`ekovi~, F. : Prehrana kormorana Phalacrocorax carbo na reki Dravi v zimi 1995/96 (Slovenija) [The diet of Great Cormorant Phalacrocorax carbo on the Drava river in the winter of 1995/96 (Slovenia)], 11–19.
Gregori, J.: V spomin: Pogled na ornitolo{ko delo dr. Sergeja D. Matvejeva (1913-2003) v Sloveniji [In memoriam: An overview of the ornithological work carried out by Dr Sergej D. Matvejev (1913-2003) in Slovenia], 7–10.
Haupt, R. glej / see Luka~, G. et al.
Jan`ekovi~, F. , [tumberger, B. & Denac, D.: Velikost legla, velikost jajc in fenologija prihoda na gnezdi{~e pri navadni ~igri Sterna hirundo v SV Sloveniji [Common Tern’s Sterna hirundo clutch size, egg dimensions and phenology of its arrival to the breeding site in NE Slovenia], 61–66.
Jan`ekovi~, F. glej / see Govedi~, M.
Koce, U., Basle, T., Premzl, M., Rozman, R. & [alamun, G.: Pegasta sova Tyto alba in lesna sova Strix aluco v gradovih in nekaterih drugih objektih SV Slovenije [Barn Owl Tyto alba and Tawny Owl Strix aluco in castles and some other buildings in NE Slovenia], 103–107.
Luka~, G., Stip~evi}, M. & Haupt, R.: Recent observations on the Griffon Vulture Gyps fulvus in the Paklenica National Park (Croatia) [Nedavna opazovanja beloglavih jastrebov Gyps fulvus v Narodnem parku Paklenica (Hrva{ka)], 51–59.
Petkov, N.: Ferruginous Duck Aythya nyroca breeding population development and habitat selection at Durankulak Lake, Bulgaria [Razvoj gnezde~e populacije kostanjevke Aythya nyroca in njen izbor habitatov na jezeru Durankulak, Bolgarija], 87–96.
Rubini~, B.: Fenologija in {tevil~nost galebov Laridae na obmo~ju ju`ne Dalmacije (Hrva{ka) [Phenology and abundance of gulls Laridae in Southern Dalmatia (Croatia)], 135–143.
Premzl, M. glej / see Koce, U. et al.
Sackl, P. , Bo`i~, L. & [tumberger, B.: Baillon’s Crake Porzana pusilla on the lower Neretva river: notes on a possible breeding location in southern Dalmatia [Pritlikava tukalica Porzana pusilla ob spodnjem toku reke Neretve: zapiski o verjetni gnezditvi v ju`ni Dalmaciji], 21–27.
Rozman, R. glej / see Koce, U. et al.
Shurulinkov, P. glej / see Stoyanov, G.
Simi}, D.: In memoriam: Dr Sergej Dimitrijevi~ Matvejev, 1913-2003 [V spomin: dr. Sergej Dimitrijevi~ Matvejev, 1913-2003], 5–6.
Stoyanov, G. & Shurulinkov, P. : Late nesting of the Common Swift Apus apus and the Pallid Swift Apus pallidus  in  Bulgaria  [Pozno  gnezdenje  hudournika
159
Kazalo letnika / Index of Volume
Apus apus and bledega hudournika Apus pallidus v Bolgariji], 145–146.
Surina, B.: So prerokbe v varstvu narave {e plod znanstvenih raziskav? [Are the various nature conservationist predictions still the result of scientific research?], 85–86.
Surina, B.: Kazalo letnika 24 (2003), {t.: 116–119: str.: 1–168 [Index of Volume 24 (2003), No. 116–119: pp. 1–168], 159-164.
Stip~evi}, M. glej / see Luka~, G. et al.
[alamun, G. glej / see Koce, U. et al.
[tumberger, B. glej / see Jan`ekovi~, F. et al.
[tumberger, B. glej / see Sackl, P. et al.
Tome, D.: Prezimovanje velikega {kurha Numenius arquata, pribe Vanellus vanellus in liske Fulica atra na Kolanskem blatu (otok Pag, Hrva{ka) [Wintering Eurasian Curlew Numenius arquata, Northern Lapwing Vanellus vanellus and Common Coot Fulica atra at Kolansko blato (Pag Island, Croatia)], 29–30.
Tome, D.: Merila [Criteria], 49.
Vrezec, A.: Novosti pri reviji Acrocephalus [What’s new in Acrocephalus], 1–4.
Vrezec, A.: Slovensko poimenovanje tipov pti~jih mladi~ev [Slovenian terminology of bird nestling types], 67–71.
Vrezec, A.: Rubrika Iz ornitolo{ke bele`nice – zgodovina, poslanstvo in perspektive [From the ornithological notebook section – its history, vocation and perspectives], 125–126.
Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook
Ale{, K.: Zvonec Bucephala clangula. 31, Velika uharica Bubo bubo. 33–34, Bobnarica Botaurus stellaris. 73, Caspian Tern Sterna caspia. 116, Raven Corvus corax. 119
Ale{, K. & Vrezec, A.: Tawny Owl Strix aluco. 116–117
Bedi~, E.: Zlatovranka Coracias garrulus. 150–151 160
Berce, T.: Kvaka~ Nycticorax nycticorax. 73, Bela {torklja Ciconia ciconia. 73, Ka~ar Circaetus gallicus. 75, Mali skovik Glaucidium passerinum. 77, Pegam Bombycilla garrulus. 78, Hribska listnica Phylloscopus bonelli. 78, Kozica Gallinago gallinago. 112, Poljska vrana Corvus frugilegus. 113
Bombek, D.: Postovka Falco tinnunculus & veliki srakoper Lanius excubitor. 110–111, Pegasta sova Tyto alba guttata. 112, Bela {torklja Ciconia ciconia. 147
Bordjan, D.: Rjavi {karnik Milvus milvus. 31, Kanja Buteo buteo. 31, Duplinska kozarka Tadorna tadorna. 74, 109–110, Kanja Buteo buteo. 75, Jezerski martinec Tringa stagnatilis. 76, Koza~a Strix uralensis. 77, Vrtni strnad Emberiza hortulana. 79, Polarni slapnik Gavia arctica. 79, ^rnovrati ponirek Podiceps nigricollis & kostanjevka Aythya nyroca. 79, ^rni {karnik Milvus migrans. 79, Podhujka Caprimulgus europaeus. 80, Planinski orel Aquila chrysaetos. 110, Pe{~enec Calidris alba. 114–115, ^uk Athene noctua. 115, Progastorepi kljuna~ Limosa lapponica. 149, Mali {kurh Numenius phaeopus. 149, Brkata sinica Panurus biarmicus. 151, Rjavi lunj Circus aeruginosus & kragulj Accipiter gentilis. 152–153, Kragulji orel Hieraaetus fasciatus. 153, ^oketa Gallinago media. 154, ^ebelar Merops apiaster. 154, Rde~a lastovka Hirundo daurica. 154, Meni{~ek Parus ater. 154–155
Bo`i~, L.: Plevica Plegadis falcinellus. 36–37, ^rnonoga ~igra Gelochelidon nilotica. 37–38, Belo~eli de`evnik Charadrius alexandrinus. 76, Bobnarica Botaurus stellaris. 109, Sloka Scolopax rusticola. 111–112, Koza~a Strix uralensis. 112, Rjavi srakoper Lanius collurio. 113, @erjav Grus grus. 114, Polarni slapnik Gavia arctica. 147, Koconogi ~uk Aegolius funereus. 150
Bo`i~, L. & Bombek, D.: Hribski {krjanec Lullula arborea. 112–113
Bra~ko, F. : Rde~eglavi kralji~ek Regulus ignicapillus. 35, Skalni plezal~ek Tichodroma muraria. 35, @erjav Grus grus. 75
de Groot, M.: Lesser Grey Shrike Lanius minor. 35, Golden Eagle Aquila chrysaetos. 74–75, Great Snipe Gallinago media. 80
Denac, D.: Navadna ~igra Sterna hirundo. 76–77, 149
Denac, D. & Denac, K.: Moko` Rallus aquaticus. 32
Döltlmayr, G: Griffon Vulture Gyps fulvus. 37
ACROCEPHALUS 24 (119): 1^9 — 164, 2OO3
\api}, D.: Whooper Swan Cygnus cygnus. 81, Short-eared Owl Asio flammeus. 81–82
Jan~ar, T. : Kme~ka lastovka Hirundo rustica. 38
Kapla, A.: Dular Charadrius morinellus. 32–33
Ker~ek, T. : Triprsti detel Picoides tridactylus. 151, Rde~egrla cipa Anthus cervinus. 151, Krekovt Nucifraga caryocatactes. 152
Kljun, I.: Doma~i vrabec Passer domesticus. 78–79
Knaus, P. : Pygmy Cormorant Phalacrocorax pygmeus. 152
Labus, N.: Kostanjevka Aythya nyroca. 110
Labus, N. & Krofel, M.: Mala tukalica Porzana parva. 111
Lon~ar, T.: ^rni {karnik Milvus migrans. 148
Miheli~, T.: Velika uharica Bubo bubo. 77, 150, Sokol selec Falco peregrinus. 148–149, Siva vrana Corvus corone cornix. 152
Mikuska, J., Ro`ac, V. & Mikuska, A.: Gull-billed Tern Gelochelidon nilotica. 115
Nikolov, I.: Magpie Pica pica. 42
Nikolov, I., Nikolov, S., Hristov, I. & Stanchev, V.: Velvet Scoter Melanitta fusca. 39–40
Nikolov, S.: Great Black-headed Gull Larus ichthyaetus. 42
Pipan, T. : Mali detel Dendrocopos minor. 77–78
Polak, S.: Sredozemski kup~ar Oenanthe hispanica melanoleuca. 34–35, Sne`ni strnad Plectrophenax nivalis. 36
Premzl, M.: Rjavi {karnik Milvus milvus. 148
Premzl, M. & Bo`i~, L.: Planinski vrabec Montifringilla nivalis. 114
Rubini~, B.: Arctic Skua Stercorarius parasiticus. 155, Planinski hudournik Tachymarptis melba. 156, Sombre Tit Parus lugubris. 156–157
Sackl, P. & Smole, J.: Common Scoter Melanitta nigra.
114, Golden Eagle Aquila chrysaetos. 116, Black-eared Wheatear Oenanthe hispanica. 117, Alpine Chough Pyrrhocorax graculus. 118, Little Crake Porzana parva. 153–154
Sackl, P. & [tumberger, B.: Alpine Swift Tachymarptis melba. 155–156
Sedminek, P. : ^rna {torklja Ciconia nigra. 73–74
Shurulinkov, P. , Ragyov, D. & Ilieva, M.: Dalmatian Pelican Pelecanus crispus. 39
Shurulinkov, P. , Ragyov, D. & Zlatanov, T.: Tundra Swan Cygnus columbianus bewickii. 39
Simi}, D.V.: Dalmatian Pelican Pelecanus crispus. 116
Slak, M.: Bela {torklja Ciconia ciconia. 73
Stoyanov, G.P.: White Pelican Pelecanus onocrotalus. 38, Eastern Imperial Eagle Aquila heliaca. 40, Saker Falcon Falco cherrug. 40–41
Stoyanov, G.P. & Shurulinkov, P. : Alpine Chough Pyrrhocorax graculus. 42–43
Stoyanov, G.P., Domuschiev, D. & Yotov, S.: Peregrine Falcon Falco peregrinus. 41–42
[ere, D.: Mo~virska uharica Asio flammeus. 34
[tumberger, B.: Rde~enogi martinec Tringa totanus. 33, Brinovka Turdus pilaris. 34, Krekovt Nucifraga caryocatactes. 36, Montagu’s Harrier Circus pygargus. 37, Kavka Corvus monedula. 78, Beloglavi jastreb Gyps fulvus. 155
[tumberger, B. & Bo`i~, L.: Labod pevec Cygnus cygnus. 74
Toma`i~, A.: Mali sokol Falco columbarius. 32, Mala tukalica Porzana parva & tamariskovka Acrocephalus melanopogon. 32, Priba Vanellus vanellus. 76
Tome, D.: Bobnarica Botaurus stellaris. 31, Ro`nati {korec Sturnus roseus. 36
Trebar, T. : Gosja raca Chenonetta jubata. 110
Tucakov, M.: Pygmy Cormorant Phalacrocorax pygmeus. 80–81, Montagu’s Harrier Circus pygargus. 81, Coal Tit Parus ater. 82
161
Kazalo letnika / Index of Volume
Vrezec, A.: @erjav Grus grus & togotnik Philomachus pugnax. 32, Veliki srakoper Lanius excubitor & skalni plezal~ek Tichodroma muraria. 113, Travni{ki vrabec Passer hispaniolensis. 115–116, Dipper Cinclus cinclus. 117, Lesser Grey Shrike Lanius minor & Redbacked Shrike Lanius collurio. 117–118, Gozdni jereb Bonasa bonasia. 149, Pegasta sova Tyto alba. 149–150, Lesna sova Strix aluco. 150, Veliki srakoper Lanius excubitor. 151
Vrezec, A. & Eler{ek, T. : @erjav Grus grus & togotnik Philomachus pugnax. 32
Vrezec, A. & Hönigsfelds Adami~, M.: Labod grbec Cygnus olor. 147–148
Vrezec, A. & Rubini~, B.: Rumenokljuni slapnik Gavia adamsii. 109
Vukeli~, E., Trontelj, P. & Remec, @.: Stepski lunj Circus macrourus. 148
Kazalo   znanstvenih  imen   /  Index  of  scientific names
A
Accipiter gentilis 110, 152
Accipiter nisus 110, 153
Acrocephalus arundinaceus 80
Acrocephalus melanopogon 32
Acrocephalus schoenobaenus 80, 152
Actitis hypoleucos 152, 154
Aegolius funereus 150
Aix galericulata 74
Aix sponsa 74, 110
Alauda arvensis 35, 112
Alcedo atthis 115, 116
Alectoris graeca 40, 152
Anas clypeata 32, 81, 154
Anas crecca 74, 79, 109, 152
Anas penelope 39, 81
Anas platyrhynchos 74, 79, 88, 109, 110
Anas querquedula 32, 73, 88, 152, 154
Anas strepera 88, 152, 154
Anser albifrons 81
Anser anser 88
Anthus cervinus 151
Anthus trivialis 152
Apus apus 145
Apus pallidus 145, 152
Aquila chrysaetos 74, 110, 116
Aquila heliaca 40
Ardea cinerea 32, 36, 42, 110, 115, 116, 149
Ardea purpurea 73
Ardeolla ralloides 37, 76
Arenaria interpres 115
Asio flammeus 34, 81
Asio otus 150
Athene noctua 115
Aythya ferina 79, 88, 110, 154
Aythya fuligula 79
Aythya nyroca 31, 79, 87, 110
B
Bombycilla garrulus 78
Bonasa bonasia 149
Botaurus stellaris 22, 31, 73, 109
Bubo bubo 33, 77, 80, 150
Bucephala clangula 31
Burhinus oedicnemus 125, 155
Buteo buteo 31, 74, 75, 110, 113, 153
C
Calidris alba 114, 152
Calidris ferruginea 115
Calidris minuta 115
Calidris temminckii 76
Caprimulgus europaeus 80
Carpodacus erythrinus 125
Charadrius alexandrinus 76, 152, 155
Charadrius dubius 33, 76, 116, 155
Charadrius hiaticula 76, 115, 152
Charadrius morinellus 32
Chenonetta jubata 110
Ciconia ciconia 73, 147
Ciconia nigra 73, 152
Cinclus cinclus 117
Circaetus gallicus 74, 75, 79, 153
Circus aeruginosus 80, 110, 152
Circus cyaneus 113, 153
Circus macrourus 148
Circus pygargus 37, 78, 81
Cisticola juncidis 152
Columba livia 38, 41
Coracias garrulus 74, 150
Corvus corax 113, 119
Corvus corone cornix 34, 75, 152
Corvus frugilegus 113
Corvus monedula 41, 78
Coturnix coturnix 78
Crex crex 25
Cygnus columbianus 39
Cygnus cygnus 39, 74, 81
Cygnus olor 39, 88, 125, 147
162
ACROCEPHALUS 24 (119): 1^9 — 164, 2OO3
D
Delichon urbica 154 Dendrocopos minor 5, 77
E
Egretta alba 32, 110, 152 Egretta garzetta 37, 42, 115, 116, 152 Emberiza hortulana 35, 79 Erithacus rubecula 148 Euryapteryx gravis 85
F
Falco cherrug 40, 110
Falco columbarius 32
Falco peregrinus 41, 74, 148, 153
Falco subbuteo 152, 153
Falco tinnunculus 78, 110, 113, 153
Falco vespertinus 78
Ficedula parva 125
Fringilla coelebs 148
Fulica atra 29, 39, 76, 88, 152, 154
G
Galerida cristata 112, 152
Gallinago gallinago 76, 112, 149, 151, 152
Gallinago media 80, 154
Gallinula chloropus 80
Gavia adamsii 109
Gavia arctica 79, 147
Gelochelidon nilotica 37, 115
Glaucidium passerinum 77
Grus grus 75, 81, 111, 114
Gyps fulvus 37, 51, 155
H
Haematopus ostralegus 115 Hieraaetus fasciatus 153 Himantopus himantopus 116 Hirundo daurica 154 Hirundo rupestris 155 Hirundo rustica 38, 154
I, J
Ixobrychus minutus 80
L
Lagopus mutus 114
Lanius collurio 77, 82, 97, 113, 117
Lanius excubitor 110, 113, 151
Lanius minor 35, 117
Larus audouinii 135
Larus cachinnans 38, 42, 115, 116, 135
Larus canus 135
Larus fuscus 135
Larus genei 135
Larus ichthyaetus 42
Larus marinus 135
Larus melanocephalus 135
Larus michahellis 109, 135, 155
Larus minutus 135
Larus ridibundus 42, 115, 116, 135, 149
Limosa lapponica 149
Lullula arborea 112, 155
Luscinia svecica 152
M
Melanitta fusca 39 Melanitta nigra 114 Mergus merganser 110 Mergus serrator 151 Merops apiaster 154 Miliaria calandra 35, 152 Milvus migrans 79, 148 Milvus milvus 31, 148 Montifringilla nivalis 114 Motacilla cinerea 115 Motacilla flava 76
N
Netta rufina 39, 74
Nucifraga caryocatactes 36, 152
Numenius arquata 29, 34, 115, 149, 152, 154
Numenius phaeopus 38
Nycticorax nycticorax 73
O
Oenanthe hispanica 34, 117 Oenanthe oenanthe 114, 152, 155 Otus scops 115, 128
P
Panurus biarmicus 151
Parus ater 82, 154
Parus cristatus 78
Parus lugubris 156
Parus major 156
Parus montanus 125
Passer domesticus 78, 125
Passer hispaniolensis 115
Pelecanus crispus 39, 116
Pelecanus onocrotalus 38
Perdix perdix 111
Pernis apivorus 74, 77, 153
Phalacrocorax aristotelis 38
Phalacrocorax carbo 11, 110
Phalacrocorax pygmaeus 79, 80, 116, 152
163
Kazalo letnika / Index of Volume
Phasianus colchicus 152
Philomachus pugnax 32, 76, 151, 152, 154
Phoenicurus phoenicurus 78
Phylloscopus bonelli 78
Phylloscopus trochilus 78, 125
Pica pica 41, 42
Picoides tridactylus 151
Picus canus 148
Picus viridis 148
Plectrophenax nivalis 36
Plegadis falcinellus 36
Pluvialis apricaria 154
Pluvialis squatarola 152
Podiceps cristatus 32, 76, 79, 88, 110, 154
Podiceps grisegena 32
Podiceps nigricollis 39, 79, 116, 152
Porphyrio porphyrio 22
Porzana parva 21, 32, 153
Porzana porzana 111
Porzana pusilla 21
Pyrrhocorax graculus 42, 78, 118
R
Rallus aquaticus 23, 32 Regulus ignicapillus 35 Regulus regulus 35 Remiz pendulinus 73 Rhaphus cuccullatus 85 Riparia riparia 154 Rissa tridactyla 135
S
Saxicola rubetra 78, 80, 152
Scolopax rusticola 111
Serinus serinus 154
Sitta neumayer 57
Somateria mollissima 151
Sterna albifrons 38
Sterna caspia 115, 116
Sterna hirundo 61, 76, 116, 149
Stercorarius parasiticus 155
Streptopelia decaocto 41
Strix aluco 103, 116, 150
Strix uralensis 77, 112
Sturnus roseus 36
Sturnus vulgaris 131
Sylvia cantillans 125, 155
Sylvia communis 78, 80, 155
Sylvia melanocephala 125, 152, 155
T
Tachybaptus ruficollis 32, 73, 88, 152 Tachymarptis melba 41, 155
164
Tadorna tadorna 74, 109
Tichodroma muraria 35, 113
Tringa erythropus 76, 152
Tringa glareola 37, 76, 79
Tringa nebularia 38, 76, 152, 154
Tringa stagnatilis 76
Tringa totanus 33, 81, 116, 152
Turdus philomelos 148
Turdus pilaris 34
Tyto alba 103, 112, 149
U, V, Z
Upupa epops 74
Vanellus vanellus 29, 33, 76, 81, 152
ACROCEPHALUS 24 (119): 165, 2OO3
Seznam recenzentov
The list of manuscript reviewers
Spisek recenzentov, ki so pregledovali prispevke v reviji Acrocephalus za letnik 24, 2003. Njihov dele` pri nastajanju revije je bil velik in klju~en pri objavljanju kvalitetnih prispevkov. Urednik in ~lani uredni{tva se zato vsem iskreno zahvaljujemo za opravljene recenzije v minulem letu. Imena recenzentov so urejena po abcednem vrstnem redu brez akademskih naslovov, a z oznakami dr`av (z * so ozna~eni tisti recenzenti, ki so v letu 2003 recenzirali dva ali ve~ prispevkov):
The list of manuscript reviewers for the journal Acrocephalus in Volume 24, 2003. Their contribution was great and essential in preparing high quality papers published in Volume 24. The Editor and the Editorial Board would like to thank them for their work in the past year. Names of reviewers are presented in alphabetical order without academic titles but with abbreviations of their countries (with the names of those who reviewed two or more papers marked *):
Rob G. Bijlsma (NL)
Luka Bo`i~ (SI)
Tatjana ^elik (SI)
Damijan Denac (SI)
Jose Antonio Donazár (ES)
Janez Gregori* (SI)
Toma` Jan~ar (SI)
Verena Keller (CH)
Jelena Kralj* (HR)
Kajetan Kravos (IT)
Anton Kri{tín (SK)
Lovrenc Lipej (SI)
Gordan Luka~ (HR)
Bojan Mar~eta (SI)
Tibor Mikuska (HR)
Fabio Perco (IT)
Slavko Polak (SI)
Martin Schneider-Jacoby (DE)
Kazimir Tarman (SI)
Davorin Tome* (SI)
Tomi Trilar (SI)
Peter Trontelj (SI)
Al Vrezec (SI)
165
ACROCEPHALUS 24 (119): 167, 2OO3
Slika 1: Dru`ina labodov grbcev Cygnus olor s {estimi mladi~i, med katerimi dva pripadata svetli mutanti immutabilis, Hodo{ko jezero (SV Slovenija), 31.5.2003 (foto: M. Hönigsfeld Adami~) – glej str. 147
Figure 1: The family of Mute Swan Cygnus olor with six young, two of them belonging to the pale mutant immutabilis, Lake Hodo{ (NE Slovenia), 31 May 2003 (photo: M. Hönigsfeld Adami~) – see page 147
Slika 2: [tirje dorasli mladi~i laboda grbca Cygnus olor, med katerimi en pripada svetli mutanti immutabilis, Hodo{ko jezero (SV Slovenija), 9.10.2003 (foto: M. Hönigsfeld Adami~) – glej str. 147
Figure 2: Four fully grown young Mute Swans Cygnus olor, one of them belonging to the pale mutant immutabilis, Lake Hodo{ (NE Slovenia), 3 Oct 2003 (photo: M. Hönigsfeld Adami~) – see page 147
167
Kako hitro je življenje"
1
Med prvimi operaterji na svetu In kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni
Mobttelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij.
Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobllnlk Je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia.
Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij.
Mobitel UMTS
Nova generacij   mobilnih telekomunikacij
@