Mengsan
Glasilo Občine Mengeš, februar 2019, letnik XXVI, številka 2
|
i
i
& m
Lti
41

V dobro občanov občine Filmski večer v Mengšu Mengšanke pokalne Mengeš	zmagovalke za članice
v namiznem tenisu
"Domoljubje postaja predmet sovražnega govora. Kreatorji javnega mnenja nam spretno podtikajo nacionalizem. Slovenci nikoli nismo ogrožali drugih, ampak smo sami trpeli zaradi skrajnih ideologij oziroma totalitarizmov. Dandanašnji nas ne ogrožajo večji narodi ampak smo si največji sovražnik mi sami. V tehničnem izrazoslovju smo iznašli tuja imena. Pred nekaj leti pa je iz vrha Univerze prišla celo zahteva, da bi bil učni jezik na univerzi angleščina. Slovenščina bi hitro postala drugorazredni jezik. Tako bi 100 letnico univerze lahko praznovali celo v angleščini..."
Pavle Ravnohrib
J
Koledovanje v Loki
Mladost in zrelost z roko v roki medgeneracijsko
likovno ustvarjanje
35
SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ
organizira
VELESLALOM
za
TRIS POKAL
2. MENGO TRIS POKAL (Rolete Kosec) Sobota, 23. 02. 2019 in
3. MENGO TRIS POKAL Sobota, 09. 03. 2019
Vsa tekmovanja bodo ob vlečnici
BRSNINA v Kr. Gori Prijave od 9.00 do 10.30 Start ob 11.00 uri VABLJENI!
v v v
SMUCISCE BRSNINA V KRANJSKI GORI
■ * *
GREGORJEVO 2019
KD ANTONA LOBODE LOKA PRI MENGŠU vabi
v ponedeljek, 11. marca 2019, ob 17.30 v park ob kamnitem mostu v Loki
na spuščanje lučk po Pšati.
Tri najizvirnejše ladjice bodo »sladko« nagrajene! VABLJENI V LOKO!
MASKE NA GLAVO, ŠMINKO NA UST/T. P/A GREMO V LOKO PREGANJATI PUSTA!
OTROŠKA MAŠKARADA NA ŠPORTNI PLOŠČADI V LOKI SOBOTA, 2. MAREC 2019, OB 15. URI.
ZA ZABAVO BODO POSKRBELI ANIMATORJI. PUSTNI KROFI IN ČAJ ZA VSE UDELEŽENCE!
V PRIMERU DEŽJA ALI SNEŽENJA PRIREDITIV ODPADE! VABLJENI!
Kazalo
4 Občina 10 Intervju 12 Reportaža
14	Mengeški utrip
22	Zanimivo
25	Šport
31	Iz življenja cerkve
33	Kultura
37	Tretje obdobje
38	Politika
40	Pisma baralcev
42	Zahvale - obvestila

SODELUJTE V MENGŠANU
Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-čenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoči številki. Hvala za vaš trud!
Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 28. februarja 2019
Mengeš je občina številnih dejavnosti in priložnosti
Mengeš je v prvi vrsti poznan predvsem po glasbi, po izdelovanju harmonik in kitar, po pestrem kulturnem dogajanju, po različnih prireditvah, turističnih znamenitostih ... Za tako relativno majhno mesto se lahko med drugim pohvalimo tudi z vrhunskimi dosežki na športnem področju. Lahko rečem, da je Mengeš športna občina in da je v Mengšu šport doma.
MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges. si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490 844, e-pošta: mengsan@men-ges.si; Uredniški svet: Rok Burja, Peter Gubanc, Franc Hribar, Bogo Ropotar, Matic Slokan, Tomaž Stebe; Lektoriranje: Grega Rihtar s.p. (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.kosec@menges. si; Naklada: 3.000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999
Zgodba z naslovnice: Slavnostna akademija v KD Mengeš, 7.2.2019. Foto: Edvard Vrtačnik
Naslednja številka Mengšana izide v petek, 15. marca 2019
Mengšani smo dejavni in uspešni v smučarskih skokih, tenisu, namiznem tenisu, balinanju, nogometu, teku, hribolazenju, kolesarjenju, smučanju, badmintonu ... Ali ste vedeli, da badminton letos obeležuje že zavidljivih 30 let obstoja v Mengšu? V naši občini je prisoten od leta 1989. Najprej kot sekcija takratnega društva TVD Partizan. Od leta 2017 pa imamo Mengšani svoj klub - Badminton klub Mengeš. Zadnja leta priljubljenost badmintona zelo narašča tako na šolski in rekreativni, kot tudi na tekmovalni ravni, ne glede na spol in starost. Termini, skupine in treningi so polni otrok, rekreativcev in tekmovalcev. Badminton v Mengeš privablja mnogo ljudi, tudi iz sosednjih občin, ki prihajajo na klubske treninge. Na turnirje, ki jih organiziramo, pa pridejo ljudje iz vse Slovenije, tudi iz tujine. Osnovno vodilo Badminton kluba Mengeš je skrb za napredek in razvoj badmintona na območju Mengša, Domžal, Kamnika, Trzina, Radomelj in širše okolice. Zato v klubu organiziramo interesne dejavnosti v osnovnih šolah, badmintonsko rekreacijo v mengeški šolski telovadnici, tečaje, vodene vadbe, treninge za otroke in odrasle pa v športnem centru Harmonija v Mengšu. Vsem ljubiteljem badmintona, začetnikom in izkušenejšim igralcem, dajemo priložnost za učenje in igranje rekreativnega in tekmovalnega badmintona. V zadnjem času smo morali nekatere ljubitelje badmintona zaradi prostorske stiske žal zavrniti, za kar se vam iskreno opravičujem.
Veseli me, da smo Mengšani taki športni navdušenci, zato se vsi skupaj veselimo nove športne dvorane. To bo zagotovo prineslo možnosti še večjega športnega udejstvovanja in še veliko uspešnih športnih dosežkov. Mengeš je bil, je in bo še naprej kraj, kjer je šport doma.
Uroš Bregar, predsednik Badminton kluba Mengeš
Mengšan - januar 2019 I
3
Pri kulturi in jeziku smo neizprosni
Pred kratkim mi je prijateljica v pogovoru dejala, da sta slovenski jezik in kultura osnovi, ki nas kot narod ohranjata. Na to nas vedno znova opozarjajo govorci na proslavah ob kulturnem prazniku, ki so pogosto kritični, kakšen odnos imamo do kulture. Kulture ni namreč nikoli preveč, saj ima izredno velik družbeni pomen. Nekateri se tega zavedajo, drugi pač ne. Kaj menite vi? Ali je kultura danes dovolj razširjena in sprejeta, da lahko obstane tudi v prihodnosti? Sam menim, da lahko. To smo Slovenci v preteklosti že večkrat dokazali. Kljub temu da so nam vladali tujci, sta se naša kultura in jezik ohranila vse do danes. Tukaj se kaže veličina našega naroda. Čeprav so nas imeli mnogi za hlapce, smo bili tukaj neizprosni.
Kulturni praznik predvsem oblikuje 8. februar, ko se spomnimo na našega velikega pesnika Franceta Prešerna. V tem času se zvrsti veliko dogodkov, oddaj in prispevkov o njem in seveda o kulturi. Manj pa se govori o nečem, kar je tudi zelo pomembno. O nečem, kar nam Slovencem nekako ne gre najbolje od rok. In to predvsem tistim, ki so ali pa se imajo za glasnike kulture. O čem govorim? O kulturi obnašanja. O kulturi dialoga. Ali je danes res sprejemljiv čisto vsak način komunikacije? Ali resnično ne obstaja nobena kritična distanca do tega, kaj sodi v neko javno debato v medijih in kaj ne. Ali je gostilniški nivo debate ostal standard javne komunikacije? Glede na to, kaj v zadnjem času spremljamo v medijih, lahko temu le pritrdim. Dragi kulturniki in politiki, vaša kulturnost se ne meri le v kvaliteti del in količini denarja, ki ga namenite zanjo, temveč tudi in predvsem v kulturi vašega obnašanja. Ko dialog poseže na osebno raven »obračunavanja«, kultura izgubi veliko svoje vrednosti. Kljub naši majhnosti smo Slovenci kot narod obstali. Še več, imamo svojo lastno državo. Oboje pa je bilo mogoče zaradi močnega zavedanja o svoji lastni kulturi in jeziku. Smo edini narod na svetu, kjer je dan kulture državni praznik. To nam veliko pove o tem, koliko nam je do kulture. Res je, pri vprašanju kulture in jezika smo neizprosni. V kulturi ni zmagovalcev, so samo posamezniki, ki nas s svojo veličino ohranjajo kot Slovence.
Bogo Ropotar, podžupan
Javno komunalno podjetje Prodnik z Grinijem vzgaja najmlajše o načinu in pomenu ravnanja z odpadki in varovanja vodnih virov
Vzgoja najmlajših z maskoto Grini je za varovanje naravnih virov, dvig znanja o načinu in pomenu ravnanja z odpadki ter varovanju vodnih virov še posebej pomembna, saj pri učencih prve triade osnovne šole vzpostavlja vrednostni sistem, odnos do narave in odpadkov za celotno življenje. Maskota Grini tako januarja in februarja posebej nagovarja učence 2. in 3. razreda. Priljubljen vesoljček v zeleni barvi je učence povabil, da skupaj pripravijo Grinijev časnik.
Grini je učence 2. in 3. razreda povabil, da svoje znanje in ustvarjalnost povežejo z izbranimi temami ter jih predstavijo v obliki risb, besedil ali kako drugače. V letu 2019 bodo v časniku Grini objavljeni prejeti prispevki, ki bodo povezani s šestimi temami: Kako dobijo obrabljene stvari novo življenje?; Kako skrbite za ločevanje odpadkov?; Kako zmanjšamo količino odpadkov?, Kaj je vodni krog?; Zakaj je voda tako pomembna?, in uganke na temo varovanja okolja.
Učenci so prispevke že oddali, najboljši prispevki bodo objavljeni v časopisu Grini.
Sedaj pa poteka akcija za izbor naslovnice, najboljša naslovnica bo tista, ki bo do 10. marca 2019 prejela največ všečkov in glasov žirije.
Več informacij o natečaju na Grinijevi spletni strani www.grini. si, za naslovnico pa lahko glasujete na podstrani https://www. grini.si/igralnica/grinijevo-casnikovanje/galerija. Povezava tudi prek QR kode
Besedilo in foto: Tadeja Jenčič, predstavnica za odnose z
javnostmi, JKP Prodnik
OBČINA
Marca začetek izgradnje manjkajočega dela obvoznice v občini Mengeš
Družba DARS je po objavljenem razpisu izbrala najugodnejšega izvajalca za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice v občini Mengeš. Izbrana je bila Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj, ki bo prihodnji teden uvedena v delo. V družbi pričakujejo, da bodo z deli začeli v prvi polovici marca oziroma takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, se je srečal s Stanislavom Remicem, direktorjem Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj. Dogovorila sta se, da bodo za hitro izvedbo sodelovali in o aktivnostih redno obveščali občane.
Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je na srečanju povedal: »Po vseh letih prizadevanj, prerekanj, dogovorov in pogovorov smo prišli do točke, ko lahko rečemo, da se je vložen trud poplačal. Številne neprespane noči in razlogi, zakaj ne, so prav gotovo najbolj zaznamovale prebivalce, ki živijo ob glavni cesti. Čeprav bi si vsi želeli, da bi se gradnja začela veliko prej, pa smo zadovoljni, da se bo marca začelo graditi.«
Razpis za izbor izvajalca del za gradnjo manjkajočega dela obvoznice v Občini Mengeš je bil na portalu javnih naročil objavljen 31. julija 2018. Rok za oddajo ponudb pa je bil naknadno podaljšan do 14. septembra 2018. Kot najugodnejši izvajalec je bila konec leta 2018 izbrana Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj. Pogodba za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice v občini Mengeš je bila podpisana v januarja 2018, Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj pa bo v delo uvedena v prvi polovici februarja 2019. V
prvi polovici marca se bo tako začela gradnja 1720 metrov dolgega odseka manjkajočega dela obvoznice v občini Mengeš. Odsek bo predvidoma zgrajen v desetih mesecih. V okviru projekta bosta pri naselju Topole urejeni avtobusni postajališči in pešpot do naselja. Na določenih odsekih bo obvoznica zavarovana tudi s protihrupnimi ograjami.
Stanislav Remic, direktor Gorenjske gradbene družbe, d. d., Kranj, pa je pojasnil: »Z deli bomo začeli predvidoma v začetku marca, seveda odvisno od vremenskih razmer. Pričakujemo, da gradnja dela obvoznice ne bo vplivala na promet v občini. Delne zapore so predvidene samo v delu, kjer se bo zgrajen del obvoznice navezal na obstoječo cesto v Topolah. Možne bodo tudi kratkotrajne popolne zapore glavne ceste«.
Besedilo in foto: Občinska uprava
Stanislav Remic, direktor Gorenjske gradbene družbe, d. d., Kranj in Franc Jerič, župan Občine Mengeš, sta si ogledala lokacijo gradnje manjkajočega dela obvoznice v občini Mengeš
J-



Mengšan - januar 2019 I	85
Pogovori oziroma dogovori za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice v občini Mengeš potekajo že vse od maja 2016, ko se je dr. Peter Gašperšič, tedanji minister za infrastrukturo, srečal z župani občin Mengeš, Trzin in Domžale ter izgradnjo obvoznice opredelil kot prioriteto. Nato so do konca leta sledili intenzivni pogovori o pristojnosti za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice v občini in konec leta je bila izgradnja obvoznice kot prioriteta umeščena v program DARS. Konec leta 2016 je bil organiziran shod občank in občanov, ki je tudi širšo javnost opozoril na nevzdržne razmere. Februarja 2017 je bilo na delovnem sestanku na Direktoratu za kopenski promet, Ministrstva za infrastrukturo, zagotovljeno, da se zemljišča intenzivno pridobivajo, da so pristopili k noveliranju dokumentacije in da so za izgradnjo obvoznice rezervirana potrebna finančna sredstva. Nato je sledilo več delovnih srečanj na DRI - upravljanje investicij, d. o. o., ki je za DARS uspešno pridobila gradbeno dovoljenje in izvedla postopek izbire najugodnejšega izvajalca za izgradnjo manjkajočega dela. Junija 2018 je DARS zadržal objavo javnega razpisa za izbor najugodnejšega izvajalca, kar je občina uspešno rešila s sklicem novinarske konference, ki so je je udeležili minister s svojo ekipo, predstavniki DARS-a in DRI. Po konferenci je Nadzorni odbor družbe DARS podal zeleno luč za objavo razpisa. Postopek za izbor najugodnejšega izvajalca je bil nato zaključen konec leta 2018.
OBČINA
JP CČN Domžale - Kamnik še naprej med najboljšimi v Sloveniji, sedaj sodeluje v mednarodnem projektu za detektiranje drog v odpadni vodi
JP CČN Domžale - Kamnik, ki čisti tudi odpadne vode občine Mengeš, v okviru mednarodnega projekta »Prepovedane droge, alkohol in tobak: Epidemiologija na osnovi odpadnih vod, uspešnost čiščenja in ranljivost vodnega sistema« sodeluje pri alternativnem in inovativnem pristopu k ocenjevanju obremenitve z drogami med populacijo. V projektu, ki ga vodi Institut Jožef Stefan, sodelujejo še raziskovalci s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter strokovnjaki Nacionalnega instituta za javno zdravje. Med partnerji, ki sodelujejo pri izvedbi projektne naloge v Sloveniji, pa so podjetja JP CČN Domžale - Kamnik, VO-KA Ljubljana in Mariborski vodovod, v letu 2019 se bosta pridružila še Marjetica Koper in Komunala Novo mesto.
Med slovenskimi čistilnimi napravami je JP CČN Domžale - Kamnik eden od večjih partnerjev tega projekta. Njena zmogljivost je 149.000 populacijskih ekvivalentov, letno pa lahko tako sprejme do 9 milijonov m3 odpadne vode. Z nadgrajeno infrastrukturo v letu 2016 je postala četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode v Sloveniji. Projekt nadgradnje je vključeval izgradnjo nove aerobno/anoksične biološke stopnje za doseganje terciarnega čiščenja s SBR-tehnologijo (sekvenčni reaktorji), izgradnjo vstopnega objekta za sprejem večje količine odpadne vode in ustrezno mehansko pred-čiščenje, s čimer se je povečala obratovalna varnost. Projekt nadgradnje je pomembno prispeval k izboljšanju kakovosti reke Kamniške Bistrice in je uredil problematiko čiščenja odpadne vode v regiji najmanj za prihodnja tri desetletja.
Čistilna naprava Ljubljana bo z nadgradnjo kmalu pokrivala 555.000 PE, mariborska ima zmogljivost 195.000 PE, koprska Marjetica 84.500 PE in novomeška komunala 55.000 PE. Na vseh petih lokacijah bodo uporabili validirane metode za analizo odpadne vode.
Glavni cilj projekta je z dodatno analizo, tudi odpadnih vod, ugotoviti obremenitve z drogami med populacijo v določenih mestih. Do sedaj so se podatki o uživanju prepovedanih drog zbirali s pomočjo anket. Njihova kakovost je bila zaradi stigme o porabi in prepovedi drog podvržena vplivu načina zbiranja podatkov. Raziskovalci v projektu so se tako določili, da bodo z anketami pridobljene podatke dopolnili tudi z analizo odpadnih vod (WBE, Wastewater Based Epidemiology). Raziskovalci so na začetnem delovnem sestanku raziskovalne skupine ter partnerjev v januarju 2019 pojasnili, da droge ob uživanju potujejo skozi uporabnikovo telo in preko odpadne vode do čistilne naprave. V čistilnih napravah se zato po točno določenem standardu odvzame in analiza vzorec odpadne vode.
Analiza odpadnih vod poteka v 60 evropskih mestih, v Sloveniji v Ljubljani, Mariboru in Domžalah, v letu 2019 bodo z analizami začeli tudi v Kopru in Novemu mestu. Rezultati bodo znani v letu 2019, ko jih bo objavil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za leto 2018. Sodelovanje JP CČN Domžale - Kamnik je pomembno tudi, ker se bo z odvzetimi vzorci in opravljenimi analizami lahko prvič ocenila tudi učinkovitost čiščenja izbranih ostankov drog v Sloveniji.
Besedilo in foto: dr. Marjeta Stražar, direktorica JP CČN Domžale -
Kamnik
RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI MENGEŠ (POMLAD 2019)
DATUM ZAČETKA	NASELJA
ODVOZA	
1. 4. 2019	Mengeš
2. 4. 2019	Dobeno, Topole
3. 4. 2019	Loka pri Mengšu
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo:
kopalniška oprema,
pohištvo,
preproge,
oblazinjeno pohištvo, svetila in senčila,
veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilniki ...), veliki železni in drugi kovinski kosi ...
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo: X nevarni odpadki, kot so embalaža škropiv, olj, barv in
lakov, X avtomobilski deli, X akumulatorji, X gume, X sodi,
X gradbeni material, Xveje drevja in živih mej, X azbestna kritina.
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01 /729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si.
PRODNIK
Javno komunalno podjetje
Kosovne odpadke postavite na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj na odjemno mesto, kamor običajno postavite zabojnike za komunalne odpadke.
6
Mengšan - januar 2019
Za recikliranje večjih elektronskih naprav poleg ustaljenega zbiranja nevarnih odpadkov in oddaje v zbirnem centru Dob tudi mobilne enote
V okviru projekta Gospodarjenje z e-odpadki so bili v dogovoru z JKP Prodnika najprej postavljeni posebni zabojniki za e--odpadke in odpadne baterije, trije so tudi v občini Mengeš - na ekoloških otokih Kolodvorska-Krekova, Slovenski ulici - za občino in na Ropretovi ulici. V prilagojene zabojnike za odlaganje e-odpadkov lahko oddajate manjše gospodinjske aparate, računalniško opremo, igrače, drugo opremo in orodje ter odpadne baterije in akumulatorje. Sedaj pa so za zbiranje večjih elektronskih naprav, kot so štedilniki, pomivalni in pralni stroji, mikrovalovne in konvekcijske pečice ter drugo, v okviru projekta organizirane tudi mobilne enote. Seveda pa lahko vse e-naprave še vedno odložite dvakrat na leto prek zbiralnih akcij za nevarne odpadke, ki tradicionalno potekajo v pomladnih in jesenskih mesecih, ter na zbirnem centru Dob.
Mobilni zbiralnik za stare aparate
V okviru projekta Gospodarjenje z e-odpadki podjetje ZEOS, d. o. o., izobražuje vse uporabnike, da so e-odpadki primerni za recikliranje, za ponovno uporabo, torej jih lahko s pravilnim odlaganjem spremenimo v surovine. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je izpostavil pomen ločenega zbiranja e-odpadkov in odpadnih baterij: »Ločevanje odpadkov, posebej manjših električnih naprav in odpadnih baterij, ki
vsebujejo težke kovine, je pomembno za ohranjanje naravnih virov. Z odgovornim ločevanjem in odlaganjem e odpadkov in baterij v zbiralnike bomo ohranjali okolje tudi za naše zanamce.« V ulični zbiralnik lahko oddamo naslednje e-odpadke v velikosti do 40 x 25 x 25 cm:
•	Male gospodinjske aparate (električni mešalniki, likalniki, tehtnice, ure, grelniki vode, ožemalniki, opekači kruha, sa-lamoreznice ...).
•	Računalniško opremo in zabavno elektroniko (mobilni telefoni, telefoni, računalniki, tiskalniki, zvočniki, tipkovnice, radijske sprejemnike, kasetofone, gramofone, računalniške miške, kalkulatorje, polnilci, fotoaparati, slušalke, DVD predvajalnike, kamere ...).
•	Drugo malo opremo in orodje (sušilniki in kodralniki las, električna orodja, sesalniki, ventilatorji, brivniki, svetilke ...).
•	Igrače (vse igrače, ki za svoje delovanje potrebujejo električni tok iz omrežja, baterije ali akumulatorje).
•	Prenosne baterije in akumulatorji (baterije AA, AAA, AAAA, DC, 9V ...).
Besedilo in foto: Občinska uprava
RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI MENGEŠ (POMLAD 201 9)
DATUM URA	NASELJE	LOKACIJA
14. B. 2019 16.30-19.00 Mengeš	Za Kulturnim domom na Slovenski cesti 30
KAKO RAVNATI Z NEVARNIMI ODPADKI?
k Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta.
k Tekoči odpadki naj bodo v zaprti posodi, čeprav improvizirano.
k Odpadkov iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
k Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal.
k Ostri odpadki morajo biti predani v embalaži iz stekla ali trde plastike.
Pomembno! Nevarni odpadki lahko zaradi svoje sestave ob nepravilnem odlaganju onesnažijo okolje, podtalnico ali druge dragocene vodne vire. Zato nevarnih odpadkov NE SMEMO odlagati v navadne zabojnike za odpadke ali v naravo, prav tako pa jih ne smemo zlivati v kanalizacijo.
Ste vedeli? Nevarne in kosovne odpadke lahko kadar koli v letu brez doplačila oddate v Centru za ravnanje z odpadki Dob.
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01 /729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si.
PRODNIK
Javno komunalno podjetje
Kaj so nevarni odpadki? Akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, razredčila, odpadno jedilno olje, ostri medicinski odpadki (npr. igle)...
Mengšan - januar 2019 I
7
OBČINA
V Mengešu je družba Petrol odprla nov bencinski servis in Mengeški godbi podarila bon v višini 2.000 EUR
Družba Petrol je v četrtek, 24. januarja, tudi uradno odprla prodajno mesto, ki deluje v okviru mengeške obvoznice. Za družbo Petrol ima prodajno mesto v občini Mengeš posebno simbolno vrednost, saj je njihovo 500. prodajno mesto. Na otvoritvi so bili prisotni Tomaž Berločnik, predsednik uprave Petrola, Bogo Ropotar, podžupan Občine Mengeš, in Matej Slapar, župan Občine Kamnik. Na začetku in zaključku slovesne otvoritve je igrala Mengeška godba, ki je s strani družbe Petrol prejela tudi bon v višini 2.000 EUR. Slovesno otvoritev je z glasbenimi vložki obogatila tudi Nina Pušlar.
Bogo Ropotar, podžupan Občine Mengeš med nagovorom udeležencev
Simbolična predaja ključev in predstavitev ekipe
Slovesna otvoritev bencinskega servisa oziroma prodajnega mesta, kot ga imenujejo v družbi Petrol, se je začela z nagovorom Tomaža Berločnika, predsednika uprave Petrola: »Prodajno mesto v občini Mengeš je simbolično, saj je naše 500. prodajno mesto. Prodajno mesto je zgrajeno v skladu z novim poslanstvom družbe, trajnostno in s ponudbo prave energije za življenje. Pripravljena je tudi električna polnilna postaja, ki bo začela delovati, ko bo na slovenskih cestah dovolj električnih vozil. Že dolgo na prodajnih mestih ne ponujamo zgolj goriva, ampak razvijamo celovite in trajnostne rešitve na področjih energetike, trgovine, mobilnosti in naprednih storitev. Vse z namenom ustvariti odlično uporabniško izkušnjo in prav tako izkušnjo želim vsem, ki bodo obiskali naše prodajno mesto v Mengšu. Izbrana ekipa je vredna zaupanja, želim ji uspešno delo.«
V	nadaljevanju je vse prisotne v imenu Franca Jeriča, župana Občine Mengeš, pozdravil tudi Bogo Ropotar, podžupan Občine Mengeš: »Gradnja novega, modernega prodajnega mesta, ki se je začela konec poletja, je bila zaključena malo pred novim letom. Čestitke in zahvala družbi Petrol za hitro gradnjo in za minimalen poseg v pretočnost prometa. Z novim prodajnim mestom sedaj ponujajo nove storitve, predvsem občankam in občanom občine Mengeš. Z zgrajenim delom manjkajoče obvoznice v občini Mengeš pa bo lokacija prav gotovo postala še bolj pomembna tudi za mimoidoče na poti Štajerska-Go-renjska ali Ljubljana-Gorenjska.«
V	nadaljevanju je družba Petrol podelila bon Mengeški godbi za kvalitetno in dolgoletno delo. Slovesna otvoritev se je zaključila s simbolično predajo ključev vodji poslovalnice in rezanjem traku.
Na otvoritvi so bili prisotni številni sodelavci družbe, občani in drugi ter skupaj 500. prodajnemu mestu zaželeli uspešno delo, seveda z obljubo, da jih bodo pogosto obiskali.
Prodajno mesto Mengeš Kamniška se nahaja na krožišču, ki povezuje obvozne poti med Domžalami, Kamnikom in Mengšem, v Mengšu na Kamniški cesti 60. Prodajno mesto je zgrajeno po vseh najnovejših in najmodernejših standardih. Kupcem ponuja široko paleto različnih trgovinskih izdelkov, jedi iz programa mini Fresh in možnost opravljanja številnih storitev, kot so vplačilo loto listka, športne stave in nakup vstopnic za koncerte. Prodajno mesto ima trgovinski del v velikosti 92 m2, v katerem se poleg standardnega prodajnega trgovinskega programa nahaja tudi program mini Fresh. Na točilni ploščadi se nahajajo trije točilni otoki, ki poleg dizlov in 95/100 oktanskega bencina ponujajo točenje AdBlue tekočine ter avtoplina (LPG) za pogon vozil. Na prodajnem mestu se nahaja najsodobnejša ročna avtopralnica za kombije in pokrita ročna avtopralnica za osebna vozila ter sesalec. Možen je tudi nakup plina v jeklenkah. V sklopu prodajnega mesta je umeščen še bar s teraso, od koder je tudi čudovit razgled na Kamniško-Savinj-ske in Julijske Alpe. Na prodajnem mestu Mengeš Kamniška bo za zadovoljstvo strank skrbelo osem redno zaposlenih prodajalcev in en študent.
Besedilo in foto: Občinska uprava
8
Slovesna otvoritev se je zaključila z rezanjem traku
PUSTOVANJE
DRAGI OTROCI!
VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE NA PUSTNEM RAJANJU V SOBOTO, 2. 3. 2019 OD 9.00 URE DALJE
NA ŠPORTNI PLOŠČADI ŠD PARTIZAN.
OBISKALI NAS BODO TUDI KURENTI IZ ORMOŽA.
VSE MAŠKARE SE BOSTE POSLADKALE S PUSTNIMI FLANCATI, DA BOSTE LAHKO VESELO RAJALE IN ZGANJALE PUSTNE NORČIJE.
PRISRČNO VABLJENI!
FRANC JERIČ, ŽUPAN
INTERVJU: Franc Jerič
V dobro občanov občine Mengeš
V občini Mengeš so ljudje za novo štiriletno obdobje izvolili starega, novega župana Franca Jeriča. S prepričljivo prednostjo so potrdili njegovo delo in pogled na občino Mengeš ter dali zeleno luč za dokončanje vseh projektov, ki si jih je zastavil in obljubil v predvolilnem času. Ali se bo v novem mandatu kaj drugače zasukalo in kako gleda na izide volitev, je povedal v zanimivem pogovoru.
Lanske županske volitve v občini Mengeš za marsikoga niso prinesle presenečenja. Volivci so vas prepričljivo znova postavili na župansko mesto. Ste to pričakovali?
Izid volitev je bil, po mojem realnem razmišljanju, pričakovan. Če ne bi pričakoval takšnega rezultata, se tudi ne bi odločil, da kandidiram za še en mandat. Seveda bi lahko prišlo tudi do presenečenja, a sem verjel v zmago.
Ki se je tudi potrdila. Zakaj so se volivci odločili tako, kot so se?
V zadnjih letih sem veliko komuniciral z občani, se pogovarjal z njimi o njihovih težavah in željah. Sam sem eden izmed njih. Ko te ljudje spoznajo, te sprejmejo takšnega, kot si in če so s tem v večji meri zadovoljni, ne vidijo potrebe po drastičnih spremembah. In to se je tudi izkazalo.
Pričakovanje volilnega izida je bilo zagotovo precej stresno. Kje in kako ste pričakali prve rezultate volitev?
Z vsemi predstavniki, člani Liste za občino Mengeš, smo rezultate pričakali na Mengeški koči. Na koncu smo se skupaj tudi po-veselili in nazdravili uspešnemu preteklemu delu. Obenem pa se zavedamo, da je to začetek novega štiriletnega obdobja, v katerem nas čaka nekaj pomembnih projektov. Tudi na Listi Franca Jeriča, listi za občino Mengeš, smo dosegli zelo dober rezultat. S pomlajeno listo imamo danes v občinskem svetu 8 svetniških mest od 16.
Občina Mengeš se je pridružil nekaj slovenskim občinam, ki imajo težave z izidom volitev.
Glede volitev zadeva še ni zaključena, ker se je eden od protikandidatov pritožil in postopki še vedno trajajo.
Ali lahko izid pritožbe vpliva na izid volitev?
Po mojem mnenju nikakor ne bi smelo vplivati na rezultat volitev.
Svoje preteklo županovanje ste označili kot uspešno. Kateri so vaši trije največji uspehi preteklega obdobja in na kaj ste posebej ponosni?
Eden od uspehov, ki ga jemljem zelo osebno, je dokončna odločitev o nadaljevanju izgradnje obvoznice Mengeš. Gradbena dela se bodo začela letos v drugi polovici meseca februarja. Več kot štiri leta intenzivnih pogovorov je končno dobilo epilog. Čeprav se je tik pred odločitvijo zgodil nerazumljiv zaplet, je po pritisku in tiskovni konferenci v prostorih Občine Mengeš vseeno prišlo do edino prave odločitve. O zapletu, ki je bil povzročen s strani nadzornega sveta družbe DARS, smo poročali tudi v Mengšanu.
10	Mengšan - januar 2019
Pomembno je uspešno delo Občinske uprave. Ta je tista, ki realizira t kar župan predlaga, občinski svet pa potrdi.
Društva so duša kraja in občine, v kateri živimo. So stičišče različnih želja, mnenj
Za izvedbo del je bila pravnomočno izbrana Gorenjska gradbena družba, dokončanje pa je načrtovano za letošnjo jesen.
Kateri projekt bi na vašem seznamu zasedel drugo mesto?
Kljub zapletom, ki jih je povzročil tudi eden od protikandidatov na lokalnih volitvah, je postalo pravnomočno tudi gradbeno dovoljenje za izgradnjo večnamenske športne dvorane, ki je nujno potrebna za nadaljnje nemoteno delovanje OŠ Mengeš. Obenem pa izgradnja omogoča nadaljnje posege v sedanjo telovadnico. V njej bo poskrbljeno za vse, kar v tem trenutku v OŠ Mengeš onemogoča normalno delovanje. Potrebna bo ureditev kuhinje, jedilnice, knjižnice ...
In tretje ...
Tudi na področju infrastrukture in komunalnih ureditev smo precej naredili. Obnovili smo veliko ulic in v tem tempu bomo tudi nadaljevali. Iz naslova omrežnin se obnavljata tako vodovod kot kanalizacija. Obenem pa vedno poskrbimo tudi za drugo infrastrukturo, ki je ali še ni vgrajena v sistem ulic, kot so npr. optika, javna razsvetljava ... Del uspeha si lahko pripišemo tudi, skupaj z občinskim svetom, za ureditev in dokončanje večstanovanjskega objekta na Slovenski cesti in nedavno odprtje trgovine, ki je bila v tem delu Mengša nujno potrebna.
Za naprej imate veliko načrtov. Kako boste vodili občinsko politiko tudi glede sodelovanja s svetniki drugih političnih strank in list?
Pred nami je nov štiriletni mandat in vse, kar smo kandidati obljubljali ob volitvah, se ne more zgoditi v prvem letu. To velja tudi za naš program, ki je na volitvah dobil naj-
več glasov. Je pa program, ki si je zaslužil največ pozornosti in posledično realizacije. Seveda pa je treba upoštevati tudi predloge drugih strank, jih proučiti in v okviru finančnih zmožnosti tudi realizirati.
Prejšnji mandat županovanja označujete kot uspešen. Koliko so k temu prispevali vaši sodelavci, občinska uprava?
Seveda pa je za uspešno realizacijo prej omenjenih projektov in uspeh župana vedno zaslužna tudi učinkovita Občinska uprava, saj tudi ona pripomore k uspešnemu delovanju in razvoju občine. Zato se vsem sodelavcem v upravi iskreno zahvaljujem. Moram pa poudariti, da je naša občinska uprava v Mengšu kadrovsko podhranjena in se včasih tudi kakšno delo ali realizacija
Društva so duša kraja in občine, v kateri živimo. So stičišče različnih želja, mnenj. Na dogodke, ki jih organizirajo, pa privabijo svoje gledalce, poslušalce, oboževalce in s tem obogatijo naš vsakdan.
Zazriva se še malce v prihodnje projekte. Katerim boste v prihodnjih štirih letih posvetili največjo pozornost?
Največji projekt, ki ga želimo zaključiti v tem mandatu, je začetek gradnje in dokon-
Seveda je potrebno upoštevati tudi predloge drugih strank, jih proučiti in v okviru finančnih zmožnosti tudi realizirati
tega ne izpolni čisto po pričakovanjih. A se trudimo, da je vse v čim večji meri realizirano v dobro občanov in Mengša.
Ali je pred vami povsem novo obdobje ali nadaljevanje obstoječe strategije razvoja občine?
Osebno ne napovedujem drastičnih sprememb. Želimo uresničiti čim več tistega, kar smo si zastavili v programu. Zelo pomemben se mi zdi tudi odnos do društev, ki jih je v občini Mengeš veliko. Vsa zelo dobro delajo in jim bomo tudi v nadaljevanju omogočali delovanje.
V občini Mengeš deluje res veliko društev in tudi velik del proračuna je namenjen prav njim. Zakaj so vam društva pomembna in kje vidite njihov pozitivni prispevek k življenju v občini?
čanje večnamenske športne dvorane. Gradnja naj bi se začela ob koncu letošnjega šolskega leta. Končala pa do leta 2020. Pred nami je tudi kar nekaj manjših projektov, obnov ulic in seveda pristop k ureditvi mestnega središča Mengša. Potrebno bo izdelati projektno dokumentacijo in v letu 2020 zagotoviti sredstva za realizacijo.
Kje kot župan vidite največji izziv?
Država občinam nalaga vse več nalog, ki jih moramo izvesti. Je pa jasno, da lahko delamo le v okviru danih finančnih možnosti. Zakonskih obveznosti je zelo veliko, vse več je socialnih težav ... Želimo pa spodbujati nadaljnji razvoj Mengša, Topol, Loke in Dobena ter vsem omogočiti višjo kakovost bivanja in zadovoljstva v domačem kraju.
Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik
Mengšan - januar 2019 I
11
Se bo v prihajajočem stoletju še slišala slovenska beseda?
Na predvečer kulturnega praznika je v Kulturnem domu Mengeš potekala tradicionalna slavnostna akademija. Program so sooblikovali slavnostni govornik in dramski igralec Pavle Ravnohrib, Mengeška godba, orkester Mihaelove strune, pevska skupina Rž, solistka Maja Keržič, recitatorji in drugi mladi mengeški glasbeni ustvarjalci. Prireditev je s podporo Občine Mengeš organizirala Zveza kulturnih društev Občine Mengeš (ZKDOM).
Osmega januarja je bila tudi 200. obletnica smrti Valentina Vodnika, slovenskega duhovnika, pesnika, prevajalca, razsvetljenca, jezikoslovca, učitelja, novinarja in urednika. Zato so snovalci prireditve prvi del ko-memoracije namenili zanimivim opisom Vodnikovih pesmi in insertom iz življenja. Drugi del pa je bil namenjen Francetu Prešernu, njegovemu življenju in verzom, ki jih pozna vsak Slovenec, a jih je vseeno zanimivo vedno znova slišati. Zaključek prireditve je bil prepleten z ljudskimi koroškimi pesmimi ter mislijo na naše zamejstvo.
Med nastopi je Nataša Vrhovnik Jerič v imenu ZKDOM podelila priznanja trem posameznikom, ki s svojim delom in zgledom veliko prispevajo k bogatenju občinskega kulturnega prostora. Srebrno priznanje je prejela Helena Testen, zlato Meta Golob in Listino ZKDOM Pavel Veider. Kot posebnost letošnjega dogodka je bil nastop gosta igralca Pavleta Ravnohriba, ki je pred leti v televizijski nadaljevanki in filmu upodobil Franceta Prešerna. V svojem govoru je poudaril vlogo Prešerna v slovenskem jezikovnem in kulturnem področju. Ob tem pa kritično izpostavil pomen slovenskega jezika in njegove (ne)uporabe v slovenskem prostoru. Vmes je provokativno namignil, da bi Prešerna v današnjem času lahko razglasili za politično nekorektnega in kot primer izpostavil in analiziral vsem znano sedmo kitico Zdravljice. Kritičen govor je zaključil: "Slovence določa jezik, ki smo ga bogatili skozi stoletja. Se bo v prihajajočem stoletju še slišala slovenska beseda?"
Solo pevec Andrej Gabršek skupaj z orkestrom Mihaelove strune
Besedilo in foto: E. V.
12 Mengšan - januar 2019

M
Solistka Maja Keržič
Pevska skupina Rž iz Loke
f
Listino ZKDOM za prispevek k ohranjanju zgodovine delovanja društva in s tem tudi kulture v občini Mengeš je prejel Pavel Veider. Je član KD Mihaelov sejem Mengeš. Že dobro desetletje predvsem povsem samoiniciativno s svojim fotoaparatom in kamero ovekoveči dogodke, nastope na prireditvah, dogajanje na Sejmu v Mengšu, gostovanja v tujini ter druge dejavnosti društva ter s tem aktivno prispeva k ohranjanju zgodovine delovanja društva in mengeške zgodovine.

»Hi
Zlato priznanje ZKDOM za delo na področju ljubiteljske kulture je prejela Meta Golob, sopranistka Mepz Svoboda Mengeš. Je aktivna članica zbora že več kot 40 let, ter že od samega začetka aktivno sodeluje v delovnih organih društva, nekoč kot tajnica, danes kot članica upravnega odbora. S svojim pozitivnim nastopom spodbuja prijetno vzdušje v zboru ter pomaga izpeljati številne ideje in projekte. Je tudi prejemnica vseh treh Gallusovih značk ter častne značke.
Srebrno priznanje ZKDOM za delo na področju ljubiteljske Kulture je prejela Helena Testen, ki je že od leta 2003 članica Likovnega društva Mengeš. Aktivno sodeluje v organih društva, zgledno je opravljala delo tajnice, piše prispevke o dogajanju v društvu. Na tekmovanju za Zlato paleto je prejela že 12 priznanj in 2 certifikata kakovosti, imela že 14 samostojnih razstav, svoja dela pa je že večkrat podarila za humanitarni namen.
fí )
L#
Nastopajoči (z leve): Kaja Ručigaj, Ana Potočnik, Andrej Sešek, Urša Brumec in Ana Keržič
Ana Potočnik, Andrej Sešek in Kaja Ručigaj so vodili pogovor o Vodniku
13	Mengšan - januar 2019
2018
Člani prostovoljnega gasilskega društva Loka pri Mengšu smo bili v obdobju november 2108-januar 2019 kar aktivni na različnih področjih svoje dejavnosti.
Mladi gasilci so na zboru mladih prebrali obširno poročilo o delu v Predstavniki Regije Ljubljana 3 na posvetu mentorjev preteklem letu	mladine v Zrečah
Operativna in izobraževalna dejavnost
V nedeljo, 28. oktobra 2018, so bile operativne vaje na temo »IDA (izolirni dihalni aparati) in dimniški požari«. Pridobljeno znanje na tečajih o pravilni uporabi in nošenju IDA je treba občasno obnoviti. Glede na prihajajočo kurilno sezono pa se je velik poudarek dalo tudi na postopkih, kako se pravilno lotiti dimniških požarov. Prisostvovalo je 15 članov operativne enote.
16. 11.: V Kulturnem domu na Križu pri Komendi je PGD Križ pripravilo posvet mentorjev mladine regije Ljubljana III. Udeležili so se trije mentorji našega društva. 21. 11.: Medobčinska gasilsko reševalna vaja na objektu stanovanjski-poslovni kompleks (bivši Trak-Kvas) na Glavnem trgu, ob Domu počitka.
Celotna vaja je potekala v dveh sklopih alarmiranja. V prvi fazi so bila na lokacijo poslane operativne enote vseh treh prostovoljnih gasil-
skih društev v GZ Mengeš: Mengeš, Topole, Loka. Zaradi obsežnosti kletnih prostorov, pribl. 6000 m2, se je ob intervenciji pokazala potreba po dodatnih gasilcih ter seveda opremi. Tako je vodja intervencije v drugi fazi za pomoč zaprosil še sosednja prostovoljna gasilska društva: Trzin, Moste, Kamnik ter prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Lek Mengeš.
Skupaj je na vaji sodelovalo 85 gasilk in gasilcev ter 18 vozil.
S strani PGD Loka pri Mengšu se je vaje udeležilo 17 operativnih članov vključno z vsemi tremi vozili.
23. in 24. 11.: V okviru Gasilske zveze Slovenije je bil v Podcerkvi (občina Loška dolina) izveden »Trening mentorjev gasilske mladine 2018«. Uvodni del srečanja udeležencev iz vse Slovenije je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju in pogovoru o lastnostih, ki naj jih ima dober mentor. Uvod je bil zelo zanimiv, saj so voditeljice organizirale razne delavnice, pri katerih so si udeleženci izmenjavali mne-
nja in se res medsebojno spoznali in povezali. Ob tem se je razjasnilo, da imajo posamezniki zelo podobne ideje, kakšen naj mentor bo, a so razlike v samem načinu in pristopu k delu. Na tem, že 14. treningu mentorjev, sta sodelovali dve članici našega društva. Ob zaključku treninga so vsi udeleženci prejeli potrdila o opravljenem izobraževanju. 25. 11.: So bile redne operativne vaje, v katerih so bila opravljena analiza delovanja na zgoraj omenjeni gasilsko-reševalni vaji v organizaciji GZ Mengeš. Na operativni vaji je sodelovalo 12 članov operativne enote. 18. in 19. 1. 2019: V petek in soboto, 18. in 19. januarja 2019, se je v Zrečah zbralo skoraj 180 mentorjev mladine iz celotne Slovenije. Udeležence posveta iz vseh sedemnajstih regij je najprej nagovorila Renata Rupreht, predsednica Mladinskega sveta Gasilske zveze Slovenije, predstavili pa so se tudi drugi člani Mladinskega sveta. Uvodnemu nagovoru je sledilo predavanje Dušana Pavlija o prehajanju mladine med operativne člane. Izpostavil je, s kakšnimi izzivi se srečujejo mentorji in vodstva društev, na kakšne probleme lahko naletijo in kakšni so predlogi za njihovo rešitev. Že ob prijavi so bili mentorji pozvani, da lahko zastavijo vprašanja, na katera bi želeli odgovore na posvetu. Mladinski svet je zbral vprašanja. Odgovore, ki jih je pripravil nanje, je predstavila predsednica Sveta. Proti koncu prvega dne posveta sta zbrane nagovorila tudi Janko Cerkvenik in Franci Petek, predsednik in poveljnik Gasilske zveze Slovenije. Predstavila sta aktualnosti v gasilski organizaciji in odgovarjala na vprašanja udeležencev posveta. Dan se je zaključil z družabnim večerom, ki so ga pripravili mentorji iz savinjsko-šaleške regije. Sobotni dan se je začel s predavanjem Ivana
Starejši gasilci na prednovoletnem srečanju GZ Mengeš
Jezernika, ki je predstavil predlagane novosti v knjižici Pravila gasilskih in gasilsko-športnih tekmovalnih disciplin za mladinske discipline ter enojno reševalno zanko, ki se je že pojavila v letošnjem razpisu za državni kviz. Nadaljevali smo z delavnicami. Maja Gelb je spregovorila o ciljih in pričakovanjih v odnosu med mentorji in mladino, Saša Kovačevič je vodila delavnico o spoznavanju ekipe preko igre, Klemen Zibelnik je seznanil mentorje s prijavljanjem v Vulkanu za kviz in orientacijo, člani PGD Šoštanj-mesto pa so predstavili celovit pristop k delu z mladimi v društvu. Posvet se je zaključil v pozitivnem duhu. Nove generacije mentorjev so se spoznale s »starimi«, spletle so se marsikatere prijateljske vezi. Predvsem pa smo medsebojno podelili izkušnje in primere dobrih praks, kar je tudi namen tega posveta.
Gasilsko zvezo Mengeš sta zastopala Robert Ručigaj (PGD Loka) in Sandi Zajc (PGD Mengeš).
21. 1.: Ob 7.33 smo bili preko ReCO Ljubljana obveščeni o dimu v Zdravstvenem domu Mengeš. Izvozili smo z vozilom GVC 16/25 in 8 operativnimi gasilci. Skupaj z gasilci PGD Mengeš in PGD Topole smo začeli s pregledovanjem in prezračevanjem prostorov, ter iskanjem mesta požara. Ugotovili smo, da dim prihaja iz enega izmed WC-jev v kletnih prostorih, kjer se je zaradi napake na električni napeljavi smodila plastika. Žarišče smo pogasili z ročnim gasilnikom. Intervencija je bila zaključena ob 9. uri. V akciji je sodelovalo osem članov naše operativne enote. 30. 1.: Gašenje dveh zabojnikov (za embalažo in biološke odpadke) ob cesti Na gmajni. V
gašenju je sodelovalo devet članov operativne enote z dvema voziloma.
Ostali dogodki
V ponedeljek, 29. oktobra 2018, je v prostorih gasilskega doma potekalo izdelovanje strahov iz buč za otroke in mladino. Izdelovanja se je udeležilo lepo število otrok in nekaj staršev. Otroci so se zabavali in rezali buče dobro urico, potem pa svoje izdelke odnesli domov, da so jih za noč čarovnic postavili na domače balkone oz. ograje. Sodelovalo je 20 otrok in 8 mentorjev ter staršev.
31. 10.: Dva člana sta nudila redarstvo na prireditvi »Noč čarovnic« v gradu Jablje. 10. 11.: Štirje člani so nudili redarstvo na prireditvi »5. Tek občine Mengeš«. 26. 11.: Mladi gasilci so ob pomoči dveh mentorjev izdelovali božično-novoletne voščilnice. 30. 11.: Prednovoletno srečanje starejših gasilcev in gasilk gasilskih društev v GZ Mengeš na Mengeški koči. Udeležilo se ga je 17 članov iz našega društva, ter predsednik in poveljnik. 5. 12.: Ob prihodu sv. Miklavža sta dva člana opravljala gasilsko stražo na prireditvenem prostoru ob brunarici na igrišču ob cesti Na gmajni v Loki.
21. 1. 2019: V ponedeljek je v gasilskem domu potekal 9. letni zbor mladih loških gasilcev. Goste ter domačo mladino je pozdravil predsednik mladinske komisije PGD Loka pri Mengšu Sašo Jenčič ter predstavil delovno predsedstvo: predsednik Anžej Šarc in člana predsedstva Maks Lipovšek in Mark Dimic Re-panšek.
Žiga Justin, Matic Lipovšek in Žan Mark Loboda so prebrali poročilo o delu mladine v letu
Mentorici Kaja in Urša na treningu mentorjev mladine v Podcerkvi
2018,	iz katerega je bilo moč razbrati, da je bila loška mladina tudi lani aktivna in uspešna na tekmovanjih. Delovni predsednik je nato k besedi povabil predsednika GZ Mengeš Janeza Koncilijo ter predsednika komisije za mladino GZ Mengeš in predsednika PGD Loka Roberta Ručigaja. Oba sta pozdravila letni zbor mladine, pokomentirala poročilo ter pohvalila rezultate loške mladine. V nadaljevanju so navzoče pozdravili še poveljnik Anže Kve-der ter predstavniki PGD Mengeš in Topole. Po spodbudnih besedah je Sašo Jenčič prebral okvirni plan dela z mladino za leto 2019. Po zaključku so mladi gasilci nadaljevali z druženjem ob skromni malici.
V	torek, 15. januarja, sta se delegaciji mladih z mentorjema udeležili zbora mladih v Mengšu in v ponedeljek, 28. januarja, v Topolah. Po uvodnem pozdravu so nam predstavili njihove dosežke v preteklem letu, nato pa je sledila razprava na podana poročila. Iz obeh poročil je bila razvidna njihova aktivnost na tekmovanjih in ustvarjalnih delavnicah v lanskem letu. Po razpravi smo prisluhnili še planu dela z mladimi v letu 2019, ki je bil soglasno potrjen, zbora mladine so pozdravili tudi predstavniki našega društva, ki so jim zaželeli veliko dobrih dosežkov tudi v tem letu. Zaključili smo s prijetnim pogovorom ob picah in pijači.
V	tem obdobju je ena članica praznovala 60. rojstni dan in smo ji ob tem voščili ter izročili priložnostno darilo.
Udeležili smo se tudi dveh pogrebov. Prvega za podporno članico našega društva in drugega za članico PGD Mengeš. Decembra so člani našega društva opravili tradicionalni raznos koledarjev po vseh gospodinjstvih v Loki in na Dobenem. Obenem so vaščanom izrekli voščilo ob božično-no-voletnih praznikih in zaželeli vse dobro v letu
2019.	Vaščani so se zahvalili za obisk in koledar, ter po svojih močeh darovali finančni prispevek. Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu se za prispevke najlepše zahvaljuje.
Besedilo: Miro Urbanc Foto: PGD Loka pri Mengšu
Okrogla obletnica podpredsednice Marjane Brojan
Mengšan - januar 2019 I	95
DOBENO
Dobensko
No, pa smo ga le dočakali, sneg namreč in zima je postala bela, tista prava: »zima, zima bela ...«. Na vrhu Dobena ga je sredi januarja zapadlo dobrih 25 cm, na Spodnjem Dobenu, čeprav ni veliko niže, pa občutno manj. Tu gori je prava zimska pravljica, zasneženi griči razveseljujejo otroke, ki se dričajo po bregu, kepajo in delajo različne snežake, majhne in velike (to jim vsaj za nekaj časa odvrne pozornost od mobilnikov in računalnikov), naredili so tudi velikega sneženega muca, ki ob cesti pod vrhom ponosno zre v dolino.
»Lorbi« in Primož pa sta otrokom pripravila še dodatno veselje, ko sta v petek, 25. januarja, zvečer, nad »vilo« pripravila nočno sankanje v soju bakel in prišlo je veliko število dobenskih otrok, ki so se lahko pogreli tudi s toplim čajem, starši pa s »kuhančkom«. Naslednji dan, v soboto, pa je ekipa Doma na Rašici z baklami osvetlila celotno pot od vrha do vasi Rašica, ki je precej dolga in je na njej dovolj snega za sankanje ter jo pripravili za nočno dogodivščino. Veliko ljudi je prišlo, odraslih in otrok, da so izkusili nočno "pustolovščino". A sneg ni razveselil le otrok, tudi odraslim je prinesel lepe trenutke, saj je pravi užitek v beli tišini gaziti po puhastem snegu, po gozdnih poteh, med drevesi, katerih veje krasi novozapadli sneg. Polno je sledi raznih gozdnih živali in če si zgoden in ne preglasen morda vidiš srno ali zajca, ki pod snegom iščeta hrano. Veliko pohodnikov prihaja na Dobensko z različnih smeri in uživajo v naravi in lepih razgledih v dolino. Številne gazi v gozdovih pričajo, da sneg ljubiteljev narave ne ovira, morda celo spodbudi k obisku naših hribov, kdor pa se povzpne še na rašiški stolp, je v lepem vremenu bogato nagrajen, saj se z njega vidi res daleč, od Triglava, Snežnika, Kuma ... skoraj vsa Slovenija. Novozapadli sneg pa ni prinesel le veselja, saj je bila cesta na Dobeno v petek, na dan prvozapadlega snega splužena šele okrog 10. ure, tako da šolski avtobus ni mogel priti po otroke "za drugo turo" in kar
VABILO
Včasih potrebujemo nekoga, da se z njim pogovorimo, včasih potrebujemo nekoga, da se z njim poveselimo
in ta »včasih« bo
16. 3. 2019 ob 19. uri pri Blažu!

Drage Ločanke in okoličanke, lepo vabljene na jubilejno 20. srečanje žensk na Dobeno k Blažu, kjer bo tudi letos žur do jutranjih ur.
Kot vsako leto, tudi letos prosim vas, da se odzovete na ta oglas, mi čim prej sporočite, da z nami tudi vi želite.
Številka 041/285-114 (Justi) vam je že znana, saj vam je že 20-tič poslana. Pridite, spet bo luštno!
nekaj domačinov je proti svoji volji obtičalo doma, čeprav so imeli obveznosti ali opravke v dolini.
Je pa na Dobenskem poskrbljeno tudi za tiste obiskovalce, ki navedenih pohodov ne zmorejo ali jim narava ne pomeni toliko, najdejo pa lahko užitke v drugačnih radostih. Ti običajno pridejo z avtomobili in predvsem ob sobotah in nedeljah poleg parkirišč zavzamejo še dobršen del (pre)ozke ceste, da je promet tam otežkočen. Nekaterim pogled na bogato obložen krožnik »pri Blažu«, Ručigaju ali v Dobenskem hramu pomeni veliko več in odtehta vse lepote narave. Najboljša pa je kombinacija obojega, saj se po sprehodu po svežem zraku v neokrnjeni naravi še bolj priležejo dobrote, ki jih nudijo dobenski gostinci.
Besedilo in foto: Tone Vidrgar
Mengšan - januar 2019 I	16
16
MENGEŠKI UTRIP
Pravljična hišica na Gobavici nad Mengšem
Pravljično deželo PrFartku je obiskal idejnik projekta gospod pisatelj Ivan Sivec. Skupaj smo namestili tablico na hišici, novim idejam in predlogom za skupno sodelovanje pa smo tako nazdravili s Tomaževim koktajlom Gozdne sanje, koktajlom, ki je v kategoriji kratkih pijač osvojil drugo mesto na svetovnem prvenstvu v mešanju pijač v Talinu v Estoniji oktobra lani. Gospod Ivan Sivec, tako kot vedno, dobre volje, pozitivnih misli nam je polepšal dan.
skupaj sodelujemo. Za nas je gospod Ivan Sivec zelo posebna oseba. Človek, ki verjame v nas in tako skupaj ustvarjamo uspešno zgodbo. Na griču Gobavica nad Mengšem pravljični kraj vsakodnevno vabi obiskovalce na ogled hišice in pravljičnih likov. Ročno izdelane lesene skulpture v gozdičku prikazujejo pravljične like iz pravljic pisatelja Ivana Sivca. Vsako leto spomladi se pred pravljičnim celodnevnim dogajanjem postavi nova lesena
"Pravljično deželo PfFartku od leta 2016 naprej postavlja družina Fartek. V čast pravljičnih likov pisatelja Ivana Sivca. Ivan Sivec se je rodil 23. maja 1949 v Mostah pri Komendi, od leta 1972 naprej pa živi in ustvarja v Mengšu. Je najbolj plodovit slovenski pisatelj in pesnik vseh časov doslej. Ustvaril je več kot 150 knjig in več kot 3000 besedil za glasbo." V veliko veselje nam je, da tako lepo
skulptura in v gozdu Fartkove domačije zaživi nova zgodbica. V hišici poleg domačije pa so nameščeni tudi povzetki zgodbic. Pravljična dežela je tako poseben kraj, kjer vsako leto tretjo nedeljo v mesecu maju poteka celodnevna prireditev namenjena vsem otrokom in družinam ter vsem, ki so mladi po srcu, kot pravi Ivan Sivec. Pravljična hišica je od jeseni 2018 zaživela s pravljičnimi otroškimi rojstnimi dnevi, ki jih organizirata butični gospodični Nina in Špela. Rojstnodnevne otroške zabave izvajata na način, da otroci dobijo občutek, da so del pravljice. V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije sta butični gospodični pripravili dobrodelni projekt, 12 nasmehov, ki je namenjen otrokom iz socialno ogroženih družin. Vsak mesec tako osrečita enega otroka za njegov rojstni dan, s tem ko mu podarita praznovanje rojstnega dne, pogostitev otrok s hrano in pijačo pa podari Tomaž iz gostinskega obrata PfFartku. Kot pravi povzetek zgodbe pri pravljici Palčka Volančka, Ivana Sivca, "zmaga dobro srce".
Besedilo in foto: Sabrina Fartek
Pravljična hišica ob praznovanju otroških rojstnih dni
Mengšan - januar 2019 I
17
MENGEŠKI UTRIP
Spominska slovesnost
Člani Združenja za vrednote NOB Slovenije smo januarja izpeljali spominsko slovesnost, v kateri smo se spomnili upora proti okupatorju, talcev in drugih žrtev ter se za trenutek predali partizanski pesmi. Prireditev je odprl predsednik združenja Janez Ves, pojasnil namen prireditve in prisotne pozval k minuti tišine za padle talce.
MePZ Svoboda Mengeš pod vodstvom zborovodkinje Nane Weber	Slovesnost so s svojimi prapori počastile delegacije Gasilske zveze
nam je zapel pesem Bilečanka in Pesem o svobodi ter skupaj	in gasilskih društev občine Mengeš, tabornikov Rodu upornega
z godbo na začetku še slovensko himno in za zaključek pesem	plamena, Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Slovenskih
Slovenija, od kod lepote tvoje	častnikov ter društev ZB za vrednote NOB sosednjih občin
V govoru, ki je sledil, sem povedal, da se bomo kmalu spomnili dr. Franceta Prešerna. In nadaljeval: „Kot pesnika. Ali pa tudi kot politika? Čeprav ni prepoznan kot politik, je to bil in je celo življenje izzivalno in uporno drezal v oblasti. Skupaj z Matijo Čopom je jezik lokalnega okolja po premišljenem „političnem" programu ubranil pred negativno globalizacijo, panslavizmom in ponemčevanjem. Po drugi strani pa ga je v najbolj zahtevnih pesniških oblikah globaliziral in dokazal, da je gibek in sposoben jezik.
Tudi z vsebino svojih pesmi je izjemno prispeval h konstituiranju narodne zavesti in emancipacije. Zdravljica, prenos idej francoske revolucije: svoboda, enakost, bratstvo, usmerja na temeljna vprašanja slovenstva: domoljubja, osvoboditve, samoodločbe. Pa je v njej še en, mnogo večji cilj, to je humanizacija sveta. Že otroka vzgajamo: neguj dobro, imej prijatelja. To je relacija jaz—ti. Če pa se prijateljstvo razširi na družbeno raven, se to imenuje tovarištvo, požrtvovalnost, enakopravnost, solidarnost, humanost, poštenost, socialna pravičnost.
In to so vrednote, ki so v polni meri opredeljevale narodnoosvobodilni boj in so postale osnova za program Osvobodilne fronte." Ter še, da je že septembra 1941 vrhovni plenum OF postal tudi Slovenski narodnoosvobodilni odbor, politično in oblastno telo, s čimer smo ponovno vzeli pravico do odločanja o svoji usodi v svoje roke. Da je bilo to resnično vseljudsko gibanje, dokazuje, da je v partizanskih enotah daljši ali krajši čas sodelovalo okrog 100.000 Slovencev in vsaj še enkrat toliko aktivistov.
Zaključil sem z dejstvom, da v sedanjem liberalnem kapitalizmu delavci, ki ustvarjajo dodano vrednost, po vsem svetu v primerjavi s tlačani srednjega veka niso prav veliko na boljšem, in upanjem, da se bo našla nova ureditev sveta. Taka, ki bo poleg proizvajalnih upoštevala tudi človeške probleme. „Pustimo si imeti sanje. Tako, kot ste jih imeli partizani, ko ste sanjali o svobodi ali tako, kot so sanjali Beatlesi pred mnogimi leti, da bomo vsi živeli v miru in ne bo ne lakote in ne pohlepa."
Vsem nastopajočim se za njihov prispevek k uspešni izvedbi prireditve toplo zahvaljujem. Prav tako tudi vsem predstavnikom političnega in družbenega življenja ter obiskovalcem za njihovo prisotnost, saj nas to spodbuja, da vztrajamo.
Besedilo in foto: Mirjan Trampuž
Osmošolca Luka Cerar Golob in Teo Skok iz Osnovne šole Mengeš sta nam deklamirala Nosil bom rdečo zvezdo in Neznanemu padlemu junaku. Pridružil se jima je Rudi Vidic z deklamacijo Ne misli več name.
18
Mengšan - januar 2019
Mengeška godba in zaposleni na Petrolu
Mengeška godba na odprtju Mercatorja in Petrola
Mengeške godbenice in godbeniki smo imeli januarja prav prijetne glasbene zadolžitve. Na novega leta dan smo pozdravili občane in jim z igranjem polepšali dan in voščili novo leto. Nato pa smo glasbeno popestrili še dve, za občino Mengeš, pomembni otvoritvi oz. pridobitvi.
V četrtek, 10. januarja, smo v hladnem zimskem jutru ogrevali obiskovalce pred uradnim odprtjem novega Hipermarketa Mercator centra v Mengšu ter prerez traku pospremili s slovesno koračnico. Že čez štirinajst dni, v četrtek, 24. januarja, smo ponovili protokol na slovesnem odprtju novega, mengeškega, že 500. Petrolovega bencinskega servisa v Sloveniji.
Ker Mengeška godba letos obeležuje že 135. obletnico neprekinjenega delovanja, smo bili od obeh podjetij deležni posebne pozornosti, in sicer donacije, od Mercatorja v vrednosti 1000 evrov in od Petrola v vrednosti 2000 evrov, ki jih bomo skrbno porabili za namen praznovanja obletnice oz. ureditev našega godbenega doma. Ob tem pa gre zahvala tudi vsem vam, ki ste naše godbenike in godbenice, nosilce godbenih koledarjev, decembra prijazno sprejeli na vaših domovih ter nam namenili prispevek za delovanje. Hvala tudi za množičen obisk novoletnega koncerta ter vso podporo, ki nam jo namenjate. V letošnjem, jubilejnem letu, nas čaka ogromno dela, saj smo si tudi za leto 2019 zastavili zahtevne cilje. Več o njih po občnem zboru. Za zdaj velja le prijazno vabilo na 35. Pod mengeško marelo, ki bo v soboto, 23. februarja, ob 19. uri v KD Mengeš.
Besedilo: Maja Keržič Foto: Tina Drolc
Donacijo Petrola je prevzel podpredsednik godbe, Damijan Budja
Učinkovito in hitro do znanja angleščine
To je želja marsikaterega šolarja, dijaka, študenta ali odraslega v različnih obdobjih delovanja. Želja je lahko uresničljiva z metodo profesorice Dušice Kunaver. Učinkovitost ji pripisujejo zaradi sledenja naravni poti učenja človeka. Kar ji da posebno vrednost, je tudi to, da ses to z metodo lahko učimo vseh evropskih jezikov.
Profesorica zelo rada v svoje predstavitve vključi zanimive angleške zgodbe, pripovedi. Foto Brane Tomšič
Dolgoletna učiteljica angleškega jezika je metodo poimenovala "Angleščina po mavrični bližnjici". Potrdil jo je Republiški strokovni svet in registrirala Avtorska agencija za Slovenijo, kar metodi daje dodatno potrditev in potencial. Predvsem se uspešnost kaže v praksi, kjer uporabniki, tako mladi kot odrasli, poročajo o njeni učinkovitosti. Prav tako je uporabna za različne stopnje znanja tega tujega jezika. Zaradi izrednega zanimanja po prvi predstavitvi novembra v Mladinskem centru AIA, so imeli slušatelji možnost Dušico Kunaver in njeno metodo spoznati že drugič. Tokrat s poglobljenim razumevanjem njenih pristopov. Nadaljevala je s predstavitvijo drugih temeljnih tehnik učenja angleške slovnice, predvsem za mlade udeležence. Poudarjala je učinkovit pristop, kadar v učenje vključujemo več naših čutil. Vsebino, ki jo želimo osvojiti, večkrat zapišemo, morda tudi narišemo, jo glasno izgovarjamo, aktivno poslušamo ipd. Čim večkrat. Ker drži stari rek, da vaja dela mojstra, če ... Profesorica zelo rada v svoje predstavitve vključi zanimive angleške zgodbe, pripovedi ... Ta pristop je priporočljiv pri učenju, posebej pri mladih. Kot tudi prepevanje. Večina prisotnih je skupaj z njo veselo zapela nekaj angleških pesmi. Dušica Kunaver bo zopet gostja Mladinskega centra AIA v sredo, 3. aprila, ob 18. uri. Tokrat na temo "Učim se učiti - učim se pomagati učiti". Za otroke, mladino in (stare) starše. Predstavila bo tehnike, kako in na kakšen način se učinkovito učiti. In se tudi naučiti oziroma pridobljeno znanje obdržati.
Besedilo: Urška Vahtar
Dušica Kunaver v AIA - Mladinskem centru Mengeš
Mengšan - januar 2019 I	99
MENGEŠKI UTRIP
Zimovanje 2019 v Mihovem domu na Vršiču
Zadnji januarski vikend z lepo vremensko napovedjo smo planinci preživeli v Mihovem domu. Želja, da bi dva dneva preživeli v pravi zimski pravljici, se nam je uresničila. Glavno vlogo so odigrali naši vodniki, k pestri vsebini pravljice pa sta poskrbela tudi oskrbnika Vojko in Vojka.
V petek je po prihodu zbrane pozdravil glavni junak Žiga, po slastni večerji pa že podučil podmladek o gibanju in nevarnostih v zimskih razmerah. Vse pridobljeno znanje smo naslednji dan utrdili še praktično na terenu in to ravno v času, ko nas je grelo sonce sredi zasnežene jase. Delitev v skupine po postajah, ena postaja z iskanjem zasutega z žolno, druga z gaženjem in njegovimi značilnostmi, tretja s spuščanjem in reševanjem s pomočjo cepina in četrta z iskanjem s pomočjo sond - drugo poglavje se še ni končalo. Dočakali smo ga, kosilo seveda, v njegovem začetku se je slišalo zgolj ropotanje pribora, po njem pa že razigranost, ki so jo nekateri izkoristili z druženjem v sobah, drugi s kopanjem bivaka na prostem za kočo. Zaključek drugega poglavja se je odvil z večernim pohodom ob soju bakel do Ruske kapelice. Tretje poglavje, pohod do koče v Krnici in sankanje, tu je užival prav vsak. To je bilo lahko med škripanjem snega pod nogami, ali brzenjem po klančini, ali pod „drevesnimi plazovi", nato pa se je pravljica počasi približevala koncu. Srečnemu koncu. Veseli, zadovoljni obrazi vseh navzočih, lahko sklenemo, da bomo še kakšno zimsko pravljico ponovili.
Ob tej priložnosti naj vas povabimo k ogledu naše prenovljene spletke, na katero smo ponosni, še bolj bomo pa ponosni na naše zveste člane in tudi nove, tako da si uredite članstvo v našemu društvu. Vabljeni tudi na vse naše prihajajoče aktivnosti.
Besedilo: Nika Zavašnik Foto: Tamara Mravinec
Fotoorientacija in drsanje v Kamniku
V soboto, 12. januarja, smo se ob deveti uri zjutraj zbrali na Glavnem trgu v Kamniku. Akcije se je udeležilo 26 otrok za njih pa je skrbelo devet vodnikov.
i SPI'I sm
Zbor pred odhodom na progo
Po vodih smo se odpravili na progo, kjer smo spoznali legendo o skopuški Veroniki. Pot nas je vodila v večjem delu po starem delu Kamnika. Najprej smo se povzpeli po stopnicah do Malega gradu. Sprehodili smo se še po Šutni do največje cerkve v Kamniku. Pot smo nadaljevali po isti ulici in se nato povzpeli na grad Zaprice. Vrnili smo se na Stari trg in se odpravili po Samostanski ulici ogledat frančiškanski samostan. Ogledali smo si še jamo pod Malim gradom, v katero se je zatekla Veronika. Tu se je naša proga končala, morali smo priti le še do drsališča. Tam so si otroci lahko izposodili drsalke, če niso imeli svojih. Drsanje se je končalo ob 12. uri.
Besedilo: Žan Burkeljca Foto: arhiv RUP
Učimo se drsati
20
Mengšan - januar 2019

Napovedovalki Pia Koleša in Ema Müller sta poleg prijetnih uvodov v filme povabili tudi na praznovanje 50-letnice FKVK Mavrica
Filmski večer v Mengšu
Župnijski dom je tudi letos 6. januarja tradicionalno gostil predstavo mengeške video sekcije radomeljskega društva Mavrica. V filmskem večeru so prikazali dokumentarne filme; večina jih je bila posnetih lani in večina je bila vezanih na občino Mengeš. Ob prihodu je 160 obiskovalcev pozdravila projekcija fotografij klubske razstave Foto, kino in video kluba Mavrica. Potem pa je stekel nabor lanskih dogodkov.
Mengeška kronika se je začela z Mengeško marelo, se nadaljevala v Prvošolčkov dan na pomladni dan in vrtec se predstavi na »zeleni trav'ci«. Ovekovečen je bil tudi gasilski praznik v Topolah, zabeleženo odkritje spomenika uporu proti agresorju, ki se ga je udeležil tudi predsednik Borut Pahor, in z besedo in sliko so počastili častnega občana, čebelarja Marjan Blejca.
Daljša samostojna filma sta bila o maškarah in maturantska četvorka v Kamniku. Še z večjim zanimanjem so gledalci sprejeli film Kuh'n'a na plac. Kulinarični dogodek ni minil brez Mengeške godbe, ki ji je dejavno pomagal tudi Vinko Sitar. Za varno vožnjo je poskrbel blagoslov motornih koles, ki ga je s slovesnim dogodkom opravil mengeški župnik.
Karol Steiner je v izpovednem dokumentarcu s pronicljivim komentarjem popeljal v filmsko meko Hollywood. Prikazana sta bila tako blišč in glamur kot beda in revščina razvpitega mesta. Med prikazom mengeške kolesarske dirke so se gledalci tako vživeli, da so s stiskanjem pesti svojemu favoritu, Marku Jeretini, še enkrat pomagali do zmagoslavnega vzpona na Gobavico.
Predstavo je zaključil film Antona Müllerja o kuhanju žganja. Slikovna jesenska zgodba je bila prepletena z razmislekom, ki se je naslanjal na pripoved Karla Maya o ognjeni vodi. Ker se aplavz ni polegel, so zavrteli še poklona Avseniku in Slaku - prvemu iz igre Lepo je biti muzikant na Studencu, drugemu s predstave v Cankarjevem dom. Druženje se je nadaljevalo tudi, ko so se prižgale luči, saj so mengeške gospodinje poskrbele za okusne dobrote.
Besedilo in foto: Igor Lipovšek
Bralni večer v Knjižnici Mengeš
Zima s seboj prinaša kratke dneve z malo svetlobe. Notranje nas napotuje na umiritev in odmik, v premišljevanje o vrlosti našega življenja.
Senekovo 36. pismo prijatelju Luciliju, ki smo ga brali na januarskem srečanju v Knjižnici Mengeš, govori prav o pomenu odmaknjenosti za razmislek o sreči in srečnosti. Seneka pravi, da je sreča opoteča, in poganja ljudi k različnim ciljem (ene k vplivnim službam, druge k lahkemu življenju, tretje k družabnosti itd.). Toda, ali to človeka tudi resnično osrečuje? Vse našteto je minljivo in hitro lahko ostanemo brez enega ali drugega. Obstaja pa nekaj drugačnega, na kar Seneka napotuje svojega prijatelja: „Kar pa se tiče značaja, je sreča brez moči. Človeški duh naj se mirno tako izpopolni, da ne bo čutil niti izgube niti dobička; pa naj se zgodi karkoli, bo ostal enak in se ne bo ponižal, tudi če mu naključje vse iztrga." Seneka s tem ubesedi vodilno misel stoikov, po kateri si je v življenju smiselno prizadevati le za vrlo življenje in nihče nima moči, da bi nam to prizadevanje odvzel. Prijazno vabljeni na februarski bralni večer, ki bo v ponedeljek, 18. februarja, ob 19.30 v Knjižnici Mengeš.
Besedilo: Viktorija Oblak, Društvo za študije kontemplativnih tradicij
Foto: Regina Bokan
„Opazuj, kako stvari krožijo in se spet vračajo vase, pa boš videl, da se na tem svetu nobena stvar ne uniči, ampak da vse izmenoma pojema in raste."
Seneka
OptikaGolavšek
Vida Golavšek s. p.
Slovenska c. 28, 1234 Mengeš
T: 01/7237-968 M: 040-284-081 5: www.optika-golavsek.si
Mengšan - januar 2019 I
21
ZANIMIVO
50 let teritorialne obrambe v Sloveniji
Proces dozorevanja slovenskega naroda v nacijo je bil dolgotrajen proces z različnimi vzponi in padci.
Zgodovina pred nastankom republiških TO
Tako smo Slovenci na vojaškem področju zamudili edinstveno priložnost, da bi po drugi svetovni vojni obdržali lastno slovensko vojsko. Takratni vrhovni poveljnik Jugoslavije Josip Broz Tito je prelomil obljubo, da bodo Slovenci obdržali svojo vojsko, ki jo je dal slovenski delegaciji na zasedanju AVNOJ novembra 1943 in maja leta 1945 odpravil Glavno poveljstvo NOV in PO (partizanskih odredov) Slovenije. Številne enote do tedaj etnično dokaj čiste slovenske vojske so bile razpuščene in preoblikovane ter premeščene na ozemlja drugih republik. To je bil hud udarec prizadevanjem za ohranjanje čim večje samostojnosti in suverenosti slovenskega naroda. Tako je jugoslovanska vojska prevzela model organiziranosti svoje vzornice - Rdeče armade. Zasnovana je bila na splošni vojaški obveznosti moških z zunaj teritorialnem principom popolnjevanja, poklicnimi častniki in podčastniki, s strogo centraliziranim vodenjem, uporabo le enega poveljevalnega in uradnega jezika ter marksistič-no-leninistično ideologijo, ki se je odražala v edini dovoljeni in med poveljniškim kadrom obvezni partiji - KPJ.
Leta 1948 je nastal krčevit politični konflikt med jugoslovanskim in sovjetskim vodstvom, ki je zahteval temeljito čistko med poveljniškim kadrom in splošen odmik od vzhodnega bloka, ki ga je vodila in usmerjala tedanja ZSSR.
Jugoslavija se je tedaj zelo približala leta 1949 ustanovljeni zvezi zahodnih držav - Nato in obenem ameriškemu vplivu. Med letoma 1951 in 1955 je Jugoslavija sprejela zelo obsežno ameriško vojaško in gospodarsko pomoč, ki je med drugim vključevala prva reaktivna bojna letala tipa F-4, v oborožitvi JA (jugoslovanske armade). Leta 1961 je bila v Beogradu ustanovljena zveza novega gibanja neuvrščenih držav, pri kateri je imela Jugoslavija vodilno vlogo. Pri vsem tem se je Tito izkazal kot moder strateg, a žal ni izkoristil vsega kapitala, ki mu ga je ponujal nastali geostrateški položaj. Neuvrščene države so bile kot nekakšen tampon med obema svetovnima blokoma. Zaradi jugoslovanske politične podpore Egiptu v vojni s Francijo, Veliko Britanijo in Izraelom so se ohladili tudi odnosi z zahodnimi državami.
Vojna Američanov v Vietnamu, ki sta ga podpirali Kitajska in Sovjetska zveza, je izzvala množične proteste po svetu. Tudi v nekdanji Češkoslovaški je prišlo do množičnih zahtev do večje liberalizacije, večjih svoboščin v javnem življenju, tržne ekonomije in uvedbe več-strankarstva. Takrat se je zganila tudi Sovjetska zveza in z vsemi svojimi zaveznicami v vzhodnega bloka, razen Romunije in v noči z 20. na 21. avgust leta 1968 napadla Češkoslovaško. Na podlagi teh svetovnih dogajanj in z možnostjo agresije varšavskega pakta na Jugoslavijo je začela z reformami v svoji strukturi tudi JLA.
1968 začetek TO v Sloveniji
Jeseni leta 1968 se je začela organizirati TO v tedanji Socialistični Republiki Sloveniji in drugih republikah ter avtonomnih pokrajinah. Razvila se je znotraj obrambnega sistema SFRJ. Povezana je bila s spremembami jugoslovanske vojaške doktrine in doktrine SLO (splošnega ljudskega odpora) ter nekaj let pozneje še njenega dodatka DS (družbene samozaščite).
Strategija oboroženega boja je temeljila na dveh komponentah - JLA in TO. JLA naj bi sprejela prvi udar potencialnega sovražnika in delovala v glavnih smereh prodora, TO pa bi na pomožnih smereh izvajala kontrolo in vršila oborožen boj na začasno zasedenem ozemlju. JLA je bila v popolni zvezni pristojnosti, TO pa v delni pristojnosti posameznih republik, njeno financiranje pa tudi dolžnost občin in delovnih organizacij.
V	letih 1968 do 1969 so se ustanovili conski štabi za SLO in se v vojaškem pogledu razdelili na šest pokrajin; Primorska, Ljubljana, Gorenjska, Dolenjska, vzhodna Štajerska in zahodna Štajerska.
Na domžalskem območju je bil leta 1969 ustanovljen Kamniški partizanski odred, ki se je popolnjeval iz tedanjih občin Domžale in Kamnik. Odred je bil sestavljen iz treh bataljonov, prvi komandant pa je postal general polkovnik Rudolf Hribernik - Svarun. Prvi komandant TO Ljubljanske pokrajine pa je bil polkovnik Anton Mlakar.
V	OŠTO Domžale je bil komandant podpolkovnik Stane Česen, v letu 1976 ga je nadomestil kapetan fregate Janez Vreček, od leta 1977 do leta 1980 pa je bil komandant podporočnik Miloš Popovič. Od leta 1981 do 1987 je bil komandant kapetan I. razreda Igor Kuzmič, zadnji do leta 1991, pa je bil kapetan I. razreda Bojan Končan. Komandanta 34. Brigade TO Matija Blejc - Plamen sta bila kapetan I. razreda/major Anton Lipovšek (1981-1985) in kapetan I. razreda Dominik Grmek (1986-1990). Komandanta 1. bataljona Domžale sta bila kapetan I. razreda Anton Železnik (1976-1980) in poročnik Martin Kosmina (1981-1990). 2. bataljon Domžale pa so vodili kapetan Anton Tavčar (1979-1983), kapetan Jože Kosmač (1984-1986) in kapetan I. razreda Janez Kušar (1987-1990).
Prednosti slovenske TO
TO je delovala po teritorialnem principu in njeni pripadniki so bili tisti, ki so najbolje poznali teren, na katerem so bili razporejeni. Slovenska TO je imela posebne uniforme, ki so bile drugačne od JA. Z rastjo TO se je razvijal tudi jezik poveljevanja, ki je bil slovenski, na kar so bili pripadniki izjemno ponosni. V slovenski TO niso bili zadovoljni s trofejnim orožjem, ki jim ga je vsiljevala JA, sistematično s pomočjo občin in delovnih organizacij se je kupovalo sodobno orožje. Slovenska TO je bila etnično dokaj čista, kar se je poznalo v odločilnem času osamosvajanja. V sestavi TO je bila tudi NZ (narodna zaščita).
TO skupaj s tedanjo milico odločilni dejavnik osamosvojitve
JA je v letu 1990 poskušala razorožiti TO, vendar ji to v celoti ni nikdar uspelo. Predvsem pa ji ni uspelo ukloniti volje pripadnikov TO in Milice, kakor tudi ne volje celotnega slovenskega naroda do vzpostavitve samostojne države in se iz naroda spremeniti v nacijo. Ob koncu gre zahvala vsem pripadnikom TO skozi celotno njeno zgodovinsko obdobje, kajti v vsakem mozaiku šteje prav vsak, pa četudi najmanjši delček.
Besedilo: Janez Gregorič; glavni vir: Zbornik nastanek in
razvoj slovenske TO Foto: Slovenska TO
22
Mengšan - januar 2019
Prešeren - slovenski moški zbor iz Chicaga
Slovenca resnično srečaš povsod v širnem svetu, zato ne bi mogli reči oz. soditi, da smo majhen narod. Dan, ko praznujemo svoj kulturni praznik - 8. februar, ki mu je dal pečat naš največji genij pesniške besede dr. France Prešeren, mi je dana priložnost, da vam predstavim posebnost, ki jo posedujem. Srečen sem, da imam poleg zbirke gramofonskih plošč tudi album s tremi gramofonskimi ploščami pevsko-dramskega društva France Prešeren, ustanovljenega leta 1929 v Chicagu, v zvezni državi Illinois v ZDA.
Predstavil vam bom moški pevski zbor, s katerim so naši izseljenci dvignili kulturno raven in zavednost do domovine. Člani so bili: Jožef Zupančič, Stane Možina, Karel Renar, Martin Janežič, Franc Japič, Lovrenc Gradišek, Anton Udovič, Franc Teročič, Anton Trampuš, Anton Gradišek, Ivan Rokavec, Martin Komočar, Anton Potočnik, Franc Stanič, Franc Sterniša in Alojz Slamnik.
Preporod je zbor doživel s profesorjem Francem Kubini, ki je naredil selekcijo in tako je zbor štel 22 pevcev
Umetniški vodja zbora je bil Martin Janežič. Za tedanje razmere je bil zbor vzor mnogim tamkajšnjim zborom. Številčnost se je iz leta v leto povečevala, žal pa je z leti bolehal vodja. Odločil se je vajeti zbora prepustiti mlajšemu obetavnemu, Čehu po rodu - profesorju Francu Kubini. Pripomogel je k nadaljnjemu razvoju pevskega zbora. S svojim znanjem in izkušnjami, ki jih je pridobil kot dirigent na Praškem kon-servatoriju v Moravski Ostravi in državnem teatru v Pragi. Napravil je selekcijo in tako je zbor štel 22 pevcev. Z njimi je nadgrajeval svojo zamisel. Vsa ta leta je nizal uspeh za uspehom. Pozneje pa je prišlo tudi do krize oz. do kadrovskih težav. Žal so nekateri člani preminuli in zbor je moral začeti znova. Prav zato so k zboru pritegnili tudi pevke. Skupaj so nastopili v mešanem pevskem zboru.
Nastopilo je 11 pevk in 12 pevcev. Vodil jih je kljub svojim letom še naprej prof. Kubina. Po koncertih so ob narodnih vižah tudi zaplesali. Koncertov pa niso imeli samo ob obletnicah, gostovali so vsepovsod, kjer so ljubili slovenske pesmi. Občinstvo so znali privabljati na prisrčen način, npr. »Ali pridete? Sprejeli vas bomo z velikim veseljem, kot znamo le Prešernovci. Z zanosom vam bomo zapeli. Želimo si veliko prijateljev, vedrih obrazov in radostnih src. Pridite na 614W Cermak Cicero. Saj pridete?«.
To društvo je bilo ponosno tudi na moški kvartet. V njem so prepevali Konrad Novak - tenor, Andrej Bavec - drugi tenor, Edvard Hribar - bariton in Rudi Korošec - bas.
Andrej Bavec je dolga leta vodil slovensko oddajo na zasebnem radiu »Lahka urica«. Imel je priložnost za predstavitev zborov, kakor tudi druga dogajanja o izseljencih. Ob neki priložnosti je Konrad Novak izjavil: »Res imamo težave, kot vsi zbori in druge kulturne skupine, ki nesebično delujejo, da se ohrani svetla stran slovenske zgodovine, njene zavesti in poezije. To je gonilna sila v našem narodnem boju. Pesem je kot zalo dekle, nič težko ni do nje, čez tri gore in tri dole ...«. Vsa ta leta zbor goji lepo slovensko pesem in pogumno stopa po začrtani poti na kulturnem polju v »svoji domovini«. Naša pestra tradicija je prestala že mnoge preizkušnje v svoji burni zgodovini, zato bodimo prepričani, da se bo naša pesem in glasba slišala še mnoga leta, potem ko
se bo starejša generacija poslovila in prepustila prizadevanje mlajšim. To naj bi bil najlepši prispevek njihovi zavesti. Naj dodam še eno misel; res težko je ljubiti brez upa in srca. Še težje pa izgubiti svoj ponos, ki ga imaš. Drage bralke in bralci, morda sem ob pogledu na fotografijo zbora komu obudil spomin na znanca ali sorodnika. Podatke sem pridobil pred leti od žal že pokojne Slavice Fišer, ki je delovala pri Slovenski narodni jednoti in bila urednica slovenske strani v Prosveti v Chichagu. Družila se je z rojaki, ki so ljubili slovensko besedo, dobrosrčnost, nesebičnost in posvečanje ohranjanju vsega, kar je slovensko. Časopis je vodila od leta 1967. Od takrat je vajeti prepustila novemu predsedniku, g. Ivaniču. Obljubil je, da ne bo dopustil, da bi slovenščina za približno 40.000 Slovencev, ki so bili skoraj vsi bralci Prosvete, izumrla. Mnogi se učijo jezika svojih (pra)babic. Upam, da sem vam vsaj malo približal naše izseljence. Vseskozi si prizadevajo čutiti dolžnost, istočasno pa si blažijo domotožje z dejavnostmi. Z vsemi temi aktivnostmi pa tudi ohranjajo kulturno vez z matično domovino. Zato pa edino, kar nam je Slovencem najsvetlejše, je lepota jezika naše dežele. Nikoli ne moremo biti majhni, saj imamo Prešerna. Na koncu se zahvaljujem Marjanu Drnovšku in gospe Nives Sulič iz Inštituta ZRC SAZU iz Ljubljane za dodatne informacije o Prešernovem zboru. Ta album mi je podaril pokojni glasbeni urednik na Radio Ljubljana, Marko Stopar pred 30 leti in ga skrbno čuvam v svojem arhivu. To je zame kulturna dediščina, na katero sem ponosen. Slovenci nikakor nismo majhen narod, kar dokazuje tudi moj prispevek.
Besedilo in foto: Zdravko Živec (Gianni)
V svetu sovraštva živim.
Čeprav nisem rosno mlad, se počutim kot stara vrba nad umazanim žuborečim potočkom. Le ti si ta, ki še ljubiti zna. Srečen sem v pomladi s teboj.
Ne premami te vihar, ker krhek sem in zlomila mi boš ponos, izruvala me boš iz tal. Postal bom bitje v negotovost poteptano in težko katera druga me prebudila bo.
Mengšan - januar 2019 I
23
ZANIMIVO
Slovensko ozemlje v pozni antiki
Naše ozemlje, čeprav majhno, je imelo v poznoantičnem in zgodnjesrednjeveškem obdobju velik pomen. Po propadu rimskega cesarstva je potekala skozi naš prostor najlažja pot med srednjo Evropo in Sredozemskim morjem na ozemlje Italije, kjer je bil popek tedanjega sveta. Prek slovenskega ozemlje so vpadala številna ljudstva, med njimi Huni, Goti, Langobardi, Avari, Ogri, Slovani itd. Medtem ko so se zaradi varnosti tedanji prebivalci slovenskega ozemlja začeli zatekati v t. i. višinske naselbine, je med Goti in Bizantinci potekala vojna, Merovingi so na francoskem ozemlju začenjali širiti svojo oblast, ljudstvo Langobardov je počasi napredovalo v osrčje Evrope, njim pa so sledili Avari in Slovani. Vsi ti dogodki so pripeljali do točke, ko je bilo naše ozemlje prepuščeno samo sebi in je v nekakšnem političnem vakuumu edino vez s starim antičnim življenjem predstavljala cerkvena organizacija. Katoliška vera in Cerkev sta bili tukaj prisotni vse do prihoda Slovanov na slovensko ozemlje, saj se škofje Emone, Celeje in Poetovije (povsem ali pa le deloma) omenjajo na cerkvenih sinodah (zbor škofij) v 4., 6. in 7. stoletju. Prihod Slovanov in njihova stalna naselitev pa je pomenila konec antike. Življenje se je spremenilo v vseh sferah, od ekonomije do kulture in jezika, kljub temu pa antična tradicija ni čisto zamrla; še danes reke, ki so daljše od 30 km, nosijo rimska imena, npr. Sava, Drava itd., slovanska pa so npr. Bistrice, Pšate itd.
Šolski uri predavanja je sledilo kakšne pol ure vprašanj; nekatera so bila malce nenavadna, a sem se potrudil na vsako odgovoriti kar se da natančno.
Na tem mestu bi želel izpostaviti eno stvar. Zgodovina je znanstvena veda. Je interdisciplinarna veda; je veda, ki za dosego svojega cilja uporablja vse druge možne vede, od arheologije, jezikoslovja, etnologije, geografije itd., je veda, ki kritično in objektivno raziskuje človeško družbo in dogodke v preteklosti. Ker zgodovina razlaga preteklost, nam poznavanje le-te omogoča jasno sedanjost in upanje v čim boljšo prihodnost. Kar se je slabega zgodilo v preteklosti, lahko preprečimo v prihodnosti; predvsem zato latinski rek Historia magistra vitae, zgodovina učiteljica življenja, dobi globlji pomen. A tudi zgodovina ne more biti vedno povsem natančna. Pri interpretaciji več sto ali tisoč let starih dogodkov, ko nimamo pisnega vira, lahko pride do različnih razlaganj. Če temu dodamo preveliko mero
Odkrij, začni in razvij misijo
Andrej Pešec, ki enkrat na mesec v AIA - Mladinskem centru Mengeš, pripravi predavanja z različnimi tematikami, je tokrat spregovoril o tem, kako lahko odkrijemo in razvijemo svojo misijo.
»Noben psiholog ne more pomagati moškemu, ki nima svoje misije v življenju« (dr. O.G. Gadetsky).
subjektivnosti in ščepec emocije, naenkrat dobimo vrsto "zgodovinskih" knjig, v katerih avtorji, ki so brez zgodovinske izobrazbe pišejo brezbrižno in samosvoje. Tako je moč brati npr., da smo Slovenci na našem ozemlju prisotni že več kot 5000 let, da je slovenščina najstarejši jezik na svetu in podobno. Sliši se lepo, toda želje in resnica sta dva različna pojma. Resnica je napisana s strani zgodovinarjev, ki so se leta in leta šolali in usposabljali. Ali smo res lahko manj ponosni na svoje prednike, ki so se iz Azije naselili v osrčje Evrope in niso klonili pred vojnami, boleznimi in drugimi nevšečnostmi? Ali našim čustvom res ni zadoščeno, ko rečemo, da ustoličevanje vojvod ni prastar slovenski ritual, ampak fevdalni obred iz časa visokega srednjega veka, ki se je odvijal na Koroškem? Vendar opažam, da se take stvari ne dogajajo le v naši stroki. Naj si bo zgodovina, klimatologija ali pa zdravstvo; prevečkrat dovolimo, da namesto razuma našemu življenju narekujejo čustva.
Besedilo: Matic Bratovž Foto: Brane Tomšič
24
Mengšan - januar 2019
ŠPORT
Lanišek kot po tekočem traku osvajal točke med elito
Po zaslugi Anžeta Laniška je bil Smučarsko-skakalni klub Mengeš tudi januarja zelo navzoč v svetovnem pokalu v smučarskih skokih. »Žaba«, kakor se glasi vzdevek 22-letnega Domžalčana, je namreč prejšnji mesec kot po tekočem traku zbiral točke med elito.
Anže Lanišek - Žaba, v objemu legende smučarskih skokov Noriakija Kasaja
Misija, poslanstvo in delo, v skladu s tvojimi inklinacijami, so ključ do uspešnega in mirnega življenja. Ob ponedeljkih zjutraj je dokazano mnogo več infarktov in težav s hrbtom. Nekdo, ki dela nekaj, v čemer je dober, uživa tudi veliko boljše odnose, sa-mopodobo in samozavest. Eden izmed največjih nesmislov, v katerega sem včasih verjel, povezan pa je z naivno slepo religiozno mentaliteto, je, da tvoj hobi ne sme postati tvoja služba. Le zakaj ne? Ne razumem ... Misije ne začnemo bodisi zato, ker ne vemo, zakaj bi se sploh trudili, ali pa zaradi strahu, da nam ne bo uspelo; pomembni lastnosti pri razvoju misije sta tako osmišljenje življenja in razvoj neustrašnosti. Zelo pomembno pa je, kako in kam usmerjaš svoj čas in želje. Želja je super močna sila. Ne privlačiš pa le tega, kar si želiš, ampak predvsem to, kar si. Trije ključni faktorji za razvoj lastne misije so: entuziazem, aktivna potrpežljivost in inteligenten pristop, višji kot so naši cilji, več discipline potrebujemo v vsakdanjem življenju. Brian Tracy je zapisal, da če uro na dan razvijaš nekaj, v čemer si dober, lahko v sedmih letih postaneš svetovna avtoriteta na tem področju. Kaj lahko narediš s tem, kar imaš, tu, kjer si? Kateri talenti so ti bili dani, ti pa jih še ne uporabljaš dovolj dobro? Kaj bi delal za druge, za svet, če bi vedel, da ti ne more spodleteti? Kaj bi počel, če bi bil finančno preskrbljen? Kaj si rad delal, ko si bil majhen? Kaj najraje počneš v prostem času? V pomoč ti je lahko tudi kvalitetna astrologija. Družba intenzivno vpliva na naše želje in ambicije, tako se je nujno družiti z ljudmi, ki se pomikajo naprej. Povezuj se z ljudmi s podobnimi interesi, uči se od najboljših, iz svojega vsakdana pa naredi potujočo učilnico, kjer boš na vsakem koraku delal nekaj v dobro razvoja svojega poslanstva. Sam obožujem poslušanje predavanj na spletu in branje knjig, preko tega nam je vedno in povsod dostopa izjemna družba. Vsak je tu s točno določenim namenom; nekaj je, kar lahko storiš samo ti. Bolje je živeti svoje življenje nepopolno, kot pa v popolnosti imitirati življenje nekoga drugega. Vse pa postane bistveno laže, če razumeš, veš in čutiš, da v primeru, ko začneš inteligentno skrbeti za vse okrog, ti narava (vesolje, bog) vedno pošljejo vse potrebno: prave ljudi, prave knjige, prave izzive in prave priložnosti. V primeru, da se jim odločiš zaupati, se nimaš česa bati; tvoje življenje postane prelepa, neskončna avantura.
Besedilo: Andrej Pešec Foto: Brane Tomšič
Na tekmi novoletne turneje v Innsbrucku se je izkazal z 12. mestom, zatem se je solidno odrezal tudi v Predazzu, kjer je pristal na 18. in 17. mestu. Sledil je spektakel v Zakopanah, kjer je Anže na ekipni preizkušnji prispeval pomemben delež k četrtemu mestu Slovenije, na tamkajšnji posamični tekmi pa je bil zelo dober trinajsti. S Poljskega so se najboljši smučarski skakalci na svetu preselili na Japonsko, kjer je Lanišek spet igral zelo vidno vlogo. Potem ko je na prvi tekmi v Saporu zasedel 16. mesto, je drugo končal kot enajsti. A še zlasti s prvim skokom na tisti preizkušnji, na kateri je bil po uvodni seriji šesti, je dobil novo potrditev, da se lahko bolj ali manj enakovredno kosa z vsemi največjimi zvezdniki.
S stanovitnim skakanjem in rednim osvajanjem točk je začel v skupni razvrstitvi za svetovni pokal dihati za ovratnik najboljši dvajseterici. Za nameček si je prislužil tudi mesto v udarni slovenski ekipi za svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, ki bo med 19. februarjem in 3. marcem v Seefel-du in Innsbrucku.
Zelo dobro formo ohranja tudi Taj Ekart, ki si je konec januarja na tekmi za pokal Cock-te na 60-metrski napravi v Planici med deč-
ki, starimi do 15 let, priskakal drugo mesto. Tik pod vrhom je nato 14-letni Komendčan končal tudi tekmo na Gorenji Savi, kjer ga je sicer trener Aleš Selak iz varnostnih razlogov spustil z nižjega zaletišča. Zelo uspešni so bili tudi mlajši upi iz SSK Mengeš. V konkurenci dečkov do 12 let je bil Tit Voranc Božič drugi na tekmovanju gorenjske regije v Žireh, kjer je njegov uspeh dopolnil tretjeuvrščeni Nik Bergant Sme-rajc, ki je na tretjo stopničko skočil tudi na preizkušnjah za slovenski pokal na Gorenji Savi in Ljubnem.
Med leto mlajšimi deklicami je Živa Andric slavila zmagi tako v Sebenjah pri Tržiču kot tudi na Gorenji Savi, Alen Pestotnik pa se je med fanti do 11 let na teh preizkušnjah veselil srebrne in bronaste kolajne. Poleg njiju se je na tekmovanju pri Kranju med najboljšo trojico prebil tudi drugouvrščeni Jaka Perme (do 10 let). Kdor bi želel iti po njihovih stopinjah, je prisrčno vabljen vsak ponedeljek (ob 16.30) v telovadnico OŠ Mengeš, vse želene odgovore pa boste dobili tudi na telefonskih številkah 041/767-397 in 041/750-404.
Besedilo: Miha Šimnovec Foto: @gepapictures
Mengšan - januar 2019 I
25
ŠPORT
Košarkarski turnir trojk 2018 v Mladincu
Pred zaključkom leta smo v soboto, 8. decembra, v Mladinskem centru AIA organizirali tradicionalni košarkarski turnir trojk v dvorani ŠD Partizan. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo tokrat manj ekip, zato smo tekmovanje izpeljali hitro, tekme pa so bile napete že od prvega sodnikovega žvižga.
Vse tekme je sodila odlična sodnica Albina, ki je skrbno spremljala rezultate in skrbela za red. Najmlajša ekipa na turnirju Miami Heat (Aljaž, Domen in Simon, v povprečju stari 22 let), je osvojila tretje mesto. V izenačeni finalni tekmi sta se pomerili ekipi Complexcity (Matic, Rok in Alan) in Sotočje (Matej, Matic in Robi). Več sreče in izkušenj je imela ekipa Sotočje in zmagala. Sledilo je še tekmovanje v metanju trojk. Po podelitvi nagrad je sledilo skupinsko fotografiranje.
Besedilo in foto: Simon Štebe
Področno tekmovanje v badmintonu posamezno za učence in učenke osnovnih šol
Badminton klub Mengeš in OŠ Preserje pri Radomljah sta v sredo, 30. januarja, organizirala področno tekmovanje v badmintonu posamezno za učenke in učence osnovnih šol.
Nejc, Lara, Nik in Tim
Pravico do nastopa so imeli najboljši trije učenci in učenke iz regijskih tekmovanj.
Pomerili so se učenci iz Medvod, Kranja, Mengša, Radomelj, Rodice in Vodic.
Nastopali so v kategorijah:
•	nekategorizirani učenci in učenke letnik 2004 in mlajši ter
•	nekategorizirani učenci in učenke letnik 2006 in mlajši. Osnovno šolo Mengeš so odlično zastopali Lara Melloni, Nik Lagoja, Nejc Šinkovec in Tim Bregar.
Osvojili so eno zlato medaljo (Lara Melloni) in dve bronasti medalji (Nik Lagoja in Nejc Šinkovec).
Lara in Nik sta se s tem uvrstila tudi na letošnje državno tekmovanje v badmintonu posamezno.
Besedilo in foto: Helena Šinkovec
Mengšanke pokalne zmagovalke za članice v namiznem tenisu
Na Ravnah je bil 8. decembra finalni turnir pokala za članice. Na turnirju so nastopile ekipe NTK Kema Puconci, NTK Vesna iz Ljubljane, Interdiskont Ravne in ekipa NTS Mengeš.
Po žrebu so se Mengšanke v polfinalu srečale z ekipo Keme in jih premagale z rezultatom 5 : 1. Katarina Stražar in Natalija Lužar sta prispevali dve zmagi, eno pa je priigrala Nika Kobetič.
V	finalu so Mengšanke potrdile svojo premoč v letošnjem pokalnem tekmovanju, saj so že v četrtfinalu premagale vodilno ekipo v 1. državni ligi Vesna Ljubljana z rezultatom 5 : 1.
V	finalu je svojo odlično formo potrdila reprezentantka Katarina Stražar, ki je zmagala dvakrat, dvakrat je zmagala tudi izkušena Natalija Lužar, eno zmago pa je prispevala Tara Kobetič. Z zmago 5 : 0 so osvojile naslov pokalnih prvakinj in dokazale, da v Sloveniji nimajo konkurence. Tekmovalke je vodil trener David Orešnik.
Besedilo: Mlaj
Foto: David Orešnik
26
Mengšan - januar 2019
Badminton klub Mengeš: uspešni na turnirjih ADA Lige v Zrenjaninu in Brežicah
Še dva turnirja ADA Lige sta za nami in tudi tokrat se lahko pohvalimo z odličnimi rezultati.
Tretje kolo ADA Lige (Alpe Donava Adria) je potekalo konec novembra v Zrenjaninu. Turnirja se je udeležilo devet članov Badminton kluba Mengeš, skupno pa se je na turnirju zbralo 150 badmintonistov iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Danske, Romunije, Bosne in Hercegovine, Poljske in celo Malezije. Skupno je bilo odigranih 320 zanimivih tekem. V bojih za najvišja mesta smo si medalje priigrali tudi člani Badminton kluba Mengeš. In kot je to v navadi v Srbiji, so organizatorji poskrbeli za dobro domačo hrano, glasbo in zabavo ob zaključku turnirja. 4. kolo ADA Lige - Brežice
Konec januarja smo se člani Badminton kluba Mengeš odpravili na 4. kolo ADA Lige v Brežice. Barve badminton kluba Mengeš je uspešno zastopalo rekordnih štirinajst članov, konkurenca na turnirju pa je bila še močnejša kot v Zrenjaninu in zaradi velikega števila prijav (več kot 220 tekmovalcev iz šestih držav) je bil turnir organiziran kar v dveh dvoranah: veliki športni dvorani Brežice (9 igrišč) in športni dvorani Gimnazije Brežice (6 igrišč). Po odigranih tekmah smo se prestavili v večnamensko dvorano v Pišece, kjer je bila slovesna podelitev medalj in nagrad.
Pred nami so še trije turnirji ADA Lige, in sicer v Ljubljani (2. 3.), Vara-ždinu (13. 4.) in finale v Sarajevu (8. 6.).
Tudi na teh turnirjih si želimo tako številne udeležbe in dobrih rezultatov naših članov.
Vsi rekreativci pa vabljeni na badminton turnir, ki bomo organizirali v soboto, 23. februarja, ob 9. uri v Harmoniji v Mengšu.
Besedilo in foto: Helena Šinkovec
Kvalifikacije za ekipno državno prvenstvo v namiznem tenisu za mladince
Devetega decembra so bili kvalifikacijski turnirji za ekipno prvenstvo za mladince in mladinke. NTS Mengeš je imel pravico nastopa z dvema ekipama mladincev in mladink. Vse štiri ekipe so se uvrstile na finalni turnir med osem najboljših ekip v Sloveniji.
V Ljubljani je nastopila prva ekipa mladincev Mengša in osvojila prvo mesto. Premagala je ekipo NTK Logatec z rezultatom 5 : 3, ekipo NTK Savinja z rezultatom 5 : 4 in ekipo NTD Kajuh z rezultatom 5 : 0. Za prvo ekipo so igrali Rok Trtnik, Mitja Zavec, Rok Grad in Mark Šporar, vodil jih je Nejc Erjavec.
Druga ekipa mladincev je tekmovala v Ljubljani, osvojili so 2. mesto in se uvrstili na finalni turnir. Pomerili so se z ekipo NTK Krka iz Novega mesta in jih premagali z rezultatom 5 : 0, ekipo NTK Vesna iz Zaloga so premagali z rezultatom 5 : 1, izgubili pa z NTK Interdiskont z 0 : 5. Osvojili so 2. mesto in se uvrstili na finalni turnir. Za ekipo so igrali David Grad, Dejan Jokič, Aljaž Goltnik in Adam Rakun. Vsi so še kadeti, zato je njihov uspeh toliko večji. Vodil jih je David Orešnik
Prva ekipa mladink je igrala v Šempetru pri Novi Gorici, osvojile so 2. mesto in se uvrstile na finalni turnir. Ekipa je nastopila brez Katarine Stražar, igrale pa so Nika, Tara, Vita Kobetič in Eva Šobar. Ekipo Krka iz Novega mesta so premagale z rezultatom 5 : 1, dve ekipi Letrika in Preserje z rezultatom 5 : 0, tesno z rezultatom 4 : 5 pa so izgubile z ekipo Arrigoni, ki je nastopila v popolni postavi. Vodil jih je Bor Rutar.
Druga ekipa mladink je nastopila v Ljubljani, osvojile so 3. mesto in se uvrstile na finalni turnir. Igrale so Brina in Živa Markič, Gaja Kobetič in Neža Pogačar Žun, vse so še kadetinje, uspešno pa tekmujejo tudi v mladinski kategoriji. Ekipo Vesna iz Zaloga so premagale z rezultatom 5 : 0, Kajuh Slovan z rezultatom 1 : 5, izgubile pa so s Kemo z 1 : 5, in z Interdiskontom tesno s 4 : 5. Vodil jih je Nejc Erjavec.
Besedilo: Mlaj Foto: David Orešnik
Mengšan - januar 2019 I	107
Uspehi članov Badminton kluba Mengeš
3. kolo ADA Lige - ZRENJANIN OPEN 2018 2. mesto: Rok Kalan/Branko Sočak (moške dvojice C)
2.	mesto: Igor Tomazin/Andreja Kmet Tomazin (mešane dvojice C)
3.	mesto: Uroš Bregar/Tanja Papler (mešane dvojice B)
3.	mesto: David Vrhovnik/Mateja Jus (mešane dvojice C)
4.	mesto: Uroš Bregar/Igor Tomazin (moške dvojice B)
4. kolo ADA Lige - TURNIR BRATSTVA IN ENOTNOSTI PIŠECE 2019
1.	mesto: Igor Tomazin/Nina Vrankar (mešane dvojice C)
2.	mesto: Rok Kalan (posamezno D)
3.	mesto: Uroš Bregar/Igor Tomazin (moške dvojice B)
4.	mesto: Irena Burgar/Nika Kogovšek (ženske dvojice C)
SPORT
2. OT za člane in članice U21 in mlajše kadete
V Novem mestu se je 20. januarja zbralo 49 tekmovalk in tekmovalcev namiznega tenisa v kategoriji članov do 21 let in 92 mlajših kadetov in kadetinj. Iz Partizana Mengeš je v članski kategoriji nastopilo šest tekmovalcev in ena tekmovalka, pri mlajših kadetih pa so nastopili dva tekmovalca in ena tekmovalka.
Mlajši kadeti
Luka Jokič in Andraž Kramžar sta v predtekmovanju premagala vse nasprotnike in osvojila 1. mesto. V finalnem delu tekmovanja je Andraž Kramžar v 1. krogu premagal Maja Grošlja iz Vesne in se uvrstil na 9.-16. mesto. Uspešnejši je bil Luka Jokič, ki je premagal vse tekmovalce do polfinala, kjer se je pomeril z Juretom Krakarjem iz Mute in tesno izgubil z rezultatom 2 : 3. Osvojil je odlično 3. mesto. Mlajše kadetinje
Neža Pogačar Žun je v predtekmovanju premagala vse tekmovalke. Kot prvouvrščena je v finalnem delu tekmovanja premagala obe tekmovalki, v polfinalu pa je po vodstvu z 2 : 0 izgubila s kasnejšo zmagovalko Saro Tokič z 2 : 3, odločilni peti set je izgubila na razliko 10 : 12 in osvojila bronasto medaljo.
Člani do 21 let
Matej Prezelj je v predtekmovanju osvojil 3. mesto in se ni uvrstil v finalni del tekmovanja, Bor Rutar, Rok Trtnik, Aljaž Frelih, Tim Pavli in Nejc Erjavec so se uvrstili v finalni del tekmovanja. Nejc Erjavec in Tim Pavli sta osvojila 9.-16. mesto, Aljaž Frelih pa 5.-8. mesto. Rok Trtnik je v polfinalu v napetem dvoboju premagal z rezultatom 4 : 3 drugega nosilca Erika Paulina iz Arrigonija, v finalu pa s 3 : 4 izgubil s Tajem Lavričem in osvojil srebrno medaljo.
Članice do 21 let
Ana Tofant je tekmovanje odlično začela, v skupinskem delu tekmovanja je gladko premagala vse tekmovalke z rezultatom 3 : 0. Enako je nadaljevala v finalnem delu tekmovanja, v polfinalu je premagala reprezentančno soigralko Aleksandro Vovk s 4 : 1 in nato v finalu Leo Paulin z rezultatom 4 : 2. Zasluženo je osvojila 1. mesto.
Besedilo: Mlaj Foto: David Orešnik
Kadetinje NTS Mengeš državne prvakinje, kadeti drugi
V	Murski Soboti je bil 26. in 27. januarja zaključni turnir za ekipnega prvaka v kadetski konkurenci. Po predtekmovanjih se je na finalni turnir uvrstilo osem ekip kadetov in kadetinj. Na turnir sta se uvrstili tudi obe ekipi Mengša. V predtekmo-vanju je potekalo tekmovanje v dveh skupinah s štirimi ekipami. Prvi dve ekipi sta se uvrstili v finalni del tekmovanja za uvrstitev od 1.-4. mesta. Tekmovalce sta vodila trenerja David Orešnik in Natalija Lužar.
Kadeti
Za ekipo Mengša so igrali Aljaž Goltnik, Dejan Jokič, Luka Jokič in David Grad. V predtekmovanju so Mengšani premagali ekipo NTK Muta z rezultatom 5 : 2, v drugem krogu ekipo NTK Vesna s 5 : 1 in v tretjem krogu NTK Arrigoni s 5 : 2 in osvojili 1. mesto.
V	finalnem delu za uvrstitev na 1.-4. mesto so premagali NTK Savinjo s 5 : 3. Odločilni dvoboj z ekipo NTK Interdiskont so tesno izgubili s 4 : 5 in na koncu osvojili 2. mesto.
Kadetinje
Za ekipo Mengša so igrale Gaja Kobetič, Brina Markič, Živa Markič in Neža Pogačar Žun. V predtekmovanju so se v prvem krogu pomerile z ekipo NTK Savinja in zmagale s 5 : 0, v drugem krogu so premagale NTK Sobota s 5 : 2, v tretjem krogu so v napetem in izenačenem dvoboju premagale NTK Letriko iz Vrtoljbe, osvojile so 1. mesto.
V	finalnem delu za uvrstitev na 1.-4. mesto so premagale NTK Kemo s 5 : 1 in NTK Interdiskot s 5 : 2, osvojile so naslov državnih prvakinj.
Besedilo: Mlaj Foto: David Orešnik
Ekipa NTS Mengeš s trenerjem
Skupinska slika
28
Mengšan - januar 2019
Mladinke NTS Mengeš so državne prvakinje, mladinci tretji
Na Ravnah je bil 12. in 13. januarja finalni turnir v ekipnem tekmovanju za mladinke in mladince, na katerega so se uvrstili mladinci Mengša z dvema ekipama in NTK Arrigoni, NTD Kajuh Slovan, NTK Kema, NTK Interdiskont, NTK Letrika in NTK Krka. Ppredtekmovanje je potekalo v dveh skupinah, igrali so vsak z vsakim.
Mladinci Mengeš 1
Igrali so Rok Trtnik, Rok Grad, Mitja Zavec in Mar Šporar, v predtekmo-vanju so se pomerili z ekipo NTK Tempo iz Velenja in jih premagali s 5 : 4, ekipo NTK Kema iz Puconcev so premagali s 5 : 1, z ekipo NTK Interdiskont z Raven pa so izgubil s 5 : 1. Osvojili so drugo mesto in se uvrstili v finalni del za uvrstitev od 1 4. mesta.
V	finalnem delu so proti NTK Arrigoni izgubili s 3 : 5, NTD Kajuh Slovan so premagali z rezultatom 5 : 4 in osvojili 3. mesto.
Mladinci Mengeš 2
Za ekipo so igrali Aljaž Goltnik, Dejan Jokič, David Grad in Adam Rakun.
V	predtekmovanju so osvojili 3. mesto in se nato pomerili v skupini za uvrstitev od 5.-8. mesta. Osvojili so končno 7. mesto, kar daje lepo upanje za uvrstitev na ekipno prvenstvo za kadete, saj so še vsi igralci kadeti.
Mladinke Mengeš 1
Igrale so: Katarina Stražar, Nika, Tara, Vita Kobetič in Eva Šobar. V predtekmovanju so premagale NTK Letriko s 5 : 3, NTK Interdiskont s 5 : 0 in NTD Kajuh Slovan s 5 : 4. Osvojile so 1. mesto in se uvrstile v finalni del za uvrstitev od 1. do 4. mesta. V finalnem delu so premagale NTK Kemo iz Puconcev z rezultatom 5 : 3, NTK Arrigoni iz Izole s 5 : 3 in NTD Kajuh Slovan iz Ljubljane s 5 : 4. Upravičile so vlogo favoritinj in postale državne prvakinje.
Mladinke Mengeš 2
Igrale so Gaja Kobetič, Brina in Živa Markič in Neža Pogačar Žun. V prvem krogu predtekmovanja jih je ekipa NTK Kema iz Puconcev premagala z rezultatom 5 : 1, v drugem krogu so premagale ekipo NTK Krka iz Novega mesta s 5 : 3 in izgubile z NTK Arrigoni iz Izole z 0 : 5. V skupini so osvojile 3. mesto in v finalnem delu igrale za uvrstitev na 5.-8. mesto, kjer so premagale ekipo Interdiskont z Raven na Koroškem z rezultatom 5 : 4 in osvojile končno 7. mesto, kar predstavlja za mlade igralke, vse so še kadetinje, lep uspeh in spodbudo za državno ekipno prvenstvo za kadetinje.
Besedilo: Mlaj
Foto: David Orešnik
Kadeti NTS Mengeš uspešni na kvalifikacijah za državno prvenstvo v NT
V nedeljo, 16. decembra, so bili kvalifikacijski turnirji za državno ekipno prvenstvo v namiznem tenisu. Mengšani so nastopili z dvema ekipama kadetov in ekipo kadetinj. Tekmovalce sta spremljala David Orešnik in Nejc Erjavec.
Prva ekipa je osvojila prvo mesto in se uvrstila med osem najboljših na finalni turnir, na katerem bodo prvi favoriti za osvojitev naslova državnih prvakov. Tekmovali so v Ljubljani, ekipo so sestavljali Dejan Jokič, Luka Jokič, Aljaž Goltnik in David Grad. Najprej so se pomerili z ekipo Kajuh Slovan in jih premagali s 5 : 0, v drugem krogu so premagali ekipo B2 iz Kranja in zmagali z rezultatom 5 : 0, z enakim rezultatom so v tretjem krogu premagali s 5 : 0 ekipo Vesne iz Zaloga, v zadnjem krogu pa so premagali tudi ekipo Savinja z rezultatom 5 : 1. Druga ekipa je osvojila tretje mesto, tekmovali so v Zalogu. Za ekipo so nastopili mlajši kadeti Adam Rakun, Jan Šobar, Nik Lagoja, Timotej Jerina in Jan Kroma, ki so predvsem nabirali izkušnje na tako pomembnem tekmovanju. Ekipo Savinja 2 so premagali s 5 : 1 in ekipo Krka Novo mesto enako s 5 : 1, izgubili pa so z ekipo Vesna 1 z 0 : 5 in z Logatcem z 1 : 5.
Kadetinje so se uvrstile na finalni turnir in so favoritinje za osvojitev naslova državnega prvenstva. Prav tako so tekmovale v Ljubljani, Mengeš so zastopale Gaja Kobetič, Brina in Živa Markič in Neža Po-gačar Žun. V prvem krogu so premagale ekipo B2 iz Kranja s 5 : 0 in domačinke NTD Kajuh Slovan s 5 : 0.
Besedilo: Mlaj Foto: David Orešnik
Kadetinje NTS Mengeš							
h			, ■ j« ■				
]L U-J -L
ŠPORT
Mednarodni Transalpino turnir v namiznem tenisu
Od 3. do 5. januarja je bil v Lignianu v Italiji močan mednarodni turnir v namiznem tenisu za najmlajše (letnik 2007 in mlajši). Nastopale so regijske reprezentance Italije, Slovenijo pa sta zastopala Neža Pogačar Žun in Dejan Jokič, člana NTS Mengeš pod vodstvom trenerja Davida Orešnika.
mmjss
David, Luka in Neža
V ekipnem tekmovanju sta ekipo sestavljala tekmovalec in tekmovalka. Najprej sta se pomerila tekmovalca, nato tekmovalki, sledila je še igra dvojic. Prvi dan sta Neža in Dejan najprej premagala ekipi Abrruzzo in Venetto s 3 : 0. V osmini finala sta premagala ekipo Lombardio in v četrtfinalu ekipo Piemonte s 3 : 0. V polfinalu sta se pomerila s kasnejšima zmagovalcema turnirja ekipo Campania z rezultatom 1 : 2. V igri za tretje mesto sta premagala ekipo Puglia z 2 : 1 in na koncu prejela bronasto medaljo za osvojeno 3. mesto.
V posamičnem delu tekmovanja je nastopilo 57 tekmovalcev in 56 tekmovalk. Neža Pogačar Žun je odlično začela, saj je v sku-
pinskem delu tekmovanja premagala vse tekmovalke in se uvrstila v finalni del tekmovanja in nato premagala vse tekmovalke. V finalu je s taktično igro premagala Giulio Varveni z rezultatom 3 : 1, osvojila je naslov prvakinje turnirja. Tudi Luka Jokič je odlično začel tekmovanje, v finalnem delu tekmovanja pa je v igri za uvrstitev v polfinale izgubil s kasnejšim finalistom Giuseppejem Calarco in se uvrstil na 5.-8. mesto. Neža in Luka sta takole strnila svoje misli.
Neizmerno hvaležna trenerju
Neža: "V veliko čast mi je bilo nastopati za slovensko reprezentanco. Ponosna sem bila, ko sem videla viseti v dvorani v mojo čast slovensko zastavo. S svojo igro sem zadovoljna, ves čas sem uživala. Je pa bilo zanimivo, ko smo prišli drugi dan tekmovanja v dvorano, je bilo vse temno, bili smo prvi v dvorani in z Luko sva se ogrevala kar v temi. Ko so prižgali luči, sva z Lukom začela tekmovanje. Zasluge za osvojeno prvo mesto ne gredo samo meni. V veliki meri ima zasluge moj trener David, saj mi je posvetil veliko časa na treningih, za kar sem mu neizmerno hvaležna, enako svojim soigralcem in soigralkam v klubu, moji družini in prijateljem, ki me podpirajo. Tudi osvojeno 3. mesto v ekipnem tekmovanju mi veliko pomeni, vesela sem, da sem stala na stopničkah."
Vesel sem in ponosen
Luka: "S svojo igro sem zadovoljen. Mogoče bi na koncu lahko iztisnil malo več iz sebe, a je bilo kar težko po devetih zaporednih tekmah, ko sem igral za polfinale. Ostalo mi bo v spominu, da sva se z Nežo ogrevala v čisti temi, saj smo prišli v dvorano prvi, ha, ha, ha. Pri nas je običaj, da je dvorana odprta za trening uro pred tekmovanjem, v Italiji pa je očitno drugače. Vesel sem in ponosen, da sem igral za slovensko reprezentanco. Zasluga za najin uspeh pa gre v veliki meri trenerju Davidu, saj zelo predano in kvalitetno dela. Na tekmi nama je posvetil veliko časa, da nama je bilo veliko lažje igrati. Zelo rad hodim na treninge, saj smo prava ekipa in predvsem prijatelji, zato so mi ekipne tekme toliko bolj pri srcu."
Ekipno tretje mesto je lep dosežek
Pa še misli trenerja Davida Orešnika: "Na tekmovanju smo nastopili kot NTS Mengeš in po dogovoru s selektorjem za mlade v Sloveniji Darjanom Vizjakom nastopili kot reprezentanca Slovenije. Neža in Luka se že dokazujeta na tekmah v Sloveniji in tudi zunaj Slovenije. Oba dosegata najvišja mesta v svoji kategoriji in tudi v višji kategoriji. Italijanska zveza nas je lepo sprejela in pokrila vse stroške. Na tekmovanje smo se pripravljali doma med novoletnimi počitnicami. Neža je prikazala stabilno igro ter stabilnost in samozavest. Luka pa je odigral najbolje, ko je bilo to najbolj potrebno. Z napadalno igro se je tudi proti leto starejšim tekmovalcem enakovredno kosal, ekipno tretje mesto je lep dosežek. Neža pa je uspeh zasluženo kronala z osvojitvijo prvega mesta. Tekmovalca sta še mlada, pred njima je še dolga pot in veliko dela."
Besedilo: Mlaj
Foto: David Orešnik
30
Mengšan - januar 2019
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
Koledovanje v Loki
Kot vsako leto, smo se loški koledniki med božičem in praznikom sv. treh kraljev odpravili na pot. Od vrat do vrat smo Ana, Ajda, Vid, Anžej, Žan Luka, Žiga, Miha ter voditelja Jan in Barbara prinašali praznična voščila in v zahvalo sprejemali darove.
Praznični sklep trikraljevske akcije je bil 5. januarja v Loki pri Mengšu. Zbrali smo se na kamnitem mostu in v procesiji, s tremi kralji na čelu, odšli v cerkev sv. Primoža in Felicijana. Sv. mašo je daroval dr. Bogdan Dolenc, zapeli pa smo pevci pevske skupine Rž. Po sv. maši smo poklepetali ob čaju in dobrotah, ki so jih pripravile loške gospodinje.
Besedilo in foto: Barbara Justin
S. Cecilija - Frančiška Rode
V Domu svete Katarine je januarja praznovala svoj jubilej sestra Cecilija - Frančiška Rode. Svojo življenjsko zgodbo je pri 90. letih napisala kar sama. Rojena je bila leta 17. januarja 1929 na Rodici pri Domžalah. Krščena v Mengšu v cerkvi sv. nadangela Mihaela. Vse zakramente je prejela v Mengšu. Starši sestre Cecilije so bili Francka Breznik poročena z Andrejem Rodetom. V družini je bilo sedem otrok. Sestra Cecilija je bila rojena kot četrti otrok. Prvi otrok je bila sestra, potem dva fanta, nato sestra Cecilija in spet trije fantje. Danes je živih še pet, trije so stari že več kot 90 let, ter dva več kot 80 let.
V šolo je hodila prve razrede (4) v Jarše, kasneje pa v Domžale v meščansko šolo - gimnazijo. Ko so Nemci zasedli Slovenijo leta 1941, so v šolo prišli nemški učitelji, torej se je štiri leta učila nemščine. Osmega maja 1945 so se pridružili koloni beguncev in šli peš proti Koroški. Tri dni so hodili do Vetrinja, kjer so ostali v zasilnem šotoru (spali so na zemlji) šest tednov. Lakota in biti brez vode je bilo najtežje. Brez vsega . Potem so jih poslali (ne ve, kdo točno - Angleži) v različna taborišča. To so bile zapuščene, umazane vojaške barake. Ker je bilo med begunci mnogo profesorjev, učiteljev in duhovnikov, so imeli šolo v barakah. Sama pa tudi pravi, da so bili zelo dobro versko preskrbljeni. Življenje v barakah je bilo prehodno (tri do štiri leta), potem so jih sprejele različne države. Cela družina je šla v Argentino, po posredovanju g. Hladnika. Ker je bila sestra Cecilija še mlada, je eno leto delala pri družini, z otroki se je naučila španščine. Pri 21 letih je vstopila v Družbo usmiljenk v Buenos Airesu. Po enem letu vzgoje redovnega življenja so jo ponovno poslali v šolo, za pomočnico otrokom. Medtem je dopolnjevala študij in dobila diplomo učiteljice ter pozneje še profesorice geografije. Leta 1970 je prosila za misijone. To željo je imela od doma. Poznala je lazariste v Grobljah, ki so odhajali na Kitajsko. Predstojniki so jo poslali v Pariz, da se nauči francoščine. Po treh mesecih, ko je že precej znala jezik, so jo poslali v Iran. Tam je imela Družba velike šole, s poučevanjem francoščine v glavnem mestu Teheran.
Na SZ Irana v mestu Tabriz je bila šola in blizu je bilo naselje gobavcev. Poslana je bila v to naselje in z veseljem je živela med gobavci skoraj dvanajst let. Skrbela je za otroke gobavcev, ki pa so bili vsi zdravi. Njeno delo je bilo animirati otroke, pripravljati toplo malico (kakav) in zelo pomembno dajati preventivno zdravilo proti gobavi bolezni. Sama pravi, da so bila to njena najlepša leta. Leta 1989 je zapustila Iran in prišla v Slovenijo - svojo domovino. Po kratkem času (dveh letih, kar je bila doma) je bila službeno poslana v Pariz, ker je dobro znala francoski jezik. Sama pravi, da je imela srečo, ker je lahko živela v Materni hiši Usmiljenk, ki imajo
Ob rojstnem dnevu je sestra Cecilija prejela obisk župana Franca Jeriča, ki se tudi sicer večkrat oglasi pri njej
kapelo Čudodelne svetinje. Romarji iz celega sveta se v tej kapeli najdejo, kajti čudeži se še vedno dogajajo. V teh službenih letih v Parizu je obiskala Poljsko, tam je mnogo usmiljenk, Slovaško, Češko in Ukrajino. Od leta 2004 pa je končno znova doma v Sloveniji. Za svoj rojstni dan je imela, kot sama pravi, čast sprejeti visok obisk gospoda župana Franca Jeriča, ki se večkrat oglasi pri njej. Posvetil ji je več kot pol ure ter poskrbel za prijeten razgovor z direktorico doma ga. Snežano Golob, socialnim delavcem g. Klemenom Jerinom in ga. Branko Smogavec ter sestro Bernardo Trček. Sestra Cecilija pravi, da je njeno skromno delo malo pometanja in nadvse molitev, namenjena vsem, ki ne morejo več moliti, za vse, ki nimajo časa, za družine z otroki in za naše dobrotnike. Sestre usmiljenke in celoten kolektiv Doma svete Katarine pa ji želimo, da bi še mnoga leta preživela v našem okolju, veliko zdravja in božjega blagoslova.
Besedilo in foto: B. J.
Mengšan - januar 2019 I
31
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
Blagoslov otrok
Pregovor pravi: otroci so naše največje bogastvo. Tega se zaveda tudi Cerkev na Slovenskem. Letošnje pastoralno leto je posvečeno otrokom od krsta do vstopa v šolo. Na ravni župnije smo se pogovarjali, kaj bi lahko storili za te otroke. Tako smo preko pismenih vabil povabili starše, ki so v naši župniji dali krstiti otroke v zadnjih šestih letih. Zanje smo v nedeljo po Božiču (30. 12.), ko je nedelja Svete družine, pripravili sveto mašo in po maši še blagoslov otrok.
V cerkvi so bile seveda že od Božiča naprej postavljene jaslice. Tako sem v pridigo vključil Sveto nazareško družino, ki seveda praznuje Jezusovo rojstvo. In prav je, da tisti, ki kaj praznuje, dobi rože. Tako je skupina otrok k jaslicam nesla rože.
Nekaj besed sem namenil tudi staršem. Najprej sem pokazal ovčjo kožo. Otroci so ovčjo kožo opisali kot mehko, toplo in nežno. Ovčja koža predstavlja poslanstvo staršev. Vsak otrok potrebuje nežnost in ljubezen. Vsakemu otroku ob rojstvu pripadajo občutki brezpogojne ljubezni staršev, pripadnosti, zaželenosti, varnosti, bližine, nežnosti in topline. Odvisni so od nas, od naše odzivnosti na njihove potrebe. Potrebujejo nas, da jim pomagamo razumeti svet, jih pospremiti k samostojnosti in jim omogočiti varnostno mrežo, v katero se lahko vedno zatečejo. Ob starših naj bi otroci bili slišani. Vsi si želimo dotikov, objemov, prijaznosti in nežne bližine. Iščemo odnose, v katerih se bomo dobro počutili in bomo slišani. Da nam bo nekdo stal ob strani, ko ga bomo potrebovali. Da si bo vzel čas in se odzval na naš klic po bližini. Otroci potrebujejo občutje, da nam pripadajo, in lahko zaupajo, da jim bomo stali ob strani. Ker se trudimo ponuditi ramo vsakič, ko to potrebujejo. Ker smo tukaj zanje. Ko bodo na mnogo načinov v času odraščanja to preverjali, bodo lahko samostojno stopali naprej. Potrebujejo nas, da jim postavljamo meje in tako omogočimo občutek varnosti. Če te varne baze ne bodo začutili, se nas bodo prestrašeno »držali za krilo« in nas ne bodo želeli izpustiti izpred oči. Po sveti maši in blagoslovu otrok smo se še nekaj časa družili ob čaju in pecivu v župnijskem domu. Starši so lahko izpolnili anketo, ali bi si želeli imeti tudi verouk za starše predšolskih otrok.
Besedilo: Marko Košir
Vir: Ervin Mozetič, Revija za pastoralo in evangelizacijo Cerkev danes. Št. 6/2018 str. 16
V


Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov dekanije Domžale
Tudi, ko župnik zaradi bolezni ni prisoten, vse teče, kot je treba in to so vrli organizatorji tokratnega srečanja otroških in mladinskih zborov domžalske dekanije tudi dokazali. Gostiteljica je bila župnija Mengeš in tako so v nedeljo, 13. januarja, mladi in malce manj mladi napolnili cerkev svetega Mihaela v Mengšu.
Na malce bolj zabaven način so nas s šalami v nastope posameznih zborov popeljale Eva, Veronika in Katarina, in priznati je treba, da jim je šlo delo več kot odlično. Začetno tremo so pregnali pevci in pevke otroškega zbora Mavrica iz Doba pod taktirko Tine Grošelj in z Mihom Zavrlom pri klaviaturah in nam zapeli Janeza Bitenca Pokukala luna in Dominka Krta na besedilo Berte Golob Januarsko. Tako je bilo Ihanskim zvončkom že veliko lažje zapeti pesem Petra Pučnika Emanuel in Lenčke Kupper Prižgimo si lučke. Sicer veliko treme sploh niso imeli, saj jih že leta vodi sestra Mirjam Ferčak in ona že ve, kako se tej stvari streže. Na orgle jih je spremljala Maja
Lazar. Sončni žarki iz Domžal so pod vodstvom Lili Sever zapeli avtorsko skladbo zborovodkinje Detece božje in Mladih src hvalnico pojem ti Mati v priredbi Lili Sever in znova navdušili. Novinci pred oltarjem so bil tokrat pevci otroškega zbora svete Marjete iz Radomelj, a se jim ni prav nič poznalo, saj so se nam predstavili s pesmijo Aleksandra Mežka v priredbi Tomaža Pirnata Božično drevo in Blaža Podobnika Cerkev, Ecclesia. Pod taktirko Patricije Gabrovšek so skupaj z organistko Ano Krušič Kaplja in violinistko Nino Grum odlično zapeli pesmi. Zvončke iz župnije Vir vodita Martin Jereb in sestra Diana Novak, na kitaro jih spremljata Boštjan Pohlin in
Mengšan - januar 2019 I	32
32
Gašper Lavrič, na cajon Ožbej Svetlin in organistki Diana Novak in Kaja Grošelj. Predstavili oziroma zapeli so nam Gregorja Černeta Zbudi se Betlehem in Anamarije Jakob Svet. Najprej sta zapela vsak zase in nato še skupaj otroški in mladinski pevski zbor župnije Brdo pod vodstvom organistke Damijane Bukor ob spremljavi Eme Volf s kitaro in flavto, Larise Capuder in Petre Ravnikar na flavto. Tokrat
so zapeli Franceta Gačnika Vije se cesta Franca Juvana na besedilo Cili Kodrič Pesem svetonočna plava in Dominika Krta na besedilo Ljubke Šorli Glas o rojstvu. Moravški zmaji vedno navdušujejo in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Mladinski pevski zbor Zmaji župnije Moravče je, kakor bi dejali mlajši, tudi tokrat raztural. Klara Uršič je poleg pevk pripeljala še cel kup instrumentalistov in pesem se je dvigala visoko pod nebo. Za to so poleg pevk in zborovodkinje zaslužni tudi Dominik Štefan, organist in vodja benda, Blaž Pirnat klavir, Benjamin Štefan cajon, Rok Štefan bas kitara in Dominik Štefan kitara. Tako so zapeli Sidewalka Prophetsa Veličastna ta noč v izvirniku What a glorious night in Matt Maher Slava, mir naj bo s teboj, v izvirniku Glory - Let there be peace. Preden so z dvema skupnima pesmima zaključili srečanje, je zbrane ob odsotnosti domačega župnika zaradi bolezni, nagovoril dekan dr. Andrej Marko Poznič, ki je zbranim pevkam in pevcem dejal, da brez vaje ni nič, da pa talenti nekaj veljajo in da jih je treba z vajo oplemenititi. Veseli ga, da vsi z veseljem prepevajo v slavo Božjo in naj to počno čim dlje. Potem ko je številni zbor pod taktirko Tine Grošelj in ob spremljavi sestre Diane Novak zapel Franceta Ačka Angelci stopajo in Tam stoji pa hlevček, so se napotili v župnijski dom na zasluženo okrepčilo in prijetno druženje.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
KULTURA
Božični večer s pevsko skupino Rž iz Loke pri Mengšu
V torek, 25. decembra, so pevci pevske skupine Rž v sodelovanju s KD Antona Lobode pripravili tradicionalni koncert božičnih pesmi. Pod vodstvom umetniškega vodje Andreja Ropasa so v prijetnem okolju - pred loško cerkvico sv. Primoža in Felicijana, zapeli deset prelepih božičnih skladb. Zadnjo pesem, Sveto noč, smo jim pomagali zapeti vsi obiskovalci.
Po koncertu smo se ob toplem čaju in pecivu, ki so ga pripravile loške gospodinje, družili in si zaželeli, da bi se prihodnje leto spet srečali, na že četrtem božičnem koncertu naše pevske skupine.
Besedilo: Miha Justin Foto: Žiga Justin

Mengšan - januar 2019 I	113
/7JK »jji i > t lr? i
m
KULTURA
Intenzivne pevske vaje na Debelem Rtiču
Po enoletnem premoru smo si letos spet privoščili intenzivne pevske vaje. Januarja smo se odpeljali v Mladinsko zdravilišče Debeli Rtič, kjer nismo s prepevanjem nikogar motili, saj smo bili edini gostje v depandansi Bor. V miru smo »brali« nove skladbe in utrjevali stare. Kar 14 ur v dveh dneh smo pripravljali program za Revijo pevskih zborov in letni koncert. Intenzivne vaje pa niso namenjene le učenju novih skladb, pomembno je druženje in povezovanje med pevci, saj le povezanost botruje ubranosti glasov.
Letos, žal, nismo imeli »krsta« novih pevcev. V zboru nimamo »prirastka«, stari pevci pa odhajajo. To je zelo zaskrbljujoče za obstoj zbora in ohranjanje pevske tradicije v Mengšu. A kljub temu zremo v prihodnost z optimizmom. Še naprej bomo peli, se družili in z veseljem prirejali koncerte. Zato vabimo Mengšane in Mengšanke, ki radi pojejo, da se pridružijo našemu zboru.
Spominska slovesnost
Vsako leto v januarju Združenje borcev za vrednote NOB iz Mengša organizira spominsko slovesnost ob obletnici poboja talcev pod Go-bavico v Mengšu. Prireditev je bila 29. januarja v preddverju Kulturnega doma Mengeš. Udeležili so se je predstavniki društev in občine Mengeš ter praporščaki okoliških društev. V kulturnem programu so sodelovali: dva učenca osnovne šole in član Mengeške godbe - veterani, z deklamacijami, MePZ Svoboda Mengeš je zapel dve partizanski pesmi: Bilečanka in Pesem o svobodi, skupaj z godbo pa je zapel dobro znano pesem Slovenija, od kod lepote tvoje, ki jo je za mešani zbor priredil Primož Kosec. Za prijetno vzdušje pa je poskrbela igralka Lara Jankovič. S svojim prepričljivim pevskim nastopom in prijaznostjo je očarala vse prisotne.
Besedilo in foto: Olga Pavlin
Trije božični koncerti
Pevci MePZ Svoboda Mengeš z zborovodkinjo Nano Weber smo z veselimi in nežnimi pesmimi, ki so kot nalašč za božično--novoletne dni, polepšali dan oskrbovancem Doma počitka Mengeš. Tukaj se pevci vedno počutimo dobrodošli, kot bi prišli na obisk k prijateljem.
ti tudi generalka pred božičnim koncertom v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu.
Oskrbovancem smo zaželeli, da bi ostali čim bolj zdravi in da bi imeli čim več obiskov. Za slovo pa smo skupaj z oskrbovanci zapeli še najlepšo božično pesem Sveta noč.
Nastop v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu je bil 27. decembra 2018 in v cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem 6. januarja 2019
Znana Platonova misel navdihuje pevce, da se brez pomislekov z veseljem udeležujemo pevskih vaj in nastopov. Navdih in voljo do petja nadgrajuje občinstvo, ki vsako zapeto skladbo nagradi z aplavzom. Povezanost med številnimi poslušalci in pevci je bilo čutiti na obeh božičnih koncertih MePZ Svoboda Mengeš in gostujoče ženske vokalne skupine Brinke iz Grosupljega. Brinke skupaj prepevajo deset let in s svojimi glasovi razveseljujejo ljubitelje zborovskega petja v domačem kraju in drugod po Sloveniji. Ime Brinke pa so si nadele po griču v Grosupljem, kjer je pred pozidavo rastlo brinje. Žensko vokalno skupino Brinke od ustanovitve vodi zborovodkinja Tina Vahčič.
Zapeli smo nekaj sakralnih pesmi (Ave verum corpus, Locus iste, Ave Marija), črnskih duhovnih (Gospel Amen, Somebody's knoking, When the saints, Siyahamba in An Irish Blessing) in tri slovenske (Magdalenca, Moja mati cuha kafe in Žabe). Ta nastop je bil hkra-
34
Mengšan - januar 2019
Obe zborovodkinji, Nana Weber in Tina Vahčič, sta izbrali lepe in nežne skladbe, primerne za božično-novoletni čas. Za slovo sta oba zbora skupaj zapela dve pesmi: Božji nam je rojen sin in svetovno znano pesem Sveta noč, ki je praznovala 200-letnico nastanka. Prvič je bila izvajana na Božič leta 1818 v cerkvi sv. Nikolaja v Obern-dorfu blizu Salzburga.
Koncert smo zaključili z zahvalami vsem, ki so omogočili izvedbo koncerta:
gospodu župniku Marku Koširju (Mengeš) in gospodu župniku Janezu Šketu (Grosuplje), energičnim in pozitivnim pevkam - Brinkam in zborovodkinji Tini Vahčič, Kulturnemu društvu Franca Jelovška iz Loke pri Mengšu, zborovodkinji Nani Weber, solistoma: Martini in Mihu ter predsednici MePZ Svoboda Germani za dobro voljo in potrpežljivost pri vodenju zbora.
Besedilo: Olga Pavlin Foto: Andreja Gogala, Gojko Švraka, Olga Pavlin
Koncert v cerkvi sv. Mihaela v Grosuplju
Glasba je moralni zakon. Glasba daje dušo vesolju, krila umu, polet domišljiji in šarm ter veselje do življenja.
(Platon)
Mladost in zrelost z roko v roki - medgeneracijsko likovno ustvarjanje
Tradicionalno srečanje učencev OŠ Mengeš z mengeškimi likovnimi ustvarjalci na delavnicah je tudi letos potekalo dva dni, 1. in 2. februarja. Delavnice že leta potekajo v okviru obogatitvenih dejavnosti za učence, ki se želijo izpopolnjevati v likovnem izražanju. Učitelj Lojze Kalinšek, ki je tudi mentor v Likovnem društvu Mengeš, je zelo zadovoljen s sodelovanjem in navdušenjem učencev pri ustvarjanju na delavnicah. Tako učenci kot mentorji iz likovnega društva širijo obzorja, izmenjavajo ideje in bogatijo izkušnje, to je sinergija mladosti in zrelosti.
Delavnic se je udeležilo devetnajst učencev in šest članov društva. Leonida Goropevšek je z učenci risala portrete s flomastrom in tušem. Letos je leto Valetnina Vodnika, obeležena je 200. obletnica njegove smrti. Prav zato so se nekateri lotili tudi upodabljanja tega velikega Slovenca ..., sicer je bila tematika letošnjega ustvarjanja prosta. Ina Malus, Milica Tomšič in Martina Kozamernik so podajale znanje v suhem pastelu. Učenci so se dela lotili z vso vnemo in bili zelo navdušeni nad svojimi izdelki. Barbara Rabič je vodila delo z lopatico v akrilu, ob njenem vodenju so nastajala kvalitetna dela. Binca Lomšek je vodila delo v akvarelu in akrilu. Učenci so se lahko lotili različnih motivov, lahko pa so upodabljali tiste vsebine, ki so jih ponudili mentorji.
Nastalo je zelo veliko dobrih likovnih izdelkov, ki bodo na ogled v šolski knjižnici.
Besedilo in foto: Binca Lomšek
Veseli ob zaključku delavnice skupaj z glavnim mentorjem Lojzetom Kalinškom
Skupina učencev in mentorjev likovnega društva po končani delavnici likovnega ustvarjanja
Mengšan - januar 2019 I
35
KULTURA
Portreti v pastelu v občinski zgradbi in Mestni kavarni
Decembra so se člani Likovnega društva Mengeš izpopolnjevali v slikanju portretov in avtoportretov ter v Kulturnem domu v Mengšu postavili razstavo AvtoPORTRET, ki si jo še vedno lahko ogledate. Še posebej so se posvetili v tehniki pastela. Nastalo je večje število likovnih del pod mentorstvom Milice Tomšič, ki je izjemna v ustvarjanju s pasteli. Ker je nastalo večje število del, so druge razstavili pod naslovom Ljudje v občinski stavbi. Stene na hodniku so zaživele v toplih barvah in razvedrile obiskovalce z živahnimi pogledi. Razstavlja deset članov društva kar 17 portretov.
V Mestni kavarni Mesing bar že tradicionalno razstavljajo člani likovnega društva. Tokrat stene krasijo trije portreti v tehniki pastela av-
Ali
torice Martine Kozamernik, ki ji ta tehnika še posebej leži. Poleg teh je razstavila Milica Tomšič svojih sedem fotografij zimskih motivov iz Mengša in okolice. Razstave so na ogled še dober mesec.
Besedilo: Binca Lomšek Foto: Milica Tomšič
23. februarja že 35. Pod mengeško marelo
KD Mengeška godba vabi v soboto, 23. februarja, ob 19. uri na tradicionalno in najstarejšo slovensko narodnozabavno prireditev, jubilejno 35. Pod mengeško marelo, ki bo v Kulturnem domu Mengeš.
V družbi Mengeške godbe na Mareli je vedno veselo
Z gostiteljico, Mengeško godbo, god-benimi solisti in kapelnikom Dimitrijem Ledererjem bodo po tradiciji nastopili ansambli, v katerih vsaj en član igra pri Mengeški godbi, to so Veseli Begunj-čani s klarinetistom Robijem Požarjem, Ansambel Svetlin s klarinetistom Matejem Dornikom in Slovenski muzikantje s klarinetistom Primožem Koscem ter povabljen ansambel, Ansambel Usner iz sosednje Avstrije, ki ni čisto avstrijski, ampak avstrijsko-slovenski, saj v njem igra klarinet Miha Kosec. Z nami bo tudi svojevrstna etno glasbena skupina Kontrabant s klarinetistko in godbeno
pripravico Kiko Szomi Kralj. Na "Mareli" bo zaigrala tudi Veteranska sekcija Mengeške godbe pod taktirko dirigenta Janeza Pera, zaplesale pa bodo Mengeške mažoretke pod vodstvom trenerke Anite Omerzu Tome. Prireditev bo povezoval Franc Pestotnik - Podokničar, ki je za povezovanje in humor poskrbel že v njenih prvih izvedbah.
Vstopnice so od ponedeljka, 4. februarja, na voljo v Melodiji Mengeš (Trdinov trg 4D, Mengeš, tel. 01 7237 578).
Besedilo: Maja Keržič
Foto: godbeni arhiv
36
Mengšan - januar 2019
TRETJE OBDOBJE
Človek lahko živi molče, brez gibanja pa praktično ne more!
S to globoko mislijo se začne zelo zanimiva brošura z naslovom: Igrivo in varno po srčnih poteh. Avtor dr. Stanislav Pinter mi je ljubeznivo dovolil, da bralcem rubrike Tretje obdobje predstavim delček njene vsebine.
Redna gibalna dejavnost spada med najpomembnejše preventivne ukrepe, s katerimi lahko ohranjamo zdravje srca in ožilja. Primerna je za vsa starostna obdobja, v vseh letnih časih, za ženske in moške. Vsak si izbere svojim zmožnostim in značaju primeren način gibanja. Z vidika varnosti je priporočljiva hoja po urejenih poteh.
»Strokovnjaki s področja gibanja in medicine smo si enotni, da je zelo koristna in zato priporočljiva <vadba mimogrede>, kamor uvrščamo tudi hojo po opravkih, krajše sprehode z malčki ali psom, hojo po stopnicah. Postavimo si dnevni izziv: Povečati število prehojenih korakov! Vsaj pol ure trajajoča živahna hoja s skladnim gibanjem različnih delov telesa privede do dobrega počutja.« Drža telesa naj bo, kolikor je mogoče, vzravnana s pogledom naprej, pozibavanje naj bo usklajeno z ritmom gibanja, premikanje rok naj bo smotrno in usklajeno z dolžino koraka in tempom hoje, dihanje naj bo naravno.
Kako hitro naj hodimo? Hitrost hoje je odvisna od več dejavnikov: starosti, kondicijske pripravljenosti, zdravstvenih pogojev in še česa. Lagoden tempo bomo izbrali, če gremo na sprehod, da bi se duševno spočili ali kaj dobro premislili. »Kadar pa se odločimo za (vsaj polurno) živahno hojo za zdravje, se bomo morali bolj potruditi, sicer ne bomo dosegli zadostnih vplivov na izboljšanje srčno-žilnega in dihalnega sistema. V takih primerih je merilo učinkovitosti pogovor s kratkimi stavki ali posameznimi besedami, posledično pa se vsaj z nekajminutnim intenzivnejšim gibanjem tudi spotimo.« Ne smemo pa pozabiti, da zahteva hoja kot vsaka druga gibalna dejavnost predhodno pripravo z ogrevanjem ter zaključek z ohlajanjem in umirjanjem srčnega utripa. Tudi pri hoji v naravi se lahko soočimo z zdravstvenimi težavami, zato je pomembno upoštevati nekaj osnovnih nasvetov, še zlasti, če se odločimo za nekoliko daljšo pot:
•	Izberimo primeren čas v dnevu in upoštevajmo vremenske razmere. Še posebej to velja, če smo v skupini s srčnimi bolniki, otroki, invalidnimi osebami. Prilagodimo število postankov, hitrost pa telesno najmanj zmogljivemu.
•	Na pot se pripravimo - poskrbimo za primerno obutev in oblačilo, s seboj vzamemo dovolj vode.
•	Bodimo pozorni na morebitne znake, ki nas opozarjajo na zdravstveno težavo. Kratek predah lahko težavo odpravi, če pa težava narašča, se je dobro spomniti na številko 112.
Za zaključek: »Za en korak se vedno najde dovolj energije, če le zavest ve, kam iti. In potem greš ... korak za korakom ... v svojem ritmu, od odseka do odseka - z izmenjavanjem gibanja in počitka. Ko se človek zaveže temu ponavljanju, ni več ujet v zaskrbljeno izmenjavo strahu in upanja in preide mejo vsakršne gotovosti. To predstavlja vedrino. Vedrina pomeni, da samo sledimo poti in jo dosežemo, ko ničesar več ne pričakujemo, samo še napredujemo, samo še hodimo. Sr(e)čno!«
Besedilo: Branko Lipar Foto: povzeto iz brošure Igrivo in varno po srčnih poteh
Brošuro je izdalo Društvo za srce, kjer jo je tudi mogoče dobiti. Avtor brošure je dr. Stanislav Pinter s Fakultete za šport v Ljubljani, sicer pa dolgoletni urednik rubrike Izletniško srce v reviji Za srce, soavtorica prof. Sara Ručigaj.
Mengšan - januar 2019 I
37
■■¡milUl^^^H	f Zeleni
P	I^SIovenlje
V treh korakih do športne dvorane na pravi lokaciji
3.2.2019	3.6 2019	1.10^019 29 1 2020 28.5 2020 25.9.2020 23.120Ž1 23 52021
dvorana na pravi lokaciji; 370 dni
2019 natečaj; 210 dni _
2019 - 2020 projektiranje; 300 dni _
2020 2021 gradnja; 360 dni
V Mengšu na splošno velja prepričanje, da na športno dvorano čakamo že predolgo. Še huje pri tem pa je, da jo zadnjih deset let čakamo na napačni lokaciji - na odprtih javnih površinah Mestnega parka, ki predstavlja eno od največjih kvalitet Mengša. Da je predvidena lokacija neprimerna, je tudi splošno znano. Malokdo pa si pod težo let upa pomisliti, da je lokacijo dvorane sploh še možno spremeniti.
Za modre odločitve ni nikoli prepozno!
V dveh letih in pol je možno dvorano postaviti tudi na primernejšem mestu - na lokaciji obstoječe telovadnice, kjer bi v največji meri ohranili obstoječe javne zelene in športne površine. Zgornja aproksimativ-na časovnica prikazuje tri korake do športne dvorane na pravi lokaciji:
1.	v pol leta se izvede nov arhitekturni natečaj,
2.	v letu dni se izdela novo projektno dokumentacijo in pridobi gradbeno dovoljenje,
3.	v letu dni se zgradi novo športno dvorano s pripadajočim dodatnim šolskim programom na pravi lokaciji.
Dvorano bi bilo treba spričo velikih dimenzij tudi delno vkopati v te-
ren, saj bi bila taka v historičnem parkovnem miljeju najmanj vpadlji-va. Garderobe bi umestili v klet servisnega dela. V pritličju bi uredili novo jedilnico s kuhinjo in zunanjimi sanitarnimi prostori, v nadstropju pa bi prostor namenili novi knjižnici in kabinetom. Prostorske stiske osnovne šole namreč zgolj z izgradnjo nove dvorane ne bomo rešili - potreben je nov in celovit pristop. Več na: www.facebook.com/ zelenimenges/
V prihodnji številki preberite prispevek Lokacija dodatne osnovne šole.
Besedilo in foto: Rok Benda, arhitekt
Kazensko odškodninsko - rušenje 30 odstotkov mengeškega vodovoda izpod Krvavca!
Nepredstavljivo - toda resnično! Sramota in popolno nespoštovanje do naših predhodnikov iz Mengša, ki so izborili in zgradili vodovod z alpsko vodo.
Ne bomo popustili! Tudi če tožilstvo (iz Domžal še) ne vidi utemeljenega suma kaznivega dejanja. Za tožilca (iz Domžal!) rušenje javne, skupne lastnine, ne pomeni dovolj utemeljen razlog za kazensko odškodninski pregon odgovornih. Varuhinja človekovih pravic, nekdanja tožilka, pa tudi ne. (Ne)predstavljivo! (Ne)normalno!!
Spremljajte nas na naši FB-strani ,facebook.com/CivilnaIniciativa-Menges', kjer objavljamo naše nadaljnje ovadbe in zgoraj omenjena izdelka varuhinje (nekdanje tožilke) in tožilca (iz Domžal).
Besedilo in foto: mag. Tomaž Štebe, vodja CIM
Mengšan - januar 2019 I	118
Dne 19. februarja 2019 bo minilo deset let od sprejema sklepa: »Občina Mengeš ohrani dosedanjo oskrbo s pitno vodo izpod alpskega območja Krvavca.«
Občina Mengeš zagotovi svoj delež virov za modernizacijo, povečanje zmogljivosti in gospodarjenje obstoječega vodooskrbnega sistema Krvavec.
Občina Mengeš se vključi v projekt povečanja zmogljivosti vodooskrbnega sistema Krvavec in z drugimi občinami solastnicami nadaljuje pripravo dokumentacije za odobritev kohezijskih sredstev Evropske unije in proračunskih sredstev Republike Slovenije v primeru, da se iz tega vira zagotovi 100-odstotna oskrba s pitno vodo, ki zadostuje za Občino Mengeš.
(SMO)
SMO na 3. seji Občinskega sveta Občine Mengeš
Na 3. seji Občinskega sveta Občine Mengeš smo obravnavali predlog proračuna za leto 2019. Tako kot že pred pripravo predloga proračuna smo tudi na seji predlagali, da se v proračunu zagotovijo sredstva za pripravo naslednjih projektov: rekreacijska pot ob kanalu Pšata od Topol do Mengša, obnova Trga pod kostanji, ureditev območja ob Cegvanškem bajerju, ureditev mestnega jedra, trimska steza v smeri Grad Jable-Dobeno, večnamenska ploščadi na Dobenu, izgradnja tribun in garderob ob nogometnem igrišču v športnem parku ter avtobusna postaje v Topolah ob cesti v smeri Mengeš-Moste.
Podžupan nam je zagotovil, da so vsi navedeni projekti že vključeni v proračun, razen avtobusne postaje Topole, ki se bo zgradila skupaj z izgradnjo obvoznice mimo Mengša. Županu smo tudi predlagali, da imenuje strokovno skupino za pripravo ureditve mestnega jedra, v kateri bodo s projektantom sodelovali strokovnjaki iz vseh svetniških skupin. Vsi naši predlogi za leto 2019 so bili posredovani v skladu s programom SMO (skupajsmo.net) in so glede na finančne zmogljivosti proračuna uresničljivi v letu 2019 ne glede na to, da nas v tem letu čaka začetek gradnje športne dvorane. Pri obravnavi proračuna smo bil seznanjeni z vrednostjo športne dvorane, ki jo bo Občina gradila v letih 2019 in 2020. Vrednost te dvorane naj bi bila pribl. 5,5 milijona evrov. Glede na to, da smo lani s strani Občine dobili podatek, da bo investicija vredna 3,5 milijona evrov, smo zahtevali pojasnila, zakaj je prišlo do tako velike razlike, vendar nismo dobili verodostojnih informacij. Predlagali smo, da župan Občinskemu svetu v potrditev posreduje Investicijski program za izgradnjo športne dvorane, iz katerega bodo razvidne projektantske ocene investicijskih del ter dinamika izgradnje in financiranja objekta.
Na seji smo izpostavili tudi problematiko Suhadolske jame, v kateri se kopičijo sme-
Županu smo predlagali, da se v letu 2019 uredi tudi Trg pod kostanji.
ti, ki ogrožajo tako naravno okolje kot naše občanke in občane. Ker bi moral lastnik na podlagi odločitve pristojne inšpekcije že lansko jesen odstraniti vse smeti, pa tega ni storil, smo županu postavili vprašanje, kaj bo sedaj storila Občina Mengeš, ter kako so urejeni operativni načrti zaščite in reševanja Občine Mengeš v primeru velikega požara na smetišču. Na seji nismo dobili odgovora, vendar nam je podžupan obljubil
pisne odgovore v najkrajšem možnem času. Po našem prepričanju bi morali že jeseni posredovati pri lastniku ter inšpekcijah ter pripraviti vse potrebne operativne načrte za ukrepanje sistema zaščite in reševanja v primeru večjega požara na smetišču.
Besedilo in foto: Peter Gubanc, predsednik
SMO,
kontaktirajSMO@gmail.com
Mengšan - januar 2019 I
39
PISMA BRALCEV
Ljubezen dan za dnem dela čudeže (Phil Bosmans)
Zahvaliti se želim vsem dobrotnikom, ki na različne načine pomagate Župnijski karitas Mengeš (v nad. ŽKM). Slovenci smo majhen narod, a imamo veliko, ljubeče srce in čut za ljudi v stiski; če kdo to občuti, smo to zagotovo prostovoljci ŽKM.
Kot voditeljica ŽKM se želim javno zahvaliti, čeprav zahvalo dobrotnikom večkrat izrazimo v Mihaelovem listu, ki ga izdaja župnija Mengeš; tokrat pa naj bo zahvala tudi v občinskem glasilu Mengšan. Vsem rednim in izrednim dobrotnikom iz naše in tudi sosednjih občin, ki namenjate dar za ljudi, ki so v različnih socialnih in drugačnih stiskah, izrekam iskreno zahvalo.
Lani in vsa pretekla leta ste obilno darovali oblačila, gospodinjske potrebščine, poljske pridelke in drugo hrano. Denarni prispevek ŽKM namenjate v okviru naših rednih akcij, kot so darovi namesto sveč in cvetja ob pogrebih, ob prazniku vseh svetih, ko s posluhom darujete znesek, ki bi ga porabili za nakup sveč; prisrčna hvala vsem, ki darujete mesečno ali letno za program Botrstvo. Ta sredstva namenjamo izključno otrokom za šolske aktivnosti, letovanje, šolske potrebščine in drugo. Iskreno zahvalo dolgujemo posameznikom in podjetjem, ki ob zaključku poslovnega leta z donacijo za pomoč ljudem v stiski pokažete sočutje do ljudi, ki se težko preživljajo. V Tednu Karitas smo imeli dobrodelni koncert skupine Subrenum. Hvala nastopajočim, ki so se odrekli honorarju. Hvala g. Francu Jeriču za organizacijo in povabilo pevcev ter g. župniku Marku Koširju, da nam je omogočil koncert v cerkvi; in hvala vam, spoštovano občinstvo, da ste v velikem številu prišli na koncert! Posebno zahvalo dolgujemo podjetnikoma, ki sta ob koncu leta zaprla vrata trgovine in sta neprodana oblačila velikodušno podarila ŽKM in drugim dobrodelnim ustanovam. Kako prav bodo oblačila prišla prosilcem! Najlepša hvala še enkrat! Novo leto je steklo, a se še oziramo nazaj in se sprašujemo: smo bili dovolj pozorni do ljudi, ki jih vsak dan srečujemo in so naši bližnji ali manj bližnji; smo koga pozabili, smo se vsem zahvalili, jim voščili, namenili prijazno besedo? Prav gotovo smo koga nenamerno pozabili in se za to opravičujemo. Iskrena hvala pa tudi vsem, ki nam pomagate z nasveti, priskočite na pomoč, ko potrebujemo močne in zdrave roke, ki pomagate pri prevozih, gospodinjam, ki pečete pecivo in nas prijazno podpirate. Hvala tudi prostovoljkam RK za prijetno sodelovanje. Hvala vsem, ki mislite dobro, ki molite za nas, hvala vsem, ki širite ljubezen do bližnjega, tako bo naše poslanstvo dobrodelnosti delovalo še naprej in našlo pot tudi med mlade, ki so naša prihodnost. Hvala, da nam pomagate, da lahko vašo pomoč z razumevanjem in sočutjem delimo drugim.
Besedilo: Jerca Stopar
OBČINA MENGEŠ
URADNE URE: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00
NAPOVEDNIK AIA - Mladinski center Mengeš: od FEBRUARJA 2019 * MLADINC bo odprt od 17.00 do 22.00 od pon. do pet., v sob. in ned. pa glede na dogodke Več f nc: fb društvi cl, drustvi.cii6gmcH.cm. T:070-732-070
KAJ SE DOGAJA
SPREMENI IN OPLEMENITI ODNOSE TER DOŽIVI PRAVI MALI ČUDEŽ, v sredo, 1. 2., ob 18:30, v Mladincu (Andrej Pešec)
POMAGAJMO KOSMATINCEM Z ZVEZDICO ZASPANKO, hum antarna predstava, v torek, 12. 2., ob 17:31, v Mladincu, do predstave zbiramo opremo, hrano in
rispevke za zapuščene živali (Knjižnica Mengeš in McM-AIA)
BREZPLAČNA PREDSTAVITEV TEHNIKE EFT (tipkanji), tehnika zi samopomoč, v sredo, 13. 2., ob 18:11, v Mladincu (KatjaLogar Nadižar) TURNIR V ROČNEM NOGOMETU, v nedeljo, 17. 2., ob 17:11, v Mladincu (Anže Lustek) TRANSFORMACIJA ODNOSOV, v sredo, 21. 2., oL 19:30, v Mladincu (Andrej Pešec) POMAGAJMO KOSMATINCEM s predstavo IRSKI ŠKRAT, v sredo, 27. 2., oL 18:11, v Mladincu (Matic Ocepek) PODJETNIŠKI VEČER, v sredo, 1. 3., ob 18:11, v Mladincu (Obrtna zbornica Domžale) Zanim ivo popotovanje EKVADOR in GALAPAGOS, v sredo, 13. 3., ob 18:11, v Mladincu (Nina Zalaznik) TURNIR V BADMINTONU, v soboto, 11. 3., ob 15:11, v Mladincu (Simon Štebe) SKRIVNOST GENIJEV IN NAJBOLJŠIH VODIJ, v sredo, 21. 3., ob 19:31, v Mladincu (Andrej Pešec) Zanim ivo popotovanje ISLANDIJA, v sredo, 27. 3., ob 18:00 , v Mladincu (Bogo Ropotar) UČIM SE UČITI - UČIM SE POMAGATI UČITI, v sredo, 3. 4., ob 18:00, v Mladincu (Dušica Kunaver) PLES in VADBA
HIP HOP, pionirska skupina, v torek in četrtek, od 18:00 do 19:00: mladinska skupina, v torek in četrtek, od 19:00 do 20:00, članska skupina, v torek in četrtek, od 20:00 do 21:00: hip hop urice za mlajše (predšolske),ob četrtkih, od 17:00 do 18:00, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšič) PILATES ZA NOSEČNICE, po dogovoru, prijava na drustvo.aia@gmail.com, v prostorih Mladinca (Sanja Tomšič) PILATES, ob torkih, od 17:00 do 18:00, v prostorih Mladinca (Sanja Tomšič)
JOGA pod vostvom učiteljice joge z elementi energijske kheziologije in terapevtskih naravnih metod zdravljenja, vsak četrtek ob 7:00, vsak petek ob 19:00, v prostorih Mladinca - v plesni dvoranici (Maja Maselj) UČENJE IN SVETOVANJE
BREZPLAČNA UČNA POMOČ, ob ponedeljkih, od 11:00 - 21:00 (ali term in po dogovoru), za m lade od 10. leta daje, dijake in študente, v Mladincu (Rok Resnik) BREZPLAČNA SVETOVALNICA ZA MLADE v Mladincu, anonimno,individualno, info in prijave na aia.svetovalnica@gmail.com. TEČAJ ANGLEŠČINE ZA OTROKE: v ponedeljek od 17.15-18.45 (3., 4. in 5. razred), nov začetek 11. 2. 2019, v Mladincu, (Vanja Vojvodic, prof.) MMJE
* ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, vsoboto in v nedeljo, 10:00-13:00 ali 13:30-11:30, ali po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbjo za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšič)
SERVIS LCD T V APARATOV
i r«
KENWOOD
TELEFUNKEN
% BLAUPUNKT
FIN LUX JVC TOSHIBA HITACHI
AVm AUDTO
ö VIDEO SERVIS
SERVISNI PARTNER ZA SLOVENIJO
Telefon: 01 729 1 3 03 Telefon: 01 729 13 04 E-pošta: avs.menges@siol.net Internet: www.sharp-servis.si Hribarjeva ulica 38, 1234 MENGEŠ Delovni čas: od 9.-12. in od 15.-18. ure

KULTURNO DKUSTVG [RiNCi JELOHi MEN&ES vas PRIJi/NO VABI Ni DELAVNICO
IZDELAJMO GNEZDILNICE ZA PTICE,
KI JO lOMO V SODElOVANJU Z DRUŠTVOM ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SlGVENIJE IZVEDlI V PETEK, 22 fElRUARJA 2019 Ol 1)1 V DRUŠTVENIH PROSTORIH NA SlOVENSKI i 10 V MEN&ŠU V SKlOPU DElAVNICE lO TUDI KRATKO PREDAVANJE O POMENU NAMEŠČANJA GNEZDILNIC ZA PTICE GNE/DILNICE, KI JI« BOSTE SESTAVILI Ni DELAVNICI, BOSTE ODNESLI DOMOV
3) 4
®
MESTNI MUZEJ MENGEŠ
www.kdfjm.si
H
40
Mengšan - januar 2019
OBVESTILA - OGLASI
V skladu s Pravilnikom o podeljevanju Trdinove nagrade (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 2/2010) Odbor za družbene in društvene dejavnosti Občine Mengeš objavlja:
RAZPIS
za posredovanje predlogov za podelitev Trdinove nagrade dijakom, študentom in posameznikom za leto 2019
Trdinove nagrade so priznanja, ki se podeljujejo dijakom in študentom, ki so:
-	s posebnimi prizadevanji in uspehi prispevali k delovanju športnih, kulturnih in drugih društev, ki delujejo na območju Občine Mengeš,
-	v študijskem oziroma šolskem letu izdelali projektno ali raziskovalno nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v občini Mengeš, ter predstavlja spodbudo za nadaljnje strokovno delo.
Za leto 2019 bodo lahko podeljene največ tri Trdinove nagrade. Višina posamezne nagrade je 1.000,00 € - neto.
Predlog za Trdinovo nagrado mora vsebovati:
1.	ime in naslov predlagatelja;
2.	ime in priimek, rojstne podatke, kratek življenjepis;
3.	potrdilo o šolanju;
4.	dokazilo o državljanstvu RS;
5.	dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš;
6.	kratek življenjepis kandidata, dokazilo o aktivnem udejstvovanju v delu društva oziroma projektno oziroma raziskovalno nalogo;
Predloge posredujejo društva in posamezniki najkasneje do 6. marca 2019 do 12.00 ure, v zaprti ovojnici na naslov: Občina Mengeš, Odbor za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, z oznako »Predlog za Trdinovo nagrado«.
Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Odbor za družbene in društvene dejavnosti ne bo upošteval. Pregled in končni izbor bo opravil Odbor za družbene in društvene dejavnosti, potrdil pa Občinski svet Občine Mengeš. Trdinove nagrade bodo podeljene na slovesnosti ob občinskem prazniku.
Številka: 094-1/2019-1 Datum: 24. 1. 2019
ODBOR ZA DRUŽBENE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI
Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZIUZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 55/17-ZVrt-F) in na podlagi 3. člena Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec Mengeš (Uradni Vestnik Občine Mengeš št. 3/2011, z dne 14. 03. 2011) Vrtec Mengeš objavlja
JAVNI POZIV ZA VPIS NOVINCEV V ODDELKE VRTCA MENGEŠ (dnevni program) za šolsko leto 2019/2020
V skladu z Zakonom o vrtcih, lahko vrtec sprejme otroka, ko dopolni starost najmanj 11 mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela.
Če bo v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v Vrtec Mengeš na podlagi kriterijev iz Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Mengeš.
Vrtec bo v 8 dneh po zaključku dela Komisije za sprejem otrok v Vrtec Mengeš objavil seznam sprejetih otrok in čakalni seznam, ki bo objavljen na oglasnih deskah enot in spletnih straneh vrtca. Podatki o otrocih bodo objavljeni pod šifro, ki ste jo starši oziroma vlagatelji prejeli na potrdilu o vpisu otroka v vrtec. Istočasno bodo starši oziroma vlagatelji z navadno pošto prejeli obvestilo o odločitvi komisije.
Vloga za vpis otrok v Vrtec Mengeš je na voljo na spletni strani vrtca: www.vrtec-menges.com, v rubriki Starši/Obrazci in v tajništvu vrtca. Vlogi priložite potrebna potrdila oz. dokazila, na podlagi katerih vam bo komisija lahko dodelila točke.
Za dodatna pojasnila smo vam na voljo na tel. št.: 01 7230-220.
Izpolnjeno vlogo oddajte v tajništvu vrtca ali pošljite po pošti na naslov: Vrtec Mengeš, Šolska ulica 12, 1234 Mengeš, najkasneje do 31. 3. 2019.
UPRAVA Vrtca mengeš
Stari tolarji bodo oživeli za dva meseca: vlijte novo upanje bolnicam z rakom in njihovim svojcem
Europa Donna, Slovensko združenje za boj proti raku dojk, skupaj s partnerji in podporniki začenja dobrodelno akcijo Napolni nas z upanjem - stari tolarji za nove začetke. Od 10. januarja do 1. marca 2019 zbirajo stare tolarske bankovce, s katerimi želijo zbrati sredstva za nadgradnjo programa ROZA, ki bolnicam in njihovim svojcem nudi psihosocialno pomoč ob soočanju z diagnozo rak. Roza škatle, v katere lahko oddate stare tolarje, so na voljo v 644 trgovinah Mercator in v poslovalnicah NLB po vsej Sloveniji. Tolarske bankovce pa lahko na sedež Europe Donne pošljete tudi v roza kuverti.
Združenje Europa Donna Slovenija že več kot dvajset let skrbi za pomoč bolnicam in njihovim svojcem med zdravljenjem in po njem ter vse leto ozavešča o raku dojk in rakih rodil. Diagnoza rak vpliva na vse ravni življenja bolnice in prizadene tudi njene bližnje, zato si Europa Donna že vrsto let prizadeva, da bi bolnicam in njihovim svojcem lahko zagotovili tudi ustrezno psihosocialno podporo. Pred dvema letoma so aktivnosti psihosocialne podpore povezali v skupen program ROZA, ki ga v letih od 2017 do 2019 sofinancira Ministrstvo za zdravje, vse aktivnosti so za udeležence brezplačne. "Zdravljenje rakavih obolenj z vidika medicinske stroke nenehno napreduje in daje novo upanje za bolnice, ki se soočajo s to boleznijo. Diagnoza rak pa ne prizadene samo bolnice, ampak poseže v odnose v družini, z otroki, s partnerjem, prijatelji, sodelavci. Europa Donna je že od svojih začetkov prostor, kjer poleg znanja in izkušenj v procesu zdravljenja nudimo tudi topel objem in smo tu za iskren pogovor ter strokovno psihosocialno pomoč," pravi Tanja Španič, predsednica Združenja Europa Donna.
Stari tolarji za nove začetke
Dobrodelna akcija Napolni nas z upanjem: stari tolarji za nove začetke poteka od 10. januarja do 1. marca 2019. Pobrskajte za pozabljenimi tolarskimi bankovci in jih oddajte v roza škatle za zbiranje starih tolarjev, ki so na voljo v 644 Mercatorjevih trgovinah in v poslovalnicah NLB po vsej Sloveniji. Roza škatlo lahko ustvarite tudi sami in zbirate sredstva v podjetjih, društvih ali s prijatelji, zbrana sredstva pa oddate v eni od Mercatorjevih trgovin ali poslovalnic NLB ali na sedežu Združenja Europa Donna Slovenija. Če v vaši bližini ni trgovine Mercator ali poslovalnice NLB, pa lahko tolarske bankovce v roza kuverti pošljete po pošti na sedež Združenje Europa Donna Slovenija.
Več o akciji na spletni strani napolninaszupanjem.si.
Program ROZA, psihosocialna podpora za bolnice in njihove svojce
Z zbranimi sredstvi bodo v Združenju Europa Donna Slovenija nadgrajevali aktivnosti v okviru programa Roza, ki ga izvajajo v sodelovanju s partnerji, in v katerem so bolnicam in njihovim svojcem v času zdravljenja in po njem na voljo različne oblike psihosocialne podpore.
Več o programu ROZA na spletni strani www.europadonna.si
Mengšan - januar 2019 I
41
ZAHVALE - OGLASI
Življenje naše polno je iskanja, neskončna pot zablod in hrepenenja. Nihče ne ve, kje tek se jenja
in kje bo našel to, o čemer sanja.
1 ^ JvS
ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, tast, brat, svak in stric
FRANC VENGUST
iz Mengša
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v oporo
v težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečena sožalja, sveče in vso pomoč. Hvala osebju Internega oddelka Bolnišnice dr. Petra Držaja, osebni zdravnici dr. Vesni Milojevic in sestri Regini Povž, župniku Cirilu Plešcu, pevcem kvarteta Krt in g. Francu Komparetu za zadnji pozdrav.
Vsi njegovi
Visoko ponese te oblak neba, daleč odplove te val morja, tja, kjer duša tvoja je doma.
M
ZAHVALA
V 67. letu starosti se je po težki bolezni na svojem domu še zadnjič poslovil od nas dragi
BOJAN POSAVEC
iz Mengša, Novakova ul. 19
Naše hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste ga tako številno še zadnjič obiskali v poslovilni vežici, darovali sveče, cvetje in denarne prispevke in ga v velikem številu pospremili do preranega groba. Hvala
trzinskemu župniku Boštjanu Gučku za občutno opravljen obred slovesa ter kolektivu pogrebne službe Vrbančič.
Posebno zahvalo izrekamo zdravniškemu osebju gastroenterološke klinike v Ljubljani. Dr. Tomažu Mušiču za nesebično pomoč pri zdravljenju doma ter patronažni sestri Majdi Puklavec. Vsem še enkrat hvala za izrečena sožalja.
Njegovi najdražji
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta
IVANA VRHOVNIK
rojena Zupan Slovenska cesta 74, Mengeš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala dr. Kovač Moharjevi in patronažni sestri Sabini za zdravniško oskrbo ter osebju DP Mengeš za nego
na domu v zadnjih dneh. Hvala gospodu župniku za cerkveni obred, pogrebni službi Vrbančič, pevcem in trobentaču za lepo opravljen poslovilni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas ...
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mami, mama, tašča, snaha, nečakinja in sestrična
KARLICA KUŠAR
rojena Oštir
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala za vse stiske rok in tolažilne besede, ki
ste nam jih izrekli. Hvala sestrični Ivi in gospe Mileni za poslovilna govora, župniku Marku Koširju za lepo opravljen obred in sveto mašo, Vokalno-inštrumentalni skupini sv. Mihaela in skupini KRT za petje, gospodu Francu Komparetu za zaigrano žalostinko, cvetličarni Marjeta in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri pogrebni svečanosti.
Mož Jernej, hči Barbara in sin Tomaž z družinama ter tašča Marjeta in svakinja Natalija.
Na podlagi 8. člena Odloka o podelitvi priznanj Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 1/11) je Občinski svet Občine Mengeš na svoji 3. redni seji, dne 24. januarja 2019 sprejel
SKLEP
O JAVNEM RAZPISU ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MENGEŠ ZA POMEMBNE TRAJNE DOSEŽKE, KI PRISPEVAJO K RAZVOJU, UGLEDU IN PROMOCIJI OBČINE ZA LETO 2019 i.
Priznanja Občine Mengeš se podeljuje za prispevek k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov, razvoju in ugledu občine na gospodarskem, okoljskem, kulturnem, športnem in humanitarnem področju ter na drugih splošno koristnih področjih delovanja v občini in v širši skupnosti.
2.
Priznanja Občine Mengeš se podeljujejo posameznikom, skupinam in pravnim osebam.
3.
Za leto 2019 bodo podeljena naslednja priznanja:
•	1 zlato priznanje,
•	2 srebrni priznanje,
•	3 bronasta priznanja.
Zlato priznanje Občine Mengeš se podeli posamezniku oziroma skupini za več kot 30-letno delo oziroma pravni osebi za več kot 50-letno delo. Srebrno priznanje Občine Mengeš se podeli posamezniku oziroma skupini za več kot 20-letno delo oziroma pravni osebi za več kot 40-letno delo. Bronasto priznanje Občine Mengeš se podeli posamezniku oziroma skupini za več kot 15-letno delo oziroma pravni osebi za več kot 30-letno delo.
Predlog za podelitev priznanj za pomembne trajne dosežke lahko podajo posamezniki, skupine in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini Mengeš.
Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati naslednje podatke:
•	ime in priimek oziroma naziv predlagatelja;
•	ime in priimek, rojstne podatke in naslov predlaganega kandidata oziroma naziv in naslov pravne osebe, ki je predlagana za priznanje;
•	vrsto priznanja;
•	podrobnejšo obrazložitev predloga.
Predlagatelj sebe ne more predlagati za podelitev priznanja.
Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki najkasneje do 6. marca 2019, v zapečateni ovojnici na naslov Občinski svet Občine Mengeš, Komisija za podelitev priznanj, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, z napisom Predlog za podelitev priznanja.
Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Komisija za podeljevanje priznanja ne bo upoštevala.
4.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Mengeš.
OBČINA MENGEŠ Občinski svet
Številka: 20-3/7 Datum: 24. 1. 2019
Franc JERIČ ŽUPAN
42
Mengšan - januar 2019
KRIŽANKA
Pomoi: AMINTA, ARABIAN, BOONE, GRANATOEDER, LA PALMA, ORCE, RAMEAU, ZOTTA, ZVI
Avtor: Štefan Markovič
Mengšan - januar 2019 I
43
OB 19. URI KULTURNI DOM MENGEŠ
•	MENGEŠKA GODBA KAPELNIK DIMITRIJ LEDERER
•	VETERANI MENGEŠKE GODBE DIRIGENT JANEZ PER
•	POVEZOVALEC:
FRANC PESTOTNIK- PODOKNIČAR
•ANSAMBLI:
-	SLOVENSKI MUZIKANTJE
-	VESELI BEGUNJČANI
-	ANSAMBEL SVETLIN
-	KONTRABANT
-	ANSAMBEL USNER
•	MENGEŠKE MAŽORETKE
PRODAJA VSTOPNIC:
Ol 7337 578