Štev. 181 TRST, v soboto I julija 1911 Tečaj XX>V IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5 , ob ponedeljkih ob 9. zjutrn). Prtiitmlfim fitPT. so prodajajo po 3 nvč. («5 stot.) v mnogih t«(bRknri»!»h v Trstu in okolici, Ciorici, Kranju, Št, Potru, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbcrgu Itd. ZuMarHr Sl«>v. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CKNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnico, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st.. mm. Za oglmo v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Muli oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa-10 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se i/ključno le upravi „Edinosti". Plalljlvo In tolljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko. „V edinosti je moi!u NAROČNINA ZNAŠA za colo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K ; nn na- ročbo brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Naroon'oa nn nndoljako lzdanjs „EDINOSTI" »tirno: za •elo leto Kron 5'30, En pol lota Kron 9 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nnfranko-vana pisma se ne »prejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, o^'ase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni dom). Izdaj »tolp in odgov mi urednik ŠT BFAN (JOD I NA. Lastnik konsorcij li->ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „I- d'OOst", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoSIno-hranllnKnl raiun Stev. 841-652. TELFFON St. 11-57 Politično društvo „Edinost" vabi vsi v Trstu živete Slovane na VaiKI SHOD ki se vrši v nedeljo 2. julija ob 10. uri zjutraj v veliki dvorani „Nar. doma". DNEVNI RED: Nafto ioltko vprašanje. Strokovno poročilo: ravnatelj JOSIP ULČAKAR. Poročilo o dosedanji In bodoči akciji: dr. OTOKAR RVBAft. Z ozirom na važnost predmeta in primernost momenta se podpisani nadeja najlepše udeležbe. Odbor pol, društva „Edinost". BRZOJflUNE UESTI. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 30. Zbornica je razprav-llala finančni zakon za I. 1911. Poročevalec Hegediis je po kratkem utemeljevanju priporočal, naj zbornica vsprejme zakon. Posl. Sekulić (Hrvat) je naglašal potrebo, da se sanira kršenja ogrsko-hrvatske aagodbe. Preporna vprašanja med Ogrsko in Hrvatska Še vedno niso urejena. Post. Ludwik Hollo (Justhova stranka) je obžaloval, da nahajajo trialistlčne in druge proti Ogrski naperjene tendence pri Hrvatih podporo. Nato je bila seja prekinjena. Prihodnja seja jutri. Bl'niMPF.ŠTA 30 Na drraSr.ji konferenci so hrvatski državni poslanci sklenili, da bodo glasovali za finančni zakon in da bodo vstrajali pri znanih zahtevah kluba hrvatskih drž. poslancev: Protestni shod proti odcepljenju Reke od senjske Skotlje. ZAGREB 30. Predsedstvo včerajšnjega protestnega shoda se je podalo k nadškofu-koadjutorju dr. Bauerju ter mu je izročilo resolucijo. Dr. Bauer je isto vsprejel in naglašal da spada vprašanje o navod, odcepljenju Reke od senjske Škofije med bajke. Jamstvo za to, da ne pride do tega odcepljenja, tvori oseba bana, na katerega predlog so bile zasedene vse tri hrvatske škofije, ne da bi se bilo spravilo to vprašanje na površje. On, koadjutor sam bi energično protestiral proti taki odredbi, v Budimpešti, na Dunaju in v Rimu. Sfedaj treba storiti patrijotičen korak, da se zopet pomiri javnost, ker je gotovo, da ni govora o odcepljenju Reke, marveč, da ostane Reka še nadalje v setijski Škofiji. Narodni dan na Hrvatskem. ZAOREB 30. - Dne 5. julija se bo. po vsej Hrvatski praznoval narodni dan. Čisti dohodek nabiranja denarnih prinosov se porabi v ojačenje hrvatskega elementa v onih občinah, kjer je napredovalo naseljevanje Nemcev in Madjarov. Izlasti se iz prinosov ustanove hrvatske šole. Društvo hrvatskih novinarjev je sklenilo, da ne izide tega PODLISTEK. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal ' Ferdinand Scliulz. - Poslovenil H. V. »Skrij svoj opravljivi jezik za zobe in ne izzivaj moje'jeze proti sebi! Do sedaj se spominjam minolih dob in radi njih odpuščam, kar godejo tvoji zmedeni smisli!" „Ne dotikaj se minolosti!" je zavpil Domeš. „In moji smisli so, žali Bog, še pre-*eČ zdravi, tako, da ne rabijo nikakoršnih tvojih'ozirov." „Dobro!" — ga je pahnila v stran s trdno roko, „če hočeš poskusiti mojo moč, "al se zgodi !" In brzimi koraki je hitela k kraljevim sobam. ' ' Vsa razburjena je pripovedovala Kazi-*)iriu, kako nedostojno se vede Domeš proti nlq ^od prvega trenotka, kar je sem prišla; molčala da. je, ker je njegovo vedenje pisala na rovaš njegove večne pijanosti, o <*mer priča ze vsa njegova zunanjost; toda oanes se je drznil do ponižanj in psovk, ki dne v Zagrebu in v pokrajinskih mestih noben časopis. Zopet veliki neredi v Galiciji ? LVOV 30. Iz Kalusza poročajo, da je prišlo v nekih sosednih občinah do spopada med kmeti. Iz Stry-ja so bili pozvani vojaki in orožniki. Prišlo je baje do spopada med vojaki in kmeti. Ranjenih je bilo baje nad 200 oseb, med temi je več mrtvih. Promet blaga med Avstrijo in Ogrsko. DUNAJ 30. Trgovinsko mlnisterstvo je razposlalo statistični izkaz o prometu blaga med Avstrijo in Ogrsko mesece maja 1911. Po tem Izkazu znaša v tem mesecu, iz-izemši promet zlata in srebra, uvoz iz Ogrske 93 4 mil. kron, uvoz na Ogrsko 1214 mil, kron. Od januvarja do konca maja znaša vrednost uvoza iz Ogrske 434 5 (+ 22 3 milijonov nasproti lanskemu letu) in vrednost izvoza na Ogrsko 559-1 milijonov (+ 49 9 milijonov kron nasproti lanskemu letu). Mintsterstvo Pašičevo podalo ostavko. BELIGRAD 30. Kabinet Pašičev je podal ostavko radi diferenc med finančnim in trgovinskim ministrom, ki so nastale v vprašanju posojila državne hipotečne banke. Evharlstičnl kongres v Madridu. MADRID 30. Tu se je od 25. do 30. da vršil evharistični kongres. Kongres je it s procesijo, katere se je udeležilo 50 tisoč oseb. Sprevod se je razšel pred kraljevo palačo, potem ko je podelil kardinal Aguirre blagoslov v navzočnosti kralja Alfonza. MADRID 30. Uradno poročajo: Včeraj se je v neki postranski ulici Calle Major razletel s črnim smodnikom napolnjen peklenski stroj, ko je šla mimo evharistična procesija. Poškodovan ni bil nihče. — Eno osebo so aretirali, vendar so jo zopet izpustili na svobodo. Unanja trgovina Avstro-Ogrske. DUNAJ 30. — Po statističnem izkazu trgovinskega ministerstvn o unanji trgovlr avstro-ogrskega carinskega ozemlja za maj t. I. je znašal uvoz 281.2 mil. kron, izvoz 198.7 mil., potemtakem plus 46.7 ozir. plus 3 mil. kron nasproti lanskemu letu. Od meseca januarija do maja je znašal ves uvoz 1284 4, izvoz 944 2 milij., torej plus 72 5 oziroma minus 4 4 mil. kron nasproti lanskemu letu. Pasivum trgovinske bilance od januarja do maja znaša torej 340.2 nasproti 263.2 mil. kron v minolem letu. Lanske Številke so definitivne. Turčija. LONDON 30. (Reuterjev biro). Iz Ho-deide poročajo od 26. t. m., da so Turki izgubili v bitki, ki se je vršila 27. t. m. nad 2000 mož. Mednarodni štrajk mornarjev. LONDON 30. Danes zjutraj je 500 policistov odšlo v Hull, kjer so nemiri trajali do 4. ure. — Redarji na konjih so razgnali množico. __ Olomuc 30. Poljedelski minister baron Wiedmann je danes ob 11.15 predpoludne dospel semkaj. Budimpešta 30. Ogrska vlada priredi na čast Franu Lisztu veliko stoletno slavje, ki bo trajalo od 21. do 25. oktobra. Protektorat je prevzel cesar. Komorn 30. V vasi Oglalla je nastal včeraj ogenj, ki se je vsled močnega vetra pričajo o njegovem vkoreninjenem sovražnem mišljenju proti njej. „Kraljevski soprog in gospod moj," je dovršila svojo obtožbo, tresoča se po vsem telesu, „gotovo ne dopustiš, da bi morala prenašati nedostojnost in predrznost tvojih hlapefev. Zahtevam od tvoje milosti, da Do-meša strogo kaznuješ, a najbolje bi bilo, da ga zapodiš z gradu in iz Krakova I" In sklenila je pred Kazimirjem svoji lepi beli roki. Kralju je bil ves ta dogodek zelo neprijeten. Domeš je bil njegov glavni zaupnik pri vseh ljubezenskih doživljajih, poznal je vse njegove strasti in znal jim je hitro in dobro ustrezati. Vsa leta, kar ga je imel pri sebi v službi, ni imel kralj nikoli važnega in temeljitega vzroka, da bi bil nezadovoljen ž njim. Šele v zadnjem času je Domeš nekoliko pojemal v marljivosti, prav za prav v pozornosti, tako, da je bilo potrebno karati ga radi tega ; tudi huje popijanje, ki se mu je Domeš udal od zadnjega povratka iz Prage, ni ugajalo kralju. Vse to mu do sedaj ni dalo povoda, da bi svojega vsikdar vernega slugo na kak način kaznoval, ali ga celo nemilostno podil od sebe. Vendar mu ne more dovoliti, da bi se nespodobno in žaleče vedel nasproii naglo razširjal ter vpepelil hišo kreditne zadruge, katoliško cerkev, sinagogo, sodiščno poslopje in mnogo hiš. Dunaj 30. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesarica Elizabeta" danes dospela v Aleksandrijo, kjer ostane 6 dni. — „Radecky" je pa včeraj priptul v Plymouth, kjer ostane tri dni. Na ladijah vse zdravo. Tokio 30. (Petr. brz. ag.) Novi viharji in poplave so silno opustošile Japonsko. — Izgubilo je življenje tudi mnogo ljudi. Gospoda Menesinija - slepa jeza! Zadnjemu shodu italijanske liberalne stranke v gledališču Rossetti je pritisnil pravi pečat g. Menesini, propali kandidat I. mestnega okraja. Govorila je iz njega silna, do žarišča razpaljena jeza. Jeza pa je — to je znana stvar — najslabša svetovalka. Nevarna svetovalka je to posamičnemu človeku v zasebnem življenju, stokrat nevarna človeku, ki si prilašča važno besedo v javnem Življenju. Žavaja ga v krive premise, iz katerih seveda morajo potem izhajati tudi krivi zaključki. Jemlje mu vid, da ne more prav ocenjati stvari, ki mu ieže takorekoč pod nogami, in pa sil, ki delujejo okolo njega.kakor posledica naravnega razvoja, od katerih je odvisen tudi razvoj tistih koristi, ki bi jih hotel on zastopati, braniti in povspeševati. Jeza zavaja politika, da ;ie ocenjuje pravilno svojih in svojega nasprotnika moči: da svoje moči precenjuje, nasprotnikove pa podcenjuje. G. Menesini je imel torej na omenjenem shodu italijansko-liberalne stranke najzname-niteji govor. Nočemo pa reči, da se je ta govor iztical nad drugimi po svoji vsebini, po obilici globokih misli, po tehtnosti in veljavnosti argumentacije. O ne, vse prej nego to. Pač pa je zasenčil druge po srditosti — besede I In pa po dejstvu, da mu je bil ves vzduh — razpaljen še po utisih silnega volilnega boja — kaj ugoden in da je bila velika večina poslušalstva najbolj? disponlrara in vsprejemljiva za take — gledališke efekte, ko pač vidimo omamljajoče bliske in čujemo silne grome, ko pa ne šviga strela, ki bi koga zadela... I Gospod Menesini je govoril v silni jezi. Le jeza ga je mogla zavesti, da je govoril govor, ki je pomenjal veliko neumnost, ali nevarno neumnost za Italijane same, ker je ta nespametnost delovala na poslušalce kakor nekako italijansko-narodno blagovestjel Bog ve, ali se mu je ta jeza že tako ohladila in je-11 prišel že v tisto duševno ravnotežje, ki je potrebno, da §lovek trezno presoja stvari in kontrolira tudi svoje lastne besede ? I Če je prišel, potem mora biti tudi na jasnem, da je zagrešil veliko nerodnost in neprevidnost, ker je italijansko javnost — v kolikor je vsprejemljiva za take bobneče fraze — zavajal v najhujo zmoto. Jeza je slaba svetovalka in le jeza ga je mogla zavesti, da je zval italijanstvo na politiko maščevanja in očitno gaženje zakona in pravice, ne da bi bil imel trdno zavest, da ima to tržaško italijanstvo tudi moči v sebi za izvajanje take maščevalne akcije, in : ali realne razmere sploh dopuščajo izvedenje tega, s čemer je g. Menesini grozil ? Če bi bili dani taki pogoji, bi Menesinijev klic na maščevanje pričal sicer še vedno o, sramotni, civiliziranih ljudij nevredni brutalnosti, ali razumeli bi vsaj ta klic, ker bi obetal efekta. Gospod Menesini pa nima za svoj bru- gospej Kristini. In da se tako v resnici vede, o tem je izvedel kralj že poprej, nego je prišla gospa Kristina z današnjo pritožbo. Že sam se je prepričal nekolikokrat, da Domeš tudi v njegovi navzočnosti pohaja okoli nje precej malomarno in da gleda vanjo s posebnim izrazom v licu, v katerem se je moglo često videti nevoščljivost, ali pa opažati zaničevanje. Kazimir se je dosedaj delal, kafcor da sploh ne opaža njegove ne-spoštljivosti proti gospej Kristini. Saj je vedel, da DomeŠ popolnoma pozna njeno dosedanje življenje, da se kakor posredovalec med njim in njo smatra tudi za njenega zaupnika, ki se sme včasih pregrešiti proti pravilom uljudnosti. Toda niti njemu se ne sme dopuščati, da bi namenoma in vedno žalil kraljevo mi-lostnico samo radi tega, ker je pomagal dovesti jo semkaj. Saj se vede uljudno tudi proti ostalim krasoticam, ki jih je Kazimir naselil po gradovih izven Krakova. Zakaj ne bi gospej Kristini izkazoval iste pozornosti ? Mislilo bi se, da bo proti svoji rojakinji še uljudnejši in udanejši, nego proti ostalim kraljevim ljubicam, s katerimi radi nepoznavanja njihovega jezika niti govoriti ne more. Po kratkem pomisleku je prišel Kazimir talni nastop niti tega opravičevanja. Denimo tudi, da bo posameznih, sporadičnih slučajev, ko bo kakov prenapetež sledil klicu Menesinija in da bo skušal izvajati akcijo maščevanja nad slovenskim elementom v Trstu. Ali takim akcijam, ako niso splošne, je že a priori usojen nevspeh, blamaža, fiasko. Pustimo na strani pomislek — da-si je velikega pomena ravno pri takih akcijah — da Menesinijevi kampaniji ne le da manjka vsako moralno opravičenje, marveč, da bi pomenjala naravnost zanikanje vsake morale, česar se je tudi g. Menesini sam zavedal ukljub vsej svoji jezi. Saj je sam opozarjal z neverjetnim cinizmom, da si bo ob izvajanju njegove maščevalne akcije morala pravica često zakrivati obraz. Kakor rečeno: mi bi vzlic temu pomisleku umeli nastop g. Menesini ja, če bi ga opravičevala gotovost efekta, vspelia I Nu, tudi ta gromovnik mora biti že danes na jasnem, da tega vspeha ne bol G. Menesini je v silnem srdu dvignil roko in mahal okolo svoje glave s sekiro, ki naj bi presekala korenike tisočem slovenskih ek-zistenc. In efekt ? Nepričakovan morda za g. Menesinija, ali umeven, naraven: svet se mu je smejal! Ta veselost v našem ljudstvu ni bila morda posledica brezskrbnosti, lahko-mlŠljenosti, ali objestnosti; marveč zavesti, da proti temu, s Čemer je grozil Menesini, tvorijo nepremagljivo barikado realne obstoječe razmere. Lahko je bilo — ko je gosp. Menesini gromel z odra doli in zval Italijane na uničevalni boj proti slovenskemu elementu — tistim otročajem in mladičem (ki so na shodu dajali intonacijo), da so mu ploskali, odobravali in kričali svoj lepi „fora" l Saj oni ne poznajo še resnosti življenja in ne mislijo na vse tiste obstoječe in delujoče sile, od katerih je odvisen položaj tržaške trgovine In žnjo blagor vsega prebivalstva. Ali resen tržaški trgovec, ki računa z dejstvi, ne pozablja pred vsem dvojnega. Prvič, da nobeno veliko mesto — posebno pa veletrgovsko — ne more pogrešati pritoka iz zaledja, ker ta pihiašu ddavne moči hi elemente, ki oplo-jajo vse gospodarsko snovanje, oživljajo promet in množe splošno blagostanje, a da zaledje Trsta je slovansko, vsled česar tudi pritok mora biti po največem delu slovanski. Brez tega pritoka bi bila v Trstu neizogibna splošna stagnacija. V drugo pa ve trezni in računajoči tržaški trgovec, da ogromni del tržaške trgovine se vrši tudi preko tega slovenskega zaledja v kraje, ki so tudi — slovanski I G. Menesini naj bi se potrudil h katerikoli veči tržaški tvrdki, pa bo čul o od-nošajih med tržaško trgovino in slovenskimi deželami Dalmacijo, anektiranlma pokrajinama Bosno in Hercegovino, in slovanskimi drŽavami na Balkanu sploh. Politika maščevanja, kakor jo proglaša g. Menesini, bi pa gotovo ne množila teh za tržaško trgovino neizogibnih vezi, marveč bi pretrgala marsikatero tako vez — in to vedno bolj v tisti meri, kakor se množi v Trstu slovanska gospodarska In specijalno tudi trgovska organizacija f To so dejstva, s katerimi mora računati tržaški trgovec. In v trgovskem mestu dominira ta interes: njemu primerna mora biti uredba vsega življenja in Snovanja. Mi bi lahko — morda v veliko začudenje g. Menesinija -- navedli lastnika tvrdke, ki ima v službi slovanskih uradnikov in druzih uslužbencev. Mož je bil strašno glasen na gori omenjenem shodu, ali do danes ni dal nobenega znaka od sebe, da bi hotel res odpustiti svoje slovanske uslužbence ...! do trdnega sklepa in je obljubil gospej Kristini, da ji pridobi spoštovanje vsakogar, kdor hoče ostati na njegovem gradu, torej tudi Domeša. In že črez par trenotkov je stal Domeš pred njim. „Skoro bi bila pozabila na važno stvar, že v Pragi dogovorjeno," je začel govoriti kralj popolnoma mirno in prijazno, da ne da spoznati na sebi razburjenja, ki jo je provzročila Kristina pred svojim odhodom. ' „Ne spominjam se stvari, ki jo blago-volja omenjati Tvoja kraljevska milost," je odgovoril Domeš z globoftim poklonom, „Pristopi bližje, Domeš," je namignil kralj s svojega sedeža zaupno in blagohotno, „čisto sem, k meni!" In ko je vitez, 1 močno čudeč se, storil to, je kralj nadaljeval blagovoljno: „Nisem dolžnik nikogar na svetu; nečem biti niti tvoj." „Moj kraljevski gospod..." se je zaletelo DomeŠu pokorno. „Zadnji dan našega bivanja v Pragi sem ti obljubil najkrasnejši del gozdne krajine, ki si ga izbereš na bregovih Visle ; ob enem sem privolil, da ti dam tamkaj sezidati razkošen grad, ali gradiček, kar boš hotel..." (Pride še.) Stran II, t EDINOST« št. 181, V Trstu, dne 1. julija 1911. In če bi se hotel g. Menesini potrudili v kako hišo takozvanih malih ljudij, bi čul tudi, kaj pomenjata za to veliko maso slovenski kmet in slovenska kmetica, ki prinašata dnevno svoje pridelke na tržaški trg. Lahko je otročajem aplavdiratl podivjanim klicem g. Menesini-ja in kričati fora I —, ali tisti tisoči in tisoči, ki morajo z muko skrbeti za potrebe vsakdanjega življenja — ti ne kriče „fora I", marveč si želi notri čim več tacih slovenskih — dobrotnikov. Možno |e pač za hip omamljati ljudi z bobnečimi frazami, ali Čim naslednjo uro trka na vrata železna potreba življenja, je že streznenje tu. Zato vse take kampanje maščevanja nimajo nade do resničnega vspeha. Realne razmere, odnošaji, od katerih je zavisno življenje; zakoni gospodarskega življenja so močneji nego slepa jeza g. Menesinija. Zato se tudi naše ljudstvo ne bo ustrašilo gosp. Menesinija — slepe jeze / __ Gautsch in voditelji strank. Po „Slovencu" in drugih listih smo tudi mi poročali, da je baron Gautsch pozval k sebi dr. Šušteršiča in da je konferiral ž njim. Kakor pa poročajo sedaj, ta vest ni odgovarjala resnici. Baron Gautsch sploh še ni konferiral z nobenim voditeljem strank, torej tudi ne z dr. Šušteršičem. „Slovencu" bi morda ne škodilo, ko bi se v bodoče izogibal sličnih menda v gotove namene v svet lansiranih vesti, ki konečno ne dose-zajo druzega efekta, nego to, da mečejo čudno luč na slovensko državnozborsko delegacijo. Ravno okolnost, da je „Slovenec" glasilo najmočnejše slovenske stranke, ki zahteva za se prvenstvo na določanju smeri slovenski politiki v državnem zboru, mu nalaga tudi dolžnost, da se izogiba vsemu, kar bi moglo Škoditi ugledu te delegacije. Z izmišljenimi vestmi — kakor je bila omenjena — pa gotovo ne koristi ne svoji stranki in ne celokupnemu našemu parlamentarnemu zastopstvu. Mestpi svet tržaški. Zdi se, da vpliva tudi na naše mestne očete poletna vročina. Saj tako bi se dalo sklepati po sinočnji seji mestnega sveta, katere se je udeležilo komaj toliko svetovalcev, da Je bila sklepčna. Kakor navadno, je tudi sinoči župan otvoril sejo šele pol ure pozneje, nego je bilo določeno, to je ob 7'30. Potem, ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, je župan naznanil, da sta od zadnje seje mestnega sveta umrla bivši mestni svetovalec Mosconi in inženir Vivante. V znak sožalia so se dvignili vsi mestni svetovalci. Sprejet je bil predlog mestnega odbora, da se od društva za pristaniška dela „Ad-riatica" kupi zemljišče, zemljeknj. št. 49 in 45 v Sp. Kjarboli, za napravo trga v Sp. K jarboli. Cena za štir jaški seženj je 145 K. Mestni svet je odobril, da se parcelira zemljišča zemlj. knj. št. 4, 21 in 575 d. o. Ver-deli (zemljišče cx Mestron in pra del Gobbo), ter z. knj. št. 74 (last g. Jo&ipa Gend-a) d. o. Kjarbola Sp. Sklepanje o predlogu za parcelacijo parcele št. 56 d. o. Kjarbola gornja (last gg. Tomaža Holt, Lojd in dr.) se je na predlog svet. Braidottija odložilo. Sprejet je bil predlog mestnega sveta Domače vesti. Naročnikom. Z današnjim dnem začenja II. polletje in tem potom opozarjamo cenj. naročnike, da obnovijo pravočasno naročnino. Posebno pa opozarjamo one, ki so z naročnino zaostali, da nemudoma poravnajo svoj dolg, ker bi jim sicer morali ustaviti list. V to svrho prilagamo danes poštne položnice. Uprava „Edinosti". Umrl je včeraj predpoludne, po dolgi in mučni bolezni Ivan Rupnik, vratar hiše štev. 9 ulica dei Carradori. Bil je vedno vrl narodnjak. Leta 1902 se je pri delu roko tako močno poškodoval, da ni bil več sposoben za delo. Zapušča revno udovo, katera živi v veliki revščini. Umestno bi bilo, da bi se rodoljubi spomenjali z malim darom te uboge žene. Za šolo! Za narodno šolo, za slovenske šole v Trstu I Ta stari naš bojni klic se spet glasi po našem mestu in njega slovenski okolici in vabi skupaj neustrašene narodne borilce, da se zberejo iz vseh svojih stanov in da sestavijo mogočno vojsko, ki pa nima barbarskih, krvavih in razdirajočih namenov, ampak najsvetejše, najlepše cilje — boj za šolo, boj za tiste kulturne zavode, kjer naj se naša mladina vzgaja v zdravem duhu, kjer naj se na edino naravni podlagi materinskega jezika pripravlja za resne namene življenja. In kako svet in resen je ta boj našim četam, to so pokazale že dostikrat, to bodo pokazale tudi prihodnjo nedeljo, ko se zberejo v ogromnem števiu na znamenito zborovanje, na katerem bo dala naša narodna duša z resno odločnostjo in vrlo možatostjo izraz nevolje nad krivicami, ki jih še vedno trpimo mi in naša deca. Na velikem tem zborovanju pa ne bo več toliko govorilo naše srce, govoril bo bolj razum : Razgrniti bo treba velike račune o ogromni gmotni in duševni škodi, ki smo jo doslej trpeli zavoljo žalostnega dejstva,! da še danes nima na tisoče in tisoče slo-; venskih otrok niti ene javne narodne šole v našem mestu in da nam še vedno tujci re- j žejo in lomijo kulturni kruh; razgrnili bomo1 tudi velike kulturne dolgove, ki nam jih imajo poplačati naši gospodje tu in tam —i pri občini in deželi, kakor pri c. kr. vladi. Stopili bomo na dan s svojimi zahtevami, ki ne bodo več take, da bi se nam smel kdorkoli rogati radi naše borne osko-srčnosti in skromnosti. Ves svoj šolski program bo treba razviti, o vsaki stroki bo treba povedati, da se nam povsod gode enake krivice, ki jih nikakor ne bomo nadalje prenašali molče in brez glasnih, brezkončnih protestov. Čas je, da odpremo oči in spoznamo, da so sramotne tiste drobtine, ki nam jih je vrgla pred noge naša slavna vlada na šolskem polju, samo da bi nas omamila nam natresla peska v oči, da bi mogla kar bogatejše zasipati v nenasitni nemški šolski mlin, ki ima zmleti naše otroke v pristno neinško muko, iz katere nameravajo peči tečen državni kruh. Tako je bilo na našo veliko škodo do danes, toda ne sme biti več dalje 1 Čuvati hočemo nad svojimi otroki, kakor se spodobi vestnim in poštenim starišem. Nič tujega nočemo, zahtevamo pa svoje za se; naša kri naj množi le našo narodno imetje. Ponižno beračenje za borih par razredov skromne ljudske šole, žaljivo dokazovanje in izkazovanje zadostnega števila šolskih uslužbenca. - Naj se tudi v tem slučajul Na stražo za četrti okraj! Pod tem izkaže točno ter na) nemudoma dostavi obleke, da se ne bodo tujci Skandalizirali nad tako upravo, ki v takem kraju, kjer se shajajo tujci iz vsega sveta, pušča svoje uslužbence tako „pisane" na cesto. Ravnateljstvo zahteva tudi od raznih prestojnikov, da morajo biti vsi uslužbenci po predpisih oblečeni in snažni; a kako naj bo to možno, ko pa ne dobimo oblek?' naslovom priporoča „Indipendente", naj Italijani pri veliki akciji, ki jo zasnuje liberalna stranka v ohranitev in varstvo „ogroženega" tržaškega italijanstva, posveča posebno pažnjo četrtemu okraju, v katerem da se z odpravo Lloydovega arzenala, kjer so zaposleni večinoma italijanski delavci, razmere brezdvomno poslabšajo na Škodo Italijanov. Vsled razvoja nove svobodne luke da bo Svoje t^rne plače pa vendar ne moremo favorizirana slovanska infiltracija, dočim se uporabljati Še za službene obleke, ko s to bo italijanski element vedno krčil, plačo komaj - životarimo! | „Indipendente" kliče zato na pomoč vse V interesu javnosti, pravičnosti in reda italijansko-llberalne svetnike. Opozarjamo na želimo in zahtevamo, da nam ravnateljstvo ; to naše ljudi v četrtem okraju (Sv. Vid) ter dostavi obleke takoj, ako že zahteva, da se jih prosimo, naj pazno zasledujejo vse de-moramo ravnati po predpisih I lovanje Italijanov v tem okraju in nas ob- Lepake za prvi zlet Tržaške so- veščajo o vsakem slučaju, kolske župe na Vrdeli. Možje slovenske Kaj moramo storiti danes ? Da vsa-korenine, - saj veste kje je ul. S. Cilino! kemu znancu vsaki znanki s^terimse Tudi Vam je znana društvena gostilna ex sestanemo, zakllčemo: Jutri na shod za slov, glede ureditve ulice S. Sebastiano. -------- . „ Na to se je razvila debata, v kateri je; otrok, s katerimi nas je šikanirala birokra-prišlo do malega razkritja tržaške šoi-jtična zlobnost naših oblastnikov pri slavnem ske mizerije. Šolski odsek je mestnemu svetu stavil predlog, da se izvede novo razdelitev šol. Šolski odsek si to predstavlja tako, da se magistratu in drugod — in vse podobne nekulturne spletke smo poteptali v prah pri zadnjih volitvah, kjer smo dokazali, da tvorimo Slovenci v Trstu in okolici malo manj osnuje par novih mest šolskih ravnateljev! ko 100 0000 duš br eče slovensko m to za meščanske šole. Pi bo s tem maloali ,Kot zaključek polit nič pomagano, sledi iz besed svet. Fiamina,! naše moči, ki povsod hrepeni po napredku ki je povedal, da pride na Dunaju ena šola,hočemo v nedeljo na 3500 a v Trstu na 8000 prebivalcev, na povzdignit, svoj glas po zgolj kulturnih po-Dunaju na eno šolo povprečno 300, v Trstu I trebah ki se f^ornedo odožitipo 800 otrok! Tu torej' vsa razdelitev ne bo narodnih, po »lov.en8W* ^^ nič pomagala. Treba graditi nova šolska Brato v nedeljo bo velik: naroden^p aznik poslopja in otvoriti nekaj stotin novih razre-1 « kulturnega Slovenca v Trstu. pomnite tj dov. Vse drugo ne bo nič pomagalo. No, pripravite svoje duše n pridite s pobožnim mi moremo po šolskem odseku predlagani «cem k tel narodm slavnostl. sklep mestnega sveta le pozdraviti, ker se Iz krogov poštnih uslužbencev 1 -z bodočim šolskim letom vendarle spolni (Poštni uslužbenci se letos ^J^^^^Pf^1; naša stara zahteva, da dobe slovenske šole v Rojanu, Barkovljah in Skednju samostojne voditelje. Potem ko sta bili rešeni še dve neznatni točki dnevnega reda, je župan ob 9. uri zaključil sejo, ki je bila menda po dveh letih prva seja v kateri ni spregovoril noben član opozicije. Bržkone je tudi na gg. Pu-echerja in Cerniutza uplivala vročina. Drugače si pač ni možno tolmačiti, da bi ta dva gospoda molčala eno uro in pol! Dnevne vesti. Žganja so v Nemčiji popili lani znatno množino manje, nego pa v predlanskem letu; vporaba je padla od 2,602.121 hI na 1,800.422 hektolitrov. Delavstvo je odgovorilo z bojkotom žganja, ko je vlada in njena meščanska večina v nemškem državnem zboru navalila težke davke na žgane pijače. Vlada je trdno izračunala, da iz-mozga ogromne svote iz delavskih žepov; kakor se pa vidi, se je temeljito zmotila. čeno pritožujejo, da jim poštno ravnateljstvo ne d;ija predpisane obleke. Znano nam je, da mora biti predpisana obleka razdeljena 1 aprila vsakega leta, v skrajnem slučaju koncem majnika. Ali, kakor se vidi, se poštno ravnateljstvo ne drži tega termina, kajti sedaj smo že skoro v juliju, a o oblekah in ne duha ne sluha. Poroča se nam, da Opatijski poštni uslužbenci nimajo kaj obleči, ker blago teh obek je tako slabo, da še s sezijo ne vzdrži; zato morajo sedaj nositi uslužbenci svojo civilno obleko pri opravljanju svoje službe. Kaj čudno izgleda to na ulici, ako ima jeden pisane, drugi zelene, tretji zopet bele hlače! Prosimo merodajne faktorje za po jasnilo, zakaj da ne dobijo poštni usluž benci oblek? Ali hoče morda ravnateljstvo na troške ubogih trpinov prihraniti par kronic ?! Ravnateljstvo je pri vsaki malenkosti jako natančno, seveda, ako je v škodo šole v „Nar. dom" Velika venmetalska akcija torej ni bila le prazna grožnja gospoda Mene-zinija. Soditi po pisavi 'v „Piccolo" in .Indipen-dentu", mislijo gospodje takrat prav zares. Gospodje mislijo izvesti stalno organizacijo, glede katere pa še niso edini, kako naj bi izgledala. Nam se je posrečilo, da smo doznali, da so v eni zadnjih sej „Pa-trije" pretresali načrt bodočega dela naših ljubih neodrešencev. Po tem načrtu bi se delo gibalo v dveh smereh: na eni strani bi metali Slovence ven, na drugi vozili re-gnikole notri. V ta namen hočejo osnovati dve gardi: gardo za venmetanje Slovencev in gardo za uvažanje regnikolov. Prvi gardi bo stal na čelu gospod Mene-zini, kakpr oberven-bacitelj, drugi dr. Mrak (pardon, Mrach), kakor oberimporter Italianašev. Prvi dobi Garibaldfjev red, ki ga italijanska vlada osnuje nalašč v ta namen, drugi bo pa imenovan zr častnega Kala-breža! Ml izrekamo obema gospodoma Že v naprej svoje najiskreneje čestitke 1 Resno pa govorimo o stvari v uvodnem članku. SLOVENCI! Prihodnjo nedeljo ob 10. uri se vrši v „Narodnem domu" shod, na katerem se bo razpravljalo o našem šolskem vprašanju. Kdor še čuti slovensko, se tega shoda udeleži, da s tem pripomore k rešitvi tega živ-Ijenskega vprašanja tržaških Slovencev, Hvaležna kamora. — Dne 29. t. m. se je vršil pogreb Josipa Picige, ki je umrl na poškodbah, katere je dobil na socialističnem shodu pri sv. Jakobu, dne 10. m. m. Mož je bil med onimi kamoristi, ki so iz gostilne „Al Antico Busso" streljali z revolverji na socijaliste. Mi smo takrat poročali, da so bili vsi o oni priliki aretirani kamoristi oboroženi z enakimi revolverji. Nismo pa poročali, da je bil v celo zadeva zapleten neki dobroznan odličen člen kamo-ristične stranke, ki še danes igra odlična ulogo v političnem življenju našega mesta. Avtomobil tega moža je priSel pred trg, kjer se je vršil shod in iz avtomobila so izstopili štirje sumljivi subjekti, ki so Šli v n«,,..^.^ ,. - --,—- i gori omenjeno gostilno. Poročali tudi nismo, Dolnjih Škofij št. 239 obdolžen, da je za- b — 1 6 - - - CapuzzerA. Člani tega društva so sami Brkini, Kraševci in drugi ljudje, ki so pa zlezli doli z narodne lipe in se uvrstili med ita-Ijanske lombarje. — Slovenski jezik, ki so ga prejeli od matere, so precepill v italijanski — di puro sangue. — Zato jim naša domača govorica tako neprijetno diši, da jih kar groznica trese, ko čujejo svoje matere jezik. Ta mržnja do svoje matere je zastu-dila društvo mnogim našim še narodnim možem, — tako, da so izstopili. Najlepši dokaz sovraštva so pa podali kapo»ijoni vsakikrat, ko se je katero naših društev drznilo prilepiti plakat na to hišo. Tako so pred leti, ko so imeli socijalisti tam neko slavnost, kakor besni trgali slovenske plakate, in to proti protestu tedanjega predsednika, ki je bil pravičen proti vsem. Kedor bi bil v sredo opolunoči slučajno Šel skozi ožino pri omenjeni gostilni, bi bil opazil, kako je neki smrkolin z nožem drsal slovenski plakat za „prvi zlet Tržaške sokolske župe*4. Na straži je stalo neko babše — in pa odbornik Krpan (puro sangue italiano). Gotovo so se bali, ker niso imeli čiste vesti. Omeniti treba še, da v omenjeno gostilno zahaja tudi nekaj naših zavednih mož — in tudi trgovcev — četudi nimajo od krčmarja nobene koristi, ker isti kupuje vse pri Italijanih. — Če Že Menesini zahteva, da vsi Italijani odpuste vse Slovence iz službe, je dobro, da se držimo tudi ini tega reka, pa da tudi mi ne polnimo Žepov našim nasprotnikom I Slovenci! Italijani hočejo bojkotirati nas, zakaj naj bi mi podpirali svoje izdajalce?! „Italijanski" Kras. „Indipendente" naznanja, da je po svojih geografičnih in historičnih bedarijah znani gosp. Artur Trlbel v glasilu italijanskega Turističnega kluba objavil članek o „„naSem" Krasu". Bili bi „lndipendontu" zelo hvaležni, ko bi nam povedal, kje je prav za prav ta njihov, italijanski Kras?! Na adreso c. kr. oro2nlBkega poveljstva. Povodom državnozborske volitve ■ kier 8e je vrSu stloa m lz avtomobila dne 13. t. m. na sekciji Dolenje Škofi e iiStopiU gtirje sum,jlvi subjekti, ki so Sli okraja koperskegaJe bil Peter Cupin iz,gor| omenjeno g09tilno. Poročali tudinisir . da so bili aretiranci sami že večkrat kazno- krivil volilno sleparstvo, vsled česar so do- vani individuvi, ki so že presedeli po več bili orožniki nalog, naj ga primejo (Nasprot- ,et y ječj Med temi je ^ omenjeni Josip niki so namreč prijavili orožnikom, da je < pjc|ga 1 Cupin izpolnjeval svojim somišljenikom gla-| Ta mož je bj, doma h Dekani> mat} sovnice na ime kandidata Mandiča) Cim pa mu je bj|a h Ga5rovice v jstrl a vzgojen je Cupin doznal, da ga iščejo orožniki se je bj, y §kednju pred ,4 let, je v Star'em jim je nemudoma javil sam. Iz tega sledi mestu ubil dva človeka in dobl| za t0 deset logično, da se Cupin nikakor ni hotel od-, ,et ječe tegniti roki pravice, ker je bil gotovo uver-j 'lak materjjal jma kamora y syoji jen, da ni zagrešil nikake nepravilnosti Oo- sredil Takih subjektov se pos,užuje v doJ_ tovo pa ne take, da bi bil zasluzil tako svojih političnih ciijev, Vendar s tem brezobzirno postopanje od strani orožnikov ce|a ta umazana afžra še nikakor ni bj|a kakor se je faktično zgodilo in kakor sledi jzcrpljenaf Pjci a j kakor reč umr| na tu doli. Vklenili so ga namreč z nekim ,^icah ran® k^tere je dobi| od sociJali-drugim osumljencem tako trdo (in ga od- stQV In da SQ se MdjJ|tat| nahajalj v s'ilo_ /^ta^H^imnmn branu'Je potrdil sam „Piccolo", ki je na-zročill telesno poškodbo, o kateri imamo slednj, dan obso£jj| junake revolverjeJ in jih pred seboj zdravniško spričevalo dne 18. g da inig(j iye junija 1911, k. potna da vsled bolečin K|jubu temu go ka^orjsti tegJas8lo_ ostane Cuplnova zmožnost za delo ovi- vensk 0'd dnjlca in tudi slcer za*člove_ rana vs^dva tedna. Tudi ,e Cupin obolel gko dr£žbo fzgubljenega č|oveka na slo. vsled velikega razburjenja. . v t s e n n a č i n p o k o p a 1 i. Spredaj je In kakor da še ni bilo dovolj te sluz- bija kočjja> njegovo truplo so nosilci nosili bene gorečnosti gg. koperskih orožnikov I na pokopališče, a v sprevodu so nosili tudi Ker je bil grozen naliv, je Cupin zaprosil, vence. da bi smel najeti voz, s katerim bi se z Ndd kamorist je imet celo nagrobni orožnikom odpeljala na sodmjo v Koper. govor| v katerem je pokojnika proslavljal Tudi tej prošnji ni bilo ustreženo!! Odveli kot dobrega in poštenega človeka ter kakor so ga v strašnem nalivu peš v Koper in mučenika italijanstva. Piciga da je sicer umrl, mu še s tem povečali duševne in telesne a njegov duh bo živel tudi še nadalje med muke. V zaporih sodnije v Kopru so ga njimi (namreč Italijani), pustili v takem stanju vso noč do nasled- s Umeje sej da je od kamore zelo lepo, njega dne. da proslavlja ljudi, ki so delali in se žrtvo- Ne pišemo nikakega komentarja in tudi vali za njo, kljubu temu pa si pridržujemo ne nikakega poziva na adreso orožniškega mi pravico, da si vstvarimo o tej hvaležno-poveljstva, marveč prepuščamo njegovi pra- sti svojo posebno sodbo! Ta sodba je vičnosti in njegovemu človekoljubnemu čutu, morda po mnenju gospoda Menesinija in da 1. si predstavi, v kakem stanju je Cupin drugov sodba barbarov, a v tem slučaju dospel v zapore, in 2. da-li je bila potrebna moremo pač mirne duše reči, da nam je taka strogost vspričo veličine Cupinovega ljubši naše „barbarstvo", nego njih „kul-„zločina" in vspričo dejstva, da se je ne- tura" ! mudoma sam prijavil orožnikom, iz česar se Prihod angleške eskadre. — Danes menda daja sklepati, da mu vest ni bila pripluje v našo luko angleška eskadra, se-posebno težka!! stavljena iz vojnih ladij „Exmouth", „Corn- !!! Kupite vsi danes vozne listke za izlet v Devin !!! v Trstu dne 1. julija lbll, ►EDINOST« št. m. Stran ITT sar" allis" in „Triumph" ter avizo-Iadije „Hus-irw, pod poveljstvom komodora Sir Ed-JJunda Poe. Dne 4. julija pride ob tej pri-lljj v Trst angleški poslanik na Dunaju, Sir :ajrfax Cartwight, ki se nastani v Palače otelu Excelsior. Izlet po morju v Devin. Pomotoma e bilo včeraj v našem listu tiskano, da se jo izlet vršil dne 9. julija. — Popraviti moramo to v toliko, da se bo izlet vršil ,trj v nedeljo ob 3.30 uri popoludne a pomola sv. Karla s posebnim parnikom. Vrnitev v Trst ob 9.30 zvečer. Zanimanje za izlet je vsesplošno, posebno vesti, ki prihajajo iz Devina so jako razveseljive. ^ pomolu v Devinu bo pričakovalo izlet-ilce pevsko društvo „Ladija14 z zastavo. Skupni odhod z godbo in zastavo na čelu na slavnosti prostor, kjer se bo vršila veselica s petjem in godbo. Naprošeni so vsi oni, ki namerujejo pohiteti v Devin, naj si |preskrbedo danes zvečer vozni listek, da odbor lahko ukrene vse potrebne korake v slučaju, da se priglasi več izletnikov nego jih ide na parnik. Naznanja se tudi tem potom, da je poseben parnik že najet. Težko operacijo je srečno prestal na Dunaju tudi Tržačanom dobro znani bivši rgovec in krčmar Ivan Siškovič iz Herpelj. Po vseh večih mestih Italije je g. Siškovič skal zdravniške pomoči pri najbolj slovečih talijanski zdravnikih; ali nihče mu ni znal jomagatl. Po nasvetu nekega znanca se je obrnil na našega rojaka g. d.ra Defran-eschi-ja v Gorici, ki je takoj spoznal bo-ezeri in mu nasvetov al, naj se podvrže peraciji. Precej nevarno želodčno operacijo i v penedeljek srečno Izvršil dvorni svetnik r. Eiselsberger na Dunaju. G. Siškoviču lelimo brzo okrevanje. Občni zbor „Dramatičnega društva" Trstu, se vrši danes v soboto, 1. julija b 8. in pol zvečer v gledališki dvorani, 'ričakovati je največe udeležbe od strani rseh, ki vedo ceniti važnost te naše kulturne nstitucije. Odprto pismo c. kr. poštnemu ravnateljstvu. Podpisani sem oddal na tukajšni jošti dne 30. t. m. ob 10'/, uri zjutraj ko-iarico s čisto slovenskim naslovom. Poslu-oči uradnik mi |e vročil poštno-prejemnl ist z nemško-italijanskim besedilom. Na mojo zahtevo, naj bi mi izpolnil prejemnl istek v slovenščini, je odvrnil: „Das h&tten siefriihcr verlangen sollen!" — Jaz na to: »Herr, das ware Ihre Pflicht, in dem die Adresse slovenisch ist." Dotični gospod se e na to v razburjenem tonu obrnil proti neni z motivacijo, da za njega je tekst na Poštni sprejemnici (ki je bil res slučajno lem&ko laški) merodajen, v kakem jeziku laj izpolni prejemni list. Na to jaz: „Ako ni nočete izpolniti listka v slovenskem jeku, dobro; obrnem se na merodajno mesto." Pri teh besedah sem vzel nemško-aško tiskovino in odšel. Pripomniti moram, da bi se radi tega učaja ne bil oglasil javnim potom, ako ne i imel že prej jednakega nastopa s prav tim gospodom uradnikom, ki mi je izpol-I poštno-prejemni listek, dasi je bil tekst laslova slovenski, čeprav na nemško-laški skovini, na kar sem ga Že v prejšnjem učaju opozoril, da za sedaj vsprejmem cer nemško-italijanski listek, a da zahte-am v prihodnje enkrat za vselej slovensko zpolnjen prejemni listek. Da-si ta zadeva sama na sebi vidi ma-enkostna, — na-me napravlja vendar opra-'cen utis, da se hoče jemati Slovencem še 'ste drobtinice od jednakopravnosti, zajam-ene nam kakor enakopravnim državljanom; n to od strani, kjer bi bilo najmanje prikovati kaj takega, to je: o d c. kr. uradov I Ako je postopanje dotičnega gospoda orektno, odgovarjajoče službenim predpisi ?bzaluiem svoj korak; ako pa hoče . gosPod uganjati politiko na mestu, J« ima posla s tisoči Slovencev, naj bi ga o siavno vodstvo dalo poučiti, kakšna je egova uradniška dolžnost tudi nasproti flovencem! Anton Jer kič, n , fotograf, opozarjamo na I. nastop „Trž. Sokol-2uPe-p ki se bo vršil jutri 2. julija m sv. Ivanu. Vse kar čuti slovensko, naj iiainiS, lte s'avnosti, da vspe kar naj-t,srečelov so darovali: Gdč. kznl ,katII°ufiriega Pisnega papirja, g.a u j^ ^katlji cigaret, gosp. Kamuščič esoi fPnja'8arnituro za sraJce in no-jrex;i'a.Prosen dve vazi, Križmančič in K na h,CV°bcev' Gr8ln Marin dva arove ? kozarca- - Za nadaljne Lin Pr ?0t0^ Odbor, usniafn Podpisani tržaški odvetniki usojajo naznanjati, da bodo njihove pi- kliučno os ponedelika' 3. julija t. I., do oudnedo ,aVgUSta odPrteod8- pred- da,ni Prižel idotikoz iarati v i QmU d?voli,i'da se je smel kih 50 pasažirjev3^ Se |e prMa,° Tržaška mala krorrika. Zopet slučaj kolere na w0ceanii\ Kakor smo včeraj poročali, se je med potniki parnika „Oceania", ki se radi slučaja kolere nahaja v kvarentenl pri lazaretu, pripetil drug sumljiv slučaj. Radi tega je bila kvarantena za parnik, potnike in moštvo podaljšana za nadaljnih pet dni. Kakor se je včeraj bakteriologičniin potom dognalo, gre tudi v drugem slučaju za azijat-sko kolero. Sanitetni oddelek ministrstva notranjih stvari poroča v tem pogledu: V Trstu je bila dne 30. junija bakteriologično vgotovljena kolera pri drugi potnici parnika „Oceania", imenom Marija Roldan, ki se je radi slučaja kolere Zofije Brenner nahajala enako ostalim potnikom in moštvom od 24. junija sem v izoliranem opazovanju na la-diji. Prvi simptomi bolezni so se pri njej pojavili dne 28. junija. Njen slučaj kolere je lahke narave. Ni treba pripomniti, da za mesto ni niti najmanjše nevarnosti, kajti, kakor rečeno, se je parnik „Oceania" z vsemi potniki In z vsem moštvom že takoj po prihodu podal v kvaranteno k sv. Jerneju. Ker niso potniki drugega razreda „Oceanie" prišli v dotiko z onimi tretjega razreda, zato so jih včeraj izpustili na svobodo. Spoznano truplo. Oni gospod, ki je pred tremi dnevi nagloma umrl pri trgu Goldoni, je bil Ivan Battan, star 78 let, natakar, stanujoč v ul. Sapone 5. Tatvina pri kvartanju. Robert Sprimz je dne 28. m. m. kvartal v gostilni „Al Cantlnone"; med igranjem mu je nekdo vkradel iz žepa delavsko knjižico, v kateri se je nahajal bankovec za 10 K. Radi suma na tej tatvini je bil včeraj aretiran 26-letnl brezposleni kovač Štefan Dergulič. Manipulacije v kavarni * Uni ver so". V tej kavarni sta bila predsinočnjim aretirana dva stara znanca iz ulice Tigor, 34-letni dninar Humbert Romito iz Trsta In 20-letnl Peter Deluk iz Kopra, ker sta vkradla nekemu Gombaču, ki je pri mizi zaspal, par kronic. Blaznost. Treves je včeraj prepeljal v opazovalnico 40-Ietno Ano Kocijančič, sta-nujočo v ul. Castaldi 4. Koledar In vreme. — Danes: Teo-bald šk. - Jutri: 4. ned. po bink. Obisk. Mar. Dev. Temperatura včeraj ob 2. url popoludne 25® Cels. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Vroče. Vetrovi od severovzhoda. Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Bratje Sokoli i Jutri v nedeljo se vrši „I. zlet Tržaške sokolske župeM, na katerem je treba, da nastopimo vsi do zadnjega v sokolskem kroju, da dokažemo s tem zanimanje za razvoj Sokolstva na tržaških tleh. — Bratje v kroju gredo lahko poljubno h sv. Ivanu; vendar pa se jih zbere večina v „Nar. domu- v Trstu ob 1 uri, tako, da bodo vsi ob 1 in pol na skupnem zbirališču pred ,Nar. domom" pri sv. Ivanu. Na zdarf Kolesarsko društvo „Balkan" priredi, kakor je bilo že objavljeno dne 6. avgusta t. 1. predpoludne drugo jugoslovansko dirko pri sv. Ivanu v „Nar. domu" veselico in ples. Pri veselici se razdelijo dirkačem nagrade in izsrečka novo dvokolo. Srečke so v razprodaji pri gospej Biček v „Narodnem domu in kavarni „Minerva". Segajte pridno po istih! — Slovenci! To je edino Športno društvo v Trstu. Podpirajte ga vsi, da se povdignemo na višek druzih narodov I Ko-lestarsko društvo „Balkan" prosi vsa bratska društva da opuste za 6. avg. prireditve. Darove za dirkače sprejema g. Kranjc v kavarni „Minerva" v ul. Acquedotto. Vsi oni, ki so kaj pripomogli pri dirki 1. 1910 so naprošeni tudi za letos. Odbor. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica SanitA 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes v soboto 1. t. m. od 9. do 12. ure. Velika množina trgovskih knjig, pisarniški papir, zvezki, Črnilo, risalne table, pas-separtout, klosetni papir, mape, škatlje In kuverte s pisalnim papirjem, peresniki, svln-niki in drugi papirniški predmeti. Poslano*) Gospod ŠTEFAN ŠIŠKOVIČ, nadučitelj HERPELJE. Poroča se mi, da govorite o meni stvari, ki mi morejo škodovati moralno in gospodarsko. Ako je res, kar se mi poroča o Vašem nastopanju proti meni, izjavljam, da je vse gola laž in obrekovanje, če mi ne daste s ponovitvijo vsega pred pričami prilike, da spravim stvar pred sodnijo. IVAN DEKLEVA, trgovec __Kozina. *) Za članku pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu aakon veleva. Pozor! St m In priio slov. turdkii no Primorskem priporoča slav. občinstvu svojo JI b®9ato zalogo šivalnih strojev ^ jače, čevljarje in domačo rabo. - Ima tudi v 'zalogi dvokolesa" Primier", „lpag" in „Courier". - Prodaja tudi na mesečne obroke. - Za dobroto JOSIP OEKLEVA C.OKHU — nllca Mnalclplo fit. 1 — U01MCA istih se jamči. —---- Se priporoča aliiv. občinstvu „Slavija" ozol. zamro«. banko u Prosi Rezervni fondi K 53,758.285 24 Izplačane odškodnine in kapitalijc Kron 115,390.60361. Dividend se je doslej izpl. K 2,598 081-85. Po velikosti druga vzajemna zavar. našo državo z vseskozi nlov.-nurodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu V. CEGNAR, ul. Caserma IZ, I. TELEFON St. 21-47. m 1/eiiKi razsuefljava — Škocijanske jame mm bo v nedeljo, dne 2. julija t. I. od 12—2. ure pop. pri vsakem vremenu. Vstopnico so vdobivajo pri vhodu v jmiio : 2 K za odraale osebo; & K za otroke. Posebni vlak c. kr. drž. železnice do Bivaj«. Odhod iz Trsta ob O. uri 28 minut prodp., odhod iz Divače ob 8. uri 05 min. zvečer. Osna volnje tja ln naiaj: II. razred.............K 3 — HI ..............K 2 - UMETNI ZOBJE Plombiranje sobov Izdiranje sobov brej vsake bolečine V. Tuscher ktaculj. nkil tikilk - TRST - tjMc.1 do!** Oomormr It 1.1 II r Dr.J.Čermžk : lokttlraralk : V novi trgovini nI. Carlo jjhega 2 (bivša niroftlnica) je dospela :: partija porcelanaste S Posode po priložnostnih cenah. — Samo ----- za malo dni I - S Umetni: MosnflCnl ■ £"atelje D "Um miTS Mer. 42 (pritliq») m-—zrn ■ h ■ lulo. B I 313 IiTrfaJ« ntki fctofnMno d«l«, kiku tail ru|l«U, penitk«, ntn« Bjaat lokal*, p»n*lMMta plim u fukimlii tpoMMlk« Itd. Ui. lil. Posebnost: Povečanje veakatore fotografije. Kadi ndobioaU P, R. naročnikov ■prejema narotbo ln Jih tiTrtuJ* aa _ doma, «T«ntuelno ladl aunaj ■wta. i Žutoga tu- In fnozem. vin, iplrlta llksr|iv In razprodaja na debelo In drobno JAKOB PERHAUC Trat, Via detle Acque it. 8, Trit ! (Nasproti Oaft Centrale) Velik izbot naacMkega Šampanjca, penečih desertnih italijaoikih in avaUo - ogrskih Tin. Bordeau« Burgaader, reatkib vi a, Moaelta in Uhlaati. Ban, koujm, razna figanja ter poaebai priatni traplaovee, divove« in brioieveo. lcdaUci I. vrste, doftlt ic do i tiČiiih krajev. Vsaka narafta m takoj livrii. Rano-1 tilja ae pe parteru. Ceniki aa nhtevo in franko. I Razprodaja od pol litra naprej, aoo ' Gostilna „Pri fldriji" Trattoria „ALL' ADRIA". ! Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gori imenovano gostilno y BARKOVLJAH na obrežju fitev. 132. Točim samo pristna do-miiča vina in prodajam: Belo in ino po 104 litar, Dreherjevo pivo po 50 st liter. Pobi se tudi vino spumanti po 2'40 steklenica. Maršala in vnakovrstni likeri. Knhlnja Ja vedno preskrbljena z gorkim! In mriUml Jedili. Za obilen obiak ae toplo priporoča z genlom : bvoji k svojim t Vekostav Kocijančič. VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE" TRST — ulica Belvederi? štev. io — TRST V soboto l.p nedeljo 2. in pondeljek 3. julija: 1. Sestanek, drama. — 2. Splav dreadnoughta 3. Bilo je nekdaj, sentimentalen prizor. - 4. Nesreče nekega samca, komično, za smeh. jribus m" Velika klobućarna Romeo Doplicher Klobuki Iz klobučerine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje ln za šport. ---- I — > ■ ■J®® Pečatniki iz kaučuka ■e izdelujejo najsolidneJŠe in najtančneje aamo v mehanični delavnici ::: tržaškega grafičnega zavoda :;: (Stabilimento grafico Tricstino), Telefon 742. TRST, Piazza della Borsa 13. Telefon 742. Zaloga avtomatičnih numeratorjev itd. za pečatnike. SE 5123 PoŠiljatve na deželo. i;go Stran IV. Mar. del. organizacija« Delavci škedenjskih plavžev Imajo drevi (v soboto) ob 7. uri sestanek v prostorih „Gospodarskega društva" v Škednju. Delavci čistilnice olja (Raffineria olli minerali) imajo danes ob 8. uri zvečer se-sestenek v prostorih „Gospod, društva" v Skednju. Pričakuje se, da pridejo vsi tovariši iz Skednja in da bodo agitirali za čim večjo udeležbo. -- Prihodnji teden se bodo vršili: v ponedeljek ob 7.30 uri zvečer •bčnl zbor skupine NDO Sv. Marko—Sv. Andrej pri sv. Jakobu". v torek ob 8. url zvečer sestanek delavcev „Čistilnice riža" v ulici Lava-toio 1. v sredo ob 8. uri zvečer seja „Odbora voznikov" v ul. Lavatoio 1. v četrtek ob 8. uri zvečer sestanek delavcev „Linoleuma" pri Sv. Jakobu. v p e t e k ob 8. uri zvečer občni zbor skupine N. D. O. „Mestna plinarna" pri Sv. Jakobu. v soboto ob 8. uri zvečer seja od-borova „Prosta luka" v ul. Lavatoio 1. __Strokovni tajnik. DAROVL — V proslavo blagovestnikov Sv. Cir. In Met. daruje „Obrtnijsko društvo" pri sv. Mariji Magd. sp. (Sv. Ana) K 35 26 nabranih pri Izplačevanju devidente svojim ilanom za otroški vrtec pri Sv. M. Magd. zgornji in spodnji. Vesti iz Goriške. Jezikovna ravnopravnost c. kr. finančnega nadzorniStva v Gorici. Pred aekaj meseci je priobčila „Edinost* doslovno naredbo, izdano od pokojnega finančnega ravnatelja Plenkerja v Trstu, s katero je bilo zavkazano podrejenim uradom, da se morajo v jezikovnem oziru ravnati popolnoma objektivno in pravično. Dotično naredbo je, kakor smo doznali, sedanji finančni ravnatelj baron Kober iz-■ova poslal na podredjene mu urade in organe z izrecnim ukazom, da se morajo ravnati po njej. C. k. finančno nadzorništvo v Gorici pa ta došli mu ukaz, t. j. jezikovno pravičnost, popolnoma prezira. Na slovensko pisane vloge slovenskih strank izdaja rešitve — v nemškem jeziku; tudi dvojezične tiskovine se izpolnjujejo samo v nemškem jeziku. Stranke, ki ne umejo besedice nemško, se zaslišujejo — in tudi v kazen« sko-pravnih stvareh — v nemškem jeziku. Gospodje si pomagajo z nesposobnimi in nezmožnimi tolmači; in tako se dogaja večkrat, da je stranka podpisala nekaj, česar sploh ni navedla. Strankam svetujemo, naj vsako rešitev, ki ni izdana v njihovem slovenskem jeziku, odločno zavračajo; enako naj tudi odklo-njajo vsaki podpis na listine, ki niso sestavljene v slovenskem Jeziku. S i t n e ž. x Ponarejale! denarja. Porotniki so spoznali krivim obtoženca Antona Gabrijel-čiča iz Kanala, ki je bil obsojen na 18 mesecev poostrene trde Ječe. Ignacij Križnič pa je bil rešen krivde. x Tiskovna pravda Andr. Gabrščeka proti uredniku „Novi Čas", ki se je imela razpravljati pred porotniki v sredo, Je bila preložena na prihodnje porotno zasedanje. x Velik požar je navstal v torek zvečer v ulici Luigia v Gorici. Sprva se je govorilo, da gori „Siidbahn", in nekateri so bili mnenja, da je navstala eksplozija plinarne. Ob velikem nalivu dežja je daleč na okoli žarelo nebo. Končno smo doznali, da gori v ulici Luigia stavbeni les, ki je bil lastnina odbora za zgradbo cerkve „Srca Jezusovega". Skoro ves les, ki se je nahajal v 70 metrov dolgi lopi, je pogorel. — Škode je 12.000 kron, ki ni krita zavarovanjem. x Bankovec za 1000 kron je zgubil neki ubogi delavec v magistratni ulici. — Kmalu za tem je policija aretirala nekega K, češ, da je našel in utajil rečeni banko-V3C. Preiskava pa tega mu ni mogla dokazati. Vesti iz Istre. Iz Gažona. V nedeljo, dne 2. julija bo treba pri veselici, ki jo priredi pevsko in bralno-godbeno društvo „Jadran" iz Gažona, pokazati narodnim nasprotnikom, da smo jim zaprli zadnjo pot v našo Istro. Veselica obeta biti zanimiva, ker bodo sodelovala tudi bratska društva: „Branik" iz Šmarij, „Straža" iz Trušk, „Svoboda" iz Sv. Antona in „Slovanski dom" iz Elerjev. V nedeljo torej vsi na Gažon, ki je komaj pol ure oddaljen od koperske luke in postaje. Ženski spol naj se pobriga za obljubljeni jerbas. Kdor ne more priti po morju, naj pride z vlakom; kdor ne hodi rad, ali ne more, se od Kopra do Gažona lahko pelje. — Naš krčmar pa že pridno dela in skrbi, da bo pomagano lačnim in žejnim. Zatorej Slovenci, okoličani, Tržačani in drugi: zaprimo še to zadnjo postojanko. — Začetek veselice točno ob 4. uri popoludne. Ker se posebnih vabil ni moglo razposlati, naj se stem smatra vabljenim vsakdo. Razne vesti. Koliko stane ena predstava v pariški operi? Francoski poslanec Rivet trdi v nekem pariškem listu, da je letni deficit pariške Opere neznaten nasproti deficitu milanske Scale, ki znaša nad 300.000 lir; dunajske Opere, ki doseza dva milijona kron; in nasproti deficitu new-yorške Metropolitanske opere 1,250.000 lir. Iz poročila omenjenega lista podajamo tu sledeče podatke: Vsaka predstava v Operi stane najmanje 17.000 frankov. Stroški za razsvetljavo (7000 svetiljk) znašajo 900 frankov na večer; samo čiščenje gledališča po vsaki predstavi stane 200 frankov. V gledališču je zaposlenih 2000 oseb. Armirani beton pred štirimi stoletji. Teh dni so postavljali v pariškem Louvru lift in zato so morali rušiti neke zidove, za katere se je doslej mislilo, da so narejeni samo iz kamenja in opeke. Ali so se delavci imeli čemu čuditi, ko so videli, da je bilo kajenje samo od zunaj, a znotraj da se je nahajala neka čvrsta kompaktna masa, ki je bila zelo podobna današnjemu armiranemu betonu. Potemtakem so že pred štirimi sto leti zidali z armiranim betonom, ki so ga doslej smatrali za izum moderne tehnike. Ker ni v arhivih Louvra o temu nikake biležke, je jasno, da gre tu za goljufijo graditeljev, ki so na ta način hoteli Štediti z materijalom. Kaj vse si zna dovoliti grof Tisza? — Grof Tisza je te dni hotel odpotovati s svojega posestva Gesta v Budimpešto. Kakor je to pri visoki gospodi že v navadi, da prihajajo šele zadnji hip pred odhodom vlaka, tako tudi grof Tisza ni šel preje od doma. Prišel je na kolodvor nekoliko minut pred odhodom vlaka, a ni mogel preko pota, ker je radi odhoda vlaka bila spuščena ograja. Grof Tisza je zato zamudil vlak. Ko je namreč prišel na peron, se je vlak že bil začel premikati. Tisza je poklical službujočega uradnika, a ga prvi hip ni našel. Zato je grof moral čakati, da se je uradnik pojavil in čul njegovo željo. Grof je zahteval, da mora uradnik takoj ustaviti vlak. Uradnik je odgovoril, da to ne sme storiti. Vlak je odšel in grof Tisza je ostal na kolodvoru, a pripravil je uradnika v tak strah, da je dal vlak ustaviti zunaj na progi, pri drugi stražnici, od kjer se je vlak vrnil nazaj. Grof Tisza je tedaj vstopil v vlak in prišel še pravočasno v Budimpešto. Zato pa niso prišli pravočasno drugi potniki. Radi grofa Tisze je vlak imel znatno zamudo in so mnogi potniki zamudili zvezo, drugi zamudili svoje posle. A kaj to briga grofa Tiszo? On je prišel Še pravočasno I • • • • • • • • Restaurant Wurschinger Trst - ulica Stadion štev. 10. Vsako nedeljo vojaški koncert - Vstop prost. Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Drehcrjevo pivo I. vrste. cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne Klubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonement s popustom 20°/« —— ? igiii jami ii MiM vogal ul. Gbega in trga vojaftnice (blieu Nar. Dom« in kuvar. Fabri-« Bogat Izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. ===== CENE ZMERNE.-- Aiti Spumante, Eefolk sagrebiki Pe linkovao in Sokol. Posebne vrste. Rase po najzrnernejšlh cenah. Bogomil Pino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo | Bellini fit. 13 Mjproti cerkve n. Antona novega | Bogat Izbor ur VKHke mte, kakor tudi ulmnor, prstanov i dlja-l m aut) In biez dljamun* tov, ŽetFke ttrlžice, zlate In »rtbrne zu meške, vse fo hnlureninili cenah. \ I) najem se oddalo Mil Zaloga dvokole3 in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. pop, 7(ine-Bioskop ,£dria' ________v Škednju i i' V soboto 1. in nedeljo 2. t. m. Nov, interesantan program Prodajalna jestvin in koloni-Jalnega blaga Ulderioo Basso Trst, ul. Sel te Fontane 41 Blago vedno sveže in osne smerne. rsn mu OGLASI MALI OOLAS1 le računajo po 4 ■tot. besedo. Mutno (iskane besede se računajo enkrat već. Naj* manja pristojbina znaia 40 itot. Plača te takoj Inser. oddelku. UUjpa I"pa, nova 3 sobe, kuhinja in vrt blizu nidlun Kojana »e proda. Posrednici izk'jučeni. Obrnite Be; Novak, Kavarna Couimercio od 7-9 popoldne. 1136 □ na prodaj : 2 sobi, 2 kuhinji, vrt. Škoiklja, lil Od h. Pjetro. Posredovalci izključeni. Več 8e poizve Pendice Štorklja 462. 1137 OHHo CQ takoj v nujem meblovana poba. — UUUet OD ui. Farneto 43, II, vrnta 10, 1138 Na Dolenjskem i^r^n:'"- Pojasnila daje F. Pertut, urar, ulica delle Poste 9. _1139 pMAfjn aq zaradi odpotovauja Šivalni stroj za riuua 00 K 50, Žkoriilja 8. P.etro fit. 24, vrata 12. 1010 Dalmatinska v ul, Nuova ftt. 18. Vino črno, dalmHtinsko, po st., opolo 88 in belo 96, Dobra kuhinja. 1050 l'vrc.rlna nrililia 6 novih šivalnih strojev »Zlo li II d p lil I Itd. Siuger, kupljenih na dražbi, je na prooaj za kron 62; tri leta garancijo. Tret, ulica S. Oaterina 7, dvorififie. lili! Poskusite FI- Calu+iti" ki Je nal-GOVO KAVO ff^dllUlIl fjnejSi in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajatnicah. oooo F iEi Najbolj varno naložen denar! Najvetja slov. hranilnica! Denarnega prosta do 31. decembra 1910 nad 564 milijonov kron. •o cd C W) 5 o 2 > ž £ o £ § C is1 rj ~ J E QJ - S C ^ nj tn s N P) B i §N > i 5 tu a. Mestna hranilnica v Ljubljani, t lastni hiši, v Freiernovi ulici št, 3 sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4VL brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne. knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižnice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima lične DOMAČE HRANILNIKE, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa = kreditno društvo. = Posoja na zemljišča po 5°/® in proti poplačevanju dolga pa najmanj V/o. Dolžnik pa more svoj dolg poplačevati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Hat =■ j Avtorizovana dunajska šola. eo — — ustanovljena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila ANA NOVAK - Tf*ST -.......... uiloa 3an Lazza.ro 16, III. Pridna In Milen gospodinja Kupale KOUNSKO «1)0 s se SR S3 Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na svoj račun dobroznano gostilno „PRI FRANCU" v Trstu, ul. (jiosue CarSueci 33. Za dobro pijačo, kuhinjo in postrežbo skrbi in se toplo priporoča JAKOB 01?TAK. Gsancsai Naznanja se slavnemu občinstvu, da se prodaja pri Orehu (Noghere) pri glavni cesti vse potrebne mrtvaške predmete, kakor: Krste, sueče. obleke, pnlćolnne, uence Iz nmetnlh metlic m peri Trgovina ]e b igato založena. Na izbero so vsi predmeti te stroke. Zastopstvo Mm Puretoe Podjetja v Trstu. Gorso St. 47 Uljudno Be priporočata Alojzij Jamsek in Franc Bernetič, mizarja.