tnsemi se sprejemajo la re!j» tristopaa vrsta:
8	Kr.,	če	se	tiska lkrat,
12	,»	„	.. 2
15	!)	O	>.	>J H J)
Pri večkratnem tiskanji se j»na primerno zmaDjša.
RokopUk
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvn administracija) in ekspedicija n» velikem trgu b, štev 9. II. nad-sropji.
Pilitituliit za sIotbusR] narafl.
Po posti rejemtn velja;
Za	celo leto	.	.	10	gl.	—	kr.
/a	polleta	.	.	6	-	,,
Za četrt ieta . -J „ 50 „
V administraciii velja:
Za	ceio leto	.	.	8	gl.	40	kr
Za	pol leta	.	4	,f	20
Za	četrt ieta	.	.	2	,	10,
j Ljubljani na dom pošjji p.'1 velja (10 kr. več na leto. Vrednistvo na velikem trg š* E v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Srčna želja.
Dolgo nam je že nekaj na srcu, kar bi i bi takoj radi omenili, pa prve dni po nepričakovani vesti se ni prav spodobilo zarad žalosti, da bi se nam ne bilo očitalo, da smo komaj na smrt čakali; dalje pa se ve, daje pri taki reči mnogo pomislikov, in zarat tega se nismo hoteli prenagliti. Ker pa se nam naznanujejo enake želje tudi od drugih strani in sicer tudi od takih, od katerih bi se ne bili nadejali, tedaj moramo z željo vendar le na dan. Če se tudi spolniti ne more, znabiti zarad nam neznanih zadržkov, menda dobro reč sprožiti se nam tudi ne bode toliko v greh štelo. Sicer pa reč ravno ni nova, se je pred sto leti že tudi poskušalo, želje ponavljale pri vsakem spremenu, da je potem — spet pri starem ostalo. Po dolgem vvodu tedaj „ad rem":
Naše želje in premnogo drugih zadevajo vravnanje slovenske nadškofije. Narodnjak, ki je sedel mnogo let na slavni nadstolici Goriški, ki je vedel in znal vsem strankam pravičen biti, nam je umrl; bode li znal in hotel to tudi njegov naslednik? Kdove! Bode naj pa že naslednik prevzv. r. nadškofa Gollmajerja kdor hoče, nasprotniki njegovi „a priori" nismo, tudi biti ne moremo, dokler ne vemo, kdo bode naslednik. Znabiti da ravno narodnjak z najboljšo voljo, tedaj nam saj ne bode nikdo spocltikal, kakor bi hotli že zdaj zoper vsemu svetu neznanega ravnati. A tu ne gre za osobo, ampak za reč.
Mislimo toraj, da bilo bi prav, ko bi dekani s svojo duhovščino in drugi, kateri imajo besedo v merodajnih krogih, prosili, naj bi se nadškofija v sredini slovenskih pokrajin, v Ljubljani vstanovila. Razlogov za to je mnogo. Nekaj jih tu podamo na premislek in povoljno izbero:
1.	Stara A e m ona je bila že Rimljanom imenitno mesto, naj berž za Akvilejo prvo mesto v teh pokrajinah; naj bila bi toraj Ljubljana naslednica v nadškofijski časti, ker v Akvileji že tako več ni mogoče.
2.	Se je na Ljubljano že tudi zdavnaj mislilo. Škof Ljubljanski Mihael bar. Brigido so bili tudi nadškof od 1. 1788 do 1. 180G. Škoda, da se je takrat premalo na to gledalo, da bila bi se čast nadškofije tudi za prihodnje čase trdno vstanovila.
3.	Sedanji papež, sv. Oče Leon XIII. so Slovanom resnično naklonjeni; tedaj smeli bi upati, da našim opravičenim željam ne bodo nasproti.
4.	Krivice pri tem premeščenji ne najdemo nobene; ker Oglej (ali pezneje Orado) i m a n asledništvo v Vidmu (D d in e). Mar ni čudno, dve nadškofiji tako
blizo vkup, le nekaj ur druga od druge oddaljena in vrli tega ravno tako blizo patriarhat v Benedkah! Zlasti, od kar je tu železnica, znaš v malo urah tri nadškofije prehoditi. Takega nakopičenja ne najdemo nikoli nikjer, še v nekdanjih rimskih deželah menda ne. Gotovo bolj prilično bi bilo tudi v cerkvenem oziru, da je med Dunajem in Vidmom nadškofija v Ljubljani, kakor v malem laškem okrožji tri, od Beča do Gorice pa nobene.
5.	Enako v cerkvenem oziru je nadškofija v Ljubljani bolj prilična, ker v Ljubljani je popolni korarski kapitel, z dvema infuliranima odličnjakoma, Gorica nasproti ima le pol kapitelna in le enega inful. prošta; tedaj je gotovo tudi v tem oziru primernejša Ljubljana, kakor Gorica.
6.	Škofija Ljubljanska je tudi po prebivalstvu n a j v e č a, ter šteje 562.000 prebivalcev, Gorica nasproti le 219.000, tedaj še polovice Ljubljanskih ne.
7.	Prihodki škofije so v Ljubljani boljši, kakor v sosednih škofijah; tedaj zamore se tu, če treba, tudi vnanji blišč bolj razvijati, kakor le s polovico teh prihodkov. Naj se nam ne očita, da to ni glavna reč; res da ni in „caeteris pa-ribus“ bi se na ta slučaj ne moglo ozir jemati, ali „non obstantibus quibuscumque“ pa na tehtnici tudi to nekaj pomaga, da prevaga. Vikša ko je čast in služba, več tudi časnih pomočkov tirja in če so že tu, zakaj jih zametovati ? Res pravijo (se ve, le potuhnjeno) Cerkev ni od tega sveta, teda. ne potrebuje posebnega blišča. Res, Cerkev ga ne potrebuje, resnica vse eno predere, če se naj svetejša daritev tudi v cerkvici iz drevesnih desk ali skorij obhaja; a Cerkev je vendar na tem svetu. Cerkev je vidno craljestvo v svojih telesnih udih, tedaj če tudi ona zase ne potrebuje blišča, pa ga potrebujejo njeni udje in primeren, resnoben blišč pri opravljanji službe Božje pripomore veliko k razširjenji katol. Cerkve.
8. Prenešenje nadškofijske časti in oblasti v Ljubljano tudi v političnem oziru ni nič nevarnega, marveč ravno nasproti. Pri znani nenasitljivi pogoltnosti Malije je nadškofija čez več slovenskih pokrajin ravno na laški meji jako neprimerna, da ne rečemo nevarna. Saj se ve, kako vsak nasprotnik zna vse, tudi nemogoče reči porabiti v svoj dobiček k dosegi svojih sebičnih namenov, zlasti pri znani vestnosti zvijačnih Lahov. Kako lahko bi prekncija nadškofijski naslov porabila v svoj namen, da bi ugrabila ne le Trst in Gorico, ampak tudi Kranjsko ter pridejala svojim deželam k razširjanji tesnega čevlja! Mar li ni znano (vidili smo z lastnimi očmi), da se po Italiji očitno uči in tudi javno razprodajajo zemljevidi,
ki raztegajo meje čez Vrhniko -- Loko do Save; tedaj bi jim komaj Ljubljana odšla, ali tudi ta ne. Res od sanjarij, od načrta do resnice je še pot dolga; ali le nikar ne pozabimo, da bi pred 20 leti so imeli Lahi o Benečiji ravno take sanjarije in načrte in kar nikdo ni mislil, v kratkem — vresničilo se je. Mnogokrat malenkosti prevagajo ter izvršijo, kar nekoliko pred najtehtniši vzroki niso mogli.
9. In zadnjič glavni politični vradi naj bodo v popolni varnosti, da bode njih delovanje v.spešno. Lahonski nepokoj in nakane irredentarjev pa mislimo, da k vsestranskemu vspešnemu delovanju malo in slabo pripomorejo. Tedaj mislimo, da tudi avstrijska politika, avstrijski patriotizem se sme saj po nekoliko k drugim vzrokom za prenešenje nadškofije v Ljubljano prištevati.
Toraj prav brez vsega strankarskega škilenja po slavi ali časti, le zarad tehtnih vzrokov, katerih nam tudi Goriški škofijam in rodoljubi ne bodo ovrgli ali zamerili, bilo bi želeti, da se nadškofija v Ljubljani vsta-novi. Vsem Kranjskim prebivalcem kakor tudi drugim Cerkvi in vladarski hiši vselej zvesto vdanim Slovencem bila bi nadškofija Ljubljanska vedni najlepši spomin šest-stoletne zveze z Avstrijo in letošnje šeststoletne spominske svečanosti.
Govor grofa Riharda Belcredija
pri splošni debati o šolski noveli v gosposki zbornici
(Dalje.)
S to vzobraževalnico je sklenjena tudi tako imenovana vadnica, t. j. navadna ljudska šola. A med tem, ko so učeniki zavednost profesorji, so učitelji na ljudski šoli veliko pod njimi, so samo pomožni učitelji. Se ve, da mora mladenič od prvega začetka misliti, da je zanj merodajavna le učenost. Tako je osnovano vse učiteljsko vzobražišče. Vsak, ki pogleda šolsko knjigo, prepričal se bode, da je to mnenje čisto opravičeno. Tam se govori le o učenosti. Začenši pri moilro-slovni slovnici, so poučne knjige tako učene, da se nikakor ne more razumeti, kako da more mlad človek, pri 15, 16 in 17 letih dospeti do tega strmega stavkoslovja. Kaj pride iz tega? Iz glave se uče brez pravega razuma. Spraševanje se vrsti za spraševanjem, vsako leto jedno, in sicer so vsa ta spraševanja teoretična; četrto letojezre-ostno spraševanje, ki je tudi teoretično, in e pri tem izpraševanji more biti tudi praktično izpraševanje v šoli; morebiti, pravim, ker spregledati se more to praktično izpraševanje, a samo to, teoretično nikdar ne.
K tem praktičnim skušnjam privzamo
tudi ljudske učitelje; mislili bi, morajo jih privzeti, glavne osebe so. A to ne, privzeti jih morejo, glavne osebe so profesorji, ti razsojajo o praktični skušnji. Na vadnico pošiljajo kandidate, pa le po eno uro na teden, nekatero polletje tudi po 2 uri. Ko ura mine, imajo kandidatje naslikati obraz o uri — na vso moč učen — in o tem obrazu, v katerem presojajo učitelja, sodijo zopet profesorji?
Mladega človeka, ko dostoji zrelostno spraševanje, pošljejo precej v službo, ali za podučitelja, ali za učitelja, se ve da le začasno, a starišem in otrokom je to vse jedno. Čez dve leti mora zopet delati skušnjo sposobnosti v kakem oddaljenem mestu, tu mora dokazati, da je te dve leti dobro porabil, da je znanje razširil, a skušnja je zopet teoretična, Kako bodo učitelji na selih razširili svojo vednost? Bržkone ne ravnajo strogo pri tem vprašanji. (E, kaj še, strogo bolj, kakor je treba. Op. prelagatelja). Ko bi med tem časom resno pazili na učitelja, kako se vede v šoli, bi to kaj pomenilo, in bi bil razloček med spraševanjem o zrelosti in sposobnosti; sicer pa to nima kaj pomena. Če ima dotično spričevalo sposobnosti, gre ven in se obnaša, kakor da bi ne imel nadzornika; nobeden učitelj na viši šoli nima toliko prostosti pri poučevanji, kakor tak ljudski učitelj. Profesorja na viših šolah nadzirajo njegovi tovariši, vednostno vzobra-ženi možje, da, njegovi lastni poslušalci, ker so leti po spraševanskem redu zavezani, poznati tudi nauke in nazore drugih strokovnjakov, ker ne vedo, kdo jih bode spraševal.
Ljudskega učitelja nihče ne kontroluje, drugej ne, kakor v večem mestu; stariši mu ne gledajo na prste, otroci tudi ne, in krajni šolski svet nima druzega opraviti, nego da čuva nad obiskovanjem šole, nareja izpise za kazen starišev in da skrbi zama-terielne šolske koristi.
Za nadzorovanje je samo okrajni šolski nadzornik, ta pa ima pod sabo šole vsega politiškega okraja; on je duša in delavna moč okrajnega šolskega sveta; ne more do stikrat iti iz svojega službenega kraja, imel bi videti šole v svojem okraju vsaj enkrat na leto, kar sicer ni mnogo, a še tega ni.
Deželni šolski nadzornik bi imel šole
osemletna šolska dolžnost je uže tam za 1. 1836.
No, ta mož pravi, da se jim na Virtem-brškem zdi brezobzirna strogost, da morajo
Na zunaj pa Francosko podpira katoliško politiko. Tako je bila za to, daje bil Bib-Doda, katolik, postavljen za gubernatorja na Libanu. Katoliki v Siriji in na Libanu so
otroci osem let v šolo hoditi. Sedanjo šolsko pod francoskim varstvom, podpirajo pa fran-
osnovo imenuje okorno tovarnico, učitelj je prisiljen, to uevkretno, zategljivo iu brezbrižno množino od leta do leta naprej valiti, oboji, zmožni in nezmožni, oboji so jed-naki, nadarjen ne pride naprej, nezmožnega pa s težavo naprej vlečejo in silijo, imenovani pisatelj priporoča, naj se drže prave mere. On pravi, da skušnje v Virtembergu za to govore, da tam, kjer so privzeli vse realne stroke v šolo, zanemarjajo najpotrebnejše začetne nauke, namreč: branje, pisanje in številjenje.	(Dalje prih.)
Politični pregled,
V Ljubljani 11. aprila.
Avstrijske dežele.
Z Dunaja 10. aprila. Danes je bil na vrsti predlog zastran česko-marske poprečne železnice. Gospod kupčijski minister je po-vdarjal stališče vlade, za predlog je govorilo 6 govornikov. Nadrobna debatni se začenja jutro.
Avstrijsko pomožno drnštvo za Bosno in Hercegovino. Nadvojvoda Albert je zagotovil društvu, čegar pokrovitelj je, letnega doneska 1200 gld.
Iz Zagreba. Deželni zbor v Zagrebu ne bode sklican mesca maja; marveč sešel se bode še le, kedar se zgotovi postava zarad preosnove uprave, ta pa ne more izdelana biti prej, dokler niso končane obravnave z ogersko vlado zarad premenitve postave, po kateri se na Hrvaškem davki pobirajo.
Svoji k svojim. V Bukovini in nekaj tudi v Rumeliji žive nekatere tisučine tako zvanih Cšango-Madjarov. Te žele zopet nazaj dobiti na Ogersko. 31. m. m. jih je prišlo 600 iz Hadikfalve na Ogersko. V Segedinu so jili slovesno sprejeli. Mesto jih je pogostovalo v kasini. Mestni župan je nagovarjal prebivalce, naj jih podpirajo z denarji
coski vpliv in kupčijo. Anglija in Rusija sta proti Bib-Dodi, a Francosko, Avstro-Ogrsko in Nemčija ga podpira. —
Slovesnosti venčanja (kronanja) ruskega čara bodo trajala v Moskvi 16, r Petrogradu 9 dni. V komisijo za venčanje so izbrani generali Ignatijev, Loris-Melikov, Drentelen in Dandukov-Korsakov. Šole v Moskvi se bodo 14 dni poprej končale. Cena stanovanjem se je močno podražila. Povodom venčanja pričakujejo se važne politiške pre-membe. Veliko ujetnikov bode pomiloščenih, a politiški baje ne. čas za venčanje je določen tako-le: Cesarski dvor pojde izGačine 7./19 maja. V Moskvi bode slovesen vhod 20. maja; venčanje bode 15./27. maja zvr-šeno. Svečanost bode končana 30. maja (12. junija).
Iz Londona 9. aprila. Spodnja zbornica je brez debate sprejela načrt postave, s katerim se spremeni postava o [razstrelivu. Kdor učini razstrelovanje, posestniki in fa-brikantje razstreliva, ki ne morejo dokazati, čemu da jim bode, obsodijo se od 2—20 let v prisiljeno delo. Vsak, kdor sodeluje pri teh hudodelstvih, v postavi omenjenih, je kriv domovinskega izdajstva.
Danes zjutraj je bil zopet zaprt mlad Irec iz Amerike , njegovo ime ni znano.
Z Dublina. Osebe obdolžene umora v gaji Feniksovem pridejo k sodbi druga za drugo. Dvorno sodišče seje začelo zoper Jožefa Brandy-ja. Njegov odvetnik je hotel, da se obravnava odloži, ker je bil čas za pripravo prekratek. Sodišče je zavrglo ta predlog.
Iz Madrida. Na vrtu kraljeve palače se je razpočila bomba, sumnjivih osebje bilo zaprtih 70. Hudodelstvo se podtikuje raz-prodajalcem glediščnib vabil, ki se pritožujejo, da se jim zaslužek krati.
Iz Corka (na Irskem). Policija je zasačila veliko nitroglicerina, ki je prišel iz
za potovanje. Vladno se ta stvar ne vrši, fil (Skotsko). BUk0 mesta so v skriva* marveč pol vladno potnae »e dajo vseljen- m MjJli m ye6 mstre,iviL cem, a zemlje jun hoče odkazovati! — Ka-
nadzorovati vsako tretje leto, večkrat pa se ne kor je znano, ogerki Slovaki prehodijo ves svet.
more strogo po tem ravnati, in tako je učitelju brez temeljite vednosti in znanstva, katerega tako rekoč nihče ne nadzoruje, izročeno, da določi, kaj je naj bolj vedeti potreba iz prirodopisja, zemljepisja in zgodovine.
Naslikali so si vzor ljudske šole, dozdevalo se jim je, a le po vzorih, koliko da more in je zmožna sprejeti mladina, koliko morajo storiti iu dovršiti učitelji, sedaj pa obsojajo tega, ki nasproti stavi temu vzoru to, kar je v resnici in bistveno in hoče ljudsko šolo imeti takošno, kakoršna je v resnici. Svarilnega glasu niso nikdar poslušali. Bistra glava, kakoršen je bil seminiški vodja Diestenveg, je pred več leti rekel, da v ljudski šoli pozabijo, da imajo otroke pred sabo, ki ostanejo otroci do 14. leta. Zelo omikan in znanstveno vzobražen državni svetovalec Virtembrški in kanclar na vseučelišči v Ti-bingen, pl. Rumelin, objavil je 1. 1868 v Titanskem časopisu za državno vednost in zopet 1. 1881 razpravo, kjer obsoja ljudsko šolstvo, a vendar je ljudska šola na Virtem-brškem izmed najboljših na Nemškem, in
na tisoče se jih vsako leto seli v Ameriko — no čakaj malo, to so Slovaki, teh ni škoda, ali Madjar t. j. kaj drugega.
Vnanje države.
Iz Pariza. Francoski minister Ferry je napovedal vojsko duhovnom, ki nočejo spuščati otrok k svetim zakramentom, ker se uče vere iz novih šolskih brezbožnih knjig. Kakor znano, je Rim prepovedal te bukve. Ni skoraj mogoče, da bi otrok, ki se leto in dan uči veronauka iz teh bukev, imel še kaj vere v Boga in Božje razodenje in da bi vedel to. kar se tirja od katoliškega kristjana, ko sprejme sv. zakramente. Zgodi se pa, da stariši tudi vnemarni, da, celo ru-dečkarji, otrokom jemljejo te bukve, ako župnik pove, da takih otrok ne bode spuščal k svetim zakramentom. Vlada se mašuje s tem, da duhovnom jemlje plačo. Omeniti se mora, da so te bukve ravno tako sestavljene, kakor katekizmi v prašanjih in odgovorili. Prav primerne so tedaj ovreči vsako razodeto vero. — Škofje in duhovniki ne napadajo države, marveč se le drže svojih dolžnosti.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 10. aprila. (V državnem zboru) bilo je danes jako živahno. Sošli so se bili na obeh straneh skoraj vsi poslanci, in manjkalo jele nekterili malomarnih, v resnici malomarnih, ko vendar nobenemu izmed njih ne more biti neznano, kaj se je v zbornici v soboto godilo. Po rešitvi navadnih naznanil in poročil predsedništva bila je brez ugovora sprejeta postava o premembi ne-kterih prioritetnih obligacij, potem pa se je pričela splošnja obravnava o poprečni česko-moravski železnici. Govorili so Viedersperg, Fiirth, Nadherny, Herbst, minister Pino, Gudenus. pa Griimvald, vsi za postavo. Nevarnosti toraj ni bilo nobene, in po splošnji obravnavi je bilo z veliko večino sklenjeno pričeti posebno razpravo, ki se bode pričela in morda tudi dovršila že jutri. Šolska postava bo prišla toraj na vrsto v četrtek.
Z Dobrne, 29. marcija. V zadnjem mesečnem zboru tukajšnjega oddelka kmetijske družbe se je govorilo o cepljenji dreves. Razlagalec in v tej stroki zvedenec je odsvetoval navadno cepljenje „v sklad", ter priporo-
čal cepljenje „v-žlebc za vzpomladui čas,-za poletje pa cepljenje „s očesom". — Pri takih predavanjih se zve marsikaj praktičnega, samo ko bi dotičniki slišanih naukov ne prezirali! Marsikateri sadjerejee pač misli, da je storil vse, če je le drevce zasadil. Že bode n. pr. kje pet ali šest let, ko je dopisnik nekemu »sadjerejcu", ki je o vigredi srnodje grabljal po drevesniku, prigovarjal, naj z drevesa, pri katerem je ravno bival, spoddreže vsaj pokazane veje. Bile so to gladke — vodenice. Dobremu možu se je „škoda“ zdelo za „tako lepe" vrhe, češ,bodo že rodili, kadar bodo starejši. Toda, naš sad-jerejec, kakor podoba kaže, še do danes ni prišel do prepričanja, da sedaj že prav močne vodenice drevesu s inače okusnim sadom življenje ovirajo. A da bi pri naših poslušalcih zadnjič razlagana tvarina ne ostala brez vspeha, je govornik — gosp. Kraner, bivši gojenec sadje- in vinorejske šole pri Mariboru in sedanji oskrbnik graščinskega posestva Lemberg — prinesel cel snop cepičev plemenitih vrsti vsakojakega sadja ter jih sporazredil med zbrane sadjerejee.
podporo, tudi noče dopuščati, da bi se od njenega debla redile rastline, ki samo sok iz njega srkajo, pa mu nobene podpore ne dajejo. Naši nemškutaiji so toraj sklenili, da se mestnih volitev ne vdeležijo. Naši volilci pa bodo storili svojo dolžnost, naj se nasprotniki na bojišči pokažejo ali ne; njim gre za rast in razcvet svojega domačega mesta, za čast in slavo stolnice slovenske, zato bodo gotovo vsi prišli na volišče in pokazali tudi pri tej priliki disciplino in vzajemnost, ki so jo že dostikrat občudovali naši nasprotniki.
(Odbor za spomenik dr. Janeza Bleiiveisa viteza Trsteniškega) imel je 3. t. m. svojo redno sejo, v kateri je med drugim marljivi g. blagajnik Robič polagal dosedanji dotični račun.
Iz sklepa tega računa se je razvidelo, da vplačani doneski do 3. aprila t. 1. znašajo . . 1672 gold. 64 kr. in od do konca leta 1882. v ljubljanski hranilnici pod štev. 123707 nalo-Ženih 1550 gld. znašajo obresti..................... 34 „ 66 „
Domače novice,
V Ljubljani 12. aprila.
(Mestne volitve.) Prihodnji teden se bodo vršile mestne volitve ljubljanske in za trdno pričakujemo, da bodo v vseh treh razredih izvoljeni narodni kandidatje. Znani dopisnik dunajskih liberalnih listov je sicer nedavno poročal, da bode ,,ljudska stranka" izbrala svoje lastne kandidate ali se pa poprijela kandidatov nemške stranke, pa tako dalječ ,,ljudska stranka" menda še vendar ni zabredla, da bi se zvezala z najhujimi sovražniki naroda slovenskega, ki so jih prej brez usmiljenja šibali in obsojevali tudi njeni lastni privrženci. Tudi mora sama vedeti, da bi ji taka zveza dosti ne koristila, ker nemšku-tarska stranka pri našem ljudstvu nima prav nobenega vpliva in nobene veljave, in še priimka »ljudska stranka", bi si ne smela več pridevati, ker se od naroda loči, kdor Se združuje z nemškutarsko stranko.
Sicer pa ta nevarnost odpade, ker so naši nasprotniki pri shodu konštitucijonal-nega društva 9. t. m. sklenili, da letos ne-Čejo vplivati na mestne volitve. Centralni volilni odbor kouštitucijonalnega društva se toraj letos ne bode osnoval, da bi sklical navadne volilne shode ter svoje verne podložne vodil in vozil na rotovž. Posamezni nem-škutarski volilci pa menda tudi ne bodo imeli poguma na svojo roko pričeti volilne borbe, ktera se celo njihovim dosedanjim voditeljem zdi tako brezumna in brezvspešna, da je še pričeti nečejo. Manjka jim tiste mogočne podpore, s ktere pomočjo so prej zmagovali. Vsa njihna moč in slava je namreč prihajala od drugod. Menili so, ali vsaj si prigovarjali. da stoje trdno, kakor skala ali hrast, ter niso zapazili, da so podobni le slaku ali srobotu, ki se mora viti po tleh, ako nima trdnega debla, okoli kterega bi se mogel ovijati in vzdigovati na kviško. Tako deblo Lila je prejšnja vlada, ktere se je bila nemško-liberalna stranka poprijela; ko je bilo pa deblo posekano, padla je ž njim tudi stranka, ter se ne more sama več vzdigniti, ampak mora potrpežljivo čakati »veselega V etri č a“, ki bode po Vesteneckovih besedah razpodil črne oblake na sedanjem političnem obnebji. Sedanja vlada tega noče storiti; ona noče biti kol, ki bi bil samo drugim v
skupaj . 1707 gold. 30 kr. Dalje je bilo izdatkov za
poštnino.............. 17 ,, 68 „
za papir in zavitke	.	.	—	„	88 „
ostanek premoženja	.	.	1688	„	74 „
skupaj z zgoraj navedeno svoto .... 1707 gold. 30 kr.
Izkaz premoženja pa kaže:
Knjižnica ljublj. hranilnice št. 123.707 ima koncem leta 1882. z doteklimi obresti vrednost .................... 1584 gold. 66 kr.
od 1. januarja do vštetega 3. aprila 1883. se je na novo naložilo ...	90 „	— „
ostanek gotovine v bla-gajnici.................. 14 „	8 „
skupaj . 1688 gold. 74 kr.
Iz tega izkaza razvidite, dragi rojaki, da nam do izvršitve našega namena še mnogo novca manjka in da je treba napeti vse sile, da doženemo častno našo dolžnost. Posebno opozorimo prijateljsko vse gg. poverjenike da, blagovolijo kakor hitro mogoče zadostiti prevzeti svoji nalogi.
(27. občni zbor denarne obrtnijske pomočne družbe Kranjske) je bil v nedeljo 8. t. m. ob 11. uri v magistratni dvorani. Navzočih je bilo 40 udov. G. predsednik J. N. Horak je razložil namen tega društva, kateri je, pomagati obrtnikom s potrebnim kapitalom, ter pospeševati njih varčnost. Denarnega prometa je bilo letos: 613.493 gld., davka se je plačalo 1024 gld. in za kolike seje izdalo 212 gld. Leta 1882 so dobivali družbeniki po 5% obresti, nedružbeniki 4’/«0/0, posojilo se je jemalo 6°/n obresti in '/4 provizije, to velja tudi za prihodnje leto. Spominja se še umerlih udov gg. Antona Sa-masse in Jurija Freibergerja. Po g. 4 družbenih pravil izstopijo gospodje: France Drašler, Janez N. Horak, Miha Pakič in Srečko Waidinger. Knjigovodja g. Bradaška prebere zapisnik zadnjega občnega zbora in blagajnik g. France Drašler o društvenem gibanji. Udov je bilo koncem leta 1882 --243; kateri so imeli vplačanih 16.874 gl. 77 kr. Reservni zaklad iznašal je konec p. 1. 14.965 gld. 56 kr., ostali račun menju je iznašal koncem leta 1883 svoto: 123.992 gld. G. Jurij Dolenec, načelnik preglede valnega
odseka poroča, da so se računi pregledali in vse našlo v redu, on nasvetuje, naj se daje vodstvu absolutorij. V vodstvo so izvoljeni skoro jednoglasno gg. Fr. Drašler, J. Horak, M. Pakič, Fr. Geba in J. Dolenec. V pregledovanem odseku so: Srečko Noli, Janez Citerer in J. Zor. Udje vodstva bodo dobivali za njih trud po 10 gld. Več prav ma-ih dolgov se odpiše in potem se sklene zbor.
(Odisse, quem laeseris). Tega izreka se stanovitno drži g. dr. Jaques, državni poslanec, ki je zoper deželnega predsednika na Kranjskem blagorodnega gospoda Win-klerja razžaljivo govoril v državnem zboru na Dunaji. — Gospod deželni predsednik je v javnem pismu podučil dr. Jaques-a, da ni bil prav podučen in da mu njegovi pristaši neresnično poročajo. — Kaj mislite, da je sedaj dr. Jaques molčal? Je mar spoznal, da se je zmotil, ali pa da je bil naopačno informiran ? I, kaj še, iz novega očita c. kr. deželnemu predsedniku, da se pod njegovim zaštitjem Nemci v deželi napadajo, da on navdihuje „Slov. Narod" i. t. d. — Gospod predsednik mu zopet odgovarja v „Laib. Ztg.“ št. 82 dne 11. aprila in mu dokazuje troje neresničnosti, a gospod predsednik pravi tukaj z vso vljudnostjo, da so g. Jaques-a njegovi politični prijatelji zopet na led speljali. — Kaj si nepristranski nemški svet pri tem misli, lahko beremo n. pr. v Vtld. ali v Gratz. Volksblattu, v listih, ki oba delata za spravo med narodi, tedaj prav v smislu sedanje vlade. — Ako pa uže Nemci tako strogo obsojajo to rovanje in hujskanje, kaj moramo Slovenci občutiti, ko beremo to po časopisih, ker vidimo s svojimi očmi, da se Nemcem ne godi nikjer krivica, ko smo sami čutili brezobzirnost, dokler je vladala bivša nemško-ustavoverna stranka, katero so navdihovali gospodje, ki sedaj toliko kriče v zatiranji nemštva, ker vidijo, da vlada hoče biti pravična tudi Slovencem^ — Med prijetnosti deželnega načelnika pride še ta, da se mora po javnih listih bojevati z lažjo in zvijačo. —
(G. Jenčič, okrajni sodnik v Mokronogu/ ki je zarad bolehnosti nekaj tednov til v Ljubljani pri svoji materi bival, izginil je iz svojega stanovanja 5. t. m. Včeraj našli so ga pod Rožnikom za novim streliščem ustreljenega. Bil je ranjki še le 35 let star, jako spreten, obče spoštovan narodnjak in očitno je, da ga je le bolezen v glavi pripeljala do žalostnega konca.
(Resolucijo zoper šolsko postavo) je 9. t. sklenilo tukajšnje konštitucijonalno društvo. Ker se v četrtek prične v državnem zboru že obravnava o šolski postavi, bo ta resolucija dotlej komaj prišla na Dunaj. Ko bi se bilo naše nemškutarsko društvo v tej zadevi prej oglasilo, bi bilo naše ljudstvo gotovo v nasprotnih resolucijah glasno oporekalo zoper to, da bi se mu vzele pravice in polajšave, ki jih glede šolstva doslej že vživa, in ki jih žele tudi druge dežele, ki bi jih pa nemškutarska stranka rada uničila, ko hi šlo po njeni volji.
Bazne reči.
— Svitli cesar so dali soseski Smuk (Laugentlion) v politiškem okraji Rudolfovem 50 gl. za napravo šolskega vrta.
V Šent-Vidu nad Ljubljano je 7. t. m. umrla soproga vrlega Miroslava Tomca, Marija, rojena Kraljičeva v 39. letu svojem ter bila pokopana v ponedeljek. Naj v miru počiva!
— Kanonik prvostolnega kapiteljna y Sarajevu je postal vsled cesarjeve odločbe 28. marc. profesor na semenišču v Senju preč. dr. Ivan Koščak.
— Kardinal Peter Meglia jev73. letu svojem umrl l.t.m. Bil je prej papežki poslanec v Meksiki, na Bavarskem, v Franciji itd.
— Avstro-ogerska severna eks-p edicija. Parnik „IW pojde prve dni prihodnjega meseca na sever po rojake, ki so v Jan M a jen (otoku nad Grenlandijo), da jih pripelje nazaj v domovino, ker pretekel je čas, za katerega so se odločili bivati tam, da opazujejo naravo teli krajev. — Ako ne pride kaj izrednega, bode „Pola“ mesca junija v Jan Mejan-u in zopet mesca avgusta doma v Avstriji.
— V premogovem rudniku ,,Kof-] ach-‘ na Štajarskem se je oglje udrlo, da-siravno je bilo podprto, sekač Ortner je bil smrtno ranjen, a diugi Anton Kermel je obležal pod ogljem. Noge mu je zlomilo, a vendar so ga po obilnem trudu spravili iz kraja, kjer je bil v smrtni nevarnosti. Ortner je zapustil ubogo vdovo in več nepreskrbljenih otrok.
— Uzorni načrt kmet. stavbna Kranjskem I. list s posebnim ozirom na Bohinj. Zložil E. Kramar. Izdala e. k. kmetijska družba za Kranjsko. Založnik Viljem Frieck na Dunaji. 50 kr. Tako se imenuje knjižica, ki je te dni izšla in ki zanima vsa-cega, kdor je za napredek pri kmetijstvu. Ako pomislimo, kolike vrednosti je za ljudi in živino zdravo in čedno stanovanje, moramo z veseljem pozdraviti to delo. Poglejmo si bolj na drobno kako kmetijsko gospodarsko poslopje, kakor se tu in tam nahaja na prvi pogled bodemo videli, da bi bil go-
ža popravo cerkve 2000 gl. patron je verski plemeniti slovenski narod odobril moj namen
„.	...,i • ,• n. n ^	i-n rindnivo 1 mni fnnd
zaklad, občina je liotla imeti 300 gl. iz cerkvene kaše, a brez poroštva župnik ni mogel dati tega denarja, porokovati pa ni nihče hotel. To je bilo mesca marcija, ko je bil župnik umorjen.
— I q u i q u e m e s t o na Peruanskem v južni Ameriki, morsko pristanišče, kjer so posebno nakladali natron in guano je požar ukončal, zgorelo je nad 1000 poslopij. Škode je 2 miljona lih. strig. Mesto je imelo 1G.000 prebivalcev, potres 1. 1868 je tukaj napravil strašansko škodo.
Mesto E e val ob Baltiškem morji je zadela strašna nesreča. 21. marca je bil v dvorani društva „Lotus“ koncert. Navzočih je bilo okoli 2000 ljudi. Med koncertom strašno poči, in ta hip ugasnejo vse luči. — Ko prineso luč v dvorano, oj strašen pogled! Na stotine je ljudi ležalo ob stenah in med stoli brez zavednosti, drugi so po njih preko lezli. Ko so padle vzdigovali, je bilo veči del hudo ranjenih, in nekaj mrtvih. Ko spravijo, kar naj bolj morejo, ranjence v kraj, iskali so vzroka. In o glej, cevi iz guta-perehe, v katerih je bil plin napeljan, razpočile so se, ker obtežene so bile s težkimi kamni; prodirajoča sila je vrgla kamna do stropa, ti so prebili strop in potem je vse padlo ljudem na glavo dol. Ljudje, ki so bili blizo odra in cevi so bili treščeni na vse strani. Vrata in okna so vsa zdrobljena in nad 100 ljudi je v bolnišnici. — Mesto je strašno razburjeno.
— V Passo Corese pri Monte Ro-tondo blizo Rima se je unel stot smodnika, ki je bil spravljen v kleti. — Delavci tam delajo vodovod, ob 9 so se podali k pokoju, vname se smodnik. hiša se razleti, od 46 delavcev je bilo pri priči mrtvih 18, ranjenih
Jia in V X pugicu	vil* ^	&v .	..	'	.	.	. v	v.	Trt.
spodar s temi denarji lahko kaj boljega si Je -4» le 4 niso bili nit poškodovani.
omislil. Pet lepili podob kaže poslopje starega kopita, kakor se nahaja v Bohinjski Bistrici, potem pa g. pisatelj razlaga pogreške hleva, ki je vse ob jednem: ovčji, goveji in konjski hlev — včasi tudi svinjak — zraven poučuje, kakšno mora biti vse to. V berilo so vdelani temeljni načrti, ki pojasnujejo besede pisateljeve podobe (VI, VII, VIII, IX in X.) Konečno sta pridejana še dva lista, jeden ima načrt za večja, drugi pa za manjša poslopja. Konečno pravi g. pisatelj: „Vsak župan bi moral imeti take uzorne načrte, po katerih bi se imel ravnati pri dovoljenji za zidanje novih poslopij, večih prizidkov in poprav." — Naj pride za tem listom še drug! Mislim, da moramo g. pisatelju le čestitati za to izvrstno misel in nje zvršitev.
— V Varšavi je 14. marca t. 1. umrl sloveči profesor histerije literatur slovanskih na vseučelišču g. Vincencij Makušev v 45. letu svojega veka. Tako je poročal že pred nekimi dnevi „Čech“, a drugi slovanski časniki o tem ne povedo ničesar. To je profesor, kteri je pred leti mudil se v Ljubljani, na Laškem itd., ter je dokaj obširno pisal tudi o Slovencih.
— Župnik iz Vojmeslic, ni bil umorjen zarad tega, da bi bil odrekel nekomu Basti pomoč za njegovo bolno mater, marveč iz sovraštva do vere. Basta, ki se je potem sam obesil, je bil član liberalne družbe, ki je brala liste „Svetlo“ in „Spra-vedlnost", in jih pošiljala župniku žugaje pod zavitkom. Župnik jih je grajal in svaril s prižnice, zato so ga sovražili. Prišlo pa
Iz Berna (Svajcarsko) se poroča, da je pogorela vas Vallorbes, ob levem bregu reke Orbe. Pogorelo je 145 hiš in tudi pošta, kjer je bilo mnogo vrednosti. Škode je nad 2 miljona frankov.
— V Moskvi je pogorel cirkus Sala-monski, katerega je postavil avstrijski sta-vitelj Avgust Veber. Druge nesreče ni, konje so rešili.
— Znana Louise Midi el, ženska, ki postopa na čelu anarhistom, je sama šla na policijo. Zaslišana je bila zarad rogoviljenja po pekarijah 9. marca Ker so pa vsi anarhisti in tudi znana Derlincourt razpuščeni, menda tudi ne bodo znali to žensko strahovati.
in podpiral moj trud.
Delo izide v velikem formatu, na krasnem papiru, v elegantnej obliki; prva knjiga obsegala bode okolo ,25 tiskanih pol s sledečo vsebino: 1. Samospevi, 2. Možici zbori, 3, Mešani zbori, 4. Skladbe za glasovir. Vlastnim svojim kompozicijam dodaval bodem tudi očetove, in že v prvi knjigi izide nekaj njegovih.
Ker je tiskovni trosek velik. zamore delo še le tedaj iziti, kedar se prijavi do-voljno število naročnikov. Prosim toraj vse prijatelje glasbe, vse domoljube in vsa domača društva, da mi pripomorejo nabirati naročnike v svojem delokrogu.. Najbolji način naročevali ja je dopisnica,. na kojo naj bode točno napisana adresa naročnika in število naročenih iztisov; kedar pa delo izide, razpošlje se poštnim povzetjem. Gena je kolikor mogoče manja, in to za naročnike dva goldinarja; kasneje v knjigarnah bode cena znatno povišana.
Slovanski narodi imajo žalibože vedno premalo glasbenih del, ter morajo često segati po tujem, večkrat nezrelem plodu, in čas je, da se tudi v tem pogledu vzdigamo na samostalno stopinjo; bodem li jaz, koji sem svoje življenje posvetil skladu glasov in mi je isto tako srcu prirasel sklad med bratskim narodom slovenskim in hrvatskim, mogel kaj doseči na tem polju, izpolnjena mi bode najvročija želja.
Konečno mi je še omeniti, da zahteva tiskar, s kojim sem se radi cene že pogodil, polovico tiskovnega troska pred začetkom dela. Ker nisem kapitalist, da bi zamogel toliko svoto sam položiti, obračam se zaupljivo na slovenske rojake z najvljudiiijo prošnjo, da mi glede omenjene važne okol-nosti naznačeno naročnino poslati blago-izvolijo ; razume se, da od vsacega naročnika tega ne zahtevam, nego samo prosim one, kojim je mogočnost dana, mojej prošnji dobrovoljno zadovoljiti.
F. S. Vilhar,
ravnajoči učitelj mestnega glasbenega zavoda v Karlovcu (Hrvatska).
Eksekutivne dražbe.
13. aprila. Itelieitaeija pos. Matija Jakše iz Stranske vasi 1010 gl. Černomelj. Relicitacija pos. Janez Jenko iz Černomeija. Černomelj. Relicitacija pos. Andrej Stopič iz Černomlja 2200 gld. Čer-nomelj.
Poziv na naročbo!
Znajoč, kolikega tipljiva je za kulturo vsacega pojedinega naroda umetnost sploh, in posebno glasba, koja človeka opleme-njuje, blaži in diže iznad pozemske prašine
dolžan delati za njegov kulturni napredek: r odločil sem se iz ljubavi do domovine in 1 umetnosti svoja glasbena dela javnosti predati, in to periodično v različnih knjigah.
Stopajoč jedino iz teh razlogov pred w lice naroda, vsaki bode veroval, da se nijsem 3 lahkoumno podal na to sveto nalogo, temveč skupil sem vse svoje sile, ne bi li tudi jaz
skupil sem vse svoje sile, ne bi li tudi jaz g mk0verstnih umetnih cvetlic, šopkov in kaj malega doprinesel k utemeljenju lepše |j ^ ggpkve, šmarnice i« vse druge bodočnosti naroda in glasbe njegove. Ako h p^rgi^ se podpisana vljudno priporoča čast. tudi še omenim, da sem iz sinovske pijetete « Juho?š5ini in drugem„ ji. občinstvu čisti prihod namenil ustanovi za postavljenje " spomenika svojemu pokojnemu očetu, slovenskemu pesniku in skladatelju — Miroslavu je še nekaj vmes. Občina bi morala plačati Vilharju, — ne dvomim najmanje, da bode
Umrli so:
9. aprila. Frančiška Goričnik, 64 let, Petrova cesta 40, starost. — Terezija Fiozraan, čevljarjeva žena, 31 let, Rožne ulice, plč. tuberkuloza. — Marija Gorenc, gostja, 74 let, Florjanske ulice št. 14, oslabljeeje.
(
) ) )
Zarad spremeilitve prostora razprodaja »
zalogo v blagu	I
Karl Till )
( poleg Hradeckijevega m ost a: orodje, | ( ki se potrebuje v kancelijali, pisarnah in ) f šolali, lepotinje (galanterijno blago) oljnate |
» JtlrA Imlrvn r. ■»» <1 Khi n n m» na vilAVT>k'hll •

Za izdelovanje
Marija de Redange
v Florjanskih ulicah, hiš. št. 11. g