FRO.BANKA 3»E hi.. iwsw *uo BUGAINIŠK1 ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, ... Gorenjska ^ Banka Banka e» posluhom Eno ali drugo - eno z drugimi AVTOHIŠn VRTAČ m Kranj Delavska 4, Stražišče pri Kranju /VUC^I Email:avtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si fk g> M / $ f #1 M ji JI http://www.avtohisavriac.si V O 4 / 3 i O " II d II WILFAN Ienjalnice Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič gto Lil - ISSN 0352 - 6666 - št. 17 - CENA 140 SIT (10 HRK) SSEGLAS Kranj, torek, 2. marca 1999 enutek odločitve na nedeljski nogometni tekmi v Kranju. Domžalski vratar Martin 'esnik je izpustil žogo, Oliver Bogatinov pa jo je poslal v gol. Nedeljski gorenjski nogometni prvoligaški derbije videlo okrog 1600 ljudi. - Slika T. Doki STRAN 22 1. GAS - gorenjski avtomobilski salon Tokrat samo avtomobili in vse, kar sodi zraven Minister za promet in zveze R Slovenije Anton Bergauer bo jutri odprl na razstavišču Gorenjskega sejma prvi gorenjski avtomobilski salon. Svečanost ob prisegi vojakov v kranjski vojašnici Služenje na Gorenjskem je za vojaka posebna čast Tako je menil slavnostni govornik Bogdan Beitram, poveljnik 2. operativnega poveljstva. na Ji' 2' marca " ZadnJa ,eta *ek - .enjskem sejmu tako ^. °c ni bilo sejemske prire-Dn.Ve' «a kateri se ne bi 5inKMJa,i tudl prodajalci avto- ^/»hiiov. To [ sKr,jivoLsa^ Je Goreni- ~" P« registriranih avtomobi- lih na četrtem mestu v Sloveniji, od tega pa je bilo lani registriranih 6500 novih avtomobilov. Za avtomobilsko sejemsko prireditev so se na sejmu odločili prav zaradi šte> ilnih pobud, da bi na Gore ljsko vsekakor sodila tudi tovrstna specializirana prireditev. Zato se bo jutri, 3. marca, na 4000 kvadratnih metrih začel prvi gorenjski avtomobilski salon, ki ga bo odprl minister za promet in zveze Anton Bergauer. Kranj, 2. marca - Prebivalci iz številnih krajev so se v petek popoldan pripeljali v Kranj, kjer so v vojašnici prisegli pripadniki 18. generacije gornikov in 21. generacije bataljona radiološko kemično biološke obrambe. Kot je povedal slavnostni govornik, so tod usposobili že več kot 8000 vojakov. Tokrat so morali začasno preseliti dve enoti v vojašnico na Bohinjski Beli zaradi poškodovanega objekta v Kranju. To ni nič slabega, saj je bohinjska vojašnica osvojila drugo mesto v akciji ocenjevanja urejenosti. Nasploh velja, da je služenje vojaškega roka na Gorenjskem posebna čast, je ugotovil brigadir Bogdan Beitram. • S. Saje STRANI 1 5, 1 6, 1 7 MEGAMILK GORENJSKI Nfefc 1. sejem °°*ENJSKI AVTOMOBILSKI SALON *rahr * informatika * prodaja >—j/jf uozila z garancijo ^preventiva aznico AMŽs"20%"popust ^iS^AJVij; 3.-7. marec 19Q9 D I O POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure ROŽ ^2°BLAŠĆENt TRGOVEC IN SERVISER ^AHovČE *DdAja vozil, TEL:064/42t 141 ^i^vozu., TEL:064/421 193 ^carska regija Dobrač in Tromeja! Smučarsko karte s popustom pri (•lohtotir Kranjsku Gora i nI« kl: OM / S7 ')() 20 Z veljavno smučarsko karto 'NVARMBAD s šoferji, župniki, ki blago«« ljajo prostore naših predstav" štev na tujem itd. Čeprav ima slabo mnenje o ministru a._ Frlecu, predloga interpelaclJ nisem podpisal. Minister i zame neprijetno presenečenj : Spričo diplomatskih izkusea sem upal, da bo ^ Gregorčičevi spravil stvari v r in oblikoval aparat, ki bo oo čen servis diplomaciji." Razprava o volilnem sistem")* bila v državnem zboru Pre^ZJ na. Kakšen izid volilnih Pre kanj napovedujete? "Kot politologu in POIitlk.Ueni je jasno, da morajo pri voli in sistemu ljudje razumeti vollyi,. pravila in imeti možnost Pre Janja njihove politične voj ' izražene na volitvah, v org oblasti. Za sprejem voI,l^u sistema je v državnem zp Jeseni poskusno v Železnikih, Naklem in Kranju J^LJVIII \^---^ '------- Na Gorenjskem ni strahu pred devetletko Jeseni bo v poskusnih šolah na Slovenskem približno desetina šolo. Te dni se je formalno iztekel rok za vpis in pokazalo se je, da so starši sestletnikov in učencev letosnjeg p razreda večinoma dali zaupnico eksperimentu._____ Razen v osnovni šoli v Radgoni, kjer je večina staršev odločno odklonila, da bi bili njihovi otroci poskusni zajčki, so po Sloveniji večidel naklonjeni novosti. Tudi na Gorenjskem, kjer so v prvem zamahu za devetletko potrjene šole v Železnikih, Naklem in Matija Cop v ^anju, je tako. Obstajajo sicer še pomisleki, zlasti pri starših peto-s°lcev, ki bodo jeseni postali sedmošolci v devetetki, in ostaja se nekaj neopredeljenih, ki do konca roka niso oddali prijave ali soglasja, drugače pa so ravnatelji videti zadovoljni. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si AMZS Ko ta ki prve Železniki: stoodstoten vpis smo se ob koncu minulega leta pogovarjali z ravnatelji šol. - uvajajo devetletko, je Franc Rant, ravnatelj osnovne sole Železniki na vprašanje, ali so starši novosti naklonjeni, dejal: "Res imam vtis, da imam soglasje staršev. Sicer pa bo februarski vpis tisto najbolj verodostojno soglasje. Če otrok je bodo vpisali, devetletke ne b°" Po izteku formalnega roka |a vpis vsaj za starše otrok v Železnikih lahko trdimo, da je vodstvo šole dobilo stoodstotno ^upnico za devetletko. Vpisani so namreč vsi bodoči prvošolci. ^va oddelka devetletke bodo imeli v centralni šoli, enega istega v Selcih, v treh manjših Podružnicah (Dražgoše, Davča, s°rica) pa kombinirano. To ne Pomeni le kombinacije v dosedanjem pomenu besede, ko so v ^Iski klopi skupaj sedeli prvo-So!ci z drugošolci ali tretješolci s četrtošolci, temveč se bodo v istih bodo "Starši so izražali pomisleke, ker gredo otroci šestletni v devetletno osnovno šolo. Bojijo se zlasti tega, da leto dni mlajši otroci ne hi zmogli nagrmadenih obveznosti, ki jih predstavlja današnji prvi razred. Toda prvi razred devetletke ho povsem nov, " zatrjuje Janez Grašič. "Prvošolci bodo celo v drugačnih učilnicah, kjer je postavitev manj formalna z raznimi igralnimi kotički, spreminjajo se metode dela s prvošolci, pa vsebina dela in cilji, ki naj jih dosežejo v prvem razredu. Naj povem, da so pri pripravi programov za prvi razred devetletne osnovne šole skoraj v večji meri kot učiteljice sodelovale vzgojiteljice." V kranjski bazi AMZS so nam povedali, da so minuli konec tedna opravili kar 20 vlek zalclenih ali moćno okvarjenih vozil, 2-krat pa so nudili pomoći ob okvarah na cestah. GASILCI osnovno šolo obiskovali ^evet in oni, ki bodo vanjo hodi-11 °sem let. Šola v Železnikih Sh V devetletko le s prvim raz-'ea°m, medtem ko bodo s sed-mim še počakali. danes odločitev o bodočih sedmošolcih V šolski svetovalni službi osnovne šole v Naklem so nam *adnji aan vpisa v devetletko Povedali, da je v centralno šolo vP.'sanih za dva oddelka prvo- za devetletko imata tudi podružnici Duplje in Podbrezje. Menda so se le trije starši odrekli možnosti, da njihovi otroci že v poskusnem obdobju obiskujejo devetletko. Za soglasje za sedmi razred devetletke pa bodo starše zaprosili danes. Pravijo, da ne pričakujejo odpora, po številnih sestankih z njimi sodijo, da so dobro obveščeni in sami pri sebi tudi odločeni. solcev. do Med 33 vpisanimi je 29 k macinov, štirje pa prihajajo iz e Jev zunaj nakelskega šolske-1 okoliša. Po ducat prvošolcev "Nivojski pouk, če bo dobro 0rnaniziran, bo dal učencem znanja, od sposobnejših p bo tudi več zahteval. C e »odo učenci v homogenejših skupinah, bo tudi konkuren-Ca med njimi večja, sedaj pa Pogosto opažamo, da se bolj sposobni učenci prehitro zadovoljijo z rezultati in se ne ^dijo za več. Po drugi strani pa manj sposobnim učen-ceni v devetletki ne bomo tiš-č«/i vseh znanj, kijih ne bo Potrebovali v življenju ali poklicu, temveč bomo pri njih razvijali druge sposobno-* pravi Janez Grašič. Šola Matija Čop: še vedno brez šolskega okoliša Kaže, da je s tem tednom povezanih več usodnih odločitev, kar zadeva novo devetletno osnovno šolo. Tretja šola na Gorenjskem, ki ji je šolsko ministrstvo potrdilo program devetletke, je kranjska osnovna šola Matija Čop na Planini. Edini pogoj, ki mu doslej ni uspela zadostiti, je šolski okoliš, ki je do danes ostal nedefiniran. Jutri, 3. marca, pa naj bi mestni svet občine Kranj slednjič sprejel ustanovitveni odlok, ki naj bi uredil tudi ta problem. Kot je dejal Miha Mohor, predstojnik kranjske enote zavoda za šolstvo Slovenije, je ravno ta nedorečenost ovirala Čopovo šolo pri pripravi devetletke, saj niso vedeli, kako naj "rekrutira-jo" novince za prvi razred. Povezali so se s štirimi vrtci na svojem območju in se pogovarjali s starši letošnjih šestletni- kov. Vsi otroci pa najbrž niso zajeti v vrtce. "Do danes je v prvi razred devetletke na naši šoli vpisanih 28 šestletnikov," nam je zadnji dan, dokler je trajal formalni vpis, povedal ravnatelj Čopove šole Janez Grašič. "Večinoma so s Planine, s sedanjega šolskega okoliša, za katerega te dni pričakujemo potrditev mestnega sveta, nekateri pa tudi iz bližnjega Hrastja. Ker je na našem območju 30 otrok, rojenih leta 1993, pričakujemo, da se jih bo nekaj še vpisalo in bomo lahko napolnili dva oddelka devetletke. Starši "manjkajočih" prijav še niso oddali, vendar menimo, da ne zaradi nasprotovanja devetletki. Ko smo aprila in maja lani v vrtcih na Planini pripravili prve sestanke s starši, je med njimi vladalo veliko zanimanje za devetletko, anonimna anketa je pokazala, da soglašajo z novostjo, zato mislim, da ne bi smelo biti ovir. Tiste, ki otrok še niso vpisali, bomo povabili še na pogovor. Čeprav je formalni rok vpisa končan, ne zapiramo vrat, temveč bomo ta teden še vpisovali, pa tudi pozneje bo še možnost za kakega zamudnika." Strah staršev, da bo nivojski pouk v zadnjem triletju devetletke povzročil preveliko razlikovanje otrok, predstojnik kranjske enote Zavoda za šolstvo Slovenije, profesor Miha Mohor takole komentira: "Obstajajo seveda pasti, da diferenciacija učencev po znanju dobi socialno konotacijo in tiste bolj bistre med osnovnošolci razvrsti v elito, ostale pa označi za manj vredne. Vendar to ni toliko problem same diferenciacije pouka, temveč našega razumevanja tega vprašanja. Se pa v polemikah, ki zadnje dni vpisa v devetletko krožijo po Sloveniji, med starši najbolj občuti ravno ta strah. Prenova osnovne šole seveda ne bo potekala brez težav. Sam največjo med njimi vidim v tem, kaj lahko izzove zunanje preverjanje znanja. Bati se je namreč, da bo pouk v devetletki podrejen zgolj ciljem preverjanja, tako kot smo v preteklosti poslušali očitke, da je vse podrejeno učnim programom. Ob sedanji prenovi pa je slišati tudi očitke o poskusnih zajčkih. Menim, da je bolje prenovo začeti na manjši populaciji učencev (na Gorenjskem denimo na 8,8 odstotka osnovnošolcev), saj je med potekom eksperimenta mogoče še marsikaj spreemeniti, popraviti. Ob vključenosti manjše skupine ljudi je to (ožje kot na velikem dinozavru cele generacije otrok. " Ponujeni so ie izbirni predmeti Na osnovni šoli Matija Čop so soglasje za devetletko z anonimno anketo iskali trikrat: med starši bodočih prvošolcev, med starši petošolcev, ki naj bi bili sedmošolci v devetletki, in med učitelji. Vsi kajpada niso bili navdušeni, a končni rezultat je bil pozitiven. Več kot tri četrtine staršev in še več učiteljev je bila stvari naklonjena, seveda pa so si eni in drugi želeli razjasniti nekatere dvome. Med starši bodočih sedmošolcev je bilo največ pomislekov zaradi nivoj-skega pouka v zadnjem triletju, kar je značilno tudi za starše drugje po Sloveniji. V radgonskem primeru je menda deve-tletka "padla" ravno zaradi dife- Janez Grašič renciacije v zadnjem obdobju devetletne šole, ker se starši bojijo, da bo takšen način šolanja povzročil socialno razlikovanje otrok. Na Čopovi šoli je v 5. razredu 75 otrok. Vsi še niso oddali soglasja staršev za vpis v sedmi razred devetletke, prinesli so jih učenci dveh oddelkov, na tretjega še čakajo. Le pet staršev iz omenjenih dveh oddelkov še ni dalo soglasja. Ker tudi niso vzeli obrazca za prepis otroka na drugo šolo, na Čopovi šoli sodijo, da se še niso odločili. "S starši prihodnjih sedmošolcev smo se na prejšnjem srečanju dogovorili, da se marca spet sestanemo. Tedaj jih bomo na podlagi že druge ankete o izbirnih predmetih tudi povedali, katere izbirne predmete ponuja šola in kako naj bi bili glede na izbiro učenci razporejeni v skupine," pravi ravnatelj Janez Grašič. "Januarja smo namreč staršem ponudili v presojo vseh 38 izbirnih predmetov in v anketi so se odločali, katere bi želeli izbrati. V sklopu družboslovno-humanističnih predmetov so največkrat izbrali nemški jezik, glasbo, šolsko novinarstvo in ples, med nar-avoslovno-tehničnimi pa na prvem mestu računalništvo, šport, astronomijo in razvedril- no matematiko. Starši (in otroci) so ponujene predmete rangirali po stopnjah od prve do pete. Prej omenjeni predmeti so bili največkrat razvrščeni kot prva ali druga izbira, zato so tudi prišli v ožji izbor. Vprašujete po odzivu na ponujeni predmet verstva in etika: v anonimni anketi zanj prvega izbora ni bilo, en sam drugi izbor in trije četrti pa ga niso uvrstili med tiste, ki jih sedaj znova dajemo na izbiro. Sodeč po tem, kako so anketiranci izbirali, bi lahko oblikovali dve skupini računalništva, eno ali dve nemščine, vsaj dve športa in tako naprej, po normativu pa imamo lahko v šoli največ devet skupin za izbirne predmete. Zaradi uvedbe izbirnih predmetov pri sestavi urnika ne bo večjih težav, saj bodo večinoma zadnjo uro ali pa prvo ali bo organizirana predura. Bolj pozorni bomo morali biti kasneje, ko bo treba v osmem in devetem razredu oblikovati skupine glede na znanje in sposobnosti (nivojski pouk)." Kranjski gasilci so se odpeljali na Glavni trg, kjer so iz hiše št. 1 odstranili led in ledene svece. V Podnartu so z železniških tirov potegnili vozilo, ki ga je zadel vlak. K sreči je strojevodja voznika videl in je zaviral, tako da se je ta iz vozila do prihoda rešilcev rešil že sam. V Aquasavi so pogasili požar bomba/nega prahu v prezračevalnem jašku, iz zmečkane pločevine so reševali vklečneni osebi pri Kovorju. pohiteli so v Staro pošto, kjer je nekdo namenoma sprožil požarni alarm, nato pa zbežal, na Šmarjet-no Goro št. 5 so prepeljali pitno vodo, ker, saj ne boste verjeli, sredi Kranja tam še vedno nimajo vodovoda, čistili so zamašeno kanalizacijo na Janka Puclja 9, pohiteli so na Mlako, na Grič 9, kjer se je na štedilniku vžgala mast in je zagorela že napa, vendar je do .njihovega pridoga požar lastnica pogasila že sama, tako da so gasilci le preverili, če ni nevarnosti za ponovni vžig. Pohiteli pa so gasit tudi goreči kozolec na Rupoškem polju, kjer je zgorelo 1000 kg sena in del ostrešja. Pohiteli pa so še na glavno pošto, kjer se je sprožil požarni alarm, vendar požara nt bilo. Jeseniški gasilci so merili prisotnost CO plinu v liv.irni ŽJ. vendar ga z merilcem niso zaznali, na mejni policiji Jesenice so pogasili odpadni material, kije bil v skladišču, pogasili pa so še dva zabojnika za smeti na Muravi. NOVOROJENČKI V Kranju se je od petka do danes rodilo 12 otrok, od tega 5 deklic in 7 dečkov. Najlažja deklica je tehtala 2.750 gramov, najtežjemu dečku pa se kazalec na tehtnici kar ni hotel ustaviti, na koncu je pokazal 4.870 gramov. Na Jesenicah sta se rodili 2 deklici in 2 dečka. Najlažji je bil deček z 2.140 grami, najtežja pa je bila tokrat deklica s 3.790 grami. URGENCA Jutranje varstvo že imajo V osnovni šoli Matija Čop se kljub začetnim težavam v zvezi z nedorečenim šolskim okolišem ne bojijo izpeljati poskusnega programa devetletke. Šole, ki gredo prve v devetletko, bodo imele najboljšo pomoč strokovnih institucij, je prepričan ravnatelj Janez Grašič. Obenem pa predstavljajo prednost tudi številni projekti, ki jih je šola uvajala v minulem desetletju in zaradi katerih program devetletke ne pomeni ravno usodno velike spremembe. Tako ravnatelj omenja pouk tujega jezika v tretjem in četrtem razredu, podaljšano pismenjevanje otrok, opisno ocenjevanje, poskušali so tudi z nivojskim poukom pri matematiki in angleškem jeziku (vendar zaradi pomanjkanja učiteljev to opustili), dlje časa imajo tudi jutranje varstvo za otroke, ki prvi pridejo v šolo že malo po šesti uri. • D. Z. Žlebir V Splošni bolnišnici Jesenice je bilo ponovno ogromno dela na kirurgiji, kjer so opravili kar 270 nujnih posegov. Na inernem oddelku so imeli urgentnih primerov 35, na pediatriji pa 19. SMUČIŠČA Krvavec: do 130 cm snega, vse naprave vozijo; Zelenica: do 180 cm snega, vse naprave vozijo; Stari vrh: do 80 cm snega, imajo tudi nočno smuko; Cerkno: do 140 cm snega, smuka odlična; Pokljuka: do 100 cm snega, obratuje vlečnica, tekaške proge urejene po celi Pokljuki; Straža: do 70 cm snega, naprave vozijo; Velika Planina: do 120 cm snega, med tednom vozita nihalka sedežnica; Pungert, Zg. .milica: vlečnica vozi med tednom popoldne od 15. do 17. ure; Kranjska Gora, Podkoren, Planica: do 90 cm snega, naprave obratujejo, tekaške proge Kranjska Gora - Tamar - Gozd Martuljek so urejene; urejena je sankaška proga; kobla: do 120 cm snega, vse naprave vozijo, tekaške proge urejene; Vogel: 115 cm snega, vse obratuje, Žagarjev graben odprt: Soriška planina: do 90 cm snega, žičnice vozijo, tekaška proga urejena. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Seja bohinjskega sveta O lastninjenju športnih objektov Bled - Občinski svet se bo v sredo v hotelu Park sestal na tretji redni seji v tem mandatu. V osrednjih točkah dnevnega reda bo obravnaval osnutek proračuna, statuta in poslovnika občine, sklepal pa bo tudi o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in o predlogu, da bi športni objekti s pripadajočimi površinami (gorjanski dom, koča na Kranjski dolini, dom TVD Partizan, nogometni stadion in njegova okolica, žičnica Hotunski vrh in regatni center) postali občinska last. Obravnaval bo tudi predlog odloka o občinskem javnem glasilu, nekatera kadrovska vprašanja in pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev ter nagradah članov občinskega sveta in drugih organov. »CZ, Še korak do Praproš Radovljica - Krajani Praproč, vasice v krajevni skupnosti Ljubno, so zaprosili občino za spremembo imena vasi v Praproše. To ime, ki je več sto let staro in med ljudmi edino uveljavljeno, so jim pred več kot dvema desetletjema spremenili brez njihovega soglasja, prav tako so tudi greben med Ljubnim in Praprošami preimenovali iz Praproškega v Prapročko brdo. Občinski svet je na seji v sredo že potrdil osnutek odloka o preimenovanju vasi, in ko bo na eni od prihodnjih sej sprejel še predlog, bodo Praproče tudi uradno postale Praproše. Zamenjavo desetih hišnih številk in dveh krajevnih tabel bo plačala občina, stroške spremembe imena na osebnih dokumentih in v zemljiški knjigi pa bodo krili krajani. • CZ. Deželne novice v skromnejši obliki? Radovljica - V občini so lani za izdajanje občinskega glasila Deželne novice porabili 12,4 milijona tolarjev, pri čemer so nekaj več kot štiri milijone tolarjev zbrali s trženjem oglasnega prostora. Župan Janko S. Stušek je z osnutkom letošnjega proračuna predlagal, da bi za časopis namenili približno trinajst milijonov tolarjev, z oglasi pa naj bi zbrali 4,5 milijona. Svetniška skupina LDS je na sredini seji, ko je občinski svet obravnaval osnutek proračuna, predlagala, da bi znesek prepolovili, se odločili za cenejšo obliko obveščanja občanov in za obveščanje izkoristili tudi že obstoječa javna občila. Svetnik Zvone Prezelj (SDS) je ob tem dejal, da so Deželne novice med občani zelo priljubljen, visoko strokoven in neodvisen časopis, za katerega v letošnjem proračunu ne bi smeli zmanjšati sredstev. Svetnik in podžupan Andrej Kokot (LDS) se s tem ni strinjal, dejal je, da je časopis predrag in da bi že z manjšimi sredstvi lahko dosegli glavni cilj - to je obveščanje občanov. Objavljanje razvedrilnih vsebin v časopisu je po njegovem nesmiselno razmetavanje proračunskega denarja. • CZ. Za statut premalo glasov Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na četrtkovi seji obravnaval tudi predlog statuta občine. Potem koje sprejel šest dopolnil svetnikov SKD, štiri pa zavrnil, je za sprejetje statuta glasovalo deset (od skupno šestnajstih) svetnikov, kar je bilo premalo za potrebno dvotretjinsko podporo. Svet se je med drugim strinjal z dopolnilom, da bi se krajevna skupnost Stara Fužina imenovala Stara Fužina - Studor, zavrnil pa je predlog, da bi članom občinskega sveta po prenehanju mandata "usahnilo" članstvo v občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov le tedaj, ko so bili v te organe imenovani izključno kot člani (ne pa le kot predstavniki) občinskega sveta. Ker statut ni bil sprejetje župan z dnevnega reda umaknil tudi poslovnik občinskega sveta. • CZ. 4 milijone mark za novo dvorano Kranjska Gora, 1. marca - Večnamensko dvorano v Kranjski Gori je pred leti začel graditi SCT. vendar je zmanjkalo denarja in že osem let čaka na obnovo. Projekt terja izdatna finančna sredstva-4 milijone nemških mark - kijih občina ne more zagotoviti. Vendar pa je občina poskrbela za nov projekt, po katerem naj bi dvorano vendarle zgradili, večinoma s sredstvi, ki bi jih dobili z igralniško koncesijo in s sredstvi sponzorjev. Kranjska Gora nujno potrebuje tako športno dvorano kot dvorano za kongresni turizem. V dvorani naj bi bilo 2 tisoč kvadratnih metrov površin, v pritličju bi bila dvorana s 600 kvadratnimi metri za kongresni turizem in druge namene, v zgornjem delu pa galerijski in drugi prostori. Nov projekt dvorane je vodil kranjskogorski podžupan Vojtch Budinek. • D.S. Vse skakalnice v občinski lasti Kranjska Gora, 1. marca - Občina Kranjska Gora je v skladu z zakonom določila športne objekte, ki so občinskega pomena, kar je je za to občino zelo pomembno, saj so športni objekti namenjeni tudi turizmu. Sklicali so posvet s predstavniki športnih društev, saj lahko društva oziroma druge pravne in fizične osebe uveljavljajo lastninsko pravico na teh objektih. Med objekti, ki so občinskega pomena so strelišče, drsališče in teniško igrišče Mojstrana, Šlajmerjev dom v Vratih, plezalna stena in teniško igrišče v Gozd Martuljku, stavba na poligonu v Podkorenu, poligon za varpo v Martuljku ter skakalnice in spremljajoči objekti v Planici ter igrišče v Ratečah. Če se ti objekti nahajajo na zemljiščih v zasebni lasti, potem se uporaba objektov uredi z lastniki zemljišč s pogodbo. • D.S. Pomisleki "odnesli'' dvorano Čeprav je občinski svet na januarski seji soglašal s postavitvijo večnamenske montažne dvorane v Bohinjski Bistrici, je župan zaradi nekaterih pomislekov svetnikov, turističnih delavcev in občanov prekinil s prizadevanji za novo dvorano. Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na januarski seji soglašal s postavitvijo večnamenske montažne dvorane v avtokampu Danica v Bohinjski Bistrici, hkrati pa je zadolžil župana Franca Kramarja, da naj do ene od prihodnjih sej pripravi finančni načrt. Župan je to naredil, načrt uvrstil že na četrtkovo sejo, nato pa ga s precej obsežno razlago umaknil z dnevnega reda. Kot je zapisal, v Bohinju očitno ni želje, da bi pridobili montažno dvorano, ki bi jo lahko uporabljali za šport in rekreacijo pa tudi za kulturne, zabavne, sejemske in druge prireditve. Po seji, na kateri je občinski svet sicer dal soglasje za postavitev dvorane, so namreč nekateri svetniki, turistični delavci in občani podvomili v smiselnost takšne dvorane. Župan je tovrstne pomisleke ocenil kot nenaklonjenost ali celo nasprotovanje naložbi, zato seje odločil, da je v takšnih okoliščinah najbolj modro Občini ni vseeno za Almiro h radovljiške Almire prihajajo vesti, da bi bohinjski obrat ukinili, proizvodnjo preselili v Radovljico, prostore v Bohinjski Bistrici oddali v najem ali prodali, del zaposlenih v obratu pa odpustili. Bohinjski občini, ki je na podlagi vložka obveznic nekdanje radovljiške občine tudi ena od solastnic Almire, kajpak ni vseeno, kaj se bo z obratom zgodilo. Občinski svet je na četrtkovi seji pooblastil župana, da začne s postopki za sklic izredne skupščine delniške družbe Almire in da k temu pozove tudi občini Bled in Radovljico. dam, jih v prihodnosti ne bom več izpostavljal, ampak bom skrbel le za uresničevanje sklepov občinskega sveta," je napovedal B ob tem izrazil zaskrbljenost za prihodnost Bohinja, ki znova in znova odbija napredne ideje in se vrača izključno k tradicional-nosti (kar župan spoštuje) in konzervativnosti. Po finančnem načrtu, ki ga je župan po- pravil, a potlej umaknil z dnevnega reda odstopiti od zastavljenega cilja in razmišljanje in možnosti o postavitvi dvorane prepustiti prihodnjim rodovom. "Ker to ni prvo nasprotovanje mojim idejam in pobu- četrtkove seje, naj bi dvorana stala 59 milijonov tolarjev ali približno petkrat manj kot gradnja večjega in večnamenskega zidanega objekta. Polovico denarja naj bi s posojilom ali sovlaganjem in ob pogoju, da bi bu glavni izvajalec, zagotovil Filbo Bohinj. 16,5 milijona tolarjev naj bi pridobili s trženjem dvorane, dobrih trinajst milijonov tolarjev pa naj bi prispevali iz občinskega proračuna. • C. Zaplotnik Seja občinskega sveta Jesenice Krajevne skupnosti svetujejo županu V jeseniški občini bodo predsedniki vseh svetov krajevnih skupnosti posvetovalni kolegij župana. Jesenice, 1. marca - Jeseniški svetniki so posredovali kar nekaj amandmajev k predlogu statuta občine Jesenice. Sprejeli pravilnik o določanju plač funkcionarjem in potrdili predlog za letošnje občinske diplome in plakete. Podelili jih bodo na svečani seji ob letošnjem občinskem prazniku, ko Jesenice praznujejo 7(1 -letnico razglasitve za mesto. Na minuli seji občinskega sveta Jesenice so svetniki poleg ostalih vprašanj veliko pozornost namenili predlogu sprememb in dopolnitev statuta občine Jesenice, ki je bil v drugi obravnavi. Med drugim naj bi v statutu opredelili tudi to, da predsedniki svetov krajevnih skupnosti občine Jesenice tvorijo posvetovalni kolegij župana. Predlagatelji so se zgledovali po kranjskih in bohinjskih izkušnjah, kjer so predstavniki krajevnih skupnosti posvetovalni organ. Ta oblika sodelovanja se je izkazala za zelo uspešno, saj pomeni neposreden stik s "terenom" oziroma občani, njihovimi interesi in potrebami. Ponovno se je pojavila pobuda oziroma amandma, da v samem Centru ne bi imeli več treh krajevnih skupnosti in pobuda - ki so jo nato pri glasovanju zavrnili - ,da bi na občini namesto direktorja občinske uprave imeli tajnika. Svetniki so sprejeli predlog pravilnika o določanju plač in drugih prejemkov funkcionarjem, članom nadzornega odbora, volilne komisije in članom delovnih teles občinskega sveta. Jeseniška občina je razdeljena v tretjo skupino občin, ki imajo pod 15 tisoč do 30 tisoč prebivalcev in za katere je določen količnik 8. Občinski funkcionarji so po novem upravičeni do dodatka za opravljanje funkcije v višini 50 odstotkov. Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plača v višini 50 odstotkov plače, ki bi jo prejemal, če bi funkcijo opravljal poklicno. Plača podžupana se oblikuje največ v višini 80 odstotkov plače oziroma dela plače župana, del plače člana občinskega sveta pa največ do višine 15 odstotkov plače župana. Jeseniški člani občinskega sveta bodo za udeležbo na seji prejemali nekaj več kot 19.000 tolarjev neto, predsednik nadzornega odbora tudi toliko, člani nadzornega odbora 4.900 tolarjev, predsedniki delovnih teles 9.800 tolarjev, člani delovnih teles 4.900 tolarjev in podžupan 79.000 tolarjev. Mesečna nagrada podžupana, ki mu pripada 30 odstotkov bruto plače župana, vključuje tudi udeležbo na sejah občinskega sveta in udeležbo na vseh drugih sejah organov in delovnih teles. Letos praznujejo Jesenice 70-letnico, odkar so bile razglašene za mesto. 20. marca, ko praznujejo, bodo na svečani seji podelili tudi letošnje občinske diplome in plakete. Plaketo občine bodo prejeli trije nagrajenci, plaketo na področju šolstva dva, diplomo na področju šolstva ena nagrajenka, plake' to na kulturnem področju dva nagrajenca, diplomo na kulturnem področju en nagrajenec, plakete in diplome na športnem področju pa trije nagrajen; ci. Tudi letos bodo podeli'' občinsko plaketo na področju obrti in podjetništva. . D. SedeJ Brezcarinskim prodajalnam bije zadnja ura? Gorenjska izgublja 250 delovnih mest Mejni turistični servis je na Gorenjskem izdatna sredstva vložil v obnovo mejnih prehodov, zdaj pa tudi v TERME Kranjska Gora. Italijani in Avstrijci, saj gostje, ki letujejo v njihovih turističnih sre- Kranjska Gora, 1, marca - MTS ali Mejni turistični servis na gorenjskih mejnih prehodih v brezcarinskih prodajalnah zaposluje 250 ljudi - 200 ljudi na prehodih Rateče, Korensko sedlo, Karavanke in 50 na Ljubelju. Občinam Kranjska Gora in Tržič ni vseeno, da bi se ta delovna mesta izgubila, zato vsaj kranjskogorski župan Jože Kotnik skupaj s predstavniki MTS upa, da se brezcarinske prodajalne letos še ne bodo zaprle. Evropska unija namreč zahte- daljšem obdobju zaprtja sloven- va, da se do 1. junija brezcarinske prodajalne zaprejo, vendar pa v MTS dokazujejo, da je devizni priliv iz brezcarinskih prodajaln tako pomemben za slovenski proračun, da Slovenija ne bi smela dopustiti, da se zaprejo. V MTS zato na vse mogoče načine prepričujejo vlado, da naj na pogajanjih z unijo vztraja na prehodnem in AEK MAJA SALON PRED0SUB - Kranj TEL:064 341 110 Del. čos: 12.-19,( Soboto 9.-13. SALON UUBUANA-Črnučei Pot k sejmišču 32 (megamarket ŽIVILA) TEL061 18 00 280 Dd.zas.-9.-19., Sobota 9.-13. Velika izbira pohištva in \ sedežnih garnitur za kompletno opremo vašega doma ♦KONKURENČNE CENE * KREDITI T+0 •ORGANIZIRANA MONTAŽA 'BREZPLAČEN PREVOZ - OBROČNO PLAČILO DO 12 MESECEV. skih brezcarinskih prodajaln. Ministrstvo za finance jc že pripravilo analizo, koliko Slovenija posredno in neposredno dobi iz poslovanja slovenskih brezcarinskih prodajaln. Med drugim je ugotovoljeno, da Slovenija ustvari 1,2 milijarde dolarjev neto deviznega priliva, od tega 20 odstotkov odpade na brezcarinske prodajalne, na prodajo bencina 27 odstotkov, na gostinstvo 28 odstotkov in na igre na srečo 24 odstotkov. Direktnega deviznega priliva je le 11 odstotkov. Učinki brezcarinskih prodajaln so v turizmu posredni in številni, saj tisti kupci, ki prihajajo v naše trgovine na meji, nemalokrat trosijo tudi za druge turistične in gostinske storitve. Če bi jih zaprli, so v MTS prepričani, da bo to izjemno in drastično vplivalo na turistični priliv. Prepričani so tudi, da zaprtje naših brezcarinskih prodajaln zahtevajo predvsem diščih množično kupujejo v slovenskih brezcarinskih prodajalnah in obiskujejo naša gostišča. Rado Košir, ki vodi MTS na Gorenjskem, je zato na raznih sestankih že večkrat odločno in argumentirano zavrnil očitke, ki jih na brezcarinske prodajalne naslavljajo ministri, češ da Mejni turistični servis ni v preteklosti nič vlagal v turizem ali v druge sorodne dejavnosti in se tako pripravil na prestrukturiranje in na nove zaposlitve delavcev, zaposlenih na meji. V zadnjih letih so dogradili večino mejnih prehodov na Gorenjskem, ki so bili vseskozi zelo neugledni - s pomanjkljivo komunalno infrastrukturo in starimi in premajhnimi ali dotrajanimi objekti. Izdatno so vlagali tudi v turizem in v turistične objekte, tudi na Gorenjskem. A žal je bila stvarnost taka, da so bila minula leta tako pri hotelirjih kot tudi v drugih panogah - železarna, žičnice, za primer - leta lastninskega preoblikovanja, ko ni bilo možnosti, da bi se kapitalsko vključili. Ob prvi priložnosti -Terme Kranjska Gora - pa so začeli sodelovati in so se pridru- žili projektu vrtine z 2 11111 !Jkot ma mark. Vedno so ravnah ^o dober gospodar in tako ravnali tudi v prihodnje.^ Za šolsko prehrano in šolo v naravi l marca bo Kranjska Gora, Kranjskogoroska občina letos namenila za regresiran0. prehrano učencev v osnovni šoli v Kranjski Gori 585 tis°C tolarjev in v osnovni šoli v Mojstrani 492 tisoč tolarjev. Učenci iz občine obiskuje)0 tudi osnovno šolo Prežiš Voranc na Jesenicah in za prehrano teh učencev bodo namenili 280 tisoč tolarji-Za šolo v naravi, tabore » tečaje bo kranjskogt osnovna šola dobila iz tolarje* rsk> rska pro- računa 457 tisoč mojstranška pa za srr,utletno tečaj, gorniški tabor in šolo 252 tisoč to,'ljr> Občina bo soiinanci letno šolo v šoli - a nakup opreme y ke učilnice v Kranjski Gori in za opre1 šoli v Mojstrani. • M'* Strazišar. računalnis 71 2|rek, 2. marca 1999 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Minister za malo gospodarstvo in turizem obiskal Kranjsko Goro Igralniški denar naj bo razvojni davek kranjskogorski občina želi, da igralniški denar ne bi bil del proračuna, ampak strogo namenski za turistično infrastrukturo. marca Kranjska Gora, 1. Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek se je minuli četrtek pogovarjal s Predstavniki kranjskogorske občine in turističnega gospodarstva o razvoju turizma in o številnih projektih, ki jih na turističnem področju uresničuje kranjskogorska občina. Kranjskogorski gostitelj župan Jože Kotnik je uvodoma dejal, da si Kranjska Gora želi, da bi z novimi naložbami povečala število postelj s sedanjih 4 tisoč na 6 tisoč in zasedenost s sedanjih 30 odstotkov letno na vsaj 50 odstotkov. Zasedenost je problematična predvsem izven sezon. Zdaj ustvarja 400 tisoč nočitev letno, z novimi investicijskimi vlaganji pa bi jih milijon in 200 tisoč. Naložbeni zagon pa ni majhen. Občina je vključena v omrežje alpskih občin, uresničuje dva programa CRPOV v Ratečah in na Dovjem. V razvoju je planinski turizem s planinskim muzejem v Mojstrani, Vedno bolj se uveljavlja blago- Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek na pogovoru v Kranjski Gori. vna znamka Moje dobre iz doline, obnovljenih je 70 kozolcev po vsej Zgornjesavski dolini. Sodeluje v Phare programu s kolesarskimi potmi in pešpotmi po tromeji, prva faza umetnega zasneževanja smučišč je končana. Največja projekta sta kanalizacija po dolini ki je največji ekološki projekt v občini in za katerega bo 25 odstotkov nepovratnih sredstev prispevala Evropska unija preko programov PHARE. 24,5 milijona mark bodo vredne Terme Kranjska Gora, ki jih bodo predvidoma začeli graditi poleti in dokončali v štirinajstih mesecih. Delničarji so že sprejeli sklep o dokapitalizaciji družbe v višini 1,5 milijarde tolarjev. V prihodnje pa bo treba obnoviti večnamensko dvorano, ki čaka že osem let in bi bila predvsem namenjena kongresnemu turizmu, zgraditi umetno drsališče in športni park pred TNP. igralnica se bo širila, hoteli obnavljali, in če bodo zimske olimpijske igre treh dežel, potem se bo uredil poligon v Podkorenu in nordijski center v Planici. Kranjskogorska občina je z novo organizacijo turizma prva v Sloveniji dobila status turističnega območja. Njeni projekti so zelo dobra osnova za nadaljnji razvoj turizma, kar je z zadovoljstvom ugotovil tudi minister za malo gospodarstvo in turizem. Med najpomembnejšimi sporočili sestanka pa je, da bo kranjskogorski igralnici marca podeljena koncesija, kar pomeni, da bo občina upravičena do dodatnih sredstev od iger na srečo. Za pridobitev teh sredstev je občina vložila tožbo, denar pa bi namenila predvsem za izgradnjo večnamenske dvorane. Občina si želi, da bi bila ta sredstva namenjena turistični infrastrukturi kot namenska sredstva in ne bi bila del proračuna. Le tako bi resnično lahko veliko zgradili in obogatili turistično ponudbo. • D. Sedej Tržiški osnovnošolci poglabljajo ekološko znanje Letos raziskovanje življenja planšarjev IV Naravi in njenemu varstvu so posvetili vrsto prireditev, ki se bodo vrstile tri mesece. . *»č, 2 krtkov marca - Uvod v te dejavnosti bo otroški parlament, kjer se bodo kot°Var^a,i tako ° ureJanJu šolske okolice pra (?,?WedseboJnih odnosih. Aprila bodo pri-Trž^.' razstavo ° planšarstvu v okolici izš T*' V Usnjem šolskem letu pa naj bi 0ei rudi vodnik po tržiških planšarijah. let i Vna šola Zali rovt v Tržiču se Je že šo]3 v 6 formalno vključila v projekt Eko-n a k°t način življenja, ki sta ga razpisala tranjski ekološki center in zavod RS za 0 stv°- Opredelili so načela delovanja in Son°vali prvi Eko-svet. Še isto šolsko leto Podpisali Eko-listino, danes Bko-kodo. 2trajno so hodili po sledeh sedmih kora-Predpjsanih v evropskih pravilih tega V2 kov, Ci^^-. Do slej so raziskovali tržiške vode, p0(jj. uhinje v Lomu in Tržiču, sankaštvo v izdaf C^U 'n zdravo prehrano, o čemer so Arll- , 'Jv y LjW1I1U III I 1^1 -W/-u in zdrav° prenra dani' r,azne brošure. Kot priznanje za dose-Je delo so dobili Eko-zastvao, kijih ima med 2700 šolami v Evropi le 16 šol v Sloveniji. "Letos nadaljujemo z ekološkim osvešča-njem delavcev in učencev ter popularizacijo Eko-projekta. Za uvod pripravljamo v četrtek, 4. marca 1999, ob 12. uri drugi otroški šolski parlament. Na njem se bomo pogovarjali o urejanju šolske okolice, drugi ekološki problematiki in tudi medsebojnih odnosih. V naši šoli bo 10. marca tudi slavnostna seja Eko-sveta. Marca se bomo udeležili Eko-sejma in se predstavili na dnevih slovenskega izobraževanja v Cankarjevem domu v Ljubljani, Turistična agencija Zali rovt pa bo sodelovala na srečanju v Gorjah," je naštel nekaj prireditev ravnatelj Janez Godnov, ki sodeluje tudi pri pripravi vodnika po planšarijah. Osnovnošolci letos raziskujejo značilnosti planšarij in življenja na njih. Prvi drobec bo predstavitev planinskih pesmi in planšar- skih običajev na prireditvi Pehar dobre volje 19. marca v tržiškem kinu. Razen tega pripravljajo kulturni nastop za starše 26. marca v tržiški šoli in dan zatem v Podljubelju. Več o planšarstvu bodo prikazali na razstavi v Tržiču, ki jo bodo odprli 9. aprila. Prihodnji mesec bo tudi odprti teden pouka za razredno stopnjo in predstavitev manj znanih poklicev. V drugi polovici maja bodo učenci razredne stopnje ustvarjali v delavnicah, za starše pa bodo pripravili računalniško popoldne. Za dan šole, 9. junij, bodo sprejeli najmlajše in odpustili najstarejše učence. Sledil bo planšarski piknik 12. junija v Podljubelju, 18. junija bodo odprli prenovljeno šolo v Lomu, prireditve pa bodo zaokrožili 24. junija s tretjim koncertom vokalnoinstrumentalne skupine Zali rovt pri cerkvi sv. Jožefa. • S. Saje Predstavitev vodnika po pohodniških poteh S pohodniško palico po škofjeloških hribih ^jrv| občine in Upravna enota Škofja Loka so predstavile zanimiv vodnik po 16 pohodniških poteh škofjeloških hribih z opozorili na naravne in kulturne znamenitosti ter ponudbo na kmetijah. Petek fT' marca" Dvorana zadružnega doma na Hotavljah je bila v Poh()(j .Poldne premajhna za vse udeležence predstavitve vodnika po Pravili*1-^''? P°*en' ki so J° v imenu štirih občin na Škofjeloškem pritoka * p • ^"stičnega društva Hotavlje in Upravna enota Škofja "^av Pohodniških poti se izvaja že nekaj let in izdaja skup- ounika predstavlja njegovo prvo zaokrožitev. °bčtnere*: ^a?,e °meniti, da si štiri Sorici, za prijetno vzdušje ob enota n 'k škofJe,°ška upravna ^erne^ m°gii izbrati bolJ Pri" te Predst'vif181"6^ Priredite|Ja na šknr , ve' kf)l Je zagotovo patudi kem' zel° verjetno no tUr-_p.eceJ širše, najbolj aktiv-^UŠtvn u° društvo - Turistično dnje o" Hotavlje. O tem nenaza-dvoran« a tU?' deJstvo> da je bila Predst-« ■ ružnega dorna ob obiska;!tVl Premajhna za vse g0stoljUhne' SO bi!i PrUazno in !? so irn t?, rSprCJeti' PriPraviH začeli zanimiv program. °snovne *\ '8rico učencev ^0renia ^ SC?le lvan Tavčar SsticrJ !' kl sojo Pripravili v Turisti » rožku z naslovom Podstavu U' kaj Pa zdaj9", po ^kc?a0VlV> sodnika pa smo si !^d*em't« še diapozitive iz bniških I) %? sveta (iz Lr> J° animi glasbe"o in likovna £ anje edinstvenega dožiVeti tdrja', ki jo je mogoče Groharjevi hiši v mizah polnih domačih dobrot pa so poskrbele s skečem še tudi domačinke - članice TD. Namen vodnika s polnim naslovom: "S pohodniško palico po škofjeloških hribih - Galerija v naravi" je, po besedah vodje koordinacijske skupine za razvoj podeželja Ivice Rant, da se pohodnikom, ljubiteljem narave in umetnosti predstavi ponudbo teh krajev na eni strani ter hkrati vzpodbudi domačije na tem območju v razvoj dejavnosti, ki bi to ponudbo še bogatile. Pri oblikovanju 16 poti, ki so v vodniki predstavljene - 9 poti je v občini Gorenja vas - Poljane, 4 poti v občini Škofja Loka, 2 poti v občini Železniki in 1 v občini Žiri, so sodelovali sodelavci občin, upravne enote, kmetijsko svetovalne službe in študentje. Pri tem so upoštevali, da je posamezno pot mogoče prehoditi krožno v enem dnevu, da pove- zuje kulturne in naravne znamenitosti, da je vključena vsaj ena gostinska ponudba, da jo je mogoče za vodene izlete obogatiti s posebnimi prireditvami ali ogledi in da jo je mogoče prehoditi v enem dnevu. Za posamezne poti so izdali tudi lične posamične vodnike -prospekte, poti so označene z enotnimi oznakami, pomembnejše kulturne objekte so predstavili tudi v tujih jezikih, k pohodniškim potem pa so dodali tudi Loško planinsko pot in gozdno učno pot na Visokem, saj sta sodelovali tudi Planinsko društvo Škofja Loka in Zavod za gozdove Kranj. In kako naprej? Predvsem kaže poudariti, da je dosedanji izbor poti nastal na osnovi interesa in odzivov prebivalcev vse od leta 1991, kar pomeni, da se bo razvijal naprej, če se bo še pokazala kakšna tovrstna želja. Bolj kot nadaljnje širjenje poti, pa naj bi po besedah Ivice Rant imela prednost bogatitev ponudbe in izboljšanje njene kvalitete. Poseben poudarek bo na razvijanju blagovne znamke "Dedek Jaka in Babica Jera", pod katero naj bi se prodajali naravni izdelki (domače žganje, suho sadje, čaji, rezanci, siri, piškoti iz krušne peči itd.), prednost pa naj bi dali še projektu(om) za nastanjene goste. Nove enodnevne pohodniške poti bodo vključevali le, če bodo prebivalci to sami predlagali. Dodajmo še, da je mogoče dobiti vodnik zastonj v vseh turističnih poslovalnicah in društvih. • Š. Žargi ZRCALCE, ZRCALCE Kakršno vprašanje, tak odgovor išnii kranjski župan Vitomir Gros ie imel navi aa /e na ntoltkacijo Ljubljana GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Nov asfalt na Oldhamsko cesto Kranj, 2. marca - Oldhamsko cesto v Kranju je ministrstvo za promet in zveze 1991. leta v okviru gradnje novega kokrškega mostu in obnove C. Staneta Žagarja predvidelo za rekonstrukcijo. Dela naj bi razen ministrstva sofinancirala Mestna občina Kranj, kije bila zadolžena tudi za pridobitev zemljišč ob razširjeni trasi ceste in križišča s C. Kokrškega odreda pri Vodovodnem stolpu. Žal se je zaradi težav s pridobitvijo zemljišč načrt za obnovo luknjaste Oldhamske ceste izjalovil, od srede lanskega leta pa je cesta od križišča pri zavarovalnici Triglav do krožnega križišča na Primskovem postala lokalna cesta. Pomeni, da je obnova padla na pleča Mestne občine Kranj. Ker slabo kaže, da bi občina pridobila vsa potrebna zemljišča za širitev ceste s pločnikoma in kolesarskima stezama, bo projekt verjetno terjal nekatere korenite popravke. V občinski upravi razmišljajo, da bi naluknjano Oldhamsko cesto in pločnika "začasno" preplastili z novim asfaltom, pred tem pa pod njo vgradili nove komunalne vode. • H. J., foto: T. Doki Jutri seja mestnega sveta Kranj, 2. marca - Jutri, v sredo, ob štirih popoldne bo tretja seja sveta mestne občine Krapi v tem mandatu. Svetniki bodo obravnavali nekatere spremembe in dopolnitve občinskega statuta in poslovnika sveta, osnutek letošnjega proračuna, poročilo o stanju sprememb in dopolnitev.planske in prostorske dokumetacije ter stališča do pripomb iz javne razprave na predlagane spremembe planov in odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih, odlok o turistični taksi, predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Prešernovo gledališče, sklep o plačah in nagradah, zemljišče (odkupi za Jezersko cesto) in kadrovske zadeve. Za nepoklicna podžupana je župan Mohor Bogataj predlagal Štefana Kadoiča in Janeza Osojnika. Na dnevnem redu jutrišnje seje je kar petnajst, zvečine dokaj zahtevnih točk. • II. J. Namesto Titana Žurbi Kamnik, 1. marca ♦ Ker je Titan Kamnik zašel v težave in novo vodstvo pripravlja sanacijski program, so v Titanu tudi prekinili sponzoriranje prve ekipe odbojkarskega kluba Kamnik. Tako seje klub znašel v precejšnjih denarnih težavah, iz katerih pa jih bo zdaj rešil novi sponzor. Zdaj bo glavni sponzor prve ekipe odbojkarskega kluba gradbeno podjetje Žurbi, d.o.o., ki zaposluje okrog 70 delavcev. Lastnik podjetja Roman Žurbi je že lani z delom in v materialu prispevat pomemben del pri izgradnji igrišč pri kopališču. Od takrat pa je bilo podjetje Zurbi tudi pokrovitelj druge ekipe kamniških odhojkarjev. Sodelovanje med odbojkarskim klubom iti podjetjem Žurbi je podpisano za prihodnji dve leti. • A. Ž. Enosmerni promet okoli jezera Jezersko, 2. marca - Dovolj snega, urejene tekaške proge in možnost drsanja ob Planšarskem jezeru ob sončnih koncih tedna na Jezersko privabljajo množice obiskovalcev. Tega so na w«r«fcftnv-sicer veseli (zlasti -gostinci imaio naivce od takšnih o diskov;, številnih domačini morejo n prisluhnil občinsl seli obilje pločevine okoli jezera. Zaradi uuobiiov je dostop takorekoe nemogoč, ra pa ,*>e jezijo, kei oh ukinil: konicah ne oinov. temu problemu je že na drugi seji ii sklenil, da je treba promet od Lušlka do Planšarskega jezera speljati enosinei D.Z. Delo vaških skupnosti ho urejal poseben odlok Cerklje, 2. marca - Na seji občinskega sveta Cerklje so med dnedin o! umi i\a!i tudi osnutek občinskega statuta 1 •s<-'1 od njegovih členov zadeva tudi delovanje vaških skupnosti, za uredili že prihodnje zdelo, d< Predlagal ■:KI>) D.Z. Komenda Sedanje ime naselja izvira od komende, to je posestva malteškega viteškega reda (ivanovcev, maltezarjev, špitalarjev, joha-nitov), ki se je tukaj naselil v 13. stoletju. Omenja se več letnic, najstarejša pa je 1223. Hospital pa je omenjen že 1291. leta. Upravitelji tukajšnje komende, imenovani komendatorji, sicer pa duhovniki reda sv. Janeza Krstnika Jeruzalemskega, so imeli sedež v graščini. Nekdanja Komenda je obsegala cerkev z župniščem in kapla-nijo, šolsko poslopje, graščino, Glavarjevo ustanovo - beneficia-turo in Glavarjevo bolnišnico, kjer je bila med prvo in drugo vojno hiralnica. Okoli leta 1800 je bila Komendi priključena Aplenca. To je kramarski zaselek na južni strani hriba. Takoj po drugi vojni pa je bila priključena še Kapla vas, ki je najstarejše kmečko naselje na Komendskem. Danes je v Komendi z okoliškimi zaselki 2324 prebivalcev. • A. Ž. Mladi športnik Settastjaii Kern je športnik, ki že vrsto let predstavlja Komendo doma in v tujini. Že trinajst let je tekmovalec v motokrosu. Letos bo prvič vozil na svetovnem prvenstvu. V trinajstih letih je bil desetkrat državni prvak. 28. marca bo star 18 let, takrat pa bo za Petrol Racing team vozil tudi prvo tekmo za letošnji svetovni pokal. Komenda - od nekdaj poznano ime Naše pećnice za Vaše krušne peči in ležalne kamine Vas bodo prijetno grele, prostoru pa bodo v okras in ponos. Široka ponudba klasičnih in modernih pečnic pri PEČARSTVU Marko Avguštin Suhadole 5c, 1218 KOMENDA tel.: 061-841 417 Proizvodnja in montaža ventilacijske opreme, napeljava strojnih instalacij Sončni zračni sistemi Križ 24,1218 Komenda, Slovenija telefon: (061) 841-113, (061) 841-764, (041) 694-706 telefax: (061) 842-304 kleparstvo & ličarstvo 1218 Komenda, Glavarjeva 14 Tel./fax: 061/841-220 mob.: 0609/642-683 - usposobljeni in opremljeni smo za popravilo vseh vrst vozil - vse avtokleparske storitve opravljamo v moderno opremljeni delavnici z ravnalno mizo - nudimo originalne rezervne dele ter v ličarski delavnici z dvema ekološko čistima sušilnima komorama - uporabljamo najkvalitetnejše sodobne materiale svetovno znanih proizvajalcev - imamo svoji mešolnici barv angleškega proizvajalca ICI - uporabljamo tudi najnovejše ekološke čiste vodne barve med prvimi v Sloveniji z lastno mešalnico - v času popravila nudimo nadomestno vozilo Sklenjene imamo pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju za popravila poškodovanih vozil zovarovoncev Zavarovalnice Triglav, TILIA, Zavarovalnice Maribor. Za opravljene storitve v prihajajočem pomladnem času nudimo 10 % popust. Ime z bogastvom preteklosti je zdaj tudi občina Komenda je bila v zgodovini s stavbami, ki jih je bilo moč prešteti na prste ene roke, središče pomembnega dogajanja in razvoja. Danes tradicijo nadaljuje na vseh področjih, prav v zadnjih letih pa so zaživela tudi nekatera nova društva. Komenda, 1. marca - V Sloveniji je danes deset malteških vitezov. V Komendi so trije - Nikolaj Pavlic, komendski župnik in kamniški dekan, Jože Ciraj, zdaj konzul R Slovenije v Bonnu in Jože Pavlic, urednik Družine in diplomirani teolog. Slednji je v Vodniku po Komendi in okolici tudi zapisal, da je Komenda ena sama. Kamorkoli te zanese življenje, povsod hrepeniš, da bi jo ugledal - podolgovato naselje s strnjenim jedrom, katerega najlepši zaključek je razgledna baročna župnijska cerkev sv. Petra. Danes je Komenda občina, kar je bila tudi že 1956. leta. Tokrat združuje občina Komenda tudi sosednji, še do nedavna krajevni skupnosti Moste s Suhadolami in sosednjo vas Križ, ki je bila tudi krajevna skupnost. Sicer pa je nekdanja krajevna skupnost Komenda združevala tudi okoliška naselja Breg, Gmajnico, Goro, Komendsko Dobravo, Klanec, Mlako, Nasovče, Podboršt in Potok. Začetke Komende obeležuje graščina, ki jo omenja že Valvasor, temeljito pa jo je obnovil v 18. stoletju baron Peter Jakob de Testaferrata. Graščina je še danes spomenik prvega reda. Pred njo raste jesen z obsegom tri metre, visok pa je več kot 15 metrov. Blizu je vodnjak. Njegovo obliko je uporabil arhitekt Plečnik kot osnovo za taberna-kel v komendski cerkvi s pomenljivo primerjavo: studenec žive vode za telo in dušo. Drugi arhitekturni spomenik v doma proti cerkvi pa sta dve pomembni stavbi. Na levi je Glavarjeva knjižnica, na desni pa "špital". Glavarjeva knjižnica je V tako imenovani Glavarjevi benefici-aturi oziroma beneficijski hiši. Največja vrednost v hiši je okrog 2000 knjig raznih področij znanosti od 1484. leta naprej. Iz njih si je Peter Pavel Glavar pridobival znanje. Bil je eden najbolj izobraženih Slovencev druge polovice 18. stoletja. Ni bil le izreden dušni pastir, ampak tudi govornik, napreden gospodarstvenik, čebelar, ki je dopolnil Janševo delo. Zveza čebelarskih društev je Petru Pavlu Glavarju ob 250. obletnici rojstva odkrila spominsko ploščo, Čebelarsko društvo Komenda-Moste pa je ob 270. obletnici postavilo čebelnjak. Zdaj je upravnik čebelnjaka mentor za pouk čebelarstva na šoli v Komendi Franc Pre-zelj, ki ima tudi sam čebelnjak na Križu pri Komendi. Milana sta ga sama naredila Milan Šinkovec, član občinskega sveta, predsednik PD Komenda je bil včasih zaposlen v Stolu. Po poklicu šabloner je bil dvakrat inovator Slovenije, dobil pa je tudi več občinskih priznanj za inovacije. Tako seje lotil tudi športnega avtomobila. Pred šestimi leti in pol je začel. Zdaj je avto nared. Spomladi bo vozil po cestah. Ni naprodaj, čeprav bi ga s sinom Milanom lahko že nekajkrat prodala. V športnem avtomobilu je motor s 300 konji, največja hitrost je 260 kilometrov na uro, dolg je 4,36 metra, širok 2,02, visok pa 1,11 metra. Avto je stal (brez dela) 50 tisoč nemških mark, vanj pa sta vložila oba Milana 20.000 delovnih ur. Na pogled je pravi lepotec, za katerega ne bi rekli, da sta ga Milana sama naredila. Komendi je cerkev sv. Petra. Kdaj je bila sezidana ni znano. Ve se, daje 1510. leta komenda-tor Lattern de Schalis dal sezidati drugo župnijsko cerkev. Poznamo jo po Valvasorjevi predstavitvi, sicer pa je gotsko cerkev dal baron Peter Jakob de Testaferrata 1726. leta podreti, nakar je še isto leto blagoslovil temeljni kamen za novo, sedanjo cerkev. Najznamenitejši Komendčan Peter Pavel Glavar je baročnemu slikarju Francu Jelovšku, Mengšanu, naročil, naj naredi načrte za lesen veliki oltar in prižnico. Poleg župnijske cerkve je kaplanija, v kateri je kaplan Janez Brence 1852. leta ustanovil stalno ljudsko šolo, nasproti kaplanije pa stojijo danes tri lipe. Najstarejša, Turška lipa, ima okrog 700 let in ji manjkajo vrhovi. Druga je stara 250 let, zasadil pa jo je Peter Pavel Glavar, ko je bil oskrbnik posestva malteških vitezov. Tretjo lipo pa je 1992. leta posadil Luka Šmid iz Komende, potomec družine Šmidovih, ki si prizadeva za obnovo graščine. Sredi hriba od kulturnega Na desni strani v smeri proti cekrvi je Glavarjeva bolnišnica, ki ji najstarejši domačini še danes pravijo špital. Peter Pavel Glavar je v poslednji volji določil, da so glavni dediči njegovega premoženja revni in onemogli bolniki komendske župnije. Spoštovanje njegove volje pa ima danes na skrbi in si prizadeva tudi sedanji župnik in dekan Nikolaj Pavlic, doma iz župnije Vranja Peč, ki pa je pred leti ob biseromašništvu praznoval tudi srečanje z Abrahamom in 20-letnico službovanja v Komendi. Sicer pa je danes poznana njegova skrb za cerkve v župniji, za kulturno in glasbeno delovanje med mladimi in starejšimi. Pred Pavlicem pa je v župniji deloval do 1975. leta zaslužni župnik in dekan Viktorijan Demšar iz Žirov. Nasproti Kramarja pa vodi pot do velikega prostora za rekreacijo, kjer so poznane komendske konjeniške prireditve. Konjeniški klub Komenda je bil ustanovljen 1955. leta. Sicer pa ima konjereja v Komendi več-stoletno tradicijo. Pospeševali so jo že malteški vitezi. Nekdaj, kot omenja že Valvasor, so bile Tabernik. Je zagovornik konjeniškega športa in nadaljevanja tradicije konjeniških prireditev v Komendi. Potrdil je tudi na obisku, da se v klubu strinjajo, da bi stezo oziroma hipodrom predsednica pa Viki Drolec, prestavili onkraj Pšate. Tako bi žena sedanjega župana občine sedanji prostor lahko namenili Komenda Tomaža Drolca. ureditvi središča Komende, Med današnjimi zanimivostmi športni objekti pa sodijo k šoli. je potrebno omeniti tudi načrte Klub pa bo še naprej organiza-za Muzej lončarstva in predsed- tor tudi tradicionalnega kmetij znane velikonočne in telovske procesije na konjih. Zdaj o ožit-vi le-teh razmišljajo v nanovo ustanovljenem turističnem društvu Komenda, katerega predsednica je Katja Tabernik, pod Občina še v izrednih razmerah Trenutno župan nove občine Komenda Tomaž Drolec deluje izrednim razmeram podobno: malo doma, malo v prostorih KS, malo pa v občinski stavbi v Kamniku. Kmalu pa bo bolje, saj bodo urejeni prostori Kuda v Kulturnem domu. Čez leto dni pa bodo urejeni tudi prostori v prvem nadstropju, sedanje pa bo imelo kulturno društvo. Trenutno so prednostne naloge v občini dograditev šolskega prizidka v Mostah, dela na cesti in krožišču v Mostah in izgradnja telovadnice. V dveh mesecih pa se bodo začela dela tudi na cesti od Scorpia do mostu v Mostah. Gradili bodo kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo, pločnik. "Spreminjamo prostorski plan, uredili bomo center, prestavili športne objekte, pri kanalizaciji bomo najbrž že letos porabili del denarja od ekološke takse. To zimo so bile težav ena cestah, za naprej bomo dobro premislili, kdo bo imel skrb z njimi, trneutno pa zadev ni moč spremeniti dobesedno kar čez noč." nika sekcije Janeza Lončarja. V Podborštu pri Minki Štebe je na primer še danes ohranjena okrogla peč za žganje glinastih posod in izdelkov. Kako razvita je bila ta obrt v Podborštu oziroma na severnem delu Komende nekdaj kaže podatek, da imajo v Podborštu ponekod še vedno ohranjeno kanalizacijo iz glinastih cevi. Kdaj je bila narejena, bodo skušali ugotoviti z oceno materiala, pravi vodja sekcije za okolje in prostor Janez Lončar. * Zanimivo je tudi, da sta z liste Trn na zadnjih volitvah članov občinskega sveta bila izvoljena Katja Tabernik in Milan Šinkovec. Milan je predsednik Planinskega društva, starega dobro skega sejma (sredi tega meseca), ki se mu bo poslej pridružil tudi sejem malega gospodarstva. Kasaška zveza Slovenije je zaradi nogometne ograje na hipodromu prepovedala (zaradi varnosti) kasaške tekme. Kaže pa, da tekme letos spet bodo, saj so se očitno že sporazumeli za montažno ograjo. Ime, ki ga Komendčani dobro poznajo, je tudi dr. Angelc3 Žerovnik. Je predsednica Društva narodnih noš na Komendskem. Društvo je bilo ustanovljeno pred šestimi leti in ima Na so danes okrog 150 članov, nedavnem občnem zboru med drugim sklenili, da bod sodelovali na prireditvah Sloveniji in v tujini in jih P° tudi Lončarstvo preganjalo revščino V Podborštu, Mlaki, Gori, Gmajnici je revščino preganjaj0 včasih lončarstvo. Mimo nekdanjih glinokopov zdaj načrtuje.)11 pot. Sicer pa so nekdaj imeli lončarji svojo zadrugo. Zdaj jetu lončarsko podjetje. Na Gmajnici je od lončarjev mojstef Franc Kremžar, ki je tudi predsednik poznane Lovske družine-Le-ta oziroma člani-lovci imajo na Križu tudi lep dom. V Podborštu je še vedno ohranjena tudi okrogla peč za žga' nje glinastih predmetov. Včasih sta pri Lesnikarju Minka in mož žgala izdelke v njej. "Smrekova drva so morala biti. Kakšnih šest kubikov jih je Šlo za eno "peko", trajala pa je od 12 do 18 ur. Včasih je bilo lončarstvo pri vsaki drugi hiši. Takrat so dekleta nosila posodo v Poljansko in Selško dolino, na Bled in še dlje," je povedala Minka. Janez Lo čar pa zdaj načrtuje tudi lončarski muzej. leto, ima pa več kot 500 članov. Sicer pa je Milan skupaj s sinom Milanom tudi lastnik športnega avtomobila Šinkovec MM, ki ga je sam zamislil, razvil in začel ter s sinom tudi naredil. Ob Alojzu Lahu, predsedniku Konjeniškega kluba, ustanovljenem 1955. leta, klub je tudi naslednik te dejavnosti v okviru gasilskega društva Komenda po letu 1946, pa je tudi Miha Tudi tos sami organizirali, mu. - h bodo na 29. narodnih nos*£ Kamnika. Pripraviti namera^' jo zloženko, svoj program P ima tudi folklorna sekcija. Poleg športnega društva in ^ omenjenih pa so danes ^ Komendi še posebno P°zn tudi Prostovoljno gasilsko dr štvo, ki bo letos staro 105 16' znanani je Lovska druži*1 ' uspešno pa je tudi Čebela^ društvo. • A. Žalar Gorenjski glas v Leskovici Ta teden bomo obiskali Leskovico pod Blegošcm. Več o ku bomo objavili v petkovi številki Gorenjskega glasa. obi*' KRISTINA KOBAL nagrajena za izjemne gospodarske dosežke BRANKO SELAK nagrajen za izjemne gospodarske dosežke V _ - mm ■■ V tem podjetju se ( Ze zdaj me skrbi, ah predvsem ne prepiramo bom nagrado upravičil % ___ ...... i • ^ j«™, « , j_____• •__:___4-:^^4 ia« oHirar Rriinkn Selak dela v Marmoi Kristina Kobal že enajst let vodi Gorenjski tisk v Kranju, ki je danes povsem drugačno podjetje kot pred desetletjem. Pred dnevi je minulo trideset let, odkar Branko Selak dela v Marmorju Hotavlje, ki ga uspešno vodi že devetnajst let Kristina Kobal je s svojo osebno zavzetostjo, strokovnim znanjem in uspešnimi metodami vodenja vidno prispevala k uresničevanju ciljev in dosežkov, ki so trajnega pomena, je zapisano v obrazložitvi nagrade predsednici uprave delniške družbe Gorenjski |isk. Kot priznava Kobalova, le nagrada prišla dokaj nepričakovano. Pa zasluženo? "Težko se je samocenjevati. Kdor vodi slabo podjetje, morda dela še precej več in bolje, a se rezultati ne vidijo. Zato ne v«m, če je nagrada v pravih rokah. Toda hkrati ne morem reči, da je nikakor nismo zaslužili," odgovarja Kobalo-va, edina ženska med letošnji mi do tiska in dodelave. Družba že nekaj let izvaža, in sicer kar 66 odstotkov svojih izdelkov na najbolj zahtevne zahodne trge v 17 držav. "Vemo, kje smo v Evropi, v primerjavi z avstrijskimi, nemškimi podjetji. In čeprav smo mnogo manjši, se po kakovosti in opremljenosti lahko merimo z vsakim konkurenčnim evropskim podjetjem," zatrjuje sobesednica. Kot dodaja, podatek o dodani vrednosti na zaposlenega spremljajo že vrsto let ( ko druga podjetja pri nas tega kazalca še sploh niso merila, pravi), ta trenutno znaša nekaj manj kot 43500 mark. To je več od slovenskega povprečja, ki znaša 35 tisoč mark, toda po mi nagrajenci v skupini srednjih in velikih Podiets "*----- ' —besedah Kobalove bi številko morali v bodoče v"1- !J* vsaj podvojiti. "Pripravili smo strategijo razvoja Prišla m i ^e na čel° Goreniskega tiska do leta 2001, v kateri smo si zastavili naloge in njeneo 1? i 88' t0rej Je lani minil° deset0 leto ocenili, kakšna bi bila optimalna velikost podjetja Pravnid dir1ektorovanJa- Kot Pravi ta diplomirana na tej lokaciji. Zmanjševanje števila zaposlenih se hanfct J** SVOJ'°-_ Pokhcno Pot začela na bo moralo še nadaljevati, a to bomo skušali bran kt?m S°u*' nada,Jeva,a na javnem pravo- opraviti na čim bolj mehke načine," pravi h\u Yu.' območni enoti Zavarovalnice Triglav, Kobalova. Podjetje je pod njenim vodstvom Marmor Hotavlje je jeseni praznoval 50-letnico obstoja, tedaj sem ob pisanju priložnostnega časopisa dodobra spoznala delovni kolektiv in tovarno. Iz skromnih začetkov se je razrasel v ugledno podjetje, ki je postalo pojem kamnarstva na Slovenskem in v svetu. Marmor Hotavlje je namreč v marsičem prvi tudi svetovnem merilu, saj se ponaša z najsodobnejšo, računalniško krmiljeno tehnološko opremo, pionirji so pri podzemnem pridobivanju kamna. Podjetje iz odročne doline se je zavihtelo na sam svetovni vrh in samo po sebi se mi je tedaj zastavilo vprašanje, kaj pa nagrade. Vprašanje je kmalu dobilo odgovor, saj direktor Branko Selak zdaj dobil nagrado za izjemne gospodarske dosežke. veliko večjo pozornost, če bi podjetje zapeljal v težave, kot ga ima dobro poslovanje Marmorja Hotavlje, pravi Selak. Nedvomno ima prav. Branku Selaku se je pred dnevi izteklo trideseto leto dela v Marmorju Hotavlje, že devetnajst let pa ga uspešno vodi. Odkar sem tam, niti eno leto nismo imeli izgube niti enkrat, podjetje ni bilo blokirano niti enkrat se ni zgodilo, da petnajstega ne bi dobili plače, se lahko pohvali Selak. In nemudoma doda, da je to zasluga celotnega delovnega kolektiva, naj se to sliši socialistično ali ne, predvsem pa vodilne ekipe. Že več kot petnajst let so njegovi najožji sodelavci Janez Bizjak, Breda Potočnik in Silvo Pivk, vse smo naredili skupaj, pravi Selak. Vprašanje je, ali se vsi skupaj sploh dobro zavedamo, kaj Marmor Hotavlje pomeni l—tU. k; Ui\„ i,oK\rn nrnhlp- btfa nekaj časa republiška sekretarka za pravo-?°dje in upravo, nato pa delala pri Domplanu, je °d Gorenjski tisk takrat zelo drugačno podjetje *°t danes. "Predvsem je bilo skoraj še enkrat ° zaPoslenm. 605, medtem ko nas je danes še j W. Poleg tega smo tedaj delali še na dveh .°kacijah." V vseh teh letih so se prilagajali trgu n evfopski konkurenci, najpomembnejši nalogi v aanjih letih pa sta bili predvsem povečanje Produktivnosti in zniževanje stroškov (v projektu BP™kfSctoso za" najvišje gospodarsko za našo dolino, vsekakor bi bilo veliko proble odHcje skuLb prelga« BjS, v zdrnzenju mov, ce Marmorja Hotavlje ne b, b.lo. Lpa^e gradbeništva, vendar je predlagatelje zavračal, da . P , _• j______'i_ • j„ «~x._lza.r. Tokrat oa vi7...Za manj). Podjetje je ostajalo zvesto svoji raziiCnih ljudeh uspešne različne metode ._ty.zastavlip.rnm rilip.m in svoiim kupcem, je nf>vr,m np hnš 7 ostrino dosegel ničesz 5 ■ zastavljenim ciljem in svojim kupcem, je n S110 v obrazložitvi nagrade, in tako postalo &ra'ično podjetje s celovito ponudbo od designa ^ tonskem letu so v Gorenjskem tisku po rese da bo letošnje poslovno leto dokaj veftu0' Pr*šlo je do trenutnega zastoja pri /tf domačih naročnikih, v drugem pollet-v P« se bo zaradi uvedbe davka na dodano ,^dnostpri vrsti podjetij verjetno pojavila še nK^dnostna kriza. pridobilo certifikat kakovosti ISO, lotili pa so se tudi velike naložbe v izboljšanje delovnih pogojev. Tako so dogradili 2700 kvadratnih metrov poslovnega prostora na Primskovem in od lani spet deluje na enem mestu. Kakšen pa je stil vodenja Kristine Kobal? Je nekakšna mešanica, odgovarja sogovornica. "Dokler je mogoče, skušam sodelavce prepričati, da sami uvidijo potrebnost določenih potez. A če ne uspem, včasih tudi ukažem," pravi. Meni tudi, da so pri izlične metode: "Pri nekom ne boš z ostrino dosegel ničesar, pri drugem pa je stvari treba postaviti bolj ostro. In če vem, da nekaj ni nemogoče, pri tem vztrajam." Toda hkrati poudarja: "V tem podjetju se predvsem ne prepiramo! Niti s sindikatom." Kobalova tudi pravi, da ima okrog sebe zbrane dobre sodelavce. Pa je med njimi - glede na to, da bo v podjetju ostala še največ pet let ("Ampak pet let je res največ."), saj ima že 35 let delovne dobe in bi se lahko že upokojila - že izbrala svojega naslednika? "Kar nekaj kandidatov je, kdo bo izbran, pa še ne bi mogla reči," odgovarja. Kot še pravi, je v preteklih desetih letih službi posvetila pretežni del svojega časa ("Če hočeš slediti spremembam, ki so res hitre, ti to vzame ogromno časa"). "Hči je k sreči že odrasla, imam dva vnučka, zato večjih problemov ni bilo," odgovarja sobesednica, v šali pa dodaja: "Edi-nole pes se včasih pritožuje..." • Urša Peternel je dosti drugih in da naj vsaj počakajo. Tokrat ga niso več poslušali, saj se je nabralo že toliko uspešnih poslovnih let, dober razlog je bil tudi visok jubilej Marmorja Hotavlje. Lahko bi rekel, da sem se nagrade vedno bal in že zdaj me skrbi, da jo bom opravil v bodoče, podjetje v prihodnjih letih nikakor ne sme zaiti v težave, nagrada je zame velika obveznost, pravi nagrajenec Branko Selak. Čemu takšen strah pred nagrado, me je zanimalo. Selak pravi, da je bilo kar nekaj primerov, da so se nato v podjetjih stvari obrnile navzdol ali so nagrade postale sporne zaradi potez, ki so jih kasneje napravili nagrajenci. Tudi zaradi tega, ker imajo gospo- Lani je promet znašal 1,36 milijarde tolarjev, kar je bilo 5,4 odstotka več kot leto poprej. S tem so ohranili 34-odstotni tržni delež v Sloveniji, delež izvoza pa s 13 povečali na 20 odstotkov. Lani so ustvarili 62 milijonov tolarjev dobička, na zaposlenega pa 3,8 milijona dodane vrednosti, s čimer dosegajo evropsko povprečje v svoji dejavnosti, daleč pa presegajo slovenskega. Marmor Hotavlje ostaja v domači lasti, čeprav so imeli kar nekaj mikavnih tujih ponudb. Če bi vsi razmišljali samo o prevzemih, to za Slovenijo ne bi bilo dobro, saj poleg kulturne moramo ohraniti vsaj nekaj gospodarske identitete, pravi Branko Selak. Tovarna je zdaj v 70,7-odstotni lasti notranjih delničarjev, saj so jo v okviru lastninjenja dokapitalizirali, pri čemer so sodelovali vsi zaposleni. Precej pa jih je sodelovalo tudi v gotovinskem odkupu, skupaj so od doma v tovarno prinesli 60 milijonov tolarjev. tako ostajajo v domačih hribih, polovica zaposlenih so polkmetje, ki dopoldne pridno delajo v nagrajenci, ludi žaram lega nt inu« guau«- tovarni, popoldne pa doma, kar sc v tovarni prav darski neuspehi pri nas veliko večji odmev kot nične no/na I inHip «p np iyo.h_.ir_ Hp.h tamni,.« uspehi, prepričan sem, da 0] h časopisi posvetili Jggl ^^f^^^S^ JHggi izostankih, ki so bili lani le 4-odstotni. Bolniška odsotnost na zaposlenega je znašala manj kot deset dni, medtem ko slovensko povprečje znaša skoraj dvajset dni. K temu je treba dodati, da imajo v Marmorju Hotavlje delo tudi izobraženi domačini, ne samo pridni delavci. Skoraj desetina zaposlenih ima visoko izobrazbo, skoraj 40 odstotkov srednjo. Že pred desetimi leti je Marmor Hotavlje kot prvo kamnoseško podjetje na svetu v proizvodnjo uvedel računalniško krmiljene stroje za obdelavo kamna. Zdaj imajo že tri, kupiti nameravajo nove. Zato lahko prevzemajo tako zahtevne posle kot je ljubljanski Robbov vodnjak, zato so z njihovih delom zadovoljne tudi najbolj zahtevne stranke. • Marija Volčjak JADRANKA in DRAGO LEMUT nagrajena za izjemne podjetniške dosežke LE-Tehnika kar pobira nagrade Zakonca Lemut sta bila lani razglašena za podjetnika leta, letos sta med nagrajenci gospodarske zbornice. - - --tKi^rininctn tožbo. Boli kot odšk eSef:h : p"«jcije LE-Tehnika je v «ato • n domelo silovit razvoj, dežUjg? razumljivo, da nagrade kar ^e»mit °* Zakonca Jadranka in Drago UsPav»iSta usPe,a> vendar ju uspeh ni Syeža Ltako kot P.red desetimi leli sta Pot *ar del posnemajo konkurenti v najbolj razvitih državah, tožbo je izgubilo nemško podjetje, ki je ponaredke prodajalo na avstrijskem trgu, kar je LE-Tehniki zdaj prineslo švicarske kupce. Katera nagrada Vam je ljubša, lanska ali letošnja, sem povprašala Draga Le-muta. Dolg premislek in nato kratek odgovor. Podjetnik leta, ker niso še nikoli zgrešili. In ker je samo ena, je še dodal. Letos mineva deset let, odkar je Drago Lemut ustanovil svoje podjetje, dobro leto kasneje se mu pridružila žena Jadranka. Pravi, da ji ni Polna idej, kar najbolje ^'adi \ Podjetnika nista postala delata tJJ;narJa, temveč zato, ker rada vena sama sebi dokazujeta, kaj nika je redko slovensko pod-je v svetu uveljavilo z lastno n)°deln°^namko' ki ima 37 patentov in v ooma in nekaj v tujini. Edinst-tem, da njene izvirne izdelke le v Tudi letos imajo precej novih izdelkov. Najbolj zanimiv je vsekakor vmesnik med telefaksom in Internetom, ki ga še testirajo, na trg bo prišel jeseni Pošiljanje faksa v oddaljene kraje je podobno kot telefonski pogovor lahko precej drago, s pomočjo vmesnika bo telefaks potoval prek elektronske pošte, kar je seveda precej ceneje. bilo še nikoli žal. Oba sta lastnika, oba vodita podjetje, oba*dclata cel dan, od osmih zjutraj do sedmih zvečer, včasih tja do devete ponoči. Njuno življenje Je delo in prav nič ga nista naveličana. Že nekajkrat sem se v zadnjih letih pogovarjala z zakoncema Lemut oziroma pisala o LE-Tchniki, vselej sta povedala kaj novega, vselej so bile njune misli obrnjene v prihodnost, k novim zamislim in načrtom. Preteklost le skopo strneta v prgišče podatkov, brez velikih besed o podjetništvu. Zaradi spoštovanja nagrade je vendar treba reči, da je kranjska LE-Tehnika danes na področju komunikacijskih elementov med vodilnimi podjetji v svetu. Približno sto zaposlenih izdeluje tristo različnih izdelkov z več kot 4 tisoč različicami, sestavne dele izdelujejo tudi kooperanti. LE-Tehnika jih izvozi 95 odstotkov, prodajajo jih v 32 držav. Njeni kupci so svetovno znane firme Alkatel, Ericson, Kapsch, Panasonic, LE-Tehnika je sredi lanskega leta licenco že prodala češkemu podjetju, kjer po njenih načrtih že izdelujejo niz izdelkov. Njena vtičnica je tako najbolj pogosta tudi na Češkem, kjer jih uspešno izdeluje podjetje z 230 zaposlenimi. LE-Tehnika tako iz tujine dobiva licenčnino, kar je pri nas prava redkost. Podoben posle zdaj name-rajo skleniti še na Poljskem. V razvoj vlagajo tretjino do polovice dobička, razvoj je trdno postavljen. LE-Tehnika je uveljavila svojo blagovno znamko, ki jo danes poznajo že marsikje v svetu. Dolgoročno se to vsekakor splača, saj se vlaganja sčasoma povrnejo, danes nas poznajo že vsi, ki potrebujejo karkoli v zvezi s telefonijo, pravi Drago Lemut. Ne samo v z odškodninsko tožbo. Bolj kot odškodnino, smo si želeli kar največ hrupa, ki ga povzročijo takšne stvari, pravi Drago Lemut. Res jim je prav zaradi tega uspelo pridobili dva nova kupca na najbolj zahtevnem švicarskem trgu. Sicer pa imajo kupce vsepovsod po svetu, en samo v Evropi, posredno celo v ZDA in na Japonskem. Proizvodni program stalno posodabljajo, v serijski proizvodnji uvajajo avtomatizacijo in jo ločujejo od malih serij in naročil za znane kupce. Program hidravlike je nastal spontano, kot odgovor na problematiko plačil s Srbijo, kasneje so na področju hidravlike in pnevmatike pridobila zastopstva več tujih podjetij. S Srbijo je še vedno skoraj nemogoče sodelovati, vendar LE-Tehnika stike ohranja, zdaj tako, da jim tam plačajo z delom, ki je petkrat cenejše kot pri nas. ki sodijo k telefonom, telefaksom in drugim naprave, se v LE-Tehniki ukvarjajo tudi s hidravliko in pnevmatiko. V prometu, ki je lani znašal 830 milijonov tolarjev in bil skoraj petino večji kot leto poprej, ima zato izvoz 55-odstotm delež. JMjeni Kupci SO svciuvuu .VZ...JV,, Alkatel, Ericson, Kapsch, Panasonic, Sloveniji, tudi drugod po svetu, celo v predstavila na CeHitu, ■ r-hilips Samsung, Schrank, Siemens najbolj razvitih državah. Precej posne- nega sejma elektornike nikoli ne iz- itd. Poleg komunikacijskih elementov, movalcev imajo, nc samo v državah, kjer puste. Zdaj tja odhaja že več slovenskih tega pretirano ne preganjajo, temveč podjetij, na začetku pa sta bila tam le celo v najbolj razvitih državah. Tako je kranjska Le-Tehnika in ljubljanska LE-Tehnika na avstrijskem sodišču že Špica. Vselej se predstavijo z novostmi, uspela dokazati, da je v Avstriji ponar- od lastno blagovno znamko, vselej edke prodajala nemška firma B.B. znova se preverijo v močni mednarodni Electronic, januarja letos je uspela tudi konkurenci. • Marija Volčjak POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Ljubljana, 26. febr. - Gospodarska zbornica Slovenije je že enaintridesetič podelila nagrade najboljšim direktorjem in sicer pet za izjemne gospodarske in pet za izjemne podjetniške dosežke. V skupini srednjih in velikih podjetij so jih prejeli predsednica uprave Gorenjskega tiska v Kranju Kristina Kobal, direktor Marmorja Hotavlje Branko Selak, direktor Lisce Sevnica Viljem Glas, direktor Henkel Slovenija iz Maribora Andrej Mesaric in direktor Pivovarne Laško Anton Turnšek. V tej skupina sta torej kar dva nagrajenca z Gorenjskega, Kristino Kobal je namreč predlagala Območna zbornica iz Kranja, Branka Selaka pa Združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala. V skupini malih podjetij je prav tako nagrajenec z Gorenjske in sicer Jadranka in Drago Lemut, lastnika in direktorja LE-Tehnike Kranj. Nagrajeni so bili še direktor velenjskega podjetja Pečovnik Igor Pečovnik, direktor Form Tehnik z Jesenic na Dolenjskem Stanko Sinko, direktor podjetja Wravor iz Stranic Vladimir VVravor in zakonska Milena in Cvetko Zadravec, direktorja podjetij HP Hobby program in Sera iz Maribora. Gospodarska zbornica Slovenije je podelitev nagrad pripravila v Cankarjevem domu, minila je ob skromni pozornosti politikov, saj sta bila prisotna le ministra Metod Dragonja in Pavel Gantar, spremljal pa jo je privlačen kulturni spored. Svoj nagovor je predsednik zbornice Jožko Čuk literarno obarval z Vodnikovimi besedami izpred dvesto let: "Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan". Še bolj slikovit je bi predsednik komisije za podelitev nagrad Edvard Svetlik, kije nagrade označil kot pot skozi trnja do zvezd Priložnostna okrogla miza pa je bila posvečena prevzemov, ki so pri nas zelo aktualna gospodarska tema. • M.V., foto: Miha Golobic Alpino obiskal dr. Bavec Kranj, marec - Žirovsko Alpino je minulo sredo obiskal državni sekretar za tehnologijo dr. Cene Bavec. Državni sekretar za tehnologijo na ministrstvu za znanost in tehnologijo dr. Cene Bavec, ki ga je spremljal podsekretar dr. Aleš Mihelič, se je pogovarjal z direktorjem Alpine Martinom Kopačem, direktorjem razvoja Mirom Kavčičem in tehničnim direktorjem Jankom Rejcem. Beseda jc tekla predvsem o Alpininih razvojnih načrtih in sicer o uvajanju novih tehnologij v proizvodnji in dvigu konkurenčnosti, o njenem vključevanju v mednarodne projekte, kot sta Eureca in peti okvirni program EU. Posebno pozornost so posvetili vladnemu projektu prestrukturiranja obutvene industrije, katere cilj je ustanovitev tehnološkega centra za čevljarstvo. Alpino seveda zanimajo konkretne možnosti sodelovanja z ministrstvom za znanost in tehnologijo in tudi v tem pogledu je spodbudna ocena dr. Bavca, da je novo vodstvo Alpine razvojno usmerjeno in da tovarna tekoče že posluje brez izgube. Novi predsednik uprave Elana prihaja s Hrvaške Privredna banka je za prodajo Elana Slovencem Vladimir Šelebaj je dejal, da bi bil dogovor s slovenskimi investitorji najboljša in najbolj naravna rešitev - Novi člani uprave še niso imenovani 9 Begunje, 1. marca - Potem ko za Elan. Po lastnih besedah ima je nadzorni svet Elana sredi vse zaupanje večinskega lastni- prejšnjega tedna nepričakova- ka, kot predsedniku uprave pa no odstavil vodstvo podjetja - mu je "cilj in odgovornost predsednico uprave Boženo braniti interese družbe Elan". Ključarič, njenega pomočnika Izvedeli smo še, da članov za trženje Stojana Žiberta in uprave Šelebaj še ni imenoval, direktorja Elana International "uprava se formira", je bil v Avstriji Matjaža Pusta - se je kratek novi predsednik uprave na včerajšnji novinarski kon- Elana. ferenci predstavil novo post- Tako številna vprašanja, ki se avljeni predsednik uprave zastavljajo v zvezi z usodo Vladimir Šelebaj. Toda rado- Elana, še vedno ostajajo brez vednost kopice novinarjev je konkretnih odgovorov. V sa- ostala nepotešena, saj je Šele- mem Elanu, kjer je bilo konec baj v vsega skupaj petih min- 'eta okrog devetsto, v tujini pa utah povzel dvajsetvrstično še dodatnih 335 zaposlenih, je izjavo za javnost. Na odgo- bilo denimo neuradno mogoče vore novinarjev ni želel odgo- slišati> da Je Elavni vzrok za varjati, češ da je v podjetje zamenjavo uprave predvsem šele prišel in da bo za to še nezaupanje večinske lastnice v dovolj časa.. vodstvo, saj je znano, da se je , . "". čil.-.- skupina menedžerjev na lastno V skop, izjav, je Šelebaj ki £ dogovarjala za odkup preseneča zaradi svoje mlados- £odjetja*To naj bi storili v ti, povedal, da je bila prejšnja sHod^IoJvanju 7 nJeko ameriško uprava razrešena zaradi ne- • . •• , .v, , • F, .... , ., lt investicijsko družbo, ki odgo- zadovoljivih poslovnih rezulta- yQr ^ dQ ^ marcaBv tov skupine Elan'«. Po njegovih „J z moJžnostJO menedžer- besedah E an ze nekai et i • č i u • i___♦ , v- • , , . v {• v skega odkupa ie Šelebaj krat- kopic, izgubo, zdaj zc bivša ko § . ,. možnostj Jostaja. uprava pa n, zmogla izboljšati JQ J , y ■ • ?a nakJ al, vsaj zaustaviti negativnega Jpodjetya pa naj bj%ila še vedno 5 / J1' T20™ tudi multhiacionalkaHead, nad svet tud, n, sprejel predlagane- katero dj • niso pre. ga poslovnega načrta za leto - navdušeni sai se boiiio SeleHbaj- V zvezi z nameravano prodaio .v, TT . r-., „„, v Elana s strani večinske lastnice dmzbe- V T v Privredne banke je Šelebaj, ki naprJ- °faj? neftova- fnano prihaja iz vrst omenjene banke, edinole to, da negotovost dezinvestirati svoj portfeh ok- r- a i • * i • • -i j- a 4.-u a- i • - i Gospodarski vestmk izjavil d,- rog štiridesetih podjetij k. jih rektor Elanove tovarne snežnih ima v lasti. Tako med drugim desk (snowboardov) v Brnci ponuja naprodaj tud, delnice Mariov Calabotta) £ podjetje Elana ponudbo so po Seleba- zaradi nejasnc namere hrvaške jevth besedah posredovali slo- Privrednc banke Q dai venskih zasebnim in jzgubilo naročilo vsaj 25 tisoč institucionalnim lastnikom, desk En sam kupcc :e odpove. vendar "do današnjega dne še da| naročilo 15 tisoč desk, novi ni prišlo konkretnih odgovorov kupci pa so previdni in se ne in nasprotnih ponudb s slo- odločajo za nova naročila, je venske strani". Po Šelebajevih povedal Calabotta. Poleg tega besedah banka meni, da bi bil naj bi zaradi nameravane pro- tak dogovor najboljša in najbolj daje na Elan v Avstriji že začele naravna rešitev za vse strani, pa pritiskati posamezne banke, ki tudi za Elan. Šelebaj je še so zaslutile, da hrvaški lastnik povedal, da bo naprej ugotovil nima nobenih finančnih rezerv, stanje v podjetju, nato pa v je še povedal Calabotta. realnem roku predložil rešitev • U. Peternel Evropski komisar obiskal Kroj in Škof j o Loko Van den Broek v Škofji Loki Škofja Loka, 1. marca - Evropski komisar Hans van den Broek se v Ljubljani pogovarja o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in v dveh dneh se kar vrstijo pogovori z našimi politiki. Pozno ponedeljkovo popoldne je izkoristil za kratek obisk Škofje Loke in Modne konfekcije Kroj, ki je vključena v Pharov program prestrukturiranja podjetij. Škofjeloški Kroj je vključen Pharov program racionalizacije proizvodnje, delegaciji Evropske unije so predstavili dosedanje delo, ki poteka tudi v mozirskem Elkroju in Kometu. V Kroju je pretežni del projekta že uresničen, pri tem sodelujejo Pharovi strokovnjaki, naše podjetje pokriva le petino stroškov. Rezultati so ugodni, pravi direktor škofjeloškega Kroja Bojan Langerholc. Projekt se nanaša na ekonomičnejšo organizacijo proizvodnje, zaposlene načrtno usposabljajo za večjo prilagodljivost zahtevam proizvodnega procesa, obvladovanje več delovnih operacij, večjo samokontrolo in skupinsko doseganje boljšega učinka. Pravilnemu pretoku materiala so prilagodili razporeditev prostorov ter strojev in opreme v proizvodnji, pozornost so posvetili tudi metodam dela, ki zagotavljajo večji učinek ob enaki kvaliteti izdelkov. Racionalizacijo proizvodnje bodo nadgradili s spodbudnej-šim nagrajevanjem, ki naj bi prispevalo k povečanju skupinskega učinka, večji prisotnosti na delu in zagotavljanju večje _kakovosti dela. Drugo pomembno področje pa so investicije, pripravljen je program naložb v posodobitev tehnološke opreme, ki bo skrajšala delovne postopke in izboljšala kvaliteto izdelkov. Nekaj naložb so uresničili že lani, investiranje pa bo zaključeno v prihodnjih dveh letih. Več o obisku delegacije Evropske unije v prihodnji Številki. • M.V. 1999 Litijska cesta 68, Ljubljana Te!.: 061/140-42-82, faks: 061/447-305 E-mail: pirs@slo-knjiga.si, http://vwvw.slo-knjiga.si/ Lek odprl predstavništvo v Litvi Kranj, marec - Ljubljanski Lek je pred kratkim odprl predstavništvo v Litvi, ki je že štiriindvajseta Lekova enota v tujini. V Litvi je bil Lek prisoten že v času Sovjetske zveze, kasneje je tam tržil s pomočjo strokovnih sodelavcev, zdaj pa je odprl svoje predstavništvo. V njem je deset zaposlenih, poleg Litve pa pokrivajo še Latvijo. Sicer pa je na litvanskem trgu veliko konkurence, farmacevti tam letno prodajo za 142 milijonov ameriških dolarjev. Lek se je v zadnjem letu uspel s 27. prebiti na 19. mesto na litvanskem trgu, kjer so poleg manjših in srednjih farmacevtskih podjetij prisotne tudi vse multinacionalke. V Litvi porabijo za 45 dolarjev zdravil na prebivalca, ker je precej več kot v Rusiji, kjer so jih pred lansko avgustovsko krizo za 14 dolarjev, v Ukrajini jih le za 6 dolarjev. Lek je doslej tam prodajal predvsem zdravila, zdaj bo tudi izdelke Lekove domače lekarne in kozmetiko ter veterinarske izdelke. Ob odprtju predstavništva je Lek podaril otroški kliniki v Vilniusu sredstva za nakup monitorja za spremljanje življenjskih funkcij nedonošenčkov. Lek namerava predstavništvo odpreti tudi v Latviji. Do leta 2002 pa namerava na baltskem trgu doseči 10 milijonov ameriških dolarjev prometa. Državna pomoč čebelarjem Vladna uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1999 predvideva tudi sofinanciranje nabavne cene sladkorja za zimsko krmljenje čebel. Po tej uredbi bo država za pokrivanje razlike med prodajno ceno sladkorja in ceno, določeno z uredbo o določitvi cene belega kristalnega sladkorja, namenila 15 tolarjev za kilogram. Do podpore bodo upravičeni le čebelarji, ki so vpisani v register pri Veterinarskem zavodu Slovenije. Za vsako čebeljo družino, vpisano v register, bodo lahko kupil največ 12 kilogramov sladkorja, zahtevek pa bodo na predpisanem obrazcu morali vložiti najkasneje do 30. septembra. Sofinanciranje zalog jedilnega krompirja Kmetijske zadruge, podjetja in druge družbe, ki razpolagajo s skladišči za krompir, bodo tudi letos pri državi lahko uveljavljale pokrivanje dela stroškov skladiščenja tržnih presežkov doma pridelanega jedilnega krompirja. Za zaloge lanske letine, ki so bile oblikovane do srede oktobra, jih bo mogoče uveljaviti za čas od lanskega 1. decembra do letošnjega 31. januarja, za letošnje zaloge, nastale do konca oktobra, pa za skladiščenje od 1. do 30. novembra. Višina mesečne podpore je 0,15 tolarja za kilogram. Za lanske zaloge bo zahtevke treba vložiti med 1. do 31. majem, za letošnje pa v prvih desetih dneh decembra. Podpora razvoju semenarstva Država bo letos spodbujala tudi pridelovanje kakovostnega domačega semena krompirja, ajde, koruze in sladkorne pese. Do podpore za pridelavo semenskega krompirja na lastnih površinah in pri kooperantih bodo upravičena le podjetja, ki so pri kmetijskem ministrstvu vpisana v register pridelovalcev. Za pridelav v jedrih, naravno izoliranih območjih in v poletni saditvi bo podpora 150.000 tolarjev na hektar, za pridelavo s klasičnim semenarjenjem (sto metrov izolacije) in v prvem varovalnem pasu 120.000 tolarjev, za pridelavo v drugem varovalnem pasu 75.000 tolarjev in za pridelavo brezvirusne-ga sadilnega materiala 15 tolarjev na sadiko. Veliko zanimanje za posoški razpis Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in Slovenska razvojna družba sta januarja letos objavila javni razpis za dodeljevanje sredstev, s katerimi bi financirali razvojne programe v potresu prizadetem Posočju. Že v prvem roku za oddajo vlog (do 15. februarja) je na razpis, po katerem sta na razpolago dve milijardi tolarjev, prispelo 206 vlog s skupnim zneskom zaprošenih sredstev nekaj manj kot 5,5 milijarde tolarjev. 49 prosilcev s področja kmetijstva je zaprosilo za 405 rnilij°n?v tolarjev, 138 prosilcev s področja malega gospodarstva in turizma za skoraj 2,7 milijarde tolarjev in 19 prosilcev s področja gospodarskih dejavnosti za nekaj manj kot 2,4 milijarde tolarjev. O vlogah bodo odločale komisije, v katerih so predstavniki sklada, razvojne družbe, pristojnih ministrstev in posoškega razvojnega sklada. Svoje delo naj bi opravile do konca marca. GORENJSKA ON LINE: www.media-ar t.si Merkurjeva franšizna prodajalna v Tržiču Tržič, febr. - V soboto, 27. februarja, sta kranjski Merkur in tržisjj M&T Trade na Predilniški 16 v Tržiču odprla novo fransiz«1 prodajalno M&T Trade. Nova prodajalna ima 181 kvadratnih metrov prodajnega prostora, v njej so štirje zaposleni, ki prodajajo tehnično ^ag.^ M&T Trade je prva Merkurjeva franšizna prodajalna v že šestnajsta v Sloveniji. V njej je naprodaj bogata tehničnega blaga, kakršnega ponuja Merkur. Prodajalna je oaV'e od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, ob sobotah do dveh popo'o izbira odprta Enojno zavarovanje stanovanjskih posojil Kranj, marec - Pri Gorenjski banki poslej pri najema stanovanjskega posojila zadošča eno zavarovanje, poprej J bilo namreč potrebno dvojno. , Obrestne mere padajo, zato postajajo zanimivejša stanovanjska posojila. Gorenjska banka želi povečati za manja zanja, zato namesto dvojnega poslej zadošča e zavarovanje. Doslej ste morali namreč zastaviti tudi nep mičnino, za katero ste najeli stanovanjsko posojilo. Pos\ * zadoščajo odplačilno sposobni poroki, stanovanjsko posoj lahko zavarujete pri zavarovalnici, lahko zastavite vrednos papirje, tolarska ali devizna sredstva, premično ali neprem no premoženje. Le v primeru, če je nepremičnina, s ka zavarujete posojilo, naseljena, morate stanovanjsko posoj dodatno zavarovati z eno od omenjenih oblik zavarovanja- Stanovanjsko posojilo lahko najamete za največ dvajset ^ Pri stanovanjskem varčevanju je stvarna obrestna mera ^ odstotna, brez varčevanja oziroma vezave sredstev pa odstotna, k temu seveda prištejejo temeljno obrestno me • Stroški posojila oziroma obrestna marža znaša 0,1 odsto ^ mesečno, kar preračunajo na letno raven in prištejej obrestni marži. Gorenjska banka je znižala tudi dodatek k obrestni mer^ nekomitente, ki po novem znaša 1,2 odstotne točke, kratkim so spremenili tudi lestvico najvišjih možnih PoS?^olTla pre£ lnih obrokov, ki so seveda odvisni od vaše plače — ^ pokojnine. Če znaša do 100 tisoč tolarjev, se s P°sn°J!is0Č lahko obremenite 35-odstotno, če znaša več kot 100 tolarjev pa 40-odstotno. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak_________ OEVRU Prvega januarja 1999, ob 00.00 zjutraj, je evro postal uradna valuta enajstih držav članic evropske unije. Tedaj se je določilo hksno menjalno razmerje evra proti vsem enajstim nacionalnim valutam. Vrednost evra proti ameriškemu dolarju in proti vsem ostalim svetovnim valutam pa je od takrat naprej prepuščena prostemu plavanju v skladu s tržnimi pogoji. Čeprav evro bankovci in kovanci v obtok zagotovo ne bodo prispeli pred januarjem 2002, pa lahko od 1. januarja 1999 novo valuto uporabljajo potrošniki, prodajalci, podjetja vseh vrst in javna administracija v obliki t. i. napisanega denarja, kar pomeni v obliki čekov, potovalnih čekov, bančnih prenosov, kreditnih kartic in elektronskih plačil. vaf't"110 menJamo razmerJe evra proti enajstim (bivšim) 1 EUR (evro) = 1.95583 DEM (nemške marke) = 13.7603 ATS (avstrijskega šilinga) ■ 1936.27 ITI; (italijanske lire) ■ 6.55957 FRF (francoskega franka) = 40.3399 BEF (belgijskega franka) = 166.386 ESP (španske pezete) = .787564 IEP (irskega funta) = 40.3399 LUF (luksemburškega franka) = 2.20371 NLG (nizozemskega guldna) = 200.482 PTE (portugalskega eskudosa) = 5.94573 FIM (finske marke) Od močnejših držav v evro niso vključene naslednje: Velika Britanija s funtom, Švedska, Norveška in Danska s svojimi kronami in Švica s frankom. Vse neimenovane zaostajajo za Rorak ali tri. Sestavil: E. V. Manjša korekcija SBI-ja Gorenjska |^Banka Banka d posluhom s»no uspešna in uveljavljena banka, ki že vrsto let sodi [_v vrh slovenskega bančništva. _ ŽELITE USPETI TUDI VI? ste samostojni, kreativni, pripravljeni prevzeti odgovornost, zaupate sebi in drugim ter ob tem verjamete v uspeh? 2aposlj|j bomo sodelavce na delovnih mestih oz plovnih področjih: samostojni referent za kadre in izobraževanje strokovni sodelavec za področje informacijske tehnologije strokovni sodelavec za področje deviznega trgovanja vodja oddelka vzdrževanja samostojni organizator investicijskega vzdrževanja višji referent za varovanje in varstvo pri delu samostojni komercialist sodelavec za področje interne revizije samostojni tehnolog - organizator dela Pogon. visoka izobrazba družboslovne smeri visoka izobrazba računalniške ali druge ustrezne smeri visoka ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri 4 in 5: visoka ali višja izobrazba gradbene smeri ali druge tehnične smeri višja izobrazba varnostne ali tehnične smeri zaželjena opravljena izpita iz varstva pri delu in požarnega varstva visoka izobrazba ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri visoka izobrazba ekonomske smeri in uspešno opravljen izpit za preizkušenega notranjega revizorja visoka izobrazba organizacijske, ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri ^ kandidatov pričakujemo, da imajo vsaj dve leti \reznih delovnih izkušenj (pod točko I in 2 se lahko lavijo tudi pripravniki brez delovnih izkušenj), znajo „ Vn° vsai en tuj jezik in imajo znanja za uporabo acunalniških orodij v okolju Windows. plovno razmerje bomo sklenili /.a nedoločen čas p^lmesečnim poskusnim delom (pod točko 2. dol vese^n'm Poskusnim delom), s pripravnikom za 0cen čas, za dobo pripravništva, ki traja eno leto. e prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti, rjr-ve?aP'in lovnih izkušnjah s kratkim življenjepisom, v 8 dneh na naslov: Gorenjska banka d.d., anl B,eiweisova 1, Kranj, sektor splošnih poslov. _gorenjska^y Banka Banka. O90 4448 090 75/7 VZDIHUAJI INTIME ravnijo slovenskega bančništva, ki dosega 62,7-odstotno, svetovno povprečje pa je 37,2-odstotno. Plačilni nalogi v NLB so torej izpolnjeni v skladu s S.W.1.F.T. standardi in z ameriško bančno prakso. Sistem omogoča popolno računalniško obdelavo na strani banke prejemnice, upravičencu pa prejem sredstev v najkrajšem možnem času. Alenka Trop, direktorica Sektorja za plačilni promet s tujino v NLB pravi, da so tako visoko kakovost dosegli z večletnim strokovnim izobraževanjem njihvih uslužbencev, razlika so stotih odstotkov pa je posledica nepopolnih podatkov, ki jih njihovi komitenti dobijo od tujih poslovnih partnerjev. DAVEK NA PODANO VREDNOST REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance SLOVENIJA UVAJA DAVEK NA DODANO VREDNOST OBVESTILO REGISTRACIJA ZA DDV POTEKA DO 31.3.1999 V skladu z določbami 76. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.l.RS št. 89/98) ter 114. členom Pravilnika o izvajanju Zakona na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 4/99), morajo osebe (pravne, s.p.p. in fizične), ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravljajo dejavnost in so v letu 1998 dosegle višji promet od 5.000.000 SIT, predložiti davčnemu organu izpolnjen obrazec za registracijo (DDV-P) do 31.3.1999. Obrazce DDV-P lahko dvignete na vašem najbližjem davčnem uradu ali izpostavi od 1. 3. 1999 dalje. Izpolnjene obrazce lahko dostavite osebno ali pošljete po pošti s povratnico krajevno pristojnemu davčnemu uradu. V primeru, da ne morete osebno prevzeti obrazca, pokličite na pristojno enoto DURS, od koder vam ga bodo poslali po pošti. Davčni zavezanci in druge osebe lahko informacije v zvezi z registracijo in izpolnjevanjem obrazca DDV- dobijo na izpostavah in davčnih uradih ter v: - INFO pisarni za DDV po telefonu (061-17-34-410 in 061-17-34-412) vsak torek in četrtek od 10. do 12. ure, - po elektronski pošti ddv.infožgov.si - po internetu: www.sigov.si/mf/slov/ddv/ddv.html - ali po pošti na naslov : Projekt DDV, INFO pisarna, železna cesta 18, Ljubljana. Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo Predsednik še naprej Dušan Jović Bohinjska Bistrica - Bohinjski občinski svet je večino komisij imenoval že na januarski seji, postopek za imenovanje predsednika in članov komisije za kmetijstvo in gozdarstvo pa je moral ponoviti. Slovenska ljudska stranka je namreč predlagala, da bi komisijo vodil svetnik, kmetovalec Andrej Ogrin iz Bohinjske Bistrice, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa je predlagala, da bi komisiji tudi v tem mandatu tako kot v prejšnjem predsedoval svetnik in kmetijski svetovalec Dušan Jović iz Bohinjske Bistrice, Ogrin pa naj bi bil član. Ker se Ogrin s tem ni strinjal, je umaknil kandidaturo, občina pa je morala ponoviti postopek. Na četrtkovi seji so komisijo vendarle imenovali. Vodil jo bo Jović, v njej pa so še Dušan Čop, Marjan Ravnik, Lovro Sodja, Janko Ravnik, Anton Smukavec in Anton Medja. • CZ. Združenje turističnih kmetij Skupščina - in upanje na dobro vreme Bled - Združenje turističnih kmetij Slovenije, v katerega se je doslej včlanilo že več kot dvesto turističnih kmetij, je prvo skupščino združenja sklicalo že 10. februarja v Kazini na Bledu, a jo je takrat zaradi močnega sneženja in slabo prevoznih cest odpovedalo. Predsednica združenja Vilma Topolšck upa tokrat na več sreče z vremenom in sklicuje skupščino v petek ob 10. uri. Pregledali bodo delo v minulem letu in sprejeli program za letos, na koncu pa se bodo še pogostili z dobrotami z gorenjskih kmetij. • CZ. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Zimsko izobraževanje O davku, trošarini, gradnji hlevov... "Kranj - Na območju škofjeloške upravne enote bodo ta teden tri predavanja o davku na dodano vrednost in o trošarini. Prvo bo v sredo ob 8.30 v zadružnem domu v Poljanah, drugo v četrtek ob 9. uri v hotelu Transturist v Škof j i Loki in tretje isti dan ob 15.30 v osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Olga Oblak, specialistka za agrarno ekonomiko v gorenjski kmetijski svetovalni službi, bo pojasnila, kdo je davčni zavezanec, kdo se lahko prostovoljno odloči za vstop v sistem davka na dodano vrednost, kdo je lahko "pavšalist", za katere kmetije je bolje, da ostanejo zunaj novega sistema davka, kakšne so davčne stopnje - in tako dalje. Kmetijska svetovalna služba in Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine vabita v petek ob 19.30 v prostore Srednje mlekarske in kmetijske šole v Kranju na potopisno predavanje Urške in AmbrožaT'erneta o potepanju po jugozahodu ZDA. Predavanje o gradnji in obnovi govejih hlevov in dopolnilnih objektov (silosov, gnojnih jam in gnojišč), ki je bilo v Žireh že napovedano, a zaradi slabih vremenskih razmer odpovedano, bo jutri, v sredo, ob 15. uri v sejni sobi občine Žiri (drugo nadstropje zadružnega doma). Na predavanje Francija Pavlina, svetovalca za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, še posebej vabijo rejce, ki nameravajo letos vlagati v govedorejske objekte in uveljavljati občinske in državne podpore. Za izobraževanje kmetov, kmetic in podeželske mladine dobro skrbijo tudi v medvoški kmetijski svetovalni službi. V četrtek ob 19.30 pripravljajo v mali dvorani krajevne skupnosti Vodice predavanje dr. Vide Tršan o prekomerni telesni teži ter o prehrani in načinu življenja. Ta teden bosta na Gorenjskem tudi predavanji Ruth Reš Podgornik iz znane vrtnarije v Mošnjah o vzgoji rož in jagodičevja. Prvo bo jutri, v sredo, ob 15.30 v osnovni šoli v Križah, drugo pa v petek ob 15.30 v zadružnem domu na Bukovici. Na obeh predavanjih bo možno kupiti tudi sadike jagodičevja in Reš-Podgornikovi knjigi Okenske in balkonske rastline ter Enoletne in dvoletne cvetlice. • CZ. Razpisna komisija, ki jo je imenoval Upravni odbor Javnega gospodarskega zavoda Alpski letalski center Lesce - Bled razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Javnega gospodarskega zavoda ALC Lesce - Bled V skladu s Statutom JGZ ALC Lesce - Bled mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima najmanj višješolsko izobrazbo - da ima 5 let delovnih izkušenj na področju letalstva - da vsaj pasivno obvlada angleški jezik - zaželjeno je, da ima licenco športnega pilota Kandidati naj svoje prijave na razpis in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljejo v zaprti kuverti z oznako: ZA RAZPISNO KOMISIJO najkasneje v roku 15 dni po objavi tega razpisa na naslov: Alpski letalski center Lesce Bled, Begunjska cesta 10, 4248 Lesce. Kandidatom predlagamo, da priložijo svoj pogled na delovanje in razvoj JGZ Alpskega letalskega centra Lesce - Bled. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku razpisnega roka.oz. v 7 dneh, potem ko bo Občinski svet občine Radovljica podal svoje soglasje. Agrarna skupnost Bohinjska Bistrica Čakajoč na vrnitev premoženja Januarja je minilo leto dni od vseslovenskega shoda predstavnikov agrarnih skupnosti v Bohinju. Čeprav so se takrat dogovorili za nekatere akcije, tudi za prostestni shod, s katerimi naj bi _pospešili vračanje premoženja in pravic, se v tem letu ni nič premaknilo na bojje. __, Bohinjska Bistrica - Vsaj tako menijo v agrarni skupnosti Bohinjska Bistrica, ki zahteva vrnitev 1949. leta podržavljenega nižinskega pašnika v Bohinjski Bistrici, planin Prvi in Zadnji Vogel in gozdov Prdajki pod Črno goro oz. skupno več kot tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov. ljica postopek prekinila in upravičence opozorila, da se bo nadaljeval po novem zakonu, ki kot pogoj za vrnitev premoženja zahteva tudi ponovno ustanovitev agrarne skupnosti. V Bohinjski Bistrici so to storili pred slabimi štiri leti, ko so na ustanovnem zboru sprejeli sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti ter njena pravila, izvolili organe in pooblastili Janeza Medjo, Franca Ogrina in Lovrenca Vojvodo, vse iz Bohinjske Bistrice, za zastopanje skupnosti v denacionalizacij-skem postopku. Franc Ogrin Upravičenci za denacionalizacijo zemljišč bivše agrarne skupnosti, katere premoženje je bilo poimensko zapisano v zemljiško knjigo med 93 solastnikov iz Bohinjske Bistrice, so se prvič zbrali maja 1993. leta, ob koncu istega leta pa so na podlagi zakona o denacionalizaciji že vložili zahtevo za vrnitev. Ker je državni zbor medtem sprejel zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, je tedanja Občina Radov- Osem hektarjev je že pozidanih Agrarno skupnost so najprej registrirali le s tremi člani, kasneje pa so jo razširili še z ostalimi člani oz. upravičenci. Vseh je več kot sto*dvajset, med njimi so štiri "pravne osebe" (Ljubljanska škofija, žup-nišče v Bohinjski Bistrici, cerkev sv. Nikolaja in Občina Bohinj) ter le od petnajst do dvajset kmetov, ki še redijo živino. Ob koncu 1995. leta so vlogo za vrnitev premoženja oddali na radovljiško upravno enoto, sredi leta 1996 so prejeli obvestilo, da ni popolna, novembra istega leta so jo dopolnili, od takrat dalje pa jim po besedah Lovrenca Vojvode vsaj uradno ni nihče pojasnil, kaj se z zahtevkom dogaja. Franc Ogrin zatrjuje, da vloga še vedno ni popolna, da so manjkajoče dokumente sicer že zbrali in da jih je le še treba oddati na upravno enoto. Največ so se zamudili z iskanjem potrdil za dokazovanje sorodstva s člani nekdanje agrarne skupnosti. Vseh zemljišč ne bodo mogli dobiti v naravi, približno osem hektarjev v Bohinjski Bistrici je pozidanih, za kar bodo zahtevali odškodnino od republiškega odškodninskega sklada, za Vogel pa je želja, da bi z vsemi, ki imajo objekte na zemljiščih agrarne skupnosti, sklenili dolgoročne najemne pogodbe. Prdajke bodo razdelili V agrarni skupnosti so prepričani, da njihova vloga letos še ne bo rešena. To pomeni, da bo z zemljišči še naprej upravljal republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in da bodo v skupnosti imeli še nekaj časa za razmislek o gospodarjenju z vrnjenimi Lovrenc Vojvoda zemljišči. Za gozdove na območju Prdajkov so že odločeni, da jih bodo dali v last in posest upravičencem po delilnem načrtu iz 1907. leta, nižinski in planinski pašnik pa naj bi uporabljali za pašo živi; ne. Na pašniku v Bohinjski Bistrici se zadnja leta pase okrog osemdeset glav živine, na Voglu pa približno trideset. Za vrnjeno premoženje bo večina članov morala speljati dedni postopek, potlej, ko bodo že znani lastniki, pa pričakujejo tudi promet z deleži, ki pa bo moral potekati v skladu s statutom skupnosti in $ zakonom o kmetijskih zemljiščih. • C Zaplotnik Ovčerejci so zborovali Pharova pomoč za "Sodelovanje brez mej Društvo rejcev ovc jezersko solčavske pasme se skupaj s koroškimi rejci prizadeva za ponovni razmah ovčereje na območju Kamniško - savinjskih in Alp in Karavank. S programom za oživitev ovčereje je uspelo pridobiti tudi Pharovo pomoč. Tržič - Člani društva (s sedežem na Jezerskem) želijo na avtohtonem območju, predvsem na visokogorskih kmetijah in njihovih planinah, spodbuditi rejo jezersko solčavskih ovc, povečati njihov stalež, popularizirati ovčerejske izdelke in prispevati k ohranitvi poseljenosti demografsko ogroženih visokogorskih predelov in kulturne alpske krajine. Kot je na občnem zboru jim je uspelo vključiti v pro- društva v nedeljo v Tržiču dejal predsednik društva Primož Muri z Zgornjega Jezerskega, so bili lani kljub skromnim finančnim sredstvom precej delavni. V okviru Sodelovanja brez mej so s pomočjo strokovnih služb izdelali program za spodbuditev reje jezersko solčavske pasme ovc, s katerim ne želijo le povečati števila rejcev in ovc, ampak doseči tudi Šestdeset članov in šeststo ovc Ko so na nedeljskem obenem zboru v društvo sprejeli šest novih rejcev, se je število članov povzpelo že na šestdeset. Člani so večinoma s treh avtohtonih območij ovc jezersko solčavske pasme - z Jezerskega, iz Tržiča ter iz Luč in Solčave, skupaj pa redijo od petsto do šeststo ovc tovrstne pasme. napredek pri selekciji in zagotoviti usklajeno čezmejno vodenje rodovniške knjige, izmenjavo plemenskih živali in genetskega materiala, oblikovanje skupnih blagovnih znamk, ozaveščanje porabnikov hrane o posebnostih izdelkov, ki so značilni za to pasmo - in tako dalje. S projektom se gram Pharove pomoči Sloveniji in za pospešitev razvoja ovčereje zagotoviti 126 tisoč ekujev denarne podpore. Tri četrtine denarja bo prispevala Evropska unija, razliko pa slovenska država in občine z avtohtonih območij reje jezersko solčavske pasme. Za maskoto predlagajo "olimpovco" V društvu so se ukvarjali tudi z drugimi nalogami. Izdelali so predlog za "olimpovco", maskoto olimpijskih iger treh dežel leta 2006, in ga poslali olimpijskemu komiteju. Pripravili so strokovno izobraževanje za člane o gospodarnosti ovčereje in možnostih za proizvodnjo mesnih izdelkov ter predelave volne na domu, o selekciji, pomenu označitve živali ter o zdravstvem stanju ovčjih tropov v Sloveniji. Organizirali so razstavo in ocenjevanje ovc jezersko solčavske pasme, se predstavili na kmetijskih sejmih v Kranju in v Gornji Radgoni, na Solčavskem prazniku in Šuštarski nedelji, na-srečanju na avstrijskem Koroškem pa tudi Guen-therju Fielmannu, največjemu evropskemu proizvajalcu optike, ki je velik zagovornik zdra- vega načina življenja, lastnik posestva in rejec mnogih domačih živali. Oblikovanje meril za ocenjevanje In kaj načrtujejo za letos? Uresničevali bodo program za spodbuditev reje ovc jezersko solčavske pasme in sklenili pogodbe z občinami, ki sodelujejo pri projektu oživljanja ovčereje. Sodelovali bodo na kmetijskih sejmih in drugih prireditvah, se včlanili v Zvezo društev rejcev drobnice Slovenije, se vključili v preventivno zdravstveno varstvo ovčjih tr pov, pripravili razstavo ovc ustanovili komisijo, ki bo za^ pasmo pripravila merila vrednotenja bodo * ivtorr ocenjevanje in za rejskih ciljev. Začeli programom selekcije na a^ tonem območju, preuči" možnosti za predstavitev kmetijstva in tudi ovčereje v težki"1 pridelovalnih razmerah v osnovnoh šolah in vrtcih; poskušali pa bodo oblikovat' tudi informacijski center, katerem bodo člani društva lahko dobili vse podatke 0 možnostih nakupa oz. prodaje ovc. • G. Zaplotnik Izobraževanje lastnikov gozdov Varno delo s traktorjem in z žago Kranj - Kranjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije načrtuje v bližnji prihodnosti več izobraževalni'1 tečajev za lastnike gozdov. V sredo, 10. marca, bo za lastnike z območja krajevnih enot Škofja Loka, Poljane in Železniki enodnevni tečaj o traktorskem spravilu lesa. Udeleženci se bodo nekaj pred deveto dopoldne zbrali v sejni sobi škofjeloške krajevne enote, Mef bodo poslušali predavanje o gozdarskih posebnostih traktorja in o varnem spravilu s traktorjem, nato pa bodo odšli na delovišče, kjer jim bodo strokovnjaki zavoda in postojnske srednje gozdarske šole spravilo prikazali tudi praktično. Marca in aprila bo živahno tudi v gozdni učilnici v Be-siin-' • ~ var- dela 0 in na bližnjem delovtšču. Od 10. do 12. marca bo tečaj o in m sečnji za lastnike gozdov z območja kranjsk trziske krajevne enote, od 17. do 19. marca za poljansko del škofjeloške enote in od 13. do 15. aprila še za gozd"* posestnike iz železnikarske in dela škofjeloške enote. Na tridnevnih tečajih se bodo spoznali z varnim delom pri podiranju in klesčenju drevja ter pri izdelavi lesa z nego in najP0; gostejšimi okvarami motorne žage ter z brušenjem verig6-vse kar se bodo naučili na poligonu, pa bodo preskusili se v praksi oz. na delovišču. • C.Z. PROGRAM 29. TEDNA Dimitrv Orlač, oblikovalec velike nagrade Tedna slovenske drame PERO, KOT FORMA, KI PREDSTAVLJA NAPISANO Letos bodo na Tednu slovenske drame prvič podelili veliko nagrado. Malo plastiko, stilizirano gosje pero, je oblikoval Dimitry Orlač. Osnovni fizični komponenti skulpture sta podstavek in vanj zapičeno stilizirano gosje pero, podstavek je iz kamna, pero iz kovine. Skupaj dajeta občutek medsebojne povezanosti... "Skulptura je sestavljena iz dveh delov, ki drug brez drugega ne moreta obstajati. Tako podstavek ni le podstavek sam po sebi, ampak funkcionira le kot celota s peresom. Tretjina kamna, labradorskega granita, je raztolčcna in jo od obdelanih dveh tretjin loči trikotni rez. Granit je zelo trd in nekoliko modrikast. Pero sem postavil v rez med obdelanim in neobdelanim. Pero, ki bodisi piše oziroma se širi navzgor v vesolje." V čem je simbolika obeh? "Z načinom, s katerim plastika simbolizira gledališče, sem želel preseči čas, nisem želel delovati trendovsko. Del kamna, ki je razbit, pomeni prvinskost, tisto, kar je v naravi še neoblikovano, kaotično, neurejen zbir besed. Trikotni rez pomeni globoka, premišljena odločitev človeka, ki želi ta kaos urediti, besede zbrati v smiselno celoto. Le-ta je del, ki je obdelan, spoliran. To je gledališko delo, to je uprizoritev... Pero, tu v gledališču so ga imenovali gosje pero, simbolizira tisto človekovo orodje, s katerim iz naših možganov preko roke ustvarjamo neko pisanje. Pero je forma, ki v tem primeru predstavlja napisano. Material, iz katerega je pero, je aluminij. Je nenaraven, zato še bolj primeren, hkrati pa dovolj estetsko deluje na gledalca." Omenili ste, da bi bilo pero lahko tudi zlato, vendar... "To bi bilo vprašanje predračuna, če bo kulturni minister prihodnje leto namenil tistih 100 gramov zlata, bo pero lahko tudi iz zlata. Ampak to pravzaprav ne bi nič spremenilo, razen mogoče materialne vrednosti, umetniške zagotovo ne. Ko sva se pogovarjala z gospodom Kukovico, je rekel, da ima dve mož- Dimitry Orlač se je rodil lL julija 1956 v Kopru. Leta 1959 se je družina preselila v Francijo. V Parizu je na fakulteti Pariz 1, Sorbona opravil študij jilozofije. V Bordeauxu je končal študij na Akademiji likovnih umetnosti. Na Regionalni visoki šoli likovnih umetnosti v Toulousu je bil leta 1993 vodja projekta t nter/Opcija (umetnost, oblikovanje, komuniciranje), leta 1994 pa vodja projekta I nter/Opcija (umetnost, arhitektura j. V študijskem letu 1994/1995 je postal profesor na tej visoki šoli ter vabljeni umetnik-profesor petega letnika podiplomske specializacije s področja kulture in novih tehnologij na Univerzi Le Mirail v Toulousu. Razstavljal je v uglednih evropskih galerijah. Za svoja umetniška dela je prejel številne nagrade z odkupi del v tujini in doma. Dimitry Orlač živi in dela v Ljubljani kot svobodni likovni umetnik. nosti, ali ponuditi manjšo denarno nagrado, ki bi jo potem bilo najbrž težko razdeliti med režiserja, igralce in ostale sodelujoče, druga možnost pa je ta, za katero smo se dejansko odločili. Tudi zato sem žele! ustvariti kip, skulpturo, ki bi bila dovolj elegantna in močna hkrati, ki bi človeku nekaj pomenita in bi jo mirno lahko postavil v svoji pisarni. Ko sem risal osnutke, sem v njej videl 20 metrov visok kip, ki stoji na nekem križišču. To, kar sem sedaj naredil, je kot neka maketa..." Se pogosto umetniško izražate na ta način, skozi kip... "Pravzaprav se globoko v sebi počutim slikar, ukvarjam se tudi veliko z muziko, s fotografijo, z videom, ampak moja osnovna stvar je vseeno slikarstvo. V tujini, Nemčiji, Franciji, umetniki veliko sodelujejo z arhitekti, in na ta način sem tudi sam sodeloval pri zasnovi neke podzemske postaje, pri arhitektonski zasnovi velikih stanovanjskih naselij... Glede na to, da ste večji del življenja preživeli v tujini, kako se na umetniškem področju vključujete v Sloveniji? "Tu, kjer sem se poročil, živim dve leti in pol. Sicer veliko potujem, saj je moje delo razširjeno na evropski prostor, nekaj časa pa sem bil tudi v Ameriki. Narava mojega dela je tekšna, da je vseeno ali ustvarjam tu ali v Nemčiji, Franciji, Italiji, Avstriji, povsod je enako, enkrat greš tja, drugič drugam, geografska pozicija Slovenije je v tem primeru celo zelo dobra. Lepo so me sprejeli nekateri okrog Moderne galerije, in če se kaj zgodi tu v Sloveniji, je super, če pa se ne zgodi, se pač ne. Trenutno delam na pet let dolgem projektu. Začel sem na Dunaju konec januarja. Gre za enodnevni performance, ko ustvarjam sliko, skupaj naj bi jih naredil 99 v 99 pomembnih Evropskih prostorih. Zadeva je multimedijska, tema pa način razmišljanja skozi potovanja, nomadi-zem, status umetnika, mesta dogajanja... Projekt naj bi končal leta 2002. Ministrstvo za kulturo je ta projekt zavrnilo, z razlogom, da je preveč ambiciozen." • Igor K., foto: Tina Doki Boštjan Botas Kenda iz Studia Botas TM, ki je avtor nove celostne podobe TSD OD TEKSTA PREKO GIBA DO UPRIZORITVE lovi logotip Tedna slovenske drame, V vašem studiu ste izdelali novo celostno podobo Tedna slovenske drame, ki naj bi v osnovnih komponentah taka ostala tudi v prihodnjih letih. Na kaj ste se ozirali pri snovanju nove podobe? "Naš prvi kriterij je bil izdelati povsem nov logotip prireditve, ne glede na to, da bo ta tokrat že devetindvajsetič. Torej ustvariti neki žig, vizualni podpis k vsemu, kar se bo dogajalo v okviru Tedna slovenske drame, in kolikor poznam ravnatelja gledališča, to v prihodnjih letih ne pomeni le dogajanja na odrskih deskah, ampak tudi zunaj gledališča. Kljub nekaterim omejitvam smo pri oblikovanju celostne podobe upoštevali vse kriterije, ki zagotavljajo njeno funkcijo tudi v prihodnje. Znak bo sicer ostal tak, kot je, spreminjala se bo periferija. To pomeni, da ne moremo govoril i o spremembi tipične črkovne vrste, mogoče bo do večje spremembe tako v estetiki kot v načinu funkcioniranja prišlo čez tri štiri leta, več pozornosti smo zato posvetili spremembi podobe, ki je zastavljena zelo fleksibilno, a hkrati v sebi sprejema organizem teatra. Glede na spremembe, na drugačno strukturo v pristopu do Tedna slovenske drame, smo tudi vizualno nastopili tako rekoč zelo agresivno. Kultura danes ni več le črnobeia, oziroma vse, kar je Črno, je kulturno, ali, da moraš biti žalosten, da si lahko umetnik, kulturnik. Tako smo iz enega naredili tri plakate, zamenjali samo barve, ki so tople, polne vedrega optimizma in obenem vabijo. To hkrati pove tudi, da gre za zdravo mlado ekipo, ki te stvari želi nadaljevati, ne negirati." Nova podoba vsebuje ločila: dvopičje, podpičje in oklepaje. Znak naj bi razkrival telo v gibanju, spoj med besedo, dramatikom in gledališ- mmm mm®» sestavljen iz ločil: dvopičja, podpičja in oklepaja, prikazuje stilizirana obraza drame in komedije. čem. V čem ste iskali osnovno poanto pri oblikovanju celostne podobe? "Znak izhaja iz tekstualnega izrazoslovja, sestavljajo ga dvopičje, podpičje, dva oklepaja, eden oglati in eden okrogli. Ti štrije znaki kreirajo neke vrste tridimenzionalno prostorsko postavitev, kar je refleksija na sceno, na oder, na perspektivo. V znaku sta dva stilizirana obraza. Prvi, dvopičje in zaklepaj nastopa kot simbol tragedije, izraža žalost, drugi, podpičje z zaklepajem izraža nasmeh, vedrost, pomeži-kanje, torej komedijo. Oba elementa se med seboj bodeta, ustvarjata neki gib, ki nas spet vrne k scenski uprizoritvi. Teksta v gledališču ne berejo, ampak ga uprizarjajo skozi gib, gesto. Podoba je večplastna, obenem pa zelo aktualna v načinu korespondiranja. V končni fazi smo le v vlogi komunikatorja. Posredujemo informacijo, v tem primeru jo o Tednu slovenske drame posreduje Prešernovo gledališče." Rodil se je leta 1963 v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral na Fakulteti za arhitekturo. Po diplomi je delal kot oglaševalski oblikovalec v marketinških agencijah, teta 1992 pa je diplomiral grafično oblikovanje na Istitu-to Europeo di Design v Milanu ter istega leta v Ljubljani ustanovil studio. Poleg dela v studiu je gostujoči profesor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in na Gimnaziji Bežigrad, občasno pa predava tudi na Istitu-to F.uropeo di Design v Milanu. Ukvarja se z organizacijo razstav, vodenjem in organizacijo workshopov, v studiu Botas TM pa z oblikovanjem celostnih podob, publikacij, knjižnih izdaj, plačilnih kartic, poštnih znamk, CD plošč. Studio je doslej sodeloval na mnogih razstavah doma in po svetu ter bil za svoja dela večkrat nagrajen. Katerim projektom trenutno posvečate največ pozornosti? "Studio je v največji meri usmerjen v založniško grafiko, hkrati pa tudi v projekte vezane na arhitekturo. Trenutno so naši interesantnejši projekti postavitev novega sistema učbenikov za osnovno šolo, protjekt, ki se veže na arhitekturo je kompletna postavitev komunikacije, podobe in uresničevalnega sistema hiše Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani, imenuje se Dom gospodarstva, skupaj z arhi-tetnirn birojem Sadar in Vuga pripravljamo realizacijski projekt za paviljon slovenske države na Hannoverskem Expu 2000, sicer pa so naš najbolj znan medij poštne znamke, v zadnjem času sta izšli dve novi..." • Igor K., foto Tina Doki petek, 5. marec 19.00: Odprtje 29. TSD 19.30: Svetlano Makarovič: TETA MAGDA, Prešernovo gledališče Kranj sobota, 6. marec 16.00: Odprtje razstave ob 20 letnici podelitve Grumove nagrade (Mestni muzej), Sprejem nagrajencev pri županu Mestne občine Kranj 17.00: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana nedelja, 7. marec 17.00: Fran Milčinski - Jaša Jam-nik: BUTALCI, Slovensko stalno gledališče Trst 20.00. Marko Sosič: BALERINA, BALERINA, Slovensko stalno gledališče Trsi ponedeljek, 8. marec 19.00: Sebastijan Horvat, Primož Vitez: ION, Slovensko narodno gledališče Maribor 21.00: Dušan Jovanovič: KARAJAN C, Primorski festival in Dušan Jovanovič torek, 9. marec 17.00: Simpozij: SLOVENSKA DRAMATIKA MED AVT0P0ETIK0 IN ŽANROM 19.30: tone Partljič: NEKOČ IN DANES, Prešernovo gledališče Kranj (spremljevalni program) sreda, 10. marec: 19.30: Astrid Lindgren - Andrej Rozman - Roza: PIKA, Slovensko mladinsko gledališče (spremljevalni program) četrtek: U. marec 19.30: Peter Božič: VOJAKA J0ŠTA NI, DPD Svobodo Pfu/ petek: 12. marec 17.30: Prihod Grumovega nagrajenca skozi mesto v Prešernovo gledališče 18.00: Zaključna slovesnost in podelitev GRAND PRIX za najboljšo predstavo in podelitev GRUMOVE NAGRADE spremljevalni program: Izlok Lov rič: 220, Gledališče Glej in Grapef mit, Ljubljana Družabno srečanje: Tone Janša Jazz Band V PETKOVI PRILOGI OBŠIRNEJŠA PREDSTAVITEV UPRIZORITEV V TEKMOVALNEM IN SPREMLJEVALNEM SPOREDU 29. TSD POGOVORI: mag. TOMAŽ KUKOVICA, ravnatelj Prešernovega gledališča JERNEJ NOVAK, kritik - selektor 29. ledna slovenske drame MARINKA POŠTRAK, dramalurginja - predsednica žirije /a podelitev Grumove nagrade Prešernovo gledališče f Kranj iviOTOR GLAS pnNiwmn PODRUŽNICA KRANJ m BAMKA M. M PORtOftOZ KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta razstava Prešeren in Kranj. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja Borut Pečar karikature "Prešernovi nagrajenci 1964-99" v galeriji pa je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1998. V Galeriji Sava razstavlja akad. slikar Klavdij Tutta. V preddverju Iskratel razstavlja akad. slikar Leon Koporc. V Cafe restaurantu Yasmin razstavlja Veno Dolenc. V Mali galeriji razstavlja Arjan Pregl. V galeriji hotela Kokra na Brdu razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. V Cafe galeriji Pungert razstavlja fotografije skupina Ime. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava likovnih del slikarja Andreja Dollnarja. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Cvetje za 8. februar. RADOVLJICA - V Galeriji Avla Občine Radovljica razstavlja fotografije na temo "Radovljiški svet" avtorice Marijanke Globočnik. V galeriji Pasaža so na ogled fotografije z naslovom "Beneške maske" avtorja, mojstra EFIAP Tomaža Kunsta. BOH. BISTRICA - V Domu J. Ažmana razstavlja slikar Anton Repnik. V Muzeju Tomaža Godca so na ogled figuralne podobe slikarja Valentina Hodnika. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Fara karikature razstavlja Jožef. Dakskofler. V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava Kje je Miki miška? V Galeriji Loškega muzeja fotografije razstavlja fotograf in skladatelj Lado .lakša. Loški muzej je odprt ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto. V Knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled razstava ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka na temo "Pustne šeme" razstavljajo otroci in strokovne delavke iz vseh enot Vrtca Škofja Loka. POLJANE - V Gostilni na Vidmu so na ogled stare fotografije "Pozdrav iz Poljan. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Izšla knjiga Dnevnik 1914 - 1918 Franca Zupančiča KRUTOSTI VOJNE PREMAGOVAL S HUMORJEM Kranj - Franc Zupančič, geometer po poklicu, je natančno popisal dogodke prve svetovne vojne - Zaradi duhovitega pisanja berljivi dnevniški zapiski nadporočnika avstro-ogrske vojske - Domoljub na Tolstojevem grobu. Polna modra dvorana gradu Khislstein je bila minuli četrtek zvečer dokaz, da vojna tematika in spomini nanjo nista nujno dolgočasno branje. Se zlasti, če avtorja oziroma zapisovalca odlikujeta humor in duhovitost. Franc Zupančič, avtor knjige Dnevnik 1914 -1918, je v beležnico vestno zapisoval vsakodnevne vojne dogodke in lastne izkušnje, ko se je kot nadporočnik avstroogrske vojske vojskoval na galicijskih, soških in tirolskih bojiščih. Ohranjene beležnice je zbrala in uredila Zupančičeva vnukinja profesorica Jasmina Pogačnik ter poskrbela za njihovo objavo. Za objavo Dnevnika 1914-18 je poskrbela prof. Jasmina Pogačnik (četrta z leve), predstavitve pa so se (z leve proti desni) udeležili tudi dr. Damijan G ust in, dr. Stane Granda, dr. Petra Svoljšak in dr. Vasilij Metik. Obsežna knjiga, 320 strani, je dobrodošlo pričevanje vojnih dogodkov, obogatena z ohranjenimi fotografijami, saj jih je Zupančič zbral več kot tristo in vse opremil s potrebnimi podatki ter vnukinji olajšal njihovo urejanje. Dnevniku so dodani tudi zemljevida s kraji opisanimi v dnevniku, Zupančičev zapis obiska Tolstojevega doma in njegovega groba ter kratek oris avtorjevega življenja in dela izpod peresa njegove vnukinje Pogačnikove. Knjigo je opremil Jurij Kocbek, izdala pa Slovenska matica iz Ljubljane. Njen predstavnik dr. Vasilij Melik je ob izidu dejal, da z veseljem izdajajo spominsko literaturo, omenjeni dnevnik pa bo zanimiv ne le za bralce, ampak tudi za strokovnjake. Predstavitve so se udeležili tudi dr. Stane Granda iz Slovenske matice, dr. Damijan Guštin z Inštituta za novejšo zgodovino ter dr. Petra Svoljšak z Inštituta za zgodovino na ZRC SAZU, ki je med drugim dejala: "Prav dnevniški zapiski in osebne izpovedi so omogočile, da so vojni dogodki postali del kolektivnega in zgodovinskega spomina ter s tem tudi del kolektivne stvarnosti." • R. Škrj anc, foto: M. Golobic Dan za Škofjeloški pasijon se vse bolj bliža Iščemo mlade nadarjene glasbene upe: soliste in skupine. Izbrali bomo tri najboljše - nagrada za vsakogar izmed njih bo en dan brezplačnega snemanja. Prijave zbiramo do vključno 15. marca 1999 na naslov Wondcrland Decording Studio, Nova vas 11, 4205 Preddvor. Pogoj: Pošljite demo posnetek na navadni kaseti, ki ne sme biti posnet v studiu. Vsebuje naj dve skladbi. Obvezno priložite besedilo, kratek opis izvajalca, naslov in telefonsko številko. Pri izboru bomo upoštevali izključno izvedbo ter izvirnost skladbe in ne kvalitete posnetka. PASIJON KMALU NA VELIKEM ODRU PO ULICAH ŠKOFJE LOKE Škofja Loka - Priprave za letošnji nedvomno največji kulturniški dogodek na Škofjeloškem, ko bodo po skoraj 280 letih ponovno v celoti uprizorili znameniti Škofjeloški pasijon se bližajo h koncu. V soboto, 27. marca, ob 20. uri bo mesto Škofja Loka postala en velik oder. Na štirih lokacijah bo po krožnem sistemu nastopalo več kot 600 nastopajočih igralcev, pevcev, statistov, med njimi tudi 80 konjenikov. Kakopak, tudi pretekli sobotni popoldan je bil, tako kot prav vsak dan zadnjih štirinajst dni, dan za vaje. Igralci, statisti, pevci in drugi nastopajoči v Škofjeloškem pasijonu iz različnih koncev škofjeloškega področja, prihajajo režiserju Marjanu Kokalju, pokazat, kaj so se naučili v preteklih mesecih, ko so vadili vsak v vsojem okolju. "Trenutno potekajo zadnje vaje pred generalko, ki jo bomo imeli zadnji teden pred prvo pravo predstavo, ki bo 27. marca. Tukaj pravzaprav le še ponavljamo in po potrebi popravljamo tisto, kar smo se doslej naučili, učimo se nošnje kostumov, navajamo se eden na drugega... V naslednji fazi bomo šli na prizorišče samo, saj je potrebno preizkusiti tehnično podporo predstave, sode- lujoči se morajo navaditi na govorne efekte na odprtem, na gledalce, tu bodo povezovalci, ki bodo napovedovali posamezne prizore," o zadnjih pripravah pripoveduje režiser Kokalj. Sam dogodek so se odločUi popestriti tudi s posebno kulinarično ponudbo. Pod budnim očesom dr. Janeza Bogataja so skupaj zbrali škofjeloške gostince, ki naj bi v teh dneh pripravljali nekatere jedi iz tistih časov. Izbrala jih je etnologija Špela Ledinek, ki je na temo o baročni prehrani na škofjeloškem izdelala tudi raziskovalno nalogo. Režiser Marjan Kokalj V jedilnici nekdanje vojašnice v Škofji Loki gorijo sponzorski plinski grelci, na "pozornost prosim" vsi disciplinirano utihnejo in vaja se začne. Tokrat je bilo na vaji kakih 60 članov različnih društev in združb, mladi pa tisti nekoliko manj, iz Železnikov, vsak kraj, sodelujoči prihajajo s celotnega teritorija nekdanjega Pokora: bičarji in križenosci Knjižnica je vse kaj več kot le izposojevališče BREZ SODOBNIH KOMUNIKACIJ NE GRE Bled - Sredi februarja so na Bledu tudi uradno odprli nove prostore Knjižnice Blaža Kumerdeja. S tem so zaključili dve leti trajajoč projekt, za katerega je občina Bled doslej namenila kar 30 milijonov tolarjev. Naslednji korak na poti do sodobnega informacijskega središča je vzpostavitev komunikacijskih povezav prek računalnikov. Kot smo že poročali, se je knjižnica na sedanjo lokacijo ob glavni cesti v centru Bleda preselila junija lani, v prvo nadstropje nad pošto. Že tedaj so načrtovali, da bodo knjižnični dejavnosti namenili tudi prvo nadstropje sosednje stavbe, ju povezali s hodnikom in tako pridobili prostor, namenjen čitalnici in prireditvam. Projekt je financirala Občina Bled. Za izgradnjo mostu, dvigala za invalide, opremo in projekte zanjo je do sedaj namenila kar okoli 30 milijonov tolarjev. Ob tem pa, poudarja ravnateljica Božena Kolman Finžgar, sodobna knjižnica v vlogi informacijskega centra nujno potrebuje tudi računalniško opremo. Od tiste, ki omogoča uporabnikom hitro iskanje želenega knjižničnega gradiva, do ustreznih možnosti povezav prek interneta, dostopov do različnih baz podatkov in podobno. Kot je povedala ravnateljica, je Občina Bled doslej pokazala veliko razumevanja za potrebe krajanov po novi, sodobno opremljeni knjižnici, kjer lahko na enem mestu hitro dobijo ne le vso iskano literaturo, temveč tudi možnosti dostopa do drugih potrebnih informacij. Občina Bled letošnjega proračuna sicer še ni sprejela, v predlogu zanj pa je po zagotovilih župana tudi postavka, ki govori o tem, da je občina pripravljena financirati še zaključek projekta nove blejske knjižnice - njeno opremo s sodobno komunikacijsko tehniko. • M.A. Popravek V prispevku o obnovi blejske knjižnice 5. februarja je bilo napačno zapisano, da članstvo v Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu skokovito narašča. Odkar se je knjižnica preselila v nove prostore, je z dvainštirideset na kar sedemdeset tisoč poskočila izposoja in ne število članov. Za glasbeni del, glasba bo nekakšna mešanica koralo in ljudske glasbe, so * sodelovanju povabili orga-nista prof. Toneta Potočnika in dr. Andreja Misona. V dvajsetih prizorih bo nastopilo kar 11 različnih Kristusov, tokratni (drugi z leve) pa prihaja iz Selške doline. Freisinškega gospostva, ima namreč na skrbi uprizoritev enega prizora. "Danes smo vadili prizor "Marija, sedem žalosti", ki se v pasijonu pojavlja proti koncu. Vse je v črnem. Vse je v žalosti. Barve kostumov nastopajočih so simbolične, celoten pasijon pa temelji na treh barvah, beli, rdeči in črni. Ti so po večini že končani, čakamo le še kostume zahtevnejše izdelave." Med več kot 600 sodelujočimi je okrog 60 igralcev, ki morajo obvladati tudi tekst, ostali so statisti. Igralske vaje za Škofjeloški pasijon namreč potekajo že več kot sedem mesecev, le da so v tem času igralce po posameznih krajih obiskovali režiser in lektorji, ki jih vodi prof. Jože Faganel. Igralci so se morali naučiti starega jezika, v katerem bodo nastopali. "V tekstu je še ogromno narečnih izrazov, ki so še danes domači igralcem, tako, da s tem niso imeli problemov, kot zanimivost pa lahko povem, da igralci tudi s polglasnikom niso imeli nobenih težav." Režiser Marjan Kokalj se je vseskozi držal prvotne predloge patra Romualda in pasijona, ki je bil prvič uprizorjen leta 1721. Nekaj sprememb je edino pri kostumih, in pri nekaterih "modernizacijah", kot so naprimer odri.. En krog Škofjeloškega pasijona, 20 prizorov znotraj 13 slik, bo trajal približno dve uri, vsak igralec pa bo v enem krogu svojo vlogo odigral štirikrat na štirih različnih mestih. "Na začetku so mnogi na projekt gledali z dvomi, kasneje, ko so videli zavzeto** f1} resnost s katero smo se loti" dela, pa se je odnos do vsega skupaj spremenil, lako smo p«' dobili precej sponzorjev, zanim'* vo pa je, da smo doslej porabi" šele eno tretjino sredstev, ki sni" j ili predvideli v predračunu." Ce bo dež, me je zanima«0-"Potem predstava za tisti dajj odpade. Temu smo poleg sedm'" terminov namenili še štiri re zervne v aprilu. Prihajajo tudi ~------ ' T."f i tako, ze mnoge prijave za ogled, da z veseljem pričakujem^ d ko bo šlo vse skupaj zares. .. • Igor K, foto: Tina P0*1 Prvi koncert novega zbora "ABLAK" NAD ZIRMI Žiri - V minulih dneh se nam je nad zahodnim obzorjem večernega neba nudil prav redek pri/or. Jupiter se je povse ^ približal Veneri, vsem na očeh! Kot bi hotel kaj od nje, kakor ^ bi tudi v vesolju učinkovala bližina pomladi. Nad Žirmi pa se J istem času pojavil čisto nov "ablak". ^ Na žirovskem nebu namreč ni oblakov; tu so "ablaki". Tako nj čudno, da so si pevci med člani Kluba žirovskih študentov, k°pa ustanavljali svoj mešani pevski zbor, nadeli prav to ime: Ablak- ^ bi že v izbiri imena ponazorili svojo krajevno posebnos pripadnost. Petje, ki je lepo, se pa itak dviga in sliši vse do n do oblakov. a.a V nedeljo, 21. februarja 1999, so v dvorani DPD Svoboda * priredili svoj prvi samostojni koncert. Sedemindvajset mladih pe ^ je bilo na odru: sedem sopranov, osem altov, pet tenorjev in se^&$ basov. Kot solisti so se še posebej zaslišali Irena Modrijan, . t Beovič, Primož Erznožnik in Simon Lukančič. Zapeli so en j pesmi, ob koncu je navdušeno občinstvo, zbrano v presene J visokem številu (prek 300), zahtevalo še tri. Glavni krivec: U ^ Beovič, študent kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljublja ^Q hkrati Študira teologijo, kot laik. Njegov izbor pesmi je zajel Q rekoč vse, od renesanse prek priredb slovenskih narodnih in/,jani, zelenih do črnskih duhovnih. Ker je med tednom večina v Ljub J { so vadili ob koncu, po trikrat, tudi v nedeljo. Za organizacijsko p je skrbel Roman Trček, predsednik zbora. , g0 \i Tisti, ki mlade pevce pozna, ni mogel spregledati dejstva, 9a^0žji starih pevskih družin. Saj drugače tudi biti ne more. Posluh je ^Q dar, mnoštvo teh darov pa se je kultiviralo skozi celo stoletje. Tijetja imele vrh tega še to posebno srečo, da je vanje že v začetku st .j "zašel" Anton Jobst, pravi glasbeni pospeševalec. Prišel je ko1 ,nelTi organist, postal je duša glasbenega življenja v kraju, v naciona spominu ostaja kot slovenski skladatelj. dents^ To je duhovni humus, iz katerega se je zdaj dvignil Še stua^^ Ablak. Ko je zborovodja sam napovedal zadnjo pesem, ?PirVinj vir can teli the World), je poudaril, da ga je navdahnil tisti, ki je ea^ ^ resnične duhovne tolažbe: Bog. Bodi! Ampak čar je prav v .'n3, se v petju ta duhovnost, ki je sama po sebi visoko in težko do r ?a posreduje na čutno nazoren način, kot lepota. To pot so oVi. posrednike mladi pevci, čedna dekleta m fantje, lepi S aj. Tistemu, ki bi jih spregledal ali preslišal, bi še Bog težko P°P'jjč • Miha n»b Janez Rant: "Uslužbenca Elektra je zanimalo le, koliko bom plačal." Brezplačna močnejša varovalka? Odpade! Rant zaradi strugarske obrti potrebuje močnejšo varovalko - Proizvodnjo prilagaja električni moči dosedanje napeljave - Gradnja nove transformatorske postaje letos vprašljiva. Zgornja Luša, 2. marca - Janez Rant ni vajen drugih obremenjevati s svojimi težavami ali kakorkoli izsiljevati svoje Pravice. Tokrat pa so dogodki, ob katerih mu je "zavrela" kri, prestopili meje, saj po njegovem mnenju take arogance 'n nekorektnega odnosa od uslužbenca Elektra Gorenjske "iti v sanjah ni pričakoval. poslovne enote Elektra Gorenjske, je pojasnil, da je tisti, zaradi katerega povečujejo moč električne napeljave, Rant ima strugarsko obrt že dobri dve desetletji, zaradi večjega obsega dela in novih strojev, pa je pred dvema letoma železniško poslovno enoto Elektra zaprosil za močnejšo varovalko oziroma večji dovod električne energije. S sedanji-mi 35-amperskimi varovalkami namreč ne more hkrati uporabljati vseh strojev, zato mora pogosto nekatere izklopiti in prekiniti proizvodnjo. Podjetje Elektroje pripravilo Projektno dokumentacijo postavitve nove transformatorske Postaje na Rantovem vrtu. Pred dobrim mesecem pa je doživel razočaranje, ki se ^eša z občutki ogorčenja in jeze. "Gospod Potočnik s kranjskega Elektra je stopil v hišo in me, ne da bi prej karkoli pojasnil, vprašal le, koliko bom plačal. Na tako brezobra-znost sem odgovoril, da nič. Niti mi ni hotel povedati, koliko uporabnikov bo na novo postajo še priključenih, kako in kdaj bi gradili in koliko bi moral prispevati," je ogorčen dejal Rant. Moti ga predvsem nekorektno vedenje. "Seveda sem bil pripravljen sofinancirati graditev transformatorske postaje, ne morem pa razumeti brezobzirnosti in izsiljevanja Elektra," je še dodal Rant. Matija Nadižar, direktor kranjske Janez Rant pred električnim drogom, ki naj bi ga nadomestila nova močnejša transformatorska postaja. dolžan sofinancirati gradnjo oziroma stroške povezave. V Rantovem primeru bi na njegovem vrtu, kjer sedaj stoji leseni daljnovod, postavili transformatorsko postajo na betonskem drogu, ki bi enkrat povečala dosedanjo moč in Rantu omogočila pridobitev močnejše varovalke. "Omenjeni bi kril le stroške povečave, kar je ob predračunu 5 milijonov tolarjev, približno pol milijona tolarjev. Mislim, da naš uslužbenec ni tako zaostril pogovora, zato ne razumem Rantove hude jeze," je zaplete pojasnil Nadižar. Ran-tovim težavam slabo kaže, saj bo Elektro zaradi finančnih težav, omenjeni projekt prestavil v leto 2000, če pa z Ran-tom ne bodo našli skupnega jezika, gradnje nove transformatorske postaje sploh ne bo. • Besedilo in foto: R. Škrjanc Tržiški župan pri nagrajevanju "izpustil" pet predsednikov KS Kazen za dolg jezik ali naključje? ^upan trziske občine sprejel sklep o nagrajevanju predsednikov krajevnih skupnosti - Plačilo stroškov, ne pa njihovega dela - Dosedaj denar dobilo vseh trinajst predsednikov, lani (letos) pa jih je pet ostalo brez nagrade. Trž>č, 2. marca - Krajevne skupnosti so nekaterim županom - 1 - 2e lep čas trn v peti, njihovi žiro računi pa ne bodi jih treba, SaJ občini povzročajo le sitnosti in dodatno delo. Tudi tri-"aJstim tržiškim krajevnim skupnostim oziroma njihovim Predsednikom je to že dalj časa jasno, saj tržiški župan Pavel par ne skriva svoje namere po njihovi ukinitvi, ki naj bi -ja po mnenju nekaterih predsednikov morda celo eden od /črednih razlogov za neizplačilo nagrade petim predsedni- k°*n krajevnih skupnosti. Predsedniki KS do plačila sjcer niso upravičeni, se je pa žuPan Rupar odločil, da bodo Predsedniki vseh trinajstih KS v tržiški občini dobili enkrat letno nagrado v protivrednosti tisoč nemških mark, kar sicer ni plačilo njihovega dela, ampak le simbolično povračilo Potnih stroškov, stroškov telefoniranja ter ostalih stroškov. ^' kaj, hvalevredna odločitev, ki Pa je povzročila neenakost ln razdelila predsednike v dve skupini. Prvo, v kateri je osem Predsednikov, ki so konec Januarja prejeli omenjeno na8rado in v drugo s preostalimi Petimi, ki so ostali praznih Predsedniki Jože Toma-*lč- KS Sebenje, Janez Kalan, £s Senično, Jože Hladnik, KS £°dljubelj, Katarina Langus, Križe, ter Anton Pušavec, KS Kovor, so bili pred dobrim mesec nemalo začudeni, ko so izvedeli, da so njihovi kolegi denarno nagrado dobili, njim pa nihče ni niti pojasnil, zakaj so jih pri plačilu izpustili. Župan Rupar je povedal, da omenjenim petim predsednikom KS nagrade res ni nameraval izplačati, obžaluje pa, da za to nagrado ni kriterijev. "Krajani jih pač niso izvolili, ker verjetno niso dobro delali in zaradi slabega dela do nagrade niso upravičeni. Kljub temu bodo tudi omenjeni še ta mesec nagrado dobili, čeprav je to proti moji volji, so se pa tako odločili vodje občinskih uradov," je pojasnil Rupar. Nekateri predsedniki KS se z ukinitvijo KS in njihovih ŽR ne strinjajo, saj bi to pomenilo večjo centralizacijo ter bi se denar porabil le za "velike" občinske projekte, zmanjšal pa naj bi se nadzor nad porabo. Neplačani predsedniki KS zavračajo županove očitke o slabem delu in opozarjajo na županovo pristranost in morebitno maščevalnost tistim, ki so se glasno in javno uprli njegovi nameri po ukinitvi KS. "Ne morem verjeti, da nisem nagrajen zaradi slabega dela, saj smo v Podljubelju asfaltirali ceste, uredili telefonijo, telefon ima ne le vsaka hiša, ampak skoraj vsak vikend, poskrbeli smo za javno razsvetljavo in še bi lahko našteval, mislim pa, da župana "bode" denar, ki smo ga v KS privarčevali in vezali v banki" je županove očitke zanikal Jože Hladnik, Anton Pušavec iz Kovorja pa je dodal, da se župan tako ali tako trudi, da bi v KS imel svoje ljudi, nekakšne poverjenike, ostalih pa ne potrebuje. "Dejstvo, da nismo dobili denarja ima lahko le politično ozadje, nikakor pa ne gospodarskega" je pojasnil Pušavec. Po mnenju nekdanje predsed- nice KS Križe Katarine Langus, so županovi očitki nesramni, poleg tega pa ves čas uporablja dvojna merila, s katerimi je "meril" tudi delo predsednikov KS. "Mirne vesti zanikam očitek o slabem delu, poleg tega pa ne vzdrži tudi županov argument o neizvolit-vi kot posledici nezadovoljstva krajanov, saj na zadnjih volitvah sploh nisem kandidirala," je dejala Langusova, Janez Kalan iz Seničnega pa je dodal, da jih verjetno tepe dolg jezik in odkrito nasprotovanje županovim nameram. "Preživljam se s svojim delom, zato ne gre za denar, ampak za načelnost. Zaradi morebitnega nedela nimam slabe vesti, sem pa še naprej proti ukinjanju KS, ki edine še združujejo krajane," je županovo odločitev komentiral Kalan. Župan je tokrat očitno moral "ubogati" svoje svetovalce in nagraditi tudi diskriminirano peterico. Seveda ima vso pravico opozoriti na nedelo, vendar "stoji" argument o slabem delu in neizvolitvi v tem primeru na precej trhlih nogah. • R. Š. Zlatoporočenca Milka in Hugo Ive iz Tržiča Slavje med svojci in oskrbovanci doma letošnja slavljenca sta šele tretji par v domu Petra Uzarja, ki je dočakal tako visoko obletnico. ^očevnica pri Tržiču, 27. februarja - Milka in Hugo sta komaj lol.i. .... ..... Poldrugo leto v domu, vendar se tam tako dobro počutita, da nista želela praznovati nikjer drugje. Svečane zlate poroke, ki **a jo opravila tržiški župan in bistriški župnik, se je udeležilo dvaJset svojcev in še več oskrbovancev doma. Manjkal ni niti pev*ki zbor doma, saj je Hugo njegov zvest član S Petjem se je ves obred tudi aeel. Hugo si je moral z lepo Pesmijo izprositi, da je smel Popeljati svojo Milko že drugič cpred oltar". Pa je ni odpeljal v erkev, ampak le v dvorand oma Petra Uzarja. Tam sta ju RPreJela tržiški župan Pavel p.uPar in župnik dr. Andrej ki sta ob spremljavi novo-°Dnih orgel in cerkvene eyke izvedla svečan zlatopo-ra?1' obred- Kar nekaj solz obaosti sta potočila slavljenca st-evilnih čestitkah in tudi d4rilln svojcev, vodstva do 0skrbovancev m a V njunem življenju ni bilo prav veliko veselja, posebno v mladosti ne. Hugo je prijokal na svet pred 79 leti v Puli. Kot siroto so ga prinesli v Tržič, kjer je živel pri nunah. Tudi dobrih šest let mlajša Milka, ki se je rodila pri sv. Ani'nad Tržičem, je le tri leta preživela /. mamo v Križah, potlej pa je veliko bivala pri tujih ljudeh. Naključje je hotelo, da sta se srečali dve dobri duši in se vzljubili. 26. 2. 1949 sta ljubezen potrdili s poroko. Sreča je bila še večja, ko so na svet prišli sin Tone in hčerki Tinka ter Milena. Starša sta trdo delala -Hugo je bil 40 let kovač "pri Kajtan", Milka pa po zaposlitvi v predilnici in tovarni kos več kot dve desetletji kuharica v tržiškem vrtcu na gradu. Njihovo življenje ni bilo nikoli razkošno, a vendar bogato z ljubeznijo in razumevanjem. Zato je danes hvaležnih poleg treh otrok tudi pet vnukov in ena pravnukinja. Predvsem otroci pogosto obiskujejo starša v domu, kjer sta se privadila novemu načinu življenja. Kot sta povedala sama, se imata izvrstno. Vsak po svoje si krajšata čas; Milka pomaga pri likanju v pralnici, Hugo pa rad zahaja v telovadnico in na vaje pevskega zbora. Svoj doneč glas je slavljenec povzdignil tudi po končanem obredu. Dokazal je, da je mojster "jodlanja". Kot so se hudomušno obregnili delavci doma, ga kar vščipnejo, če ni slučajno prave volje. No, na zlati poroki pa to ni bilo potrebno. • Stojan Saje Prijazno povabljeni na praznične izlete v mesecu marcu V Dobrno, Radence, Topolšico ali naLim barsko goro Včeraj se je začel prvi pomladanski mesec, natanko oh 2. uri 46 minut se ho 21. marca namreč začela koledarska pomlad. V tem mesecu sicer ni nobenega 'uradnega' praznika, temveč bodo bolj uli mani odmevna praznovanja, namenjena dekletom, ženam in mamicam (ter hčerkam, vnukinjam, svakinjam, snaham, simpatijam, sorodnicam, sosedam, itn.). Pripravili smo nekaj nadvse izvrstnih predlogov in upamo, da Vam z njimi ponujamo dovolj možnosti, da marca ne bo dolgčas ter da prazniki ne bodo prav potiho odbrzeli mimo. ***** Povabite Vašo najdražja na praznični (ilasuv izlet v DOBRNO. kamor bomo potovali to soboto, 6. marca. V Toplicah Dobrna bo čas za sprostitev v termalni vodi, po večerji za ples. organizirali bomo še kaj zraven in posebno pozornost namenili vsem udeleženkam izleta. Ker utegne marsikatera zaman čakati na povabilo svojega pozabljivega najdražjega, Vam, spoštovane bralke, predlagamo: na izlet v soboto, 6. marca, se povabite kar same. Rrez skrbi, če se bodo doma morali enkrat znajti brez Vas. Vam bodo v DOBRNI pripravili nepozabno lep prijeten dan. Na celodnevno popotovanje nas bo v soboto peljal Marko *mic oz, podjetje Meteor iz Cerkeh, ki bo zjutraj vožnjo začel doma v Cerkljah, z ovinkom do Radovljice, skozi Kranj in s postanki še v Žab-nici, Škofji Loki, Zbiljah. Vodicah. Mostah pri Komendi in Mengšu. Spoloma se bomo ustavili v Polzeli, v tovarniški prodajalni tovarne nogavic in*M diskontu Puckmeister, ki slovi po odlični ponudbi in najnižjih cenah. V Dobrni bo Veliko prostega časa za 'namakanje' v termalni vodi, ki ima 33 stopinj Celzija ter je znana zaradi izvrstnega protibole-činskega ter pomirjujočega, antistresnega učinku. Po večerji bo ples in program ob mednarodnem dnevu žena. Za tiste, ki jih ne bodo srbeli podplati, bodo v Toplicah Dobrna omogočili nočno kopanje tja do desetih zvečer. Z odlic nim sodelovanjem vodstva toplic smo zagotovili najugodnejši prispevek k stroškom celodnevnega prazničnega izleta, ki bo samo 3.200 tolarjev za naročnice Gorenjskega glasa, za naročnike .500 tolarjev (Isto Izjemoma zaradi praznika velja tudi za nenaročni-ce/j. Kar se povabila na izlet tiče - tudi za izlet v Toplice Dobrna to soboto velja: "Ne čakat', kar prijavit' se, dokler je še čas.'" V METE-ORJEVEM AVTOBUSU JE NA RAZPOLAGO SE NEKAJ PROSTIH SEDEŽEV. Izlet bo vodila Marija Barle. Upam o, da ne boste razočarani, če boste s prjavo za izlet preveč oklevali in bo avtobus medtem že zaseden. ***** Naslednjo nedeljo. 14. marca, Vas vabimo, da se pridružite tradicionalnemu planinskemu pohodu PO NAGEIJ NA LIMBARSKO GORO, ki bo letos te enajstič. Pohod pripravljata občina Moravče in Smučarski klub Termit. Ker l.imbarska Gora ni tisočak, temveč je s 77J tn/nm za gorenjske pojme malo višji hrib in je sneg na nJem že sko raj skopnel, 'pohod po nagelj' ne ho zahteven, pač pa nepozabno prijeten dogodek. Z avtobusom INTEGR4L4 TRŽIČ se bomo pripeljali do izhodiščnih točk oz. zbirališč pobudnic in pobudnikov iz vse Slovenije ter zamejstva. Na Limbarski Gori bo pred znano romarsko cerkvico Sv. Valentina priložnostno srečanje iti družabna prireditev ■ seveda z nagelj-čkom. Prispevek k stroškom: za naročnice Gorenjskega glasa 1.800 tolarjev, za naročnike pa 2.000 SIJ (kar velja tudi za nenaročnice). Nenaročniki: 3.000 tolarjev. Poleg prevoza bomo pripravili izdatno planinsko popotnico, kajti s praznim želodcem se ne gre na goro, pa četudi bolj nizko. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Radovljica-Kmnj-Skofja Loka-Vodice-Moste pri Komendi- Mengeš, Izlet bo mdit Andrej Mali. ***** Pred materinskim dnevom, v soboto 20. marca, bomo tudi letos na povabilo Zdravilišča Radenska pripravili praznični celodnevni r.iel Pomurje. V RADENCIH bo obilo časa za kopani« v pokritem kompleh u bazenov, praznični večer nam bodo pripravili v gostišču na Janževen vrhu, od koder je prelep razgled, tam imajo odlično vinsko klet... Na izlet nas bo peljal Janez Ambrožič iz Zgornjih Gorij, od koder bo tudi odhod a\tobusa, s postanki na Bledu, v Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah, Mostah tn Mengšu. Ponoči ho povmtek seveda r obratni smeri. Izlet bo vodila Marija Barle, prispevek k stroškom je 4.100 tolarjev za naročnice Gorenjskega glasa in 4.600 SIT za nenaročnice 'Za spremljevalce oziroma za 'močnejši spol'sta prispevka po 300 tolarjev več. ***** Prva koledarska pomladna sobota bo 27. marca, ko Vas vabijo na P,a:nični izlet TERME TOPOLŠ1CA, INTEGRAL TRZ/C in GORENJSKI GLAS. Prejšnji mesec v pustnih dneh namreč nismo zmogli ustreči \"sem, ki bi radi preživeli pester dan v Topolšici; v 'Florjanovlh toplicah' boste 27. marca lahko uživali v termalni vodi z 32 stopinjami Celzija ali c toplejši, ki ima blagodejnih 36 stopinj Celzija. "Uh, kako paše, "je ,„.11 eden od tistih, ki so že bili z nami v Topolšici in mu je zdravilna termalna voda še posebej prijala. Integralov avtobus bo peljal, s poslanki na postajališčih, od Tržiča do Radovljice, Kranja, Skojje Loke, Vodic, Mi>st pri Komendi, Mengša in Domžal. Prispevek k stroškom izida bo enak kot prejšnjič; tudi tokrat bo v Topolšici z vami Mitjam Pavlic. ***** Ze tretjega aprila je letos Velika noč in na predlog bralk in bralcev bomo pred praznikom rajžali 'preverit cene' velikonočnih dobrot v Italiji. V soboto, 27, marca, boste avtobus INTEGRALA TRŽIČ lahko počakali na postajali od Medvod. Jeprce. Skojje Loke, Zabnice. Kranja. Radovljice. Lesc, Žirovnice, Jesenic. Mojstrane in Kranjske Gore. Po jutranji kovici bomo nadaljevali pot do Vidma, prestolnice dežele Furta-nije Julijske Krajine, do nakupovalnega centra Alpe Adria. V trgovinah l/ervis. Bernardi, Lidl, Interspar in drugih bo dovolj izbire pomladnih artiklov in velikonočnih dobrot, daril itd. Marsikaj dobrega, pravzaprav najboljše iz Pekarne Magušar Lesce in iz Pivovarne Union, pa bomo imeli kar s seboj. Prispevek k stroškom bo 2.000 tolarjev (zgolj za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane), za nenaročnike 2.500 tolarjev. Izlet bo vodila Sergeja Valjavec. Ker bo avtobus iz Integrala Tržič, bo začetna in končna postaja seveda V domači luk i' na Mlaki ali v Tržiču na avtobusni postaji in na Deteljici ***** Ostale informacije za vse GLASOVE IZLETE dobite po tclcfouu 064/ 223 - 444 v inalooglasni slu/hi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223 - 111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na obe navedeni telefonski številki tudi zbiramo prijave. Na vseh izletih je avtobusni prevoz organiziran tako. da ob odhodu in na povratku prevozimo čimveč Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih. Zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi. kje bi želeli počakati Glasov avtobus, da bodo to vnaprej vedeli tudi vozniki. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom i/leta. Verjamemo in zaupamo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: ko se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate enega od sedežev (izbira sedežev ob prijavi ni možna!) in vse, kar sodi v program. Zgodi pa se, da sc nekateri tik pred zdajci, v zadnjem hipu dan-dva pred izletom, povsem "flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki je malce zamudil s prijavo. Upoštevamo, da je preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Zatorej ve|ja. prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Za odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemcKenih razlogov, je potrebno poravnati najmanj 50 izjavi odstotkov prispevka k stroškom. PIVOVARNA UNION Japri/akl/c! ZA DOM IN DRUŽINO ureja: Danica Dolenc Lahkotnost linij, naravni toni Poskusimo še mi Sproščene linije, ravni kroji, elegantni naravni toni, modni to pomlad, nam bodo dali občutek, da smo preprosto a dobro oblečene. Takale srajčna jakna spomin- ja na Kitajsko in poudarja strogo optiko, ki pa jo omili svilen sijaj tkanine v našem primeru je mešanica poliami- da in lanu. Drugi model je zanimivo krilo, ki je sicer ozko, udoben korak pa omogoča razporek, ki ga zakriva zal i kana guba. In še mimogrede: model krila brez poudarjenega pasu je idealen za ženske s kratkim zgornjim delom telesa. ŽELITE HITRO IZGUBITI ODVEČNE KILOGRAME IN CELUL1T k kjs KOKUSAI naravni dietetronipreparat■■ >■ £ - glukomano iz gomolja japonske rastline KONJAC PDKUSAI med najboljšimi - vam bo odigral glavno vlogo za dosežek I VITKE POSTAVE! Inf. tel. 063/813-113, fax: 063/814-g33 POKLIČITE NAS, RADI VAM BOMO POMAGALI NAJTI POT DO ZDRAVE IN VITKE POSTAVE! Ob makem naročilu vam podarimo še čaj za zmanjševanje telesne teže. \- DOBITE TUDI V LEKARNAH Ladv s.p.. Celjska c. 7, Rogaška Slatina Ste se že kdaj vprašali, kaj kuhajo gospodinje tam okrog Postojne, Cerknice, pod Snežnikom in na Blokah pa v Loški dolini, tam, kjer je Krpan na svoji kobilici kresilne kamne in sol tovoril. Divjačine je bilo tod vedno obilo in rib iz Cerkniškega jezera, sicer se je pa živelo skromno. Za pri-boljšek so bili tudi žlinkrofi; okrog Cerknice so veljali za pravo obredno jed, pa cerkniški štrukeljci, z vinom politi... Krompirjeva juha s slanino Potrebujemo: 1 kg krompir/a, 1 čebula, 1 koren, malo zelene, peteršiljeva korenina in zelenje, 12 dkg prekajene slanine, sol, peteršilj Krompir olupimo in zrežemo na kocke, čebulo sesekljamo, ostalo zelenjavo zrežemo na drobno. Slanino zrežemo na kocke, jo segrejemo in na njej rahlo zarumenimo čebulo, dodamo ostalo zelenjavo in krompir. Dobro prepražimo, solimo in zalijemo. Kuhano juho serviramo nepretlačeno, lahko pa jo tudi pretlačimo. V obeh primerih ji dodamo sesekljan peteršilj. Srnino stegno po notranjsko 2 kg srninega stegna, 15 dkg prekajene slanine, 80 dkg čebule, lovorov list, brinove jagode, šatraj, peteršilj, zelena, 1/2 kg svežih ali 5 dkg suhih gob, 2 dl kisle smetane, 3 dl kvase, juhe ali vode, sol Meso ločimo od kosti, ga pretaknemo s slanino in solimo. Ostanek slanine zrežemo na drobne kocke, jih v kozici razpustimo, dodamo na rezance zrezano čebulo ter začimbe. Na to položimo meso, ki ga najprej nekaj časa pečemo, potem pa dušimo tako dolgo, da je skoraj mehko. Med pečenjem in dušenjem mešamo, da se čebula ne prižge; po malem zalivamo tudi s kvašo, juho ali vodo. Dodamo še očiščene in Kaj pa Notranjska! DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Spolna vzgoja 'Zakaj torej spolnost skoraj vse ljudi spravlja v zadrego? Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, so mnenja, da verjetno zato, ker lahko spolnost vzbuja tako močna čustva. Ta naj bi bila tako intenzivna, da ti ob njih raznese glavo. Umazane šale pa naj bi bile le pretveza, da se laho za hip pretvarjamo, da ta čustva le niso tako močna, saj se jim lahko celo smejimo. Ko otroci odraščajo, ne moremo mimo tega, da se jih ne bi začeli zavedati kot spolnih bitij. Ta spoznanja pa za nas starše pomenijo tudi to, da bo kmalu prišel čas, ko bodo otroci zapustili "gnezdo". Razmišljanje o odhodu otrok od doma nas spomni tudi na našo umrljivost in ker naj bi bilo po mnenju strokovnjakov to dvoje povezano, so pogovori o spolnosti tako nerodni in nas spravljajo v zadrego. Kaj nam je lahko v pomoč pri spolni vzgoji in kaj je dobro upoštevati? Če smo negotovi in v zadregi, bo otrok to seveda začutil, čeprav bomo skušali zadrego prikriti. Najbolje je, da otroku to zadrego priznamo, češ da se naši starši o spolnosti niso pogovarjali z nami ali pa, da ne vemo, kaj in kako bi sploh povedali. Še najbolje je, da izkoristimo priložnosti, ko nas otrok vpraša konkretne stvari, ki sicer zahtevajo kratke razlage, dopolnimo pa jih lahko, glede na otrokovo starost in njegovo zanimanje, z daljšimi razlagami in slikovnim materialom. Kar nekaj je tem, ki se navezujejo na spolnost in jih lahko izkoristimo za spolno vzgojo (npr. puberteta, menstruacija, ljubezen, zakon, zaščita, aids, samozadovoljevanje, rojstvo). Knjige, slikanice in zloženke so nam tudi sicer lahko v precejšno pomoč, saj so prirejene za različno otrokovo starost. Pravilo, ki velja pri spolni vzgoji in ki se ga v praksi ne držimo prav pogosto, je, da spolne organe pravilno poimenujemo. Ker gre pri tem poimenovanju za latinske izraze, ki so nam večinoma tuji, si sami izmišljamo vse mogoče izraze, ki nas rešujejo iz zadreg ali pa včasih vanje spravljajo. Zgodnje poimenovanje spolnih organov lahko predstavlja dobro osnovo za otrokovo nadaljno spolno vzgojo. Potekalo naj bi kot naraven proces v razvoju otrokovega učenja in spoznavanja samega sebe, ne pa kot enkratna pojasnjevalna akcija, največkrat takrat, ko otrok začne uporabljati za nas neprimerne izraze. Tako kot moramo spolne organe pravilno poimenovati, je dobro posredovati tudi pravilne informacije o funkciji spolnih organov. Poskušajmo biti otroku pri vseh vprašanjih, temah in provokaci-jah pošten in odkrit sogovornik. Pa še nekaj - otroci, ki se čutijo ljubljene in zaželene in ki imajo srečo, da se njihovi starši spoštujejo, imajo najboljše možnosti za zdrav razvoj. zrezane sveže ali prevrele suhe gobe, kislo smetano, kvašo (v kvasi smo vsaj dan ali dva pustili stati meso, da izgubi divjačinski vonj), juho ali vodo. Dušimo do mehkega. Zdušeno in mehko meso zrežemo, zložimo na krožnik in prelijemo s pretlačeno omako. Zraven ponudimo kruhove cmoke ali polento. Ščuka po cerkniško Potrebujemo: 3 do 4 ščuke, 30 dkg jušne zelenjave, lovor, cel poper, sol, 1/4 kg hrena, 10 dkg drobtin črnega kruha, 10 dkg masla Ščuki odločimo kosti, večji in starejši tudi slečemo kožo. Zrežemo jo na fileje in jih solimo. V kozico damo vodo, narezano jušno zelenjavo, začimbe in sol. Nekaj časa naj vre, nato previdno vložimo v to zavrelico ščukine fileje. Kuhane s penovko poberemo iz vode in jih zložimo na večji krožnik, dobro odcedimo in potresemo z naribanim hrenom in drobtinami. Prelijemo z vročim maslom (rjavim). Ponudimo s slanim krompirjem. Sulec z dišavami Sulec, šop peteršilja, nekaj strokov česna, nekaj šalotk ali malo čebule,, žlica kaper, limonin sok, nekaj žlic olja Sulca lepo očistimo, osolimo in po obeh straneh plitvo zarežemo. Sesekljamo peteršilj, česen, šalotko ali čebulo in kapre. Vse dišave zmešamo, pokapamo z limoninim sokom in prilijemo nekaj žlic olja. S to mešanico dobro natremo osoljenega sulca zunaj in znotraj. Ko ribo pečemo, jo vmes še nekajkrat pomažemo z dišavno mešanico. Vročina ne sme biti prehuda, da se dišave ne zažgo. Ko je riba pečena, jo preložimo na krožnik, ostalemu soku pa prilijemo nekaj žlic vode, ga pre-vremo in zlijemo po ribi. Cerkniški štrukeljci Testo: 1/2 kg moke, 5 dkg sladkorja, 5 dkg masla, 2 jajci, 2 dkg kvasa, sol, mleka po potrebi Smetanov nadev: 10 dkg masla, 3 rumenjaki, 10 dgk sladkorja, 1/4 l smetane, limonina lupinica, sneg iz beljakov, malo drobtinic ali orehov Polivka: 4 dl vina, 2 dl vode, 15 dkg sladkorja limonina lupinica, cimet Iz vseh sestavin zamesimo testo, ga dobro stepemo in damo vzhajat. Vzhajanega raz-valjamo za nožev rob na debelo. Namažemo ga s smetanovim nadevom in po potrebi še potresemo z drobtinicami ali orehi. Testo zvije-mo v štrukelj, z lesenim nožem narežemo štrukeljce, od 5 do 8 cm dolge, jih zložimo na pomazan pekač, kjer naj vzhajajo. Vzhajane, toda ne preveč, spečemo zlatorumeno. Vse sestavine za polivko pogrejemo, da je ta skoraj vrela, in polijemo štrukeljce. O veselju so rekli Vedrost in veselost sta sonce, pod katerim vse uspeva. Jean Paul Veselje podaljšuje življenje in utrjuje zdravje. Udall Življenje brez veselja je kot oljenka brez olja. Angleška modrost Malo počakamo, da se napoje, dodamo smetano, sesekljan0 nato jih ponudimo. limonino lupinico in sneg lZ Nadev: Maslo umešamo z beljakov. Vse skupaj rahlo rumenjaki in sladkorjem, zmešamo. Naredimo sami Okrasne blazinice Nikoli jih ni dovolj, če hočemo na kavču res udobnost in domačnost. Predlagamo okrasne blazine v nežni pastelni modri barvi, sešite tako, da ostaja raven rob v širini 5 do 8 cm. Le-tega obšijemo z redkimi belimi šivi v rožice, zvezdice, krivulje, srčke snežinke. Povsem poljubno, a efektno. Poleti se bodo takšne blazinice prav lepo podale na bele balkonske stole, na stole v naravni ali temni barvi na terasi in podobno. Prav pa je< da začnemo šivati že zdaj. ko zunaj še leži snežna odeja m imamo več časa za takšno delo. Iz babičinih bukev Pri kateri toplini so vina najokusnejša • med Vino sestoji, kakor vemo, iz mnogih sestavin in vsaka izrnc" njih prihaja do največje veljave pri gotovi stopinji toplote. Das so te topline različne, nas vendar uči že stara izkušnja, ki i potrjujejo najnovejše preiskave strokovnjakov, da je belo vin za okus najboljše, če ima 11, rdeče pa, če ima stopMl Celzija. To je za vinsko kupčijo važno. ___i Sladica za danes Postojnske pince ali župniki Potrebujemo 1 kg bele moke, 7 do 8 rumenjakov, 10 dkg surovega ali kuhanega masla, 5 dkg kvasa, 20 dkg sladkorja« ščep soli, nekoliko mlačnega mleka, limonina lupinu nal° ruma Zamesimo zelo trdo testo. Na toplem mora dolgo vzn« jati. Preden damo hlebček v peč, ga zgoraj trikrat prerežerrt od srede navzven in pomažemo z rumenjakom. - Za vsako bolezen drugačen čaj Če srce slabotno utripa Slabo delovanje srca po napotkih patra Ašiča spodbodeni raznimi čaji. Celo vrsto mešanic iz zelišč, ki so dobra srcu, na va v svoji knjižici: kropil baldrijan, glog, melisa, meta, vinska rutica - z litrom *>* poparimo 5 žlic mešanice teh zelišč in pijemo večkrat na da • "»a $ čaj iz baldrijana, mete in rožmarina, prav tako poparjene*? kropom, pijemo 3-krat dnevno pred obroki. čebula, česen, encijan, glog, hren, janež, krvavi mlečnik. mel,s' krop meta, rožmarin, rman, sivka, žajbelj prav tako z litrom K poparimo mešanico zelišč v mešanici naj bo vsaj polovico različnih zelišč. Pijemo trikrat dnevno po eno skodelico. Večkrat na dan lahko pijemo tudi poparek iz janeža, matcrl dušice, mete in rmana. • • >eČCf' Pa še to: Ce le moremo pojdimo na sprehod zjutraj in /vtc gibanjem pomagamo srcu, da lažje deluje. Priporoči, pred kosilom izpiti pol kozarca rdečega vina. Ijivoje tu* AlMN AORUMJSSiM M..III A L t> t A D C 1 A SfJMl A 11* f -JAO I AN SAJMOVI A l P t JADRAN A l M • A D K I A •! A IJ $ 11CI A 0IIA V A S A (0 K ■AAAtAAAAAAA POSLOVNO PRIREDITVENI CENTER GORENJSKI SEJEM KRANJ d.d. GORENJSKI 13ILSKI O M SPREMLJAJOČI PROGRAM SREDA, 3. marca - ob 16. uri, PREDSTAVITEV NOVE TEHNIČNE BAZE AMZS V KRANJU, KAKO OHRANJATI IN DOBRO VZDRŽEVATI OSEBNO VOZILO ČETRTEK, 4. marca - ob 11. uri POSTOPKI ZA UVOZ NOVEGA AU RABLJENEGA VOZILA PETEK, 5. marca - ob 16. uri kakšna je dobra pnevmatika v različnih letnih časih in v različnih vremenskih pogojih SOBOTA, 6. marca - ob 16. uri UKREPANJE OB NESREČAH TER NAJPOGOSTEJŠE POŠKODBE IN POSLEDICE NESREČ. Predava: dr. Tina JUROŠ NEDELJA, 7. marca PREIZKUSI TEORETIČNEGA ZNANJA O CESTNO PROMETNIH PREDPISIH - KOLIKO ZNANJA ŠE IMAMO Vsa predavanja oziroma srečanja so v konferenčni dvorani AKTIVNOSTI NA SEJMU VARNOST V PROMETU /MNZ, AMZS -VZDRŽEVANJE AVTOMOBILOV ~ SPRETNOSTNE VOŽNJE • MERJENJE HITROSTI, SEZNANITEV Z ALKOTESTI, PREVENTIVNI NAPOTKI /MNZ vsak dan od 11. do 12. ure in od 16. od 18. ure "SPRETNOSTNE VOŽNJE POLICISTOV Z MOTORJEM Vsak dan ob lepem vremenu: od 11. do 12. ure in od 16. od 18. ure Č'an/ AMD imajo z veljavno izkaznico 20 % popust pri nakupu vstopnice! Delovni čas sejma: 3. marca: od 13. do 19. ure 4., 5., 6. in 7. marca: od 9. do 19. ure 2a obisk spremljajočega programa vstop prost. INFORMACIJE 064/221-081, 041/679-504 AVTOTEHNA VIS 223-024 KRANJ, 3. - 7. '99 SEMPERIT (S) IZKORISTITE UGODNOSTI: GARANCIJA PLUS: 2 LETI GARANCIJE NA MEHANSKE POŠKODBE _n(M.TIW DARILO ZA VSAKEGA KUPCA PNEVMATIK Motorno olje ■ 0 -plačaš 3 dobiš 4 litre N 1. GAS - gorenjski avtomobilski salon Tokrat samo avtomobili in vse, kar sodi %raven Minister za promet in zveze R Slovenije Anton Bergauer bo jutri odprl na razstavišču Gorenjskega sejma prvi gorenjski avtomobilski salon. Kranj, 2. marca - Zadnja leta na Gorenjskem sejmu tako rekoč ni bilo sejemske prireditve, na kateri se ne bi pojavljali tudi prodajalci avtomobilov. To pravzaprav ni presenetljivo, saj je Gorenjska po registriranih avtomobilih na četrtem mestu v Sloveniji, od tega pa je bilo lani registriranih 6500 novih avtomobilov. Za avtomobilsko sejemsko prireditev so se na sejmu odločili prav zaradi številnih pobud, da bi na Gorenjsko vsekakor sodila tudi tovrstna specializirana prireditev. Zato se bo jutri, 3. marca, na 4000 kvadratnih metrih začel prvi gorenjski avtomobilski salon, ki ga bo odprl minister za promet in zveze Anton Bergauer. Na novinarski konferenci pred prvo tovrstno prireditvijo na Gorenjskem so povedali, da je bilo zanimanje med razstavljavci presenetljivo. Sicer pa so ob predstavitvi in prodaji avtomobilov na prvem gorenjskem salonu poskrbeli tudi za spremljajoči program. Tako bo AMZS v Kranju predstavila tehnnično bazo, organizirala pregled notranjih delov rabljenih vozil in pranje v moderni avtopralnici. Tehnični pregledi bodo tudi v soboto in v nedeljo v bazi AMZS v Kranju. Na posvetu bodo pojasnili postopke za uvoz rabljenih ali novih avtomobilov, predstavili pomembnost pnevmatik in ukrepanje ob nesrečah, s poudarkom na najpogostejše poškodbe in posledice nesreč. Policija bo na prireditvi prikazala tudi spretnostne vožnje, če bodo vremenske razmere dovoljevale, predstavili pa bodo tudi laserski merilnik hitrosti. Poseben program pa je pripravil tudi Remont z vozili Renault in Volvo. Sicer pa bo ena od posebnosti Remonta tudi tehnični in servisni pregled rabljenih vozil in pri nakupu le- teh tri do šestmesečna garancija. Prireditelji pričakujejo, da bo za sejem podobno zanimanje, kot je bilo za prvi letošnji slovenski sejem lov, ribolov in prosti čas, ki je z obiskom presenetil prireditelje in razstavljavce. Člani AMD z veljavno izkaznico bodo pri nakupu vstopnic imeli 20-odstotni popust. Sejem bo jutri odprt od 13. do 19. ure, do nedelje, 7. marca, pa vsak dan med 9. in 19. uro. • A. Žalar H) ŽIBERT HONDA NISSAN AVTO MOČNIK (l.o.o. Britofl62t Kranj, tel.: 064 242 277 cene so POPUSTile! Poleg izjemno ugodnih cen MICRE, ALMERE, PRIMERE še popust za omejeno količino avtomobilov. aolM vodi * prodaj« * poohln***«! ■•nrii Britef 173, Kranj, t*l. 1064/242-167 novo: HONDA HR-V "MENCER" MED TERENU UGODNO: NA ZALOGI ŽE VOZILA 1.99 SUPER UGODNE CENE za vozila \M BOGATA SERIJSKA Obiščite nas na GAS Kranj HONDA S pMkihom n «ov«fc« i---------:--------1 AVTOHISA MAGISTER d.o.o. Radovljica Prešernova 21,4240 Radovljica, tel -064/715-256, fax:0647715-190 pR0DAJN0-SERVISNI IN PNEUMATIC CENTER Koroška 53c!, 4000 Kranj TEL:064/21 21 41 »ttp://www.panadrla.si FAX:064/22 60 28 i^immmLt w PRI VSEH VOZILIH CITROEN XSARA KLIMA NAPRAVA za doplačilo samo 99,999 SIT. Obiščite nas na sejmu GAS, kjer se predstavljamo s celotnim programom CITROEN. CITROEN - AVTO, Kl VAM ZLF7F POD KOZO dd KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 INTERNET ADRESS http://WWW.ALPETUR-REMONT.SI/ PONUDBA TEDNA _ i 11 i 11 r it ZNAMKA-TIP Renault 4 GTL Citroen BX15 TGE Renault 5 Campus 3v Fiat Uno 45 Volvo 340 GL Mazda 121 1,3 5v Volkswagen Golf JXD Renault 5 Campus 3v Renault 5 Campus 3v Alfa Romeo 75 1,6 IE 4v BMVV316 Opel Vedra 2,015v Renault Clio RT 1,4 5v Nissan Sunny 1,4 SLXI 5v FordMondeo 1,81GLX Volkswagen Golf 1,81 karavan Renault Laguna RXE 2,0 Subaru Legacy 2,0 GL 4x4 Renault Laguna RXE 2,0 Opel Ornega 2,0 (karavan) LETNIK - BARVA 1991 modra 1989 rdeča 1988 met. sv. modra 1990 modra 1987 met. siva 1990 srebrna 1985 rdeča 1992 rdeča 1993 rdeča 1992 rdeča 1987 met. siva 1990 met. modra 1993 met. t. zelena 1993 bela 1993 črna 1995 bela 1994 met. zelena 1994 met. modra 1994 srebrna 1995 bela CENA V SIT CENA V DEM 245.700 290.000 354.370 398.470 454.770 478.800 478.800 531.300 577.390 655.200 676.200 793.800 1.014.300 1.038.450 1.430.100 1.643.350 1.748.250 1.848.420 1.860.180 2.044.350 2.500 2.990 3.650 4.170 4.690 4.940 4.940 5.470 5.950 6.750 6.900 7.930 10.460 10.700 14.740 16.940 17.930 18.960 18.980 20.968 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit že za T+3,75 /»■ SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV na prvem sejmu GAS - GORENJSKI AVTOMOBILSKI SALON v Kranju od 3. do 7. marca AIPETOUR - REMONT d.d. Ljubljanska 22 4000 KRANJ tel. 064/223-276, 221-031 fax. 064/221-201 - ekskluzivni prodajalec za Gorenjsko celotnega programa RENAULT in VOLVO osebnih in dostavnih vozil - dodatna oprema - originalni rezervni deli - tehnične storitve - servisiranje - tehnični pregledi - prodaja rabljenih vozil - POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER FIAT, LANCIA V LAHOVČAH. POPRAVILO POŠKODOVANIH VOZIL VSEH ZNAMK VKLJUČNO Z LIČANJEM - LASTNA AVTOVLEKA. ŠIROKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL, KREDITI STARO ZA NOVO. - ZASTOPAMO: Novosti: FIAT AUTO s.p.a. TORINO ITALIJA LANCIA (uvoznik AVTO TRIGLAV d.o.o. U) ALPO d.o.o. Kranj Cesta Staneta Žagarja 30 Tel.: 064 324 491 servis vozil in avtoplaščev, ročno pranje vozil 331 656, 324 818 salon vozil in veleprodaja Dejavnost: Prodaja vozil in rezervnih delov ter servis znamk TOYOTA in PROTON, servis vozil SEAT Prodaja in servis vseh vrst pnevmatik Ročno pranje in nega vozil Delovni čas: ponedeljek - petek od 8.00 do 17.00, v času intenzivne menjave avtoplaščev se delovni čas prilagodi potrebam. AVTOHISA KAPOSI, d.o.o. 1000 LJUBLJANA Celovška 492 Tel.: 061/152 33 40, fax: 061/152 33 40 4000 KRANJ Jezerska c. 121 Tel.: 064/241 358, fax: 064/241 367 Pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Ford tel./fax: 064/861 240, 861 661 Avtotehna VIS in Pišek, Grenc 37, 4220 Škofja Loka tel.: 064/634 930, fax: 064/634 602, 65 401 Avtotehna VIS in Pintar, Koroška 53a, 4000 Kranj tel.: 064/224 621, 212 191, fax: 064/224 621 Prodaja vozil Opel, servis, prodaja nadomestnih delov, odkup'n prodaja rabljenih vozil po sistemu staro za novo, avtopralnica. BOMA d.o.o. AVTOHISA MAGISTER d.o.o. 4240 RADOVLJICA Prešernova 21 tel.: 064/715-256 fax: 064/715-190 - PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV IZ PROGRAMA CITROEN IN POOBLAŠČENI SERVIS ZA VOZILA CITROEN -ZASTOPAMO: CITROEN, UL. 15. MAJA, 6000 KOPER - AVTO HI-FI (AVTO-AVDI O-ALAR M-M O BITE L-SYSTE M S) - DARE VIDMAR s.p. STRUŽNIKOVA 19, 4208 ŠENČUR 4000 KRANJ Kalinškova 1 tel.: 064/242-498 - PRODAJA AVTOMOBILSKIH MODELOV PRIZNANIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV: MAISTO, BRUDER, ITALErU BURAGO... AMBROZ MARIJA s.p 4207 CERKLJE Lahovče 40 tel.: 064/421-193, 421-119 fax: 064/421-021, 421-141 AVTOSERVIS AMBROZ d.o.o. 4000 KRANJ Gorenjesavska 13 tel.: 064/225-110 fax: 064/225-104 - PRODAJA IN SERVIS, KLEPARSTVO, LIČARSTVO ZA VOZILA SEAT Avtotehna VIS d.o.o. Celovška 228, 1000 Ljubljana tel. 061/1591 219, 575 642, fax: 061/576 228 in njeni pooblaščeni prodajalci na Gorenjskem: Avtotehna VIS, Podružnica Jesenice, Cesta Borisa Kidriča 6, 4270 Jesenice CONSTANT d.o.o. 4260 BLED Triglavska 41 tel.: 064/741-050; 041/649-914 fax: 064/741-050 - CONSTANT d.o.o. BLED: PROMETNA SIGNALIZAC,JA' KOMUNALNA OPREMA, OPREMA ZA VARSTVO PRI DELU. POSEBEJ VAS VABIMO NA OGLED NAŠIH SPLETNIH STRANI NA INTERNETU http://www.constant.si - NA SEJMU ZASTOPAMO: SWINTEX LTD - VELIKA BRITANIJA TRIOPAN AG - ŠVICA DORMAN LTD - VELIKA BRITANIJA P & P.E LTD - VELIKA BRITANIJA KANJA d.o.o. KRŠKO - SLOVENIJA DOVZAN d.o.o trg. na debelo in drobno 4290 TRŽIČ SAXO so ljudje, ki Avto, MANI A, ljubijo saxo ki vam zleze pod kožo f X, CITROEN .ko neham pomivati in pade noč, se popolnoma spremenim: cunjice, make up, saxo in norim dogodivščinam naproti. SAXO A 2>wl 3V Ou X«329.00(1 SIT dalje ^fe-ugodni krediti brez pologa na 3 In S let ronnitas foto Tony Stone Images NOVA FRONTERA, NOVA ASTRA, VECTRA, CORSA Na Gorenjskem avtomobilskem salonu od 3. - 7. marca VABLJENI! OPELO AVTOTEHNA VIS, Celovška 228, Ljubljana, 061/1592-193,574874 AVTOTEHNA VIS Jesenice, 064/861-240 AVTOTEHNA VIS in PINTAR, Kranj, 064/224-621,226-183 AVTOTEHNA VIS in PIŠEK, Škofja Loka, 064/634-930,634-940 __ GORENJSKI AVTOMOBILSKI SALON 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Podljubelj 272 tel.: 064/525-400 fax: 064/525-400 Kvalitetni rezervni deli za japonska in ostala vozila - filtri VIC, svečke DENSO, zglobi in manšete SPIDAN, avtokozmetika AREXONS, žarnice TESLAMP, amortizerji KAYABA. Tel.: 061/722-367 Fax: 061/722-367 - VLEČNE KLJUKE - CEVNA ZAŠČITA ZA TERENSKA IN DOSTAVNA VOZILA - ELEKTRIČNI VITLI VVARN, RAMSEY GOSTIŠČE POD KOZOLCEM MOBITEL J310 RIBNICA Prijateljev trg 4 "tel-: 061/860-276 "GOSTINSKE STORITVE SLOVENSKI OPERATER NMT & GSM MOBITELOV CENTER KRANJ Koroška cesta 27 Tel.: 064/360-800 Fax: 064/360-810 VSE O MOBITELU HONDA ŽIBERT SREČKO s.p. «awiiT«T Britof 173, Kranj tel.: 064 242-167 Pooblaščen serviser Pooblaščen prodajalec barske, kleparske storitve Menjava staro za novo krediti, leasingi 4000 KRANJ H rastje 145 tel.: 064/327-926, 041/676-220 fax: 064/327-926 - POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL KIA IN CRYSLER-JEEP V KRANJU VRTAČ, d.o.o., AVTOHISA 4000 KRANJ Delavska 4 Tel.: 064/318 020, 041/644 208 Fax: 064/318 0222 Osebni avtomobili Volksvvagen in Audi AVTOCETNER VRTAČ d.o.o. Visoko 77a 4212 VISOKO AVTOCENTER VRTAČ, pooblaščeni prodajalec VW vozil z Visokega pri Kranju Vam nudi: - prodajo novih in rabljenih vozil - menjavo staro za novo - kvalitetne servisne storitve - originalne rezerve dele in dodatno opremo tel.: 064/438 01 11 KOGOVŠEK TOMAŽ 'krojno ključ. 1236 TRZIN Ul- Pod gozdom 37 SERVIS ŠTERN KRANJ, d.o.o. 4000 KRANJ Šmidova 12 Tel.: 064/323 419 Fax: 064/326 739 Uradni prodajalec vozil Škoda in motociklov Yamaha vas vabi v svoj paviljon oziroma na sedež podjetja AVTO MOČNIK, d.o.o. Prodaja vozil, avtoservis, kleparstvo, ličarstvo, trgovina barve laki Britof 162 4000 KRANJ tel.: 064/242-277 fax: 064/241-530 -osebni avtomobili Nissan, Mazda SPENTER d.o.o. 1218 KOMENDA Podboršt 27 a tel.: 0609/629-033, 061/842-247 - gostinske storitve VOMBERGER - avto-molo-center Britof 180 4000 KRANJ tel. prodaja 242 137 tel. servis 242 769 motorji HONDA, APRILI A, MOTO GUZZI skuterji različnih znamk čelade in oprema za motoriste />nN/wnin NAGRAJUJE Sodelujte v nagradni igri NUBIRO za omejeno količino vozil AVTO MOČNIK d.o.o. Britof 162, Kranj Tel.: 064/241-696 mazoa mare ch> it mmn vm> mm ItfMMn vprašanji, t« i \ 11 hi i|ii . ii - mjSS^iit'^ * Y^^t^*mT*mm*m tdini pooblaščeni prodajalec v Kranju ^jgjHaH Koroška 5 3 d ADNIKUP 'polnjeni kupon nalepite na dopisnico 'pnP°Asli|te ^ naslov: H"ADR|A, Koroška 53 d, 4000 Kranj „4000 Kranj tel. -.064/367-460 fax:064/226-028 CERITE VAŠ NAJLJUBŠI MODEL Z DRUŽINE VOZIL DAEWOOI Počivam* mmmmmmmmmmmmmmmmm IVI C. n IX VJ ll klasični strešnik BRAMAC mere: 330 x 420 mm teža 4,5 kg poraba: približno 10 kosov na m MERKUR - trgovina ki storitve, d. d., Koroška cesta 1, Kranj večja količina - ugodnejša cena pri nakupu do 32 kosov 154,45 S IT/kos 148,27 SIT/kos 146,73 SIT/kos 145,18 SIT/kos 143,64 SIT/kos 142,09 SIT/kos 140,55 SIT/kos 139,00 SIT/kos od 33 do 647 kosov od 648 do 1.942 kosov od 1.943 do 3.237 kosov od 3.238 do 4.532 kosov od 4.533 do 5.827 kosov od 5.828 do 6.474 kosov nad 6.475 kosov Popust z Merkurjevo kartico zaupanja je v navedene cene že vštet. 3, GRADBINKA v Kranju, tel.: 064 331 835, PLEVNA v Škofji Loki, tel.: 064 632 550, KOVINA v Lescah, tet: 064 718 321. UNIVERSAL na Jesenicah, tel.: 064 867 221. ™ ™ ™ It v KoJ KAVARNA ČE NISTE VEČ ZADOVOUNI S SEBOJ, NAS POKLIČITE • wmm mim mm© m mm M/kmum PREJ ME PUNCE NISO NITI OPAZILE, SEDAJ LAHKO REČEJO: DA! 11 Prelomni trenutek je bil prihod iz vojske, pravi Igor. Koje opazil, da se tudi njegova mast lahko stopi, se je odločil priti do idealne -manekenske teže. Shujšal je 52 kg in ima namen še deset. Ko je prejšnje leto prišel iz vojske, je tehtal 147 kg, bil je najdebelejši novinec. Niso imeli tako velike vojaške obleke, zato je prve tri dni vojaškega roka preživel oblečen kar v trenirki. Obleko so mu morali sešiti po meri. Na zdravniškem pregledu je bilo dokazano, da je kljub debelosti sicer zdrav, ampak zdravnik ga je zopet vprašal, če misli, da je sposoben za vojsko, oziroma ali bo lahko izpolnjeval vse zahteve? Takšno vprašanje pa je dalo Igorju misliti, počutil se je fizično nesposobnega, vendar samo mnogo počasnejšega in negibljivega od vrstnikov. Ko pa je pomislil še na obleko, se je odločil, da shujša! JI mmh, KI DAJI PRAVE KEZULTATEI IITI IN SI PRiPM&JTil Igor pripoveduje: stare hlače so mi dvakrat prevelike. Ni važno, ali je bilo poletje ah zima, sem bil vedno v trenirkah XXXL. Nč drugega nisem mogel obleči, svečano matu-ritetno obleko pa so mi sešili po meri. Ko jo sedaj pogeldam, ne morem verjeti, da sem bil tako debel, sedaj so mi hlače dvakrat prevelike. Danes uživam v vseh vrstah oblačil. Ne izgledam več kot napihnjen balon kot v času debelih let! PANES M I^ESENECENj1 NAP ^EIOITATO P t Prej: 147 kg Potem: 95 kg AKCIJA -SOLARIJ! PAKET - 8 OBISKOV PO 20 rr samo 7*92(X- sit (20 min samo 990,- s A Direkcija za turizem Bled ./C^N. Cesta svobode 13; 4260 Bled - Slovenija BLED Tel.: +386 64 748 01 30; Fax: 748 01 34 SMUČIŠČE STRAŽA CENIK ODRASLI ODRASLI NAD 65 LET IN OTROCI DO 10 LET ENKRATEN PREVOZ 150 SIT 150 srr DNEVNA od 9.00 do 16.30 1.400 SIT 1.000 srr DOPOLDANSKA od 9.00 do 12.30 800 SIT 600 SIT DOPOLDANSKA 2-dnevna 1.400 SIT 1.000 srr POPOLDANSKA od 12.00 do 16.30 900 SIT 700 srr POPOLDANSKA 2-dnevna 1.700 SIT 1.300 srr VEČERNA od 17.00 do 20.00 1.100 SIT 900 srr 2-dnevna 2.600 SIT 1.900 srr 3-dnevna 3.800 SIT 2.700 SIT 4-dnevna 4.900 SIT 3.500 srr TEDENSKA (MnevnaJ+VEČERNA 5.600 SIT 4.600 srr TEDENSKA (6dnevna)+VEČERNA 6.600 SIT 5.300 SIT TEDENSKA (7-dnevna)+VEČERNA 7.400 SIT 5.900 SIT SEZONSKA NEPRENOSLJIVA (s sliko) SEZONSKA PRENOSUiVA 30.000 SIT 60.000 SIT 25.000 srr OBVESTILA-POPUSTI: • ZA VEČERNO SMUKO VELJAJO: *> REDNE VOZOVNICE ZA VEČERNO SMUKO *> TEDENSKE VOZOVNICE, t> SEZONSKE VOZOVNICE - SKUPINE O0RASUH NAD 20 SMUČARJEV: 1 DNEVNA VOZOVNICA GRATIS - OSNOVNOŠOLSKE SKUPINE NAD 20 SMUČARJEV: CENE OTROŠKIH DNEVNIH VOZOVNIC + 1 DNEVNA VOZOVNICA GRATIS - UPOKOJENCI NAD 70 LET GRATIS - ŠTUDENT110 % OB NAKUPU VOZOVNIC Z NAROČILNICO INFORMACIJE: upravo 064/748 0130 smuašče 064/741 324 SMUČARSKA ŠOLA BLED VABI V ČASU ZIMSKIH POČITNIC VSE UUBITEUE SMUČANJA KI SI ŽELIJO PRIDOBITI ALI IZPOPOLNITI SVOJE ZNANJE, DA SE OGLASIJO NA STRAŽI NA BLEDU UGODNI POGOJI SO ZAGOTOVLJENI, SAJ JE SMUČIŠČE PREKRITO Z NARAVNIM IN UMETNIM SNEGOM. ORGANIZIRAMO INDIVIDUALNE POUČEVANJE ALPSKEGA SMUČANJA IN DESKANJA (PRIVATNE URE) TER TEDENSKE IN VIKEND TEČAJE ZA ZAČETNIKE IN ŽE IZURJENE SMUČARJE. CENE ZA NEKATERE OBLIKE POUČEVANJA: ODRASLI OTROCI (DO 14 Lg) TEDENSKI TEČAJ (5X2 uri) VIKEND TEČAJ (3X3 ure) 9.500 SIT/TEČAJN. 8.500 SIT/TEČAJN. 7.500 SIT/TEČAJN. 6.500 SIT/TEČAJN. INDIVIDUALNE URE: * 1 oseba * 2 osebi * 3 osebe 2.500 SIT/uro 4.000 SIT/uro 4.500 SIT/uro PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE PO TEL: 064/748 01 32 ALI NA BLAGAJNI SMUČIŠČA NA STRAŽI 064/741 324 OBIŠČITE NAS -USTREGLI BOMO VAŠIM ŽELJAMI X£Af*£*CAJSAfO DBSANJC imHA MORANA ■ 9U9 INFORMACIJE: 064/741-612 PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureja: Helena Jetovčsn Sprehod skozi ljudsko kulturno dediščino 'defa kuko čim bolj preprosto, pa vendar privlač-*• približati tretješolcem ljudsko glasbo, je v osnovni šoli Stražišče zorela že od septembra. Ker v šoli že vrsto let pridno vadijo folkloristi Save, so jih učiteljice prosile za pomoč. Njihov vodja Zvone Gantar se Je 2 veseljem odzval in začele so se priprave, ki so se v Petek, 5. februarja, zaključile v 45 minut trajajoči prireditvi ySniartinskem domu v Stražišču. Na prireditvi je nastopilo -> Plesalcev, šest tamburašev in sedem godcev. Gostovali sta tudi skupini Bisernica in godci Ozare. Pozdravni nagovor je bil v gorenjskem narečju in pope- /e,n s. Pesmijo Za gorami se bliska in grmi. Ob plesu, petju, običajih in glasbi so šolarji spoznavali ljudske značilnosti ajerske, Prekmurja, Bele Krajine, Rezije in Slovencev v n- Na koncu so učenci skupaj z nastopajočimi zapeli ^dlešičko kolo, lahko pa so tudi otipali noše in instrumente. Stražiški tretješolci in njihove učiteljice se zahvaljujejo vsem, kj so jim na prijeten, zanimiv in dojemljiv način pri- 'Za!' slovensko ljudsko izročilo v glasbi, pesmi in besedi. ^a še nekaj mnenj učencev o predstavi: Neža: "Tako dobre predstave še nisem videla." Urša: "Všeč so mi bile različne narodne noše." olaviša: "Nisem verjel, da sta lahko granata in lesena žlica mstrument." Eva: "Nenavaden, vendar zanimiv je bil štajerski ples." kara: "Zelo so mi bili všeč zvoki lončenega basa, buče, Perilnika." Marša: "Všeč so mi bili godci in plesi iz Bele Krajine." Andrej: "Spoznal sem nove in nenavadne instrumente." Razkrite vse skrivnosti o kruhu Podbrezje, 26. februarja - Učenci osnovne šole Podbrezje so predstavili staršem in drugim domačinom projekt z naslovom Od zrna do kruha. Tretješolci Mojca Debeljak, Nejc Jeglič, Jan Lukač in Nejc Jeraša ter četrtošolci Ines Pušenjak, Blaž Fister, Špela Mihelič, Tina Dermastja, Florjan Stroj, Marko Beguš in Tomaž Debeljak so z učiteljico Ido Jeraša pripravili razredno glasilo, v katerem so objavili del spisov, pesmi in risb o nastajanju kruha. Po vasi so zbrali staro orodje, ki so ga uporabljali kmetje pri opravilih z žitom, na šolski razstavi pa so orodju dodali razne žitarice in pekovske izdelke. Obiskali so namreč pekarno, iz katere so jim pripeljali nekaj dišečih dobrot. Z njimi so postregli obiskovalce, ki so jih pred tem razveselili z zanimivim nastopom. V njem so z besedo in pesmijo razkrili vse skrivnosti o kruhu. Gostom so za slovo podarili še spominke s pregovori o kruhu. • S. Saje v* MA VRTILJAKU Z ROMANO <=?AriJ Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM Uganka, uganka, uganka Tokrat so nam uganko zastavili mladi korenjaki iz vrtca Bobenček v Kranju. Ste slišali, koliko instrumentov imajo in koliko pesmic znajo? Enega pa nam vendarle niso izdali, zato ga uganite vi in nam odgovore pošljite na Radio Kranj, Slovenski trg 1 - za Vrtiljak. Čao, čao, se slišimo! Veverica Binca Počitnice v bistriški šoli Včenrfso si lahko krajšali počitniški čas v raču-»Utiiški učilnici ter v knjižnici. To je knjiga, ki so jo ob kulturnem prazniku izdali učenci 2. b razreda osnovne šole Simon Jenko - Center v Kranju. Računalništvo Ponedeljek, torek, sreda, četrtek od 9. do 12. ure. Dejavnost je obiskalo kar 90 učencev in učenk. Računalniške urice sta vodila Branko Lahajnar in Barbka Drobnič. Knjižnica Naša knjižničarka Metka Kavčič nam je tudi med počitnicami odprla vrata knjižnice. Knjižni molji smo jo obiskali v sredo, 17. februarja. V E » I ■ l c A Na knjigo, ki so jo v celoti izdelali sami, so zelo ponosni, učiteljica Nataša Šefer pa je ponosna na svoje brihtne glavice. Ob kulturnem prazniku so pripravili tudi razredno predstavo Veverica Binca išče gozdne zaklade. Razred so spremenili v pravo gledališče v malem, z režiserjem, maskerjem, lučnim mojstrom, biljeterjem... Bilo je lepo, pravijo drugošol-čki in seveda jim radi verjamemo. V knjigi Veverica Binca so zbrali kratke zgodbice, v katerih nastopajo Binca in druge gozdne živali. Zgodbice so popestrili z lepimi barvnimi ilustracijami. Tokrat objavljamo naslovnico knjige. A radio triglav MIRIN VRTILJAK Tudi v nedeljo bomo prebirali spise T.gW, *„,.„., ^ femo radJQ Trjglav pQVabJla m* vas bQva na zadnjo likovno matinejo v tej sezoni. To bo Kozliček Meketajček Janeza Bitenca. Razdelila bova nekaj vstopnic, sicer pa se bomo po telefonu pogovarjali še o marsičem zanimivem, drži? Pozdrav od • Miri in dedka. RADIO KLEPETALNICA V nedeljo bo z nami tudi zgovorna Mojca in še kakšen dobrotnik za nagrade. Pogovarjali pa se bomo o mamicah, babicah, tetah, vaših ženskih sorodnicah. Še imate dovolj časa, da jim narišete kaj lepega za njihov praznik. Lahko pa risbico pošljete na Radio Tržič, Balos 4 - za Klepetalnico. To bo kot voščilnica vašim mamicam. Bodite pridni in nas poslušajte, • radijske klepetulje. ------BRBOTAVČEK — Se tudi vam zdi, da se nam sem ter tja že smeje Pomlad? Kako težko jo čakam! Včeraj sem šla na sprehod, s Petrom, sesveda, in RADIO SORA vsepovsod so bile same luže. Nesramnež me je po nesreči spotaknil, da sem pristala na zadnji plati sredi blata. Za povrh se mi je še režal. Vstala sem in stekla za njim. Porinila sem ga v sneg in ga pošteno oribala. Začel se mi je smejati, kot bi ga še žgečka/a zraven. Ali si zaljubljena vame, je piskal. V trenutku sem obstala. Ti si nor! Obrnila sem se in šla. Tudi če bi bila res (da je res, že tako ali tako vsi vedo), mu tega ne bi priznala. Lepo se imejte in ne zaljubite se v prvega fanta, ki se vam prikaže pred očmi! Na izlet pa se z nami odpelje Matej Primožič, Trebija 52, Gorenja vas. Pozdravlja vas • Brbotavčka. ^"•"ERARNA DELAVNICA UTERARNA DELAVNICA Uf ERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA Vh$k POŠTA Pi ls»li ste nam: Maks Nič, Žiga Zupan, Tina Tepina, Luka ek, Luka Zaplotnik, Andrej Lenič, Jerca Marenče, Robi >stof Likozar, Andrej Kok, Ana Cankar, Saša Eržen, dreja Triler, Andreja Pavlin, Sanita Tirovič, Vesna Tišler, ^ndl'eja Jokovič, Nina Bokal, Najka Tomat, Tanja Arsov, atic Franko, Neža Ovsenek, David Jereb, Veronika Žbogar, „nja Šušnjar, Vera Djokić, Manda Peternelj, Dijana Vasiljevič, Tadeja Kožuh, Ana Zupančič, Simon Masnec, Barbara Erman, učenci i/ Dražgoš, Mateja Govekar. ^ Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom vabimo Matejo Govekar. Zlati spomini ° se spominjam iveli majhet star tri. časov, ko štiri leta. h°Hi SVa do Selške Sare in z %e ' kamenje ter gledala '"di °, sva n<* skalah naletela kače. \ f},('vL da sem bil majhne posta- ^°'egni/ Ze^° naSafiv- Bad sem W,afv Posodo iz omaric, popljuval t P° S('l>i in okoli sebe. ko sem ' h-la, smo šli na morje v smo šli, na e, d potolčen po obrazu in >h z V ,„ ' atljem sva stala na skali. m Pazljivo držal, sem padel v morje. ^Oči ^Iji K/^/0"00' nisem hotel spati v svoji lega se ne spominjam. Se dobro, da se ljudje najraje spominjamo najlepših trenutkov v življenju. • Simon Masnec, 6. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Večer Nad zasneženo pokrajino se spušča noč. Gledam skozi okno v neskončne bele poljane, nad katerimi se že počasi prižigajo zvezde. Sedim za mizo, pred mano je odprt zvezek. Poslušam glasbo. In takrat se zavem, da nekaj pogrešam. Nekaj manjka. Popolnosti večera ne kvari le zvezek pred mano. Nekaj večjega je. Nekaj... on! Njegov pogled, ki ga ujamem, pogled njegovih oči, ki me spremlja še ure po vsakem snidenju... Se sama ne morem verjeti, da že prej nisem opazila njegovega pogleda. Morda pa se je pojavil šele sedaj. Morda pa si vse le domišljam. Se sama ne verjamem, ali morda nočem verjeti. Kaj pomeni misel na tvoj pogled v tej pravljični mirni oko- hitrejši, a še vedno privlačen ritem. Zakaj sedim tu? Učila naj hi se, seveda... Pogled mi spet zatava skozi okno... Sneži... koliko časa je minilo:' Pravljično tišino nenadoma prekine zvonjenje telefona, lako tuje se mi zdi, a kljub temu prižiga upanje. Se preden dvignem slušalko, v mislih zaslišiin zmeden glas, tako zmeden, kot bo v naslednjem trenutku moj... Pa vendar, kaj če ne bo? Ne upam prekiniti tega občutka. Haje bom ostala ena izmed listih, ki na ta zimski večer hoče živeli v sanjali in živeti s pokrajino, nad katero so se že prižgale zvezde. • Ana Cankar, 8. a r. OŠ Šenčur Počitnice Med počitnicami sem hodil z Žigom na smučarski tečaj. Imeli smo prijaznega tovariša Jureta. Imeli smo nagajivega bordarja. Skrili smo mu nahrb- sem bil. izbirčen pri hrani, lici? Moje srce vsekakor pride na Polžek trdno spi Kadar polžek trdno spi, joj, kako takrat smrči! Vse se trese v polžji hiši in še daleč stran se sliši: hrr, ššš, hrr... • Dalibor Ponjavi, 4. b r. OŠ Kranjska Gora tnik. Najlepše mi je bilo, kp sem se peljal s sedežnico. Zadnji dan smo imeli tekmovanje. Bil sem tretji in dobil bronasto medaljo. Hilo je zelo lepo. • Maks Nič, 2. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Bila sem dojenček Kol dojenček sem bila nekaj časa zelo pridna. Spat sem hodila po risanki, vstajala pa sem zgodaj, da mami ni bilo potrebno navijati budilke. Bila pa sem zelo trmasta. Začela sem tako jokati, da mi je zmanjkalo sape. • Nina Bokal, 1. c r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Kaj mije bilo med počitnicami najbolj všeč? * Ko smo šli na nočno smuko na Stari i>rh. S sedežnico smo se vozili deset minut. Ko sva se z Domnom peljala, je sedežniea obstala ravno nad breznom. Petra * Smučarski tečaj. Naučila sem se veliko. Najraje sem se vozila po celem snegu. Spela * Pust. Bil sem ninja. Hodili smo od hiše do hiše. Na koncu smo razdelili denar in sladkarije. Aleš * Smučanje na Površnu i. Učil me je Boštjan Jelene, (čili smo se plug. Najbolje je bilo, ko smo skakali, kuka * Na rojstnem dnevu. Povabil sem jih veliko. Jedli smo sladkarije. Dejan * Ko smo šli na sejem lova in ribolova. Anže * Ko je prišel k nam bratranec Rok in ko /e na rojstni dan prišlo veliko sošolcev. Uroš , • Učenci 3. in 4. r. OŠ Dražgoše Budilka v vseh sklonih Budilko stoji na omari in zjutraj že ropota. Spim kot da budilke sploh ni. BudUki ni všeč paleža vanje in še bolj zarohni. Ko zbudim se, budilko ugasnem in vstanem. Ko proti šoli gremo, o budilki govorimo, zvečer pa z budilko zaspimo. • Janja Bernik, 4. a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka NAGRAJENA PESEM zni I ji i bežen je kot polno morje rib: če ne uloviš prave, se zastrupiš. Ljubezen je kol visoka gora; če ne prideš do vrlin, si pozabljen. Ljubezen je kot vino; izpite se, čeprav tega nočemo. (le pa uloviš pravo ribo, če /uideš na vrh gore in če vino piješ počasi, takrat boš uži I pravo ljubezen! • Mateja Govekar, 8. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Panterjem POSLANSTVO MED ROJAKI Interese slovenske države v Švici in Liechtensteinu je vsa leta po osamosvojitvi zastopalo konzularno predstavništvo, po sedmih letih pa je bilo odprto tudi veleposlaništvo v Bernu. Dr. Stanko Busar je bil imenovan za prvega veleposlanika v Švici in Liechtensteinu. Naključje je hotelo, za Slovence živeče v tej majhni žepni državici pa je bil njegov prvi neuradni prijateljski obisk presenečenje na najvišji ravni. Še posebno pa se ga je razveselila Angela VVachter, saj je bilo celotno srečanje povezano z njenim poslanstvom in nitmi, ki jih povezuje med rojaki. 83. rojstni dan je bil razlog za oddolžitev njeni nesebični podpori posameznikom, ki so se ob težavah zatekli h teti Angeli in društveni organizaciji, ki povezuje Slovence in katero po svojih močeh gospa VVachterjeva podpira. Ljudsko ambasadorstvo bi lahko poimenoval ugled in pozornost, ki jo uživa s prijaznostjo in toplino teta Angela. Dr. Stanko Busar je zahvalo ob tej priložnosti dejal: "Teto Angelo iz daljne Gorenjske, pozna ves vesoljni svet širom Liechtensteina in tudi tam tja daleč proti Švici. Draga teta, bog vas živi še na mnoga leta! Te gore so neverjetno podobne našim slovenskim goram, naše Gorenjske, od koder ste prišli v mladih letih in tako mladostna ste ostala do današnjega dne. Ko ste šli proti odru, sem rekel, da to je pa ena gospa pri 50 letih, tako ste ohranila mladostni videz. Čas mi je odhitel nazaj, ko ste pred 40. leti prišla v tujino kot danes te mlade mažoret-ke, glasbenice in glasbeniki. Le malo je verjetno Slovenk, ki so uspele. S pridnostjo in vztrajnostjo ste dokazala, da je to mogoče in razširjala poslanstvo in sloves. Teta, česti- Dr. Stanko Busar, veleposlanik Republike Slovenije v Švici in v Liechtensteinu je izkazal čast slavljenki Angeli Wachter z govorom in čestitko. tam in zahvaljujem se vam pred vso to slavno družbo za vsa dobra dela med Slovenci v tujini in za podporo in pomoč rodbini, da je na Šmarjetni gori nad Kranjem s Hotelom Belle-vue uredila takšno odlično gostinsko- turistično točko." Dr. Stanko Busar je opisal lepote Slovenije, ki jih morajo tujci pobliže spoznati. Dva milijona Slovencev s svojim pridnim delom in uspehi zaleže za mnoge, mnoge druge milijone drugih narodov, ki so manj znani kot mi po svetu. Ponosni naj bodo, da so Slovenci. Vsem rojakom je v poslanici zaželel, življenje v slogi, miru in medsebojnem spoznavanju ter povezavi z matično Slovenijo, ki jo kot uradnimi državni predstavnik zastopa... • D.P., foto: D.P. TV KRANJSKA Dokomentarni Program ■ Skupni Projekti AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENICA MESECA marca 1999 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Alenka Kolman V eni od slovenskih revij je prejšnji mesec pisalo, da".. .na slovensko glasbeno sceno s Štajerske znova in znova prihajajo nova presenečenja." V načelu to drži tudi za Alenko Kolman, ki je te dni pri založbi Mandarina izdala svojo drugo zgoščenko in kaseto z naslovom ... Ne, tokrat ga (še) ne bomo zapisali, kajti naslov ene od njenih skladb, po kateri je naslovila celotno kaseto in zgoščenko, je prvo nagradno vprašanje v naši redni rubriki "Glasbenik/glasbenica meseca".. Zakaj smo zapisali, da samo V načelu' drži povezava Alenka Kolman - Štajerska? Zato, ker Alenka stanuje in študira v Mariboru. Vendar pa je Alenka po rodu Gorenjka, točneje Kranjčanka. Zato niti ni čudno, da ima na registrski tablici svojega avtomobila registracijo KR, o čemer bomo nekaj več napisali naslednji torek. Ker Alenkina mami in brat živita na Gorenjskem, se Alenka rada oglasi doma. Alenka Kolman bo to nedeljo, 7. marca, ob 19. uri, nastopila v Kranju v športni dvorani Planina na dobrodelnem koncertu "Kje bo jutri naš dom?", ki ga organizira Društvo za pomoč po nezgodni poškodbi glave VITA Ljubljana. Izjemno naporen pa je bil Alenkin minuli, zadnji februarski vikend: v petek zvečer je najprej v diskoteki Yucatan v Šentilju pripravila promocijo svoje zgoščenke in kasete, v soboto zvečer pa je bila promocija njene zgoščenke tudi v Taranteli v Slovenskih Konjicah. In kaj počne Alenka Kolman, kadar ne nastopa? "Študiram, pripravljam se za izpite," pravi Alenka, ki uspešno študira marketing na Ekonomsko poslovni fakulteti mariborske univerze. Kljub temu je obljubila, da se bo udeležila vsaj ene od prireditev "Veselo v pomlad", ki jih v tem mesecu pripravlja Gorenjski glas - in takrat boste lahko tudi kupili Alenkino kaseto ali zgoščenko, jo zaprosili za avto-gram. Za tri, ki boste pravilno odgovorili na prvo nagradno vprašanje, so pripravljene tri Alenkine nove kasete. VEDNO HOČEM TE LE ZASE GLASBENIKI MESECA - KUPON Nagradno vprašanje št. 1 v rubriki "Glasbenica meseca marca '99" Naslov druge kasete in zgoščenke Alenke Kolman je: Odgovor pošiljam: Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite do 15, marca 1999 na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4001 Kranj. ARION ODGOVARJA ŠIFRA: UPANJE Prosim vas, da mi poveste ali se bom kdaj osamosvojila in zaživela svoje življenje. Ali imam kaj upanja za otroke? Kakšna bo situacija s službo in mojim nadaljnim izobraževanjem? Hvala in lepo pozdravljeni. ARION: Uspeh v življenju je za vas nadvse pomemben, saj nikakor niste polovičan Ker ugotavljam, glede na vaše rojstne podatke, da ste pod dvojno vladavino planeta Marsa, vam borbenosti, odločnosti, drznosti, pa tudi osebne privlačnosti ne primanjkuje. V letošnjem letu se v vaši dekadi sončnega znamenja Mars nahaja kar štiri mesece. To je bilo že februarja, marca ter aprila in ponovno bo ta vpliv prisoten julija. V teh obdobjih boste bolj kot sicer pripravljeni delovati zase, za svoje interese se boste postavljali z vsem žarom svojega bitja. Pazite le, da ne boste pri tem "napadali" drugih, ker se vam utegne to slabo obrestovati. Vsekakor bo julij tisti zmagoviti mesec, ko vam bodo stvari na vseh življenjskih področjih stekle v želeno smer. Vsekakor pa vas opozarjam, da letošnje leto še ni tisto primerno, da se osamosvojite poklicno, da tvegate varno službo, ki jo trenutno imate ter s tem svoj eksistenčni položaj. Glede ljubezni vam povem, da vas obilo lepega čaka že v maju, ponovno v avgustu, še najbolj uspešen pa bo december. Glede otrok ne vidim, da bi imeli kakšne ovire, da jih ne bi mogli imeti. Seveda pa se želite najprej varno zasidrati v svojem ljubezenskem gnezdecu in se pri tem prepričati, da bo vaša ljubezen trajna. Za šolo oz. dodatno izobraževanje vam je izredno naklonjen čas od sredine marca, do sredine junija. V tem obdobju boste naredili več z manj truda, zato to lepo priložnost izkoristite. Vabim vas, da se nam še kdaj oglasite. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:..........................................Ura in minuta rojstva:....................... Kraj rojstva:............................................................................................................ Ime in priimek in naslov (če ne želite vam.teh podatkov ni treba sporočiti); Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 40001 Kranj. Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-24-66 ARION LTD. CANKARJEVA 8. CELJE TEL.: 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-24-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE TEL.: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: - Stop 300 tolarjev Shop, Ljubljana, Celje in Maribor Vprašanje: Kje v Murski Soboti se nahaja njihova trgovina? Nagrada: osem izdelkov - PE MODIANA, Center Interspar, Ljubljana - Vič, 061-123-28- 72 Vprašanje: S čim se odlikujejo ženske samostojeće nogavice? Nagrada: presenečenje Odgovore pošljite do sobote, 6. 3. 1999 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle" Nagrajenca z dne 7. 2. 1999: - Knjigovodski servis Renata Poljanšek s.p., Žiri: Ljudmila Škalič, Prosenjakovci - PE MODIANA, Ljubljana - Vič: Darinka Dragan, Tržič Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061-741-498. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 &91.1 MHz. Pokličite 061/741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Trtailca 148 • tel.:061 TI AI 632 • fax:061/741 «12 TUDI DRUGJE JE LEPO ... popotniška doživetja, ideje, običaji, kultura, odkrivanje znamenitosti. ... vsak četrtek ob 16.50 ... vsak torek v Gorenjskem glasu ... in popot. mesečniku Svet ljudje RADIO TRŽIČ ... 88,9 in 95.0 MHz... ... tel.: 564 564 Analizo ankete na temo: turizem v Tržiču in okolici smo strnili v oddaji 25. 2. 1999. Hvala vsem, ki ste prispevali svoje mnenje. 4. marca pa se bomo odpravili na potovanje po ZDA v družbi.... z besedo in glasbo. Koliko nas bo v studiu 4. marca napišite! RADIO TRŽIČ, Balos 4, 4290 Tržič Janja Budič TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ .... lahko poslušate, sodelujete in glasujete vsako soboto ob pol ^eb na frekvencah 88,9 in 95 MHz... tudi pišete nam lahko ... Radio i'z ' Balos 4, 4290 Tržič .... 6. marec pa se slišimo v živo.... Pokrovitelj oddaje: Metrošop trgovina, Balos 1, Tržič Nagrajenca zadnje oddaje: Miro G. iz Kranja in Jožica P. iz Tržiča. Čestitamo! Lep pozdrav vseh nas iz Tržiča! Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. Tabu - On (2) 2. Natalija Kolšek - Cvetovi ajde (8) 3. Duo Tok Tik - Prišla je spet tista noč (2) 4. Nataša - Tvoj poljub (3) 5. Jolanda Anžlovar - Ximeroni (6) 6. JAN PLESTENJAK - Latino mix (novost) 7. SIMONA VVEISS - Nebo naj te čuva (novost) 8. ANDREJ ŠIFRER - Čudež od Golico (novost) 9. NATALIJA VERBOTEN - Ne sprašujte me (novost) 10. BRACO KOREN - Ptica vrh Triglava (novost) KUPON TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ Glasujem za: Rad-a bi siišal-a: VAŠA PESEM rfcnn -m Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekveni Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glas0 RADIO v oddajio po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako-da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče ULrrNJlJU^H §tll|a 26, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid = PREDLOGI TEGA TEDNA 08.03.1999 Popevke: l. ODPRI OČI AVTOMOBILI POLEPŠAJ SVET Z LJUBEZNIJO -IRENA VRČKOVNIK SVET JE ČAROBEN - OTO PESTNER 2-I DJ BOBO Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1 SONČNI ŽAREK ČUKI KO MAČKE NI DOMA -ANS. GAŠPERJI Nz - viže TE TVOJE ČRNE OČI - FANTJE Z VSEH VETROV 2. ZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA - BOŽO IN MIŠKO - VAŠKI KVINTET 3. DELAJ, DELAJ DEKLE PUŠEIJC - KVARTET DO VAŠA PESEM § GLASUJEM ZA Popevko: N;irt ostali daleč za odličji. Treb - je seveda priznati, da jno med našimi najmanj pričako-!al1 od tekačev in nordijskih *°«nbinatorcev, ki so znova potr-J1". da so posamični odlični re/-ultati med sezono prej izjema p?1 pravilo. Tako si je med tekači J1 uvrstitve priboril Blejec Matej poklič (naš edini - po bolezni Joteta Kavalarja - v moški eki-P1)- ki je bil 51. na 10-kilometrs-šprintu, 53. v 15-kilometrski ^sledovalni tekmi in 46. na 30 ^lometrov prosto. Sice , treh disciplinah kraljeval "»ec Myka Myllyl svetovnega prvaka v kral- Kllometrov prosto. Sicer pa je v Jeh treh disciplinah kraljeval *uiec Myka Myllyle, ki je poleg naslova svetovnega prvaka v kralji disciplini zmagal še v šprintu ln na 30 kilometrov prosto ter ^ojil drugo mesto na 15-kilo-metrski zasledovalni tekmi, kjer je P^o mesto osvojil Norvežan Tho-^as Alsgard. Veliko presenečenje so na štafetni tekmi pripravili avstrijski tekači, ki so osvojili naslov svetovnih prvakov pred Norvežani in Italijani. Med tekačicami našim ni šlo najbolje, saj je bila na 5-kilo-metrski progi naša najboljša Nataša Lačen na 44. mestu, Kamničanka Andreja Mali je bila 47., Petra Majdič pa 59. Na zasledovalni tekmi je Andreja Mali osvojila 43. mesto, Petra Majdič 53., Lačnova pa je odstopila. Nataša Lačen je nastopila tudi na 15 kilometrov prosto in zasedla 42. mesto. Sicer pa je svetovna prvakinja na najkrajši progi postala Norvežanka Bente Martinsen, na 10 kilometrov zasledovalno in 15 kilometrov prosto je zmagala Italijanka Stefania Belmondo, na 30 kilometrov klasično pa Rusinja Larisa Lazutina. sm * **'an'c' več sreče? Prejšnji teden so se pri Mednarodni odn slc' zvez' (FIS) odločili, da bo tudi zaradi slabega vremena jj Povedana tekma v poletih, ki bi morala biti 6. februarja v na-r^chovu na Češkem, izvedena na planiški velikanki. Tekma j^J bi bila na sporedu v petek, 19. marca, nato pa bosta v soboto fj n.edelj°> 20. in 21. marca, sledili še že prej napovedani tekmi kliuh SVeto.vnega pokala. Organizatorji lahko samo upajo, da bo ob ptoplitvi na velikanki in ob njej ostalo dovolj snega (tega vr Prirnernih temperaturah ves čas tudi delajo), in da jim bo in -r*e ysaj tako naklonjeno, kot je bilo ta konec tedna kranjskim ateskim organizatorjem tekmovanja za Alpski pokal. • V. S. Kranjčan Primož Zupan Urh se je po uspešnem petkovem večernem nastopu na SP v Ramsauu v soboto in nedeljo s tretjim in četrtim mestom izkazal tudi na Alpskem pokalu v Planici. V tekmi štafet naše niso nastopile, zmagala pa je ekipa Rusije pred Italijo in Nemčijo. Naši nordijski kombinatorci so nastopili močno pomlajeni, saj sta zaradi poškodb manjkala Tržičan Roman Perko in Kranjčan Igor Cuznar. Tako se je na prvi tekmi (K 90, tek na 15 km) najbolje odrezal mladi 17-letni Triglavan Andrej Jezeršek, ki je osvojil 31. mesto, pa tudi Žirovec Jure Kosmač s 43. in Mislinjčan Gor-azd Robnik z 51. mestom nista razočarala. Sicer pa je svetovni prvak postal Norvežan Bjarte Engen Vik, ki je nato zmagal tudi v šprintu. Naša Jure Kosmač in Andrej Jezeršek sta osvojila 45. in 47. mesto, Robnik pa je odstopil. V nastopu ekip se je v nordijski kombinaciji izkazala ekipa Finske, ki je osvojila naslov svetovnih prvakov pred Norveško in Rusijo. Nekaj boljše rezultate kot od tekačev in kombinatorcev smo pričakovali od smučarjev skakalcev, vendar pa so nas le malokrat razveselili. Na veliki skakalnici sta se v finalno serijo uvrstila le Peter Žonta, ki je bil na koncu 15., in Damjan Fras, ki je zasedel 20. mesto, Radelj in Peterka pa nista skakala v finalu. Naslov svetovnega prvaka je osvojil Nemec Martin Schmid. Našim skakalcem je bolje šlo na ekipni tekmi, kjer so bili zelo solidni peti (nastopili so Fras, Radelj, Peterka in Žonta), naslov svetovnih prvakov pa so osvojili Nemci pred Japonci in Avstrijci. Solidno pa so se naši odrezali tudi na petkovi večerni tekmi na srednji skakalnici, kjer je zlasti presenetil mladinec Primož Zupan Urh, Kranjčan in eden novih upov Triglava, ki je dobro skočil v obeh serijah in na koncu osvojil 20. mesto. Tudi sicer so se naši izkazali kot dobra ekipa, saj so se vsi štirje uvrstili v finalno serijo, na koncu pa je bil Žonta 19., Peterka 22. in Fras 27. Vse kolajne so pobrali Japonci, naj-žlahtnejšo in naslov svetovnega prvaka pa je osvojil izkušeni Kazujoshi Funaki. "Po tekmi v Ramsauu smo se takoj odpravili proti domu in ob dveh ponoči smo žc bili v Gozd Martuljku," je ob vrnitvi domov pripovedoval Primož Zupan Urh, ki smo ga v soboto že lahko občudovali pri skokih na tekmi za Alpski pokal v naši Planici. Tam je v soboto osvojil tretje, v nedeljo pa drugo mesto in še naprej ostaja vodilni v točkovanju za Alpski pokal med skakalci do 18 let. • V. Stanovnik HOKEJ SMUČARSKI TEKI zMaga (Pole MEŠANE EKIPE, SOKLIC 7. marca - V senci Ramsaua se je 150 tekačev iz 11 držav ^Rudalpslcih ^riav še i2 Slovaške, Hrvaške, Grčije, ZDA in Rusije) (ICq xjern P°IJU merilo na osmi letošnji tekmi medcelinskega pokala nastoDj] 3 naivečJi domači tekmi (organizator TSD Olimpija) v tekih je ^ajdjM ■ tUc*' četverica naših udeležencev (Soklič, Lačen, Mali, ltlarato 17 sve.tovne8a prvenstva, saj jih kraljevska preizkušnja - MC(jnvlz različnih razlogov ni zanimala. ?vet0v Zcrnskami je bila najhitrejša Italijanka Karin Moroder, ki jo je Za 8 3 Javnost pozna predvsem po odličnih šprintih. Na hitri smučini ^jbolj Sekund ugnala Korošico Natašo Lačen in še pol sekunde več ^akin'Zn^n° 8°stjo Pokljuke Rusinjo Ljubov Jegorovo, svetovno Nr) J° ln 6-kratno olimpijsko zmagovalko (Albertville, Lilleham->edvoHamn^anka Andreja Mali je zasedla 6. mesto, Ines Hižar iz uuPan i *\a ^ mladih gorenjskih tekačic so se Mirjam Soklič, Lea kti Pro " Jera Rakovec uvrstile na mesta od 28. do 30. Med člani na 15 b edr\0J°' dek,eta so tekla 10 km, je Avstrijec Gerhard Urain z lepo 5r°geinVn gnal šesterico B-reprezentantov Italije (Carrara +37,9, 3. Hra „!/ . eJec MateJ SokHč pa je bil 7. "V tej konkurenci je to zelo fV' k icrst,tev\^a maraton na SP se nisem čutil dovolj pripravljene-\ n'Ver/i ^1mentiral Blejec, ki je med drugim ugnal tudi zmagovalca »i etod M t Christopha Sumanna. Logatčan Vasja Rupnik je bil 15., SMUČARSKI SKOKI ZMAGA K0MBINAT0RCU JEZERSKU Planica, 27. - 28. februarja - SK Triglav je pod glavnim pokroviteljstvom SKB banke, d.d., iz Ljubljane odlično organiziral dvodnevno tekmovanje za alpski pokal v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Na planiški 90-metrski skakalnici je oba dneva nastopilo po 142 tekmovalcev iz alpskih držav in kot gostje mladi skakalci iz ZDA. Tekmovanje je potekalo v izredno lepem vremenu, tekmovanj pa so se udeležili tudi gledalci, ki so obiskali s soncem obsijano Planico. Slovenski skakalci predvsem člani prireditelja so se odlično odrezali v obeh dnevih tekmovanj. Najboljšo uvrstitev sta dosegla Andrej Jezeršek z zmago in Primož Zupan Urh z drugim in tretjim mestom. Oba pa vodita po šestih tekmah v Alpskem pokalu. Andrej Jezeršek vodi v nordijski kombinaciji pri mladincih do 18 let in Primož Zupan Urh pri solo skakalcih do 18 let. Rezultati: sobota: mladinci do 18 let: 1. Štefan Kaiser t Avstrija), 3. Primož Zupan Urh, 8. Miha Rihtar, 10. Gašper Čavlovič (vsi Triglav), 14. Blaž Bilban (Dolomiti); NK do 18 let: 1. Marc Frey (Nemčija), 4. Marko Šimic (Triglav); NK do 20 le: 1. Kevin Arnold (Francija), 10. David Adamič (Velenje), 12. Aljoša Zelnik (Triglav). Nedelja: mladinci do 18 let: 1. Štefan Kaiser (Avstrija), 2. Primož Zupan Urh (Triglav), 5. Blaž Bilban (Dolomiti), 6. Miha Rihtar, 8. Gašper Čavlovič (oba Triglav); NK do 18 let: 1. Andrej Jezeršek, 14. Marko Šimic, 24. Anže Brankovič (vsi Triglav); NK do 20 let: 1. Baptiste Rousset (Francija), 7. Jure Kosmač (Alpina Žiri), 11. A. Zelnik (Triglav), 12. David Adamič (Velenje). • J. Bešter TRIGLAVU DVOJNA ZMAGA Planica, 28. februarja - SK Triglav je bil organizator ekipnega državnega prvenstva mladincev do 18 let. Prva ekipa Triglava je zmagala s prednostjo 115 točkami. Rezultati: 1. Triglav I. 828, 5 točke (Uroš Peterka, Gašper Čavlovič, Miha Rihtar in Primož Zupan Urh), 2. Triglav II. 713,5 točke (Jure Bogataj, Grega Bernik, Gašper Cvetko in Matic Zelnik), 3. Ilirija Feršped I. 691,5 točke (Robi Redek, Jernej Damjan, Janez Rukše in Primož Gostič). • J. Bešter i!« ^hnstopha Sumanna. Logatčan Vasja Kupnik je bil n., ¥l¥?T Odbojkarji Kamnika po pričakovanju niso imeli težkega de' Krko iz Novega mesta in so s 3:0 (5, 12, 4) zabeležili svojo_de to letošnjo zmago. Kljub gladki zmagi pa Kamničani n'ma'l0nCii možnosti, da bi posegli v boj za četrto mesto in bodo na uvrščeni med 5. in 8. mesto m. Dva kroga pred koncem je v ^ stvu Pomgrad (26), sledijo pa Salonit Anhovo in Fužinar u | IGEM (24), Stavbar IGM in ELVO Bled (20), OlimpiJj Kamnik (18), Žužemberk (6), Šoštanj Topolšica (4) in Krka N mesto (0). t0r V derbiju začelja so tokrat odbojkarice Špecerije Bled na g ^ vanju zasluženo premagale oslabljeno vrsto ŠD Šentvid in s,^jcJtlo že zagotovile obstanek v prvoligaški konkurenci. Blejke so NAMIZNI TENIS MERKURJEVKE ZMAGALE Kranj, Križe, 2. marca - Konec tedna so namiznotenisačice Merkurja v l.DNTL v domači dvorani gostile ekipo Arrigoni iz Izole in zmagale 6:1. Z novo zmago imajo pred zadnjim krogom 2 točki prednosti. Žal so imeli manj sreče namiznotenisači ekipe Učil Križe, saj je Žiga Jazbec zbolel in obležal, bolan pa je šel na tekmo 15. kroga l.DNTL v Maribor tudi Xu - CHi. Kljub temu so se Križani borili in le za las izgubili 6:4. S 13 točkami so sedaj na 6. mestu. • D.J. bolje začele in povedle z 0:2, nato pa jim je popustila kon ^ tracija in le malo je manjkalo, da Šentvid ni izenačil na 2:2-Šentvid - Špecerija Bled 1:3 (-5, -11, 9, -14). . Po več kot 120 minutah trdega boja so odbojkarji Astec *™50} ugnali vrstnike iz Črnuč s 3:0 (6, 13, 11) in si s to zmago prak j že priigrali nastopanje v 1. DOL v naslednji sezoni. Kranj ^ moraj na preostalih tekmah v najslabšem primeru dobiti le se ^ niza in s tem potrditi uvrstitev na eno od mest, ki vodi v L. v Tokrat so bili uspešni tudi odbojkarji Termo Lubnika. Na S ^, vanju v Portorožu so bili uspešnejši od domače vrste z 1:3 v % 5, 5, -8) in se z dvema novima točkama prebili v vrhnji del ra delnice (6. mesto). ^ V moški konkurenci 3. DOL pa se je o vrhu odločalo na ^ tekmah na Gorenjskem. Odbojkarji Žurib team Kamnika a doživeli prvi poraz na domačem igrišču. Premagala jih je ^? jjjii Prvačina. Kroparji pa so gostili odbojkarje iz Mokronoga, ki v še lahko konkurirajo Prvačini v boju za prvo mesto. Po P° | p Lipnici imajo odbojkarji Mokronoga le še teoretične rnO^0nna : prvo mesto. Rezultati 3. DOL moški: Gostilna Jarm ^r^ufbi Pneuma Center Mokronog 3:2, Logatec : ELVO Bled II 3:!'^3 V team Kamnik II : Prvačina 2:3, Termo Lubnik II : Bohinj ^ j) vodstvu je z dvema tekmama manj Prvačina (24), ELVO t* ^ je tretji (20), od 6. mesta pa sledijo - Gostilna Jarm Kropat. Žurbi team Kamnik II (12), Žirovnica (10), Bohinj (6) m ie Lubnik II (0 točk). ^ V ženski konkurenci 3. DOL pa je tudi ekipa ASICS jj^o doživela poraz. Na tekmi na Jesenicah jih je tokrat dokaj ugnala domača ekipa in si tako vsaj še teoretično P°^J$ možnost za preboj na prvo mesto. Rezultati - Piran Partizan Šk. Loka 3:0, Kočevje - ELVO : ASICS Kamnik 3:0 (4, 3, 9), Šenčur - Bohinj vedno ASICS Kamnik (34) pred Mladi Jesenice (30), »o™ J ELVO p1 B. M Rezultati - P*ran ' Bled 113:0, Mladi Jf^p - Bohinj 0:3. V vodstu J , (26) in ZOK Partizan Sk. Loka (22), odbojkarice so na 10. mestu (10), Šenčur pa je 12. brez točk. • KOŠARKA MEMORIAL ALENKE FRELIH Ljubno, 2. marca - NTK Steel-plast Ljubno bo to soboto, 6. marca, organizator 1. memoriala v spomin na lani tragično preminulo Alenko Frelih. Pravico nastopa imata po dve mlajši pionirki iz povabljenih klubov: NTK Petovia Ptuj, NTK Jesenice, NTK Učila Križe, NTK Merkur Kranj, NTK Škofja Loka in NTK Ilirija. Turnir bo v dvorani Športnega društva Ljubno, začel pa se bo ob 9. uri. • V. S. LOČANKE IN RADOVLJICANI SPET PORAŽENI Škofja Loka, 2. marca -Medtem ko rednega kola v ligi %t tokrat ni bilo (naši reprezentantje so v 10. krogu kvarni* ^ 5. EP 86:67 premagali Bolgarijo), pa so se za uvrstitev od »• ^ mesta v l.SKL pomerila dekleta. Košarkarice Odeje Mar ^ so gostovale pri prvakinjah na Jezici in pričakovano iz* $ 88:45 (39:20). Ločanke so na lestvici sedaj pete, že jutri uri pa v domači dvorani na Podnu gostijo Maribor. ao&^ V l.B moški košarkarski ligi je ekipa Gradbinca doma & . ^ Ingrad Celje in izgubila 65:77 (34:39). Radovljičani so zao lestvici, v soboto pa gostujejo v Hrastniku. • V.S. SANKANJE Štirje najboljši blejski veslači zadnjih let so se poslovili od tekmovalnega športa VSE KOLANJE SO NEPOZABNE Na četrtkovem občnem zboru Veslaškega kluba Bled sta se od tekmovalne kariere poslovila Milan Janša in Denis Žvegelj, uradno pa sta svojo tekmovalno kariero končala tudi Robert Kraševec in Bojan Prešeren, ki sicer zadnja leta nista vec nastopala veslaškimi četrtkovem filed, 2. marca - Blejski veslaški klub je zagotovo najuspešnejši med slovenskimi klubi, kot je na občnem zboru poudaril sedanji Predsednik Miha Šlibar, pa je todi med najstarejšim, saj prav 'etos mineva 50 let od njegove ustanovitve. Od leta 1949 se je Bled uveljavi s številnimi veslaškimi priredbami, na Bledu so vzgojili vrsto veslačev, ki so se uveljavili tudi v svetovnem merilu, za pomemben rezultat razvoja blejskega veslaškega športa pa štejejo tudi Vgradnjo sodobnega veslaškega centra v Mali Zaki na Bledu. Prav Mala Zaka je bila v zadkih dvajsetih letih, ko je veslaški sPort na Bledu napredoval. še posebno slo —Prizorišče številnih Resnosti, ki so bile povezane 1 velikimi veslaškimi tek- tako movanji kot proslavljanju uspehov domačih veslačev. "Marsikdo od športnikov zavida uspehe našim veslačem, ki so za tako majhen kraj res izjemni. Ne vem, ali je še kje na svetu kraj, ki ima tako kot Bled, toliko uspešnih športnikov, dobitnikov medalj na pomembnih tekmovanjih," je na slovesnem srečnju poudaril najstarejši član blejskega veslaškega kluba Božo Benedik. Tudi predsednik Veslaške zveze Slovenije Slobodan Raduljko je govoril o veliki vlogi blejskih veslačev za sloves slovenskega veslaškega športa v domačem in svetovnem merilu, čestitkam sedanji in nekdanjim veslačem pa se je pridružil tudi domači župan Boris Malej. Za blejske veslače so bila seveda najplodnješa zadnja leta, kot vrhunec tekmovalnih uspehov pa Milan $etian Juiša se je minuli teden sicer uradno poslovil od dvaj-(n^'tn,f tekmovalne kariere, vendar pa je ob številnih čestitkah sliki skupaj s predsednikom VZS Slobodanom Raduljkomj da na veslanje ne bo pozabil. ALPSKO SMUČANJ i ČESTITKE ZA ŠPELO ItJM» 2. marca - Minuli četrtek zvečer je občina Bled, skupaj s vaii130' Zasipa, pripravila prisrčen sprejem za slalomsko zmago-"a,Ko tekmi Pozdr v Areu, Špelo Pretnar. Špelo je ob prihodu domov lam ve''k trasparent, člani SK Bled pa sojo pričakali z bak • Za drugo zmago v karieri ji je v imenu občanov Bleda pr , * -«^...«1 ^.u^an ouiia ivmitj, nato pa so ji roko stisnili tudi Qsednik KS Zasip, predstavnik domačega Smučarskega kluba „aJPrej čestital župan Boris Male (nedsednik KS Seveda številni navijači. V.S. jfe KOT TRISTO SREDNJEŠOLCEV NA SORIŠKI PLANINI §k in ojjr k°ka, 2. marca - Gimnazija Škofja Loka, Gimnazija Šentvid Loita T°r 23 ^°'s'ca športna tekmovanja pri MŠŠ bodo, ob pomoči danes ga 'n smučarskih delavcev iz Škofje Loke in Ljubljane, mu jn °rgar>izatorji 2. državnega prvenstva srednjih šol v veleslalo- Kot • kanJu na snegu. Javii0J£_Do^edala prof. Milena Kordež, se je za obe tekmovanji pri- jav); r-!ey) iz 37 srednjih šol iz vse Slovenije. Na tekmovanje so priveska • Uve'JevlJen' tekmovalci in dijaki kot ljubitelji smučanja in niova*1-3' Zato so dijaki razdelji tako po starosti kot po statusu, tek-Plinah1JC Pa;Jc tako posamično kot ekipno. Start se bo v obeh disci-tekmj Z3^e' OD '0- ur'' razglasitev rezultatov pa bo 15 minut po Predvidoma ob 13. uri. • V.S. TjAfJANI SO TEKMOVALI ^tari vrti so Se i J ' marca - V krajevni skupnosti Trata v škofjeloški občini šn0 Sr.u°s °dločili, da oživijo smučarska tekmovanja. Tako so prej- Ve|eslal ° pr'Pravili "Be,i dan KS Trata na Starem vrhu", v V na: °mu Pa se je pomerilo kar 55 tekmovalcev in tekmovalk. NoDivIo^?' ™oški kategoriji od 70 do 100 let je bil najboljši Alojz St ls do3cani od 35 do 50 let Boštjan Draksler, med starejšimi fanti od Jen)t0 • lcl Matej Križaj, med starejšmi dečki od 10 do 15 let Bogo [iajstan..rned dečki do 10 let Matej Mavri. Pri ženskah je bila v K°8ataiJS' kate8°riJ> veterank od 50 do 60 let najboljša Majda "reda h v kategoriji mlajših veterank od 35 do 50 let je zmagala !^ed st"ra?s,er' med starejšmi dekleti od 15 do 35 let Teja Krek, J§mi deWiejSrru deklicami od 10 do 15 let Špela Oter in med najmla-K'icami do 10 let Aleksandra Draksler. • V.S. anonik°' med stareJsimi veterani od 60 do 70 let je zmagal Slavko i vet kadar smo šli skozi Poljane, jLJavil,v gostilni Na Vidmu. Malo že zato, ker njP°st'lriičar Tomaž žirovski rojak (oboje je Sostii* me8°va sestra Ančka, od katere je kot Pfevzel), še bolj pa zato, ker je tu "več tak g()st'lna "• Je prava kulturna ustanova, v faP.0 arhitekturi kot po tistem, kar premore tudi "■■ v klelL In ne nazadnJe zat0> ker je slik ,erHa: v njej je na ogled stalna ^rskihdel IvetaŠubica. intn. smo z<* šankom, ki je ^cijska točka, i°JJa»do birka je tradicionalna deh '.'"T" IUCKa> izvedeli, da je Ive ravno ' da na zadružnem domu upodablja K šii M, vstajo, na veliki freski. Seveda smo . Pogledat. No in tam je bila z njim tudi p TaLa' hčerka, tedaj še vajenka in pomočnica. I na -ni čudno> d" l'e z<* "jim prevzela številna 1 nAihC'!a Za nme ?r(Jske> i'n da J° danes javnost 1 lih- pozna ravno po njih. Nič čudnega, saj lrnpJe narediia že lepo število, od vaškega zna-1 fresk Sredi Malenskega Vrha do najnovejše, r' Ke sv. Jurija na pročelju nove hiše-galerije Piše: Miha Naglic Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon Zdravka Krvine v Gorenji vasi. Njeno glavno delo so seveda freske v župni cerkvi v Selcih, pa tiste na Jeprci, sv. Vid in sv. Krištof na Visokem pri Kranju, Križanje v Dolenji vasi pri Selcih, sv. Stanislav Kostka na piceriji Fortuna v Hotovlji, sv. Florijan na gasilskem domu Dobračeva ... Po vseh teh delih ugotavlja, da bo treba malo popustiti, ker bi sicer vse skupaj postalo preveč obrtniško. Pa še naporno je. Tehnika freske že sama po sebi narekuje neizprosen tempo; ko pride čas, je treba delati v vsakršnih vremenskih razmerah, na vetru, v vlagi. Fizično je naporno, vse čas je na očeh javnosti, živci trpijo, še ponoči jo sanja. Fresko. Tako se v zadnjem času vse bolj zateka v naročje knjižne ilustracije. Tu je vse bolj nežno, intimno. Istrani pravijo, je naslov ene takih knjig. Nelcia Stok Vojska je zbrala ljudske izreke in modrosti v knjigi, ki je izšla v Marezigah, 1998. Maju jo je posejala z množico enkratnih vinjet. Za založbo Modrijan, ki jo v Ljubljani vodi njen poljanski rojak Brane Nešovič, ilustrira učbenike. Pratika fantastične zoologije 1997 pa je naslov zloženke, ki jo je izdala Galerija Ivana Groharja v Škofji Loki. V nji je Maja po svoje upodobila nekaj izbranih besedil slovitega imena; njih avtor je Jorge Lttis Borges, prvak hispanoameriške književnosti. Tako smo prišli do njene največje duhovne strasti: do branja. Posebno do vsega, kar sodi v španski del kulture latinske Amerike. Od te je bila zadnja leta naravnost obsedena. Potešilo jo je šele lansko potovanje v Kolumbijo in Ekvador. Šele tam, med Indijanci v ekvadorski džungli, je spoznala, da je ona Maja Šubic iz Poljan (kljub temu, da se v njej po materi pretaka španska in katalonska kri), oni so pa oni, tam, kjer so. Svoj obračun z onim svetom je prikazala na dveh razstavah: slike v mali galeriji v Kranju, potovanje samo pa na potopisni razstavi v Loškem muzeju. MAJA ŠUBIC seje rodila 28. avgusta J965 v Kranju. Na gimnazijo je hodila v Škofji Loki, potem pa na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je 1990 diplomirala pri profesorju Emeriku Bernardu. Po slikarstvu, v katerem se spočetka ni prav dobro znašla, nemalo tudi zaradi bremena svojega porekla, je študirala še etnologijo in se, kot rečeno, zatekala k španščini in Indijancem v Andih in Srednji Ameriki. Zdaj se je pa že skoraj našla. Postala je Maja Šubic, akademska slikarka s svojim lastnini izrazom, ki se še posebej izkaže, kadar se sreča z literaturo. Maja Subic: Oljka, vinjeta GORENJSKA ON LINE; www.media-art.si Posiljevalca pri preiskovalnem sodniku Tržič - 20-letna Tržičana so policisti privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Kranju, ker naj bi v zasebnem stanovanju posilila 24-letno dekle. Kot so povedali v uradu kriminalistične službe UNZ Kranj, je grobemu posilstvu botroval tudi alkohol. Prijeli tatu iz Špecerije Jesenice - Jeseniški policisti so prijeli 21-lctnega P. I. iz Kranja. Sumijo ga, da je 17. februarja v trgovini Špecerije izkoristil odsotnost prodajalke in z originalnim ključem odprl blagajno ter iz nje pobral za 20.000 tolarjev denarja, več potrdil plačilnih kartic in čekov. Potrdila in čeke je odvrgel v smetnjake na jeseniški železniški postaji, denar pa porabil za nakup mamila. Policisti so P. I. v soboto pripeljali k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki je po zaslišanju odredil pripor. Vlomljena avtomobila Kranj - Na Gorenjskem že skoraj, ne mine noč (ali dan), da ne bi vsaj enega od parkiranih avtomobilov obiskal vlomilec. Zadnja "žrtev" neznanega vlomilca je bil avto Z yugo, parkiran v Kranju. Vlomilcu je s podobnim ključem uspelo odkleniti vrata prtljažnika. Iz avta je ukradel avtoradio pioneer in zadnjo polico z zvočnikoma. Lastnika je oškodoval za najmanj 50.000 tolarjev. Jesenice - 20.000 tolarjev pa naj bi bil vreden avtoradio sharp, ki ga je neznani vlomilec ukradel iz Z yugo, parkirane pred stanovanjskim blokom na C. Cirila Tavčarja na Jesenicah. Za obema nepridipravoma policisti še poizvedujejo. • H. J, NESREČA Kovor - V soboto, 27. februarja, nekaj pred šesto uro zjutraj | je 23-letni Aleš G. iz Podljubelja z oplom astro vozil po ■ magistralki proti Tržiču. V Kovorju je zaradi domnevno pre- " hitre vožnje zletel s ceste in poletel skoraj petnajst metrov I čez podvoz, trčil v drevo na drugi strani in se skotalil na lokalno cesto. 26-letni sopotnik Ivo J. iz Kranja kljub hitri pomoči tržiške ■ zdravstvene ekipe in kranjskih poklicnih gasilcev nesreče ni ■ preživel. V bolnišnico so, razen hudo ranjenega voznika, I odpeljali tudi 23-letnega sopotnika Tomaža M. iz Tržiča. • H. J. I Tovornjakarska nadloga tudi na cesti med Likozarjevo in Jake Platiše Zaparkirana Planina Ko smo pred kratkim v sliki in besedi ovekovečiii divje parkirišče tovornjakov in avtobusov na Trgu Rivoli, nas je eden od tamkajšnjih stanovalcev opozoril tudi na vselej zaparkirano cesto, ki povezuje Likozarjevo in Jake Platiše. Kranj, 2. marca - Ob njej so sicer zarisana parkirišča, vendar za osebne avtomobile stanovalcev, ki pa jih, kot je dejal sogovornik, že lep čas "uspešno" spodrivajo tovornjaki s priklopniki. Klici na policijo, ki se v urejanje mirujočega prometa neradu spušča, ne pomagajo, občinski komunalni nadzorniki pa očitno tudi ne morejo napraviti reda. Za stanovalce okoliških blokov so tovornjaki prava nadloga. Zapirajo pogled voznikom, ki se s parkirišč vključujejo na cesto, so hrupni in smrdljivi in tudi sicer ne v ponos sicer dokaj urejeni okolici. Se hujše je seveda na drugi strani t. i. vzhodne vpadnice, proti Trgu Rivoli, kjer se je na še nepozidanem zemljišču porodi/o pravcato divje parkirišče tovornjakov in avtobusov. Na problem že vrsto let opozarja odbor stanovalcev s Trga Rivoli. V upravi Mestne občine Kranj priznavajo, da je parkiranje na Planini na sploh problematično, saj je parkirišč povsod premalo. Divje parkiranje tovornjakov in avtobusov ob Trgu Rivoli namerava občina preprečiti bodisi s postavitvijo dodatnih 30 metrov ograje, bodisi z nižjim zemeljskim nasipom. Enako potezo bo potegnila tudi oh C. Jake jHatiše. Označena parkirna mesta za osebne avtomobile na t.i. vzhodni vpadnici pa bodo podkrepili še z vertikalno prometno signalizacijo. To seveda pomeni bolj preganjanje tovornjakarjev z enega na drug konec mesta. Vsekakor bo v Kranju čimprej treba najti in urediti prostor za legalno parkiranje tovornjakov. Nepozidano zemljišče na Trgu Rivoli, ob vzhodni vpadnici, je delno v lasti Do m p/a na, delno pa Mestne občine Kranj in je zdaj utrjeno z gramoznim nasutjem. Domplan namerava na svoji lokaciji zgraditi oskrbni center, brž ko bo pridobil investitorje, medtem ko je občinsko zemljišče rezervirano za drugi vozni pas vzhodne vpadnice. • H. J. Policisti prekrškarjema zasegli osebna avtomobila Mladoletni dirkač "zapravil" očetov BMW Konec tedna so kranjski policisti kar lep čas lovili dva voznika. Ko sta le počakala, so ugotovili, da gre za pogosta prekrškarja, ki ju bo začasen odvzem osebnih avtomobilov morda vendarle izučil. Kranj, 2. marca - Po lani spremenjenem oziroma dopolnjenem zakonu o prekrških je mogoče voznike za hujše in pogoste kršitve cestnoprometnih predpisov kaznovati tudi z začasnim odvzemom vozil. Po takšnem varstvenem ukrepu, ki bo moral dobiti potrditev še v pravnomočnih odločbah sodnika za prekrške, so konec tedna posegli kranjski prometniki. Sodni obravnavi včeraj nista bili končani. Načelnik UNZ Jaka Demšar je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da je na kolegijih s komandirji policijskih enot večkrat poudaril, daje začasni odvzem motornega vozila za hude in pogoste prekrškarje dober preventivni ukrjjp. "Policistom, ki bi s tem začeli, sem obljubil, da jih bom peljal na dobro kosilo. Peterico s kranjske postaje, ki je v petek in soboto zasegla dva osebna avtomobila, bom zagotovo peljal. Mislim, daje skrajni čas, da se z nekaterimi vozniki, ki jim nič ne pride do živega, nehamo poigravati. Čudim pa se izjavam staršev 16-letnika, ki so ga policisti že večkrat dobili pri prekrških, da je njihova stvar, kdaj in komu bodo dali svoj osebni avto..." Dogodka je podrobneje osvetlil komandir kranjske policijske postaje Boris Marčetič. Glede petkovega, ko so za volanom BMW 523 ustavljali Jureta J. s Kokrice, rojenega 1982. leta, je komandir dejal, da so policisti v preteklosti sprejeli že nekaj anonimnih klicev s Kokrice, naj nekaj ukrenejo proti mladoletnemu vozniku clia ali BMW. V petek, 26. februarja, ob 22.10 je mladoletnik z očetovim BMW vozil po Koroški cesti od centra mesta proti Naklu. Opazila gaje patrulja lokalne kriminalistične enote s kranjske postaje in ga kot večkratnega kršitelja cestnoprometnih predpisov "predala" kolegom iz prometne patrulje. Prometniki so Jureta J. ustavljali z modro utripajočo lučjo, vendar mladenič ni počakal, nasprotno, še bolj se mu je mudilo. Ko ga je zablokiral avto pred njim in nasproti vozeča kolona treh vozil, so ga kranjski varuhi reda dohiteli. Policijski avto je zapeljal ob levi bok BMW, civilni avto s kriminalistoma pa seje prilepil na zadek. Jure J. je sunkovito zavil desno, da bi ušel, vendar je avto na snegu nasedel. Stopil je ven, odvrgel ključe in peš skušal uiti proti dijaškemu domu na Zlatem polju. Eden od kriminalistov je fanta podrl na tla, padel je na trebuh, drug pa gaje pomagal obvladati, ker se je, kot je dejal Boris Marčetič, upiral. Privedli so ga k službenemu avtu, ga opozorili na uveden postopek zaradi prekrškov, nato pa odpeljali na kranjsko postajo. "Nameravali smo poklicati starše, pa se je odločil, da jih bo po mobitelu sam. Pogovor z njegovo mamo je imel moj pomočnik. Ker je imel fant roki odrgnje-ni od lisic, smo ga hoteli peljati v zdravstveni dom, vendar je mama vztrajala, da ga bo peljala sama. Jure J. je tožil zaradi bolečin v glavi. V Kliničnem centru so opazili samo odgrnine po rokah in na glavi, vendar ga je zdravnik zadržal na opazovanju," je povedal kranjski komandir, ki je zavrnil očitke, da bi njegovi možje v postopku proti mladoletniku prekoračili pooblastila. Mati Jureta J. je naslednjega dne zahtevala BMW nazaj, vendar ji ga policisti, ki so avto spravili v hrambo na tržiški postaji, niso vrnili. Do pravnomočnosti odločbe sodnika za prekrške bo stal v Tržiču. "Jureta J. smo lani šestkrat zalotili p" prekrških, dvakrat je kršil tudi javni red m mir. Vozil se je z maminim cliom ali z očetovim BMW. Vedno, ko smo ga dobili, srno se pogovorili s starši, ki pa niso ukrepali," Je povedal Boris Marčetič. Jure J. je včeraj dopoldne prišel na obravnavo h kranjskemu sodniku za prekrške, vendar postopek še ni končan. Sodnik na predlog policistov lahko izreče varstven' ukrep odvzema avtomobila za čas od enega do šestih mesecev. ^ V drugem primeru je bil voznik BMW 325 22-letni Marko B. iz Kranja. V soboto ob 2.40 je vozil po C. Staneta Žagarja, kjer ga je ustavljala kranjska patrulja. Na znaK modrih utripajočih luči ni reagiral, amPa* je pospešil proti Brniku, pri tem je celo pc1' jal skozi rdečo luč in prehiteval v križišču. Policista v počasnejšem golfu sta o ubežftf' ku obvestila vse patrulje na območju UN^ Kranj in Ljubljana. Marka B. so v Laza" ustavili kamniški policisti. Na kranjs*1 postaji, kamor so odpeljali mladega voznika, so odredili strokovni pregled za mam'" la, BMW pa zasegli in shranili v Tržiču- v zadnjih dveh letih so policisti Marka B. ka.r petnajstkrat obravnavali zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov in štirikra zaradi povzročitve prometnih nesreC; Morda ga bo streznil zaseg avta? Tudi pro11 njemu postopek pri sodniku za prekršil včeraj še ni bil zaključen. Policisti "obljubljajo", da bodo v podobnih primerih $ zasegah vozila, tudi motorje, ki že brze p" cestah. • H. Jelovčan V UNZ Kranj preverili očitke na račun škojjekhikegu koinandirja oški komandir ni prekršil zakona UNZ Kranj Jaka Demšar je na podlagi poročila notranjih inšpektorjev in obiskana škofjeloški polici1 >jbe" proti komandirju Edvardu Rortatju. Kranj, 2. marca - Očitki, ki so dobili prizvok obtožb, so bili objavljeni v dnevniku Slovenske novice. V UNZ Kranj so jih vzeli resno, preverjanje je načelnik Jaka Demšar zaupal dvema inšpektorjema za notranji nadzor. "Preiskavo" sta končala prejšnji teden, s poročilom pa je nato načelnik v sredo seznanil tudi škofjeloške policiste. Na včerajšnji tiskovni konferenci UNZ Kranj je Jaka Demšar dal odgovore na vseh pet točk "obtožbe", v kateri so Slovenske novice grajale početje komandirja policijske postaje v Škofji Loki Edvarda Rovtarja. Ta naj bi od direktorja smučarskega centra na Soriški planini Nika Ranta dobil dva para smuči, namenjena policijski postaji, ki pa naj bi jih Rovtar zadržal zase in svojo ženo. "Komandir Rovtar je od Ranta res dobil smuči, vendar pa, kot je pojasnil Rant našemu notranjemu inšpektorju, so bile smuči namenjene Rovtarju osebno, kot darilo za 20-letno prijateljevanje. Na podlagi takih ugotovitev komandirju ne moremo očitati kaznivega dejanja. Zlasti ne, ker v slovenski policiji nimamo internega akta, ki bi opredeljeval, kaj policist lahko sprejme kot darilo, kaj pa naj bi že dišalo po podkupovanju. Tak pravilnik bi bil zaželen, izdal naj bi ga minister. V našem konkretnem primeru torej ne moremo govoriti o kaznivem dejanju, kvečjemu morda o kršitvi policijske etike," je dejal Jaka Demšar. Na drugo točko "obtožbe", češ da s smučarsko karto škofjeloške policijske postaje smuča komandirjeva žena, je načelnik UNZ Kranj Jaka Demšar povedal, da imajo brezplačne smučarske karte tudi v drugih poli- cijskih enotah. Ceje šel komandir Rovtar brezplačno smučat ženo in je bila karta zanjo prosta, s tem ni prekršil navade. Članek v Slovenskih novicah je Rovtarju tudi očital, da naj bi direktorju Domela v Železnikih, ki je prometnikom odklonil preizkus z alkotestom, vrnil vozniško dovoljenje oziroma zadržal predlog sodniku za prekrške. "Zadevo smo preverili pri škofjeloški sodnici za prekrške. Predlog proti direktorju Domela je vložen, očitek torej ne drži. Zakaj je Rovtarjev sin v Domelu zaposlen kot mojster, pa nas ne zanima, to je stvar kadrovske službe Domela." Škofjeloške policiste, pri katerih je novinar Slovenskih novic očitno črpal podatke za članek, naj bi motilo tudi to, da so morali preverjati govorice, kijih prenaša žena komandirja Edvarda Rovtarja. Načelnik Jaka Demšar pravi, da ni nič narobe, če žene za domnevne nepravilnosti povedo policijskim šefom, za to imajo enake državljani. V ter" primeru so policisti Preve;L. dve informaciji, ki imata sluz no ozadje. g3 Glede očitanega slab«*, vzdušja, ki'naj bi na škofje'0^ policijski postaji vladalo za komandirja Rovtarja, je J -j, Demšar povedal, da kaks ^ posebnosti niso ugotovili-obisku na postaji prejšnjo sf , je vodji sindikata naročil ja tudi po tej plati zadevo obd in posreduje stališče zap° uih. • H. Jelovčan NJW« "•"I Popackane Bitnje Neznani vandali so si noč oh koncu tedna popestrili s pisanjem po pročeljih. V Zgornjih Bitnjah so takole popackali vsa štiri pročelja sicer lepe stavbe telefonske centrale. V grafitih so obdelali različne plati življenja, od seksa do "južnih bratov". Popisali so tudi hitenjsko trgovino Živil in vrtec. • H. J., foto: D. Z. Žlebir Policisti so ustavljali Kranj, 2. marca - V petek, 26. fj*" ruarja, so policisti med 14. in uro nadzirali promet na cestah <•'' slovenskega prometnega križa. „ Na gorenjskem delu ''križ?n so v štirih urah ustavili K voznikov. Alkotest f ponudili štirim (dva sta bi' pozitivna), ujeli 25 prehi^1 in zaznali še enajst drug' kršitev cestnoprometnih Vxi> pisov. Izkupiček ukrepov: etf odvzeto vozniško dovoljenj • 33 mandatnih kazni oziror? plačilnih nalogov, dva pr«dl ga sodnikom za prekrške ' petnajst kaznovanih zara neuporabe varnostnega p*fq V soboto so bili polici*1' ■ akciji med 8. in Ustavili so 180 vozi prekrškov so odvzeli e" vozniško dovoljenje. 6 vozili izločili iz prometa, t» di hitrosti in neupo''^,. varnostnega pasu so ka/jL vali 87 voznikov, dva, ki v kozar« ; 14 ur pregloboko gledala pa bosta morala k sodni prekrške. • II. J. ku Torek, 2. marca 1999 HALO GLASOV KAŽIPOT 27. STRAN • GORENJSKI GLAS HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si aročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-1' P° Pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 222-917 ali osebno na Zc asov in ponudb v rubriki: KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si \*OZMANBUS VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP SE ZAČNEJO B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 8. marca, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-916, 15. marca ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 15. marca ob 18.00 B&B AMD ŠKOFJA LOKA, tel. 657-000, 17. marca ob 16.00 Udi - Bernardi 1.4.,Trst 9 37, Palmanova - tovarna čokolade 17.3..Lenti 13.4. odhod z Bleda, Madžarske toplice od 15 4. do 18.4 , Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 HOKO. kombi prevozi ^S63-876. SS7-7S7 ^KREACIJA Na ledu mubitelji Rvanja p rekreacije \v KRANJU \SE BO PONOVNO \PLESALO i VgODNI VIKEND PROGRAMI **tZPLAČNI ^vstveni programi -V Mravilišču Radenci Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Kranj: sobota 15.30 -17. ure, nedelja 15.30 -17. in 18. -19.30 ure, Bled: sobote 16. -17.30 ure, nedelja 9.30 -11. ure in 16. -17.30 ure, Jesenice: sobote 14. -15.30 ure, nedelja 14. -15.30 ure Pokriti olimpijski bazen v Kranju Odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure in od 20. do 22. ure, sobote od 11. do 22. ure, nedelje od 8. do 22. ure. Druge informacije po tel. 064/224-040 vsak dan od 8. do 22. ure. V prostorih OŠ F. Prešerna bo v soboto, 6. 3., državno kvalifikacijsko plesno prvenstvo v latinskoameriških in standardnih plesih, z začetkom ob 10. uri in s finalnimi nastopi ob 18. uri. Plesni klub Urška Kranj lepo vabi vse, da si ogledajo edino tovrstno prireditev na Gorenjskem. V zdravilišču RADENCI Vam v hotelih Miral in Radin dajemo VIKEND programe v sobah s francoskim ležiščem po IZJEMNO UGODNI CENI. Inforamcije in rezervacije: ZDRAVILIŠČE RADENCI, tel.: 069/65-331, 66-594, faks: 069/66 604. Od 7. - 14. marca Vam ob 7-dnevnem bivanju v vseh naših hotelih dajemo BREZPLAČEN program za SRČNO-ŽILNA ali REVMATSKA OBOLENJA. Bogata dodatna ponudba: kopanje v TERMAH, 5 vrst savn, teniška dvorana. Možnost OBROČNEGA PLAČEVANJA. Informacije in rezervacije. ZDRAVILIŠČE RADENCI, tel.: 069/65-331, 66-594, faks: 069/66 604 &*Binj, Veselo v pomlad V nedeljo na Sovodnju I. marca - Prva od prireditev Veselo v pomlad bo v 7. marca, ob 15. uri na Sovodnju. Pripravili jo bomo so ^QJ S Prostovoljnim gasilskim društvom Sovodenj, gasilci pa P Jltlmen*u' nakupu gasilskega avtomobila. ^tir en l)roSfam bomo objavili v Gorenjskem glasu v petek, 5. ftW °a °krat povejmo le to, da bo veselo, da bosta tudi po prired-m a razpoloženje skrbela Pino & Tom. Žrebali bomo tudi vstopih j, 1 bodo od srede tedna naprodaj v Okrepčevalnici Košanc zQ J0vini Loka. Če boste torej v nedeljo prišli na Sovodenj, vam mtalvjamo, da bo veselo. • A. Ž. Kulturni dom Mengeš Predstave v dvorani Kulturnega doma v Mengšu * četrtek, 4. marca, ob 20. uri komedija MGL Mož, ki si ne upa; * Petek, 5. marca, ob 20. uri komedija Dan norosti; Detek, 12. marca, ob 20. uri monokomedjja Čistilka Tilka v izvedbi Mojce Partljič, avtor Tone Partljič; rek\ 23. marca, ob 20. uri Večer z Iztokom Mlakarjem; Petek, 26. marca, ob 20. uri komedija Dan norosti DRUŠTVO VITA SPOROČA, da vstopnice za dobrodelni koncert "Kje bo jutri moj dom?", ki bo to nedeljo, 7. marca, ob 19. uri v športni dvorani na Planini, lahko kupite tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju, Zoisiva 1, vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 17. ure. Na koncertu nastopajo: Californla, Avia band, Kantor, Ptujskih pet, Vili Resnik, Severina, Slapovi, Adi Smolar, Supernova, Damjana Golavšek, Alenka Kolman, Kranjski kvintet rNo Gledališče ljubljansko Tel.: 061/214 167 Torek, 2. 3., ob 19.30: ZAVRATNE IGRE, Abonma MLADINSKI 4 Sreda, 3. 3., ob 19.30: ZAVRATNE IGRE, Abonma M Četrtek, 4. 3., ob 17.00 ter ob 19.30: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, Zaključeni predstavi Četrtek, 5. 3., ob 18.00 ter ob 19.30: POLICIJA, d.d., izven in konto Sobota, 6. 3., ob 19.30: MOŽ, KI SI NE UPA, izven in konto Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21 .com. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 do 19.30 in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. #8 «4 ^ 6,4000 Kranj 4,10.30«, '"»»'»P-edpredsiM, otvoritev Festivala 29. TEDEN SLOVENSKE DRAME S. Makarovič: TETA MAGDA petek, 5. 3., ob 19.00 uri za IZVEN in konto Razpored 29. festivala TEDEN SLOVENSKE DRAME je objavljen na str. 11. GLASOV KAŽIPOT Ročk and roll za zmeraj Tržič - V soboto, 6. marca, bo v Tržiču pravi praznik za vse ljubitelje plesa, saj bo Plesni Klub M - Tržič pod pokroviteljstvom mesta Tržič organiziral 7. tradicionalni mednarodni plesni turnir za Pokal Slovenije v akrobatskem Rock'n'rollu. M-ovci veljajo zagotovo za izjemne organizatorje plesnih tekmovanj in na zadnjem - 6. Tržiškem Ročk and Roll turnirju se je zbralo preko 120 ročk and roll plesalcev. Tudi letos pričakujejo dobro udeležbo slovenskih plesnih klubov in tudi plesnih parov iz Hrvaške, Bosne in Avstrije. Prireditev se bo s predtekmovanjem v Osnovni šoli Bistrica začela ob 14. uri, večerni, finalni del pa se bo začel ob 19. uri. Predstavitev knjige dr. Vekoslava Grmiča Medvode - Knjižnica Šiška, Knjižnica Medvode - Na sotočju, Cesta komandanta Staneta 10, vabi na predstavitev knjige Ne pozabimo: Pomniki naj ostanejo zapisani v naša srca (Govori ob spominskih slovesnostih) in pogovora z njenim avtorjem škofom dr. Vekoslavom Grmičem. Knjigo in avtorja bo jutri, v sredo, ob 18. uri predstavil direktor Mariborskega muzeja dr. Marjan Žnidarič. Otroške prireditve Kranj - V Kinu Storžič bo v soboto, 6. marca, ob 10. uri sobotna matineja. Lutkovno gledališče Lutke čez cesto bo uprizorilo igrico Cic in Frc. Škofja Loka - Danes, v torek, 2. marca, ob 16. uri bo v Knjižnici na Trati ura pravljic; Ko luna praznuje rojstni dan. Ob 17. uri pav Knjižnici I. Tavčarja, ura pravljic z naslovom Modri zmaj. Žiri - V Knjižnici Žiri bo ura pravljic za otroke jutri, v sredo, ob 18. uri. Naslov pravljice bo Plahi zmaj. Gorenja vas - V Knjižnici Gorenja vas bo naslov tokratne pravljice, ki se bo v četrtek, 4. marca, začela ob 18. uri, Palček Anton. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta potekajo otroške prireditve ob četrtkih ob 17. uri. Ta četrtek bo na sporedu lutkovna predstava Gledališča čez cesto z naslovom Tudi tako sta se igrala kužek in muca. Predstava je namenjena otrokom, starim vsaj 3 leta. Bohinjska Bistrica - V Knjižnici A. T. Linharta v Bohinjski Bistrici bo lutkovna predstava za otroke gostujočega Gledališča čez cesto iz Kranja jutri, v sredo, 3. marca, ob 17. uri. Polka je ukazana Tržič - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Tržič vabi na nastop tržiških folklornih skupin "Polka je ukazana". Nastop bo v OŠ Bistrica v petek, 5. marca, ob 18. uri. Romanje mladih Škofja Loka - Dekanija Škofja Loka v okviru priprave na Veliko noč in na Slomškovo beatifikacijo pripravlja romanje mladih iz vseh župnij škofjeloške dekanije. Odpravili se boste po stopinjah škofa Slomška in sicer v soboto, 13. marca. Do zadnjega februarja se lahko mladi prijavite pri svojih duhovnikih. Torkovi večeri v Tivoliju Ljubljana - Danes, v torek, 2. marca, bo ob 19. uri v Galeriji Tivoli v Gradu Tivoli v okviru Torkovih večerov nastopila hrvaška pianistka Martina Filjak. Vstop je prost. V Terme Rogaška Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na kopalni izlet v Terme Rogaška. Izlet bo v sredo, 10. marca, odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Hotela Creina. -Prijavite se lahko v društveni pisarni. Izlet je nadomestilo za napovedano kopanje v Laškem, ker bazen tam obnavljajo in je do aprila zaprt. Novo mesto - Brežice - Bizeljsko - Kozje Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v četrtek, 18. marca, izlet po Dolenjski, Štajerski do Kozjega. Odhod bo ob 7. uri izpred Creine. Na Lanževico Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira planinski izlet na Lanževico v soboto, 6. marca. Odhod bo ob 5.30 uri izpred hotela Creina. Skupne hoje bo za 9 do 10 ur. Prijave zbirajo do četrtka, 4. marca, do 12. ure pri: Jasni Soklič, Iskra ERO, tel.: 276-400 ali Matiju Grandovec, Iskratel, tel.: 273-093 ali na telefonsko tajnico (med delovnikom - popoldan) na tel.: 272-870, oziroma pri glavnem vodniku na tel.: 311-118, do zasedbe mest v avtobusu. Pohod na Jurčičevo pot Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj vabi svoje člane na pohod po Jurčičevi poti, ki bo v soboto, 6. marca. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Priporočajo pohodne palice in dobro obutev, hkrati pa obilo dobre volje. Hoje bo pribljižno 5 - 6 ur, ki pa bo letos malo težja. Prijavite se lahko v DU Kranj. Brda - vzhodni del Kranj - DU Kranj, sekcija za pohodništvo organizira in vodi pohod po vzhodnem delu Goriških Brd. Odhod bo v četrtek, 4. marca, ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili v društveni pisarni do zasedbe avtobusa. Zimski pohod na Arihovo peč Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na 21. zimski pohod na Arihovo peč, ki bo v nedeljo, 7. marca. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred Železarne Jesenice (črpalka Shell). Prijave z vplačili zbirajo na upravi društva do četrtka, 4. marca. Priporočajo planinsko in zimsko opremo. Tradicionalni pohod na Arihovo peč Kranj - PD Kranj vabi na tradicionalni pohod na Arihovo peč - Bleščeča planina, v nedeljo, 7. marca. Odhod posebnega avtobusa bo izpred hotela Creina ob 7. uri. Hoje je približno 4 - 5 ur. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, Koroška 27, tel: 225-184 Izlet v Kobarid Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi, da se udeležite prijetnega izleta in nepozabnega doživetja, ki bo v četrtek, 4. marca. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred AP Škofja Loka. Prijave zbirajo v DU do zasedenosti avtobusa. S seboj vzemite potne liste. Obvestila Posebne tehnike ročnega tkanja Kranj - Danes, v torek, 2. marca, bo ob 17. uri Gorenjski muzej obiskala letošnja nagrajenka Prešernovega sklada oblikovalka Eta Sadar Breznik, ki bo v prostorih Mestne hiše ob diapozitivih predavala o posebnih tehnikah tkanja. Otroci se bodo lahko naučili osnov ročnega tkanja. Letna konferenca DU Preddvor Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na letno konferenco, ki bo v soboto, 6. marca, letos z začetkom ob 15. uri v Domu krajanov v Preddvoru. Na konferenco vabijo tudi upokojence, ki še niso, pa bi želeli postati člani društva. Krvodajalske akcije Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj obvešča da bodo od 8. do 17. marca potekale krvodajalske akcije in sicer bodo odhodi avtobusov naslednji: ponedeljek, 8. marca: ob 6. uri KO RK Preddvor - vse AP Preddvor; ob 8.30 uri -KO RK Žabnica - AP Žabnica; ob 9.30 uri - KO RK Vodovodni stolp - AP Vodovodni stolp pred trgovino Živila na Oldhamski; ob 10.30 uri - KO RK Podblica - AP Podblica; torek, 9. marca: ob 7. uri - KO RK Cerklje - AP Cerklje; ob 8. uri - KO RK Cerklje - AP Cerklje, Pšata, Poženik, Šmartno, Pšenična Polica; ob 9. uri - KO RK Cerklje - AP Cerklje, Grad, Dvorje, Štefanja Gora; ob 10. uri - KO RK Cerklje - AP Cerklje, AP Brnik, AP Vopovlje; ob 11. uri - KO RK Bitnje - vse AP Bitnje; sreda, 10. marca: ob 7. uri KO RK Center - AP pred hotelom Creina; ob 7.30 uri - KO RK Šenčur - vse AP Šenčur; ob 8.30 uri KO RK Šenčur -vse AP Šenčur; ob 9.30 uri - KO RK Kokra - AP Kokra; ob 9.30 uri - KO RK Podbrezje - AP Podbrezje; ob 10.30 - KO RK Zlato Polje - pred KS Zlato Polje, Ul. F. Rozmana Staneta 3; četrtek, 11. marca: ob 6. uri -KO RK Preddvor - študenti - AP Preddvor; ob 7. uri - KO RK Velesovo - AP Velesovo; ob 8. uri - KO RK Olševek - AP Olševek; ob 9. uri - KO RK Zalog - AP Zalog, Lahovče; ob 10. uri - KO RK Voglje - AP Voglje; ob 10.30 uri - KO RK Vodovodni stolp - AP Vodovodni stolp pred trgovino Živila na Oldhamski; petek, 12. marca: ob 7. uri - KO RK Primskovo - pred Kulturnim domom Primskovo in AP Gorenje; ob 8. uri - KO RK Primskovo - AP pred trgovino Živila Klanec; ob 9. uri - KO RK Mavčiče - vse AP Mavčiče; ob 10. uri -KO RK Britof - AP pred trgovino Živila, ob 11. uri - KO RK Trboje - AP Trboje. O razporedu za prihodnji teden vas bomo obvestili. Tečaj za varstvo narave Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka bo v marcu in aprilu organiziralo Tečaj za varstvo narave za planince in druge ljubitelje narave. Zainteresirani lahko podrobnešje informacije dobite pa PD Škofja Loka, Kapucinski trg 13, tel.: 064/620-667 ali v vseh gorenjskih PD. Pozdrav iz Poljan Poljane - Ob krajevnem praznovanju dneva kulture so poljanski umetniki postavili na ogled razstavo fotografij in razglednic iz obdobja 1890 - 1954 pod naslovom Pozdrav iz Poljan, Kulturnega društva Poljane. Možnost ogleda so v gostilni Na Vidmu podaljšali do 28. marca 1999 (ob ponedeljkih je zaprto). Kipi Milana Mandiča Ljubljana - Jutri, v sredo, 3. marca, bo ob 18. uri v atriju Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano odprtje razstave kipov Milana Mandiča. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci glasbene šole v zavodu. Poselitvena podoba Mengša Mengeš - V Galeriji Klet na Slovenski cesti 30 v Mengšu bo Muzej Megeš v četrtek, 4. marca, ob 19. uri odprl razstavo z naslovom Poselitvena podoba Mengša in okolice od prazgodovine do srednjega veka. Razstava pastelov Henrika Krneča Bohinj - Občina Bohinj vas vabi na otvoritev razstave pastelov Henrika Krneča, ki bo v petek, 5. marca, ob 18. uri v Domu Joža Ažmana v Bohinju. Razstavo bo odprl župan Občine Bohinj, gospod Franc Kramar. Likovna dela Vide Pfeifer Sajko Jesenice - Muzej Jesenice vabi na otvoritev razstave likovnih del slikarke Vide Pfeifer Sajko, ki bo v počastitev 70-letnice mesta Jesenice v četrtek, 4. marca 1999, ob 18. uri v razstavnih prostorih Kosove graščine, Titova 64, Jesenice. V kulturnem programu bosta z recitalom Gradnikovih Zlatih lestev nastopila člana Ljubiteljskega gledališča Teharje Sonja Mlejnik in Peter Simoniti, na flavto pa bo igrala Metka Marolt. Razstava Domna Slane Ljubljana - Vabljeni ste na odprtje razstave akademskega slikarja Domna Slane; "Akvareli", ki bo danes, v torek, 2. marca, ob 19. uri v Galeriji TR 3, na Trgu republike 3 v Ljubljani. O slikarjevem delu bo spregovorila likovna kritičarka Maruša Avguštin. Razstava bo odprta do 22. marca. Razstava likovnih del Škofja Loka - Ars 2000 poslovna galerija Gorenja vas vabi vas in vaše prijatelje na razstavo likovnih del, ki so nastala v 4. slikarski koloniji v počastitev spomina na velikega slikarja Antona Ažbeta. Razstavo bodo odprli danes, v torek, 2. marca, ob 19. uri v kapeli Puštalskega gradu v Škofji Loki. Razstava sodobne japonske umetnosti Ljubljana - Vabljeni ste v Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad, Celovška 23, v Ljubljani; kjer je na ogled razstava sodobne japonske umetnosti. Razstava bo odprta do 15. aprila. MEGAMIIK GOSTILNA ni .JE PO NAJNIŽJIH CENAH -333 =,a<;na dostava inpriklop. «738-<^041 /628-616 2 P0p'^ pEN - PRIDEMO TAKOJ! %0jeJ.a Pralnih, pomivalnih, sušilnih "i 0d1 fiedilnikov, bojlerjev. «242-037 *tl,*Vl in KOMBI PREVOZI! j**j>41/64-79-78 2avp!1Ei aluzije, lamelne plise KABi^f ' HARMONIKA VRATA, TUŠ ?1Hl9 lankonar°čite na «211-418 ali "s^jT"—_____* S^ednS-,TV' VIDEO IN AUDIO NAPRAV! 8°6 n !, 80' «324-698,041/505-•^^emo tudi na dom!_96 ■^SSS*—=NICNO 7' Križe- *555- L0vA?,^7-874 , 041/733-709 IZDE-larT>elrijh ZALUZIJ. vertikalnihžaluzij, u ln P'ise zaves, rolojev, rolet, *a r0|ptn'S' sestavni innadomestni deli ^°NTa>a 'n žaluz'ie. SVETOVANJE, (te\u SERVIS! Dobavain monta-7—2i^Jsem času! 153 Učenje KOMBI PREVOZI TOVORA in MANJŠE SELITVE. «223-420, mob.0609/631- 77 6 4302 POLAGANJE PARKETA in LAMINATOV. Brušenje, lakiranje parketa z lakom Sin-teco1400 SIT/m2. «872-517 4305 STROKOVNO OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA, nudim. «625-285 4313 Polagam keramiko stensko in talno, hitro in kvalitetno po konkurenčni ceni.«241-596, 041/714-817 4365 ŠIVAM oblačila po meri, tudi popravila. «332-722 4379 SLIKOPLESKARSTVO želite polepštai stanovanje ali hišo?.«327-382 4397 SERVIS TRAKTORJEV UNIVERZAL Štore in Deutz, olja Aral, popravila diesel-motorjev vseh tipov, ugodno na vašem domu. «695-216,041/758-178 4415 VODOVODNO INŠTALACIJO V KOPALNICI, HIŠI, RAZNA MANJA POPRAVILA... VAM NAREDISTROKOVNJAK! Cene konkurenčne. «561-469 44oi ZIDARSTVO IN FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela, fasade, notranji ometi, zmaterialom ali brez. «227-031, GSM 041/760-614 4501 STANOVANJA NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE INGRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj,nasporti kina CENTER, 22-33-00, 221-673,0609/650-123 658 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NAS., eno-sobno mansardno stanovanje 43 m2, III. nadstr. prodamo ali menjamo z dvosobnim z doplačilom. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 3260 ŠKOFJA LOKA Podlubnik, prodamo 3 ss 76 m2, V. nadstr, vsi priključki. PIANE-PREMIČNINE, 622-318, 623-117 3263 BISTRICA PRI TRŽIČU - ugodno prodamo 1 ss, 42 m2, vsi priključki, stanovanje jelepo ohranjeno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 041/753-128, 041/674- 083 3559 ŠKOFJA LOKA Podlubnik, prodamo enosobno stanovanje 35 m2, visoko pritličje, kuhinja opremljena, balkon zastekljen. PIA NEPREMIČNINE 656-030 3761 Šk. Loka - Šolska ulica - prodamo 3 ss, 78 m2, v 1. nadstr., stanovanje je vceloti renovirano. PIA NEPREMIČNINE «622-318, 623-117 4293 JESENICE - na Plavžu oddam 1 ss, 38 m2, predplačilo, 30.000 SIT/mes.«332-448, po 16. uri 4296 V najem ODDAM garsonjero v Tržiču. «461-021 4383 Šorlijevo naselje, Planina kupimo več garsonjer, z balkonom za že znane interesente. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na Planini in Šorlijevem naselju kupimo enosobno stanovanje, za že znane kupce. Vaše ponudbe sprejemamo na naši tel. št. 064/365-360, 365-361 ali na elektronski naslov: agent.eros s5.net. Zlato polje, prodamo novo dvosobno stanovanje 59,45 m2, v visokem pritličju nizkega bloka, z vsemi priključki, vseljivo takoj, cena 11 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Planina I, prodamo 2SS 60 m2, v 5. nadstropju, lep razgled, JV lega, z vsemi priključki, vseljivo aprila, cena 10,1 mio SIT (105.000 DEM). AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Valjavčeva ul., prodamo manjše dvosobno stanovanje 53,4 m2, v 4. nadstropju, vseljivo po dogovoru, brez CK, cena 8.7 mio SIT ali menjamo za večje trisobno v tej okolici. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj in Škofja Loka - kupimo dvosobno stanovanje, za že znane kupce. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Zlato polje, prodamo trisobno stanovanje 62,10 m2 v visokem pritličju nizkega bloka, vseljivo po dogovoru, cena 10 mio SIT(105.000 DEM). AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, center v starejši hiši, v starem mestnem jedru, prodamo trisobno stanovanje 100,50 m2 v 1. nadstropju, vsi priključki, vseljivo julija, cena 12,5 mio SIT. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina III, prodamo trisobno stanovanje 88,70 m2v 7. nadstropju, vsi priključki, zastekljen balkon, vseljivo po dogovoru, cena 13 mio SIT(135.000DEM). AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 ŽEUTE HITRO IZGUBITI PPVEČN5 KILOGRAME IN CEL.UUT KOKUSAI naravni dietetični preparat glukomano iz gomolja japonske rastline KONJAC KOKUSAI med najboljšimi - vam bo odigral glavno vlogo za dosežek T VITKE POSTAVE! J Inf. tel. 063/813-113, fax: 063/814-933 POKU&TE NAS, RADI VAM BOMO POMAGALI NAJTI POT DO ZDRAVE IN VITKE POSTAVE! Ob vsakem naročilu vam podarimo še čaj za zmanjševanje telesne teže. DOBITE TUDI V LEKARNAH % Lady s.p., Celjska c. 7, Rogaška Slatina hitro in poceni| STROJNI TLAKI informacije: Prodamo v Ljubnem pri Radovljici 2 ss stanovanje, 57 m2 v mansardi poslovno-stanovanjske hiše, poleg mirne lokacije objekta ima stanovanje tudipriključke. ..■^enje opW„- ~Z-\-Z-I Cena je 8.3 mio SIT. K3 KERN d.o.o., ff'h oblnn aamrtur ter vseh vrst K221-353,222-566 in fax 221-785 3784 ^tT?ii '_g z obnovo namazov. LES- T211 -5 o9 z obn°vo namazov. LES-041/503-158 2048 OLJNE ' *a sonL ?RILNIKE' avtomatiko - tudi b° z9ara6 °'lerJe servisiramo, montira-- TA-S H0''0, izmerimo izkoristek peči fax 874- 3066 ALMAKin^kupih v PORTOGRURARO, Ne kN^VA MUNCHEN, LENTI, pa ne 5 Po k ; . laziega, nudim PREVO-S^emam enčnih cenah- Naročila ?°6i/i3 ,vsak danod 14.-22. ure na bl7-.io^-73-412 ali mobitel «0609/ !^ON STOP PIA nepremičnine podružnica Škofja Loka, poslovna hiša. Kapucinski trg 7, te/..064/623-117 064/622-318 '°^imc?» clSt1!' CK in OSTALO vam iwe- 3293 • Pravim« m UblALU !*°*2kr°v PROTON SERVISU, Ble P°H|§TLVATNE SELITVE in PREVOZI 'lV'^04i/o~ °Preme, blagajn, klavir-041/717-341 333? r°- 04lS/e7oce elektroinštalacij.«3V 3358 l/735-949 ^AJau ? P> LESCE >|MMS GRADBENA DELA S r?E VRotLVASIM MATERIALOM, ?>ETe T|E, FASAD, NOTRANJE S°ŽNo 2^OVAN^ DVORIŠČ, ^/622^ć,LO NA OBROKE. Prodamo Šk. Loka 2 ss, 58 m2, v 3. nadstr., za 10.1 mio SIT (105 000 DEM). K3KERN d.o.o., «221-353, 222-566 in fax 221-785 3785 Prodamo Kranj - 3 ss, 78 m2, v 4. nadstr., na Planini 1 za 11 mio SIT, 3 ss 80m2, v 4. nadstr., na Planini za 13.9 mio SIT (135 000 DEM). K3 KERN d.o.o.«221-353, 222-566 in fax 221- 785 3787 KRANJ TAKOJ kupimo garsonjero ali 1 ss do 6.300.000 SIT-gotovina ter 1 in 2 ssv Šorlijevem naselju. JESENICE TAKOJ kupimo in najamemo 1 in 2 ss, gotovinalPIA NEPREMIČNINE, 212-719, 041/722-632 3869 Na Planini 3 prodam STANOVANJE, 77 m2, nizek blok. Vseljivo pomlad 1.2000. Cena12,6 mio SIT (130 000 DEM). «326-397 3912 ŠK. LOKA - za naše znane stranke kupimo za gotovino več enosobnih, dvosobnih intrisobnih stanovanj. PIA NEPREMIČNINE «622-318, 623-117 4291 RADOVLJICA na Gradnikovi prodamo komfortno, dvosobno stanovanje z balkonom, za 7.857.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) JESENICE na Plavžu v nizkem bloku, prodamo triinpolsobno stanovanje, 70m2, komfortno, takoj vseljivo, za 7.275.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) JESENICE Kejžarjeva, dvosobno, komfortno stanovanje, v novejšem bloku, 58 m2, z balkonom, prodamo za 6.111.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.pos-ing.si)_ JESENICE na Bokalovi prodamo dvosobno stanovanje, sončno, CK, takoj vseljivo, za 5.917.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) JESENICE dvosobno stanovanje v hiši, 49 m2, CK, prodamo za 4.850.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) BLED na Grajski prodamo dvoinpolsobno, komfortno stanovanje, 67 m2, z dvema balkonoma za 12.513.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE NA JESENICAH TAKOJ KUPIMO. GOTOVINA! TEL.: 064 86 39 77 KRANJ PLANINA III prodamo enosobno stanovanje 43 m2, komfortno, II. nad., za 7.566.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I enosobno stanovaje z atrijem, 49 m2, nizek blok, vsi priključki, prodamo! POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I dvosobno stanovanje v pritličju, 58 m2, balkon, vsi priključki, prodamo! POSING 064 224 210 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NAS. obnovljeno dvoinpolsobno stanovanje, 58 m2, nizek blok, balkon, vsi priključki, prodamo! POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ ŠORLIJEVO NAS. dvoinpolsobno stanovanje v pritličju, 68 m2, balkon, vsi priključki, mirna lokacija, prodamo! POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ HRASTJE dvosobno stanovanje, 57 m2, komfortno, prodamo! POSING 064 222 076 (www.posing.si) GARSONJERE, ENOSOBNA IN VEČSOBNA STANOVANJA V KRANJU ODDAMO! POSING 064 222 076 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK ALI BISTRICA PRI TRŽIČU TAKOJ KUPIMO STANOVANJE ZA GOTOVINO. TEL.: 064 227 202 KRANJ ŠORLIJEVO NASELJE ALI PLANINA III TAKOJ KUPIMO STANOVANJE ZA GOTOVINO. TEL.: 064 227 202 KRANJ-ZLATO POLJE: Prodamo popolnoma novi garsonjeri, 33.40 m2 II.nad. , cena: zelo ugodna. ITD + NEPREIMIČ-NINETel; 064/366-670, 041/755-296 FUGfiNTfiR ■A Ci Paprili^akl^ mk i t r r n PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER v-v^«^ AVTOMOBILSKIH BlAZILCEV ^MONROET lepih in novih garsonjer in enosobnih stanovanj, po zelo ugodni ceni. ITD + NEPREIMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 ŠKOFJA LOKA: Prodamo zelo lepo garsonjero 20 m2, 5 nad., dvigalo, vsi priključki, lepa mirna lokacija. ITD + NEPREIMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 TRŽIČ/ DETELJICA: Prodamo zelo lepo enosobno stanovanje, 40 m2, I. nad. velik balkon, zelo mirna in sončna lokacija, vsi priključki. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/ 366 670, 041/755-296 JESENICE-PLAVŽ: Prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje , 51 m2, 9. Nad. zelo sončno in svetlo , brez balkona, vsi priključki, telefon. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/ 366 670, 041/755-296 JESENICE: Prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje z zelo funkcionalno razporeditvijo, visoko pritličje, 58 m2, velik sončen balkon, vsi priključki. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/ 366 670, 041/755-296 KRANJ-CENTER: Prodamo( ali menjamo za enosobno v okolici Kranja) zelo veliko svetlo dvosobno stanovanje, popolnoma renovirano, v stanovanjski hiši- meščansko stanovanje, I.nad. 75,15 m2, mestno jedro, zelo dobra lokacija, etažna lastna CK na olje, tel, Sat. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/ 366 670, 041/755-296 KRANJ-CENTER: Prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje z galerijo, in zelo funkcionalno razporeditvijo, 53 m2, visoko pritličje.Vsi priključki. Cena : zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 041/755-296 Verjemite ali ne... mm RADIO OGNJIŠČE Planina kiYJvIZ?9 4492 njen i a£0Ral 55> 90, dobro ohra-"193 ' °A SAMARA 1.87. »634-889 l.8eEM £ADETT 84, RENAULT 4 GTL, V UG0 KORAL 45, I. 90. 634-889 s%vA|STRA 16 '■ 92' strešno okno, niavP re9- do 7/99, možnostme- Q *634-889 VW VENTO 1.8 CL, I. 93, odlično ohranjen, možnost menjave ali kredita. »634-889 4496 JUGO 45 I. 86, prva barva, drugi lastnik, reg do konec maja, prodam, 90.000SIT. »632-465 4497 126 P, 1.87, rumen solidno ohranjen, reg. do 8/99, 59000 km, cena 70.000.»632-465 4498 UNO 1.0 IE, I. 94, črn, 5 v, 1. last, reg 6/99, 663.000 SIT ali 6800 DEM. AVTOLESCE 719-118 4505 Begunje 21, 4275 Begunje USTILNA - RESTAVRACIJA AVSENIK BEGUNJE ZAPOSLI ^MOSTOJNEGA KUHARJA ALI KUHARICO ^ kihanje jedi po naročilu. K0r0J ^ SPREJEM JE USTREZNA UBRAZBA IN NAJMANJ 3 LETA DELOVNIH IZKUŠENJ. ^SNE PRIJAVE SPREJEMAMO DO 10. 3. 1999. SVVIFT GL, 1.90, rdeč, 3 v, katalizator, AR, 477.000 SIT ali 4900 DEM. AVTOLESCE 719-118 4507 ZAPOSLITVE Ali vas zanima 150.000 SIT? Zaradi širitve poslovanja, redno zaposlimo 5SODE-LAVCEV za področje Gorenjske. Inf. za osebni razgovor na»315-380 od 9-13.ure, od ponedeljka do četrtka 2920 Iščemo nove SODELAVCE za terensko prodajo medicinskih pripomoč-kov.»545-446, 041/651-737, 041/ 721-651 3338 EKONOMSKI TEHNIK - POSLOVNI SEKRETAR zahtevana V. stopnja izobrazbe, aktivnoznanje angleškega jezika in obvladovanje dela na računalikulokolje Windows 95oz. 98, WORD EXSCEL). »064/865-380, 064/861-547 4334 KNJIŽNI KLUB Svet knjige potrebuje nove sodelavce. »315-431 4385 Zaposlimo DELAVCE v kamnoseštvu. »471-845, 211-836 4386 Otroški klub CI-CI KLUB vabi medse nove SODELAVCE. »315-431 4387 Iščemo dekle za delo v strežbi. »802- 173 4391 Nudimo več vrst del na domu. Dela so solidno plačan, brez rizika inregistrirana v Sloveniji. »041/502-241 4426 Zaposlim KV ELEKTROINSTALATERJA ali pogodbeno za delo na terenu.Elektro-instalacije Primižič, »681-32 0 4427 POSEBNA DIREKTNA PRODAJNA ENOTA^ KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DODATNIIZOBRAŽEVALNI PROGRAM, NUDIM REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLITEV VSEM TISTIM, KIJIM DELO NI ODVEČ. »634-064, 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz K b L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 u LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Visokošolski strokovni študijski program MANAGEMENT (VII. stopnja; predlog strokovnega naslova: diplomirani manager) 1. in 3. letnik izrednega študija se bo jeseni začel v Škofji Loki. Prijave za vpis za leto 1999/2000 pošljite skladno z razpisom. V letu 1998/99 poteka v Škofji Loki 1. letnik in priprava na diferencialne izpite za 3. letnik (še vedno se je možno priključiti). Vpisni pogoj: končana štiriletna srednja šola za 1. letnik oz. višja šola (po programu, sprejetem pred 1.1.1994) za 3. letnik Informacije: 064/656-137 ali 066/21 020 03 www.lu-skofjaloka.si izberite svoio pot do znanja POKLICNI VOZNIK C in E kat. dobi zaposlitev za vožnje v mednarodnem prometu. »525-360 4449 HONORARNO ZAPOSLIM KLJUČAVNIČARJA, pozneje možna redna zaposlitev. Kozina,Pintarjeva 5, Čirče, Kranj 4462 Honorarno ali redno zaposlitev nudimo za dve prosti delovni mesti. Samo resni-kandidati pokličite na »069/61-762 ali 041/665-441 4504 ŽIVALI 13. marca bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE (20 tedenske rjave jarkice).Cepljene, debikirani kljuni, talna vzreja. Zbiramo naročila. Žabnica 39, »311-767 3747 Prodam TELIČKO simentalko, težka cca 130, primerna za rejo ali zakol.»682- 189 4303 Prodam 10 dni staro TELIČKO sim. ter uležan hlevski GNOJ.»422-569 4312 Prodam dve OVCI in Z 750. »621-741 4327 Prodam BIKCA sivca za zakol ali nadalj-no rejo. »061/832-813 432a Ugodno prodam čistokrvne ROTVVEI-LERJE, brez rodovnika, stare 7 ted-nov.»710-251, 041/751-170 4340 Prodamo PRAŠIČE, težke od 40 - 50 kg. »73-00-73 4341 PAPIGE indijske aleksandre zelene in rumene, prodam.»422-415, popoldan 4363 Prodam več teden dni starih BIKCEV fri-zijce3v in TELIČKO križanko.«740-116 4376 Prodam 5 brejih KOZ in BIKCA simental-ca. »641-114 4378 Prodam dva en teden stara BIKCA, črnobela. «491-473 Rodio Triglav 96 GORCftJSKfl 89.8 Jesenice, 101.S Bohinj 101.1 Kranjsko Gora BIKCA simentalca, okrog 120 kg in JAGNJETA, prodam. «800-332 4401 Prodam BIKCA starega en teden. Sr. vas 111, Šenčur 4423 Prodam PRAŠIČE težke od 25-50 kg, domače reje. «557-959 4453 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA, domača reja. «422-495 4455 Prodam črnobelega BIKCA starega en teden. Podbrezje 107, 731-555 4456 Prodam BIKCA simentalca, težkega 120 kg. «685-296 4460 Prodam dva BIKCA, težka nad 150 kg za nadaljno rejo. Okroglo 13, Naklo aamv Prodam OVCE, OVNA in motorno žago Stihi. 0,8 AV. «714-168 4483 Prodam BIKCA frizijca, starega 7 dni. «730-054 4503 Prodam nemške OVČARJE z rodovnikom. «557-281 4508 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. «460-084 4343 Kupim en teden starega bikca simentalca. «491-444 4422 TELIČKO, kravo brejo in bikca do 450 kg, kupim. «725-254 4437 Kupim BIKA simentalca, težkega od 300-400 kg. Podbrezje 130, 731-096 Iz središča Slovenije v Vaše srce j^Radio GEOSS^ FaxM\m-W> telefon 061I885-252, GSM 041-682-146 Brna V TEM MESECU BOMO IZBIRALI NAJ ZOBOZDRAVNICO - ZOBOZDRAVNIKA TOREK: 10.10 UNIC HEM - PRIPRAVA ZEMLJE ZA SETEV IN SAJENJE - IV. MREŽA -IZ STUDIA MURSKI VAL SREDA: 11.00 ZAVRTITE, UGANITE IN SE VOZITE - ŽREBANJE ,7-20 PROBLEMATIKA ZDRUŽENJA ŽRTEV OKUPATORJEV - gost v studiu WWW: HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio-kranj.si ČETRTEK: 9.20 GOST V STUDIU ŽUPAN OBČINE ŠKOFJA LOKA 13.20 113-oddaja o splošni in prometni varnosti 17.00 ČEZ PREGRADE DO MERKURJEVE NAGRADE 19.30 MUSIC MACHINE ZADNJE NOVICE Proizvajalec pisarniških pripomočkov (»I<3»V131|li Vodilni v svetu in Sloveniji - skupaj z Struževo 3, Kranj ■NORTH SOUTH Tel.: 064/211-525 bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte IV/I I bomo pisali Halo, (GLAS! Kranj, 2. marca - Je že tako, da so mesta čedalje bolj zatrpana s parkiranimi vozili, ki jih je čedalje več. Vozniki se jezijo, da je parkirišč premalo, odgovorni v občinski upravi pa zatrjujejo, da težava ni v številu parkirišč, ampak v kulturi voznikov, ki se najraje pripeljejo skoraj do vrat in poiščejo brezplačno parkirišče. Kranjčan T. N. pa se jezi nad prometnim neredom, ki že leta vlada v starem delu mesta Kranja. Po njegovih besedah človek sploh ne opazi, da je v tem delu mesta vožnja omejena, saj se vanj še zdaleč ne pripeljejo le stanovalci in dostava. Zasedena so vsa parkirišča ter vsi možni prazni kotički in stanovalci marsikdaj sploh ne morejo do svojega doma oziroma parkirišča. Po besedah omenjenega pa se pozimi zaradi snega nered v mestu še poveča. Sprašuje se, kaj mislijo odgovorni in zakaj dosledno ne izvajajo predpisanega oziroma v primeru, da dosedanji parkirni režim ni učinkovit, določijo novega, ki bi končno zagotovil prometni in parkirni red v starem delu mesta. Del stanovalcev Hudega še vedno ni dočakal asfaltiranja občinske ceste, saj delavci niso asfaltirali celotne, nekajmetr-ski vmesni pas so namreč izpustili. Stanovalci so se na omenjena dela pripravili in uredili svoje vrtove, pospravili rože in drva, potem pa ostali dolgih nosov. Bo tako ostalo ali pa se bo tudi mimo njihovih hiš v bližnji prihodnosti "zgodil" asfalt? • R. Š. G.G. Avtocesta v Selca? Krajanke in krajani cele Selške doline, zlasti Selc, so od konca minulega tedna zelo dobre volje: njihov soobčan mag. Janez Božič je novi predsednik uprave DARS, Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji. Mag. Božič je nasledil Jožeta Brodnika. Službi za stike z javnostjo v DARS-u pa se je minuli četrtek zvečer rahlo zalomilo, ko je po telefaxu obveščala medije o svojem novem šefu in je pisalo tudi, da je mag. Janez Božič "...doma v Selcah nad Škojjo Loko...". Selčanke in SelČani, med njimi je tudi mag. Božič z družino, živijo v Selcih. Pridevek "...nad Škojjo Loko"gre vsem v Selcih krepko na živce, saj so dejansko v občini Železniki, s Škojjo Loko pa jih povezuje bolj klavrna cesta. Ker se po njej vozi tudi mag. Božič, katerega novo delovno mesto je v Celju na sedežu DARS-a, bo morda zastavil svoj vpliv za boljšo cestno povezavo Selc z ostalo Gorenjsko. KOŠARKA ODFJA Sreda, 3.3.1999 ob 19. uri HALA PODEM SKOPJA LOKA Vabljeni7 Zanimive naravoslovnotehnične delavnice za sedmošolce Ob barvanju, tkanju, pletenju učenci spoznavajo poklice V srednji tekstilni, obutveni in gumarski šoli v Kranju so tudi letos pripravili naravoslovnotehnične delavnice, ki jih kot del poklicnega svetovanja obiskujejo predvsem sedmošolci iz Kranja in okolice. Kranj, 2. marca - Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola v Kranju na različnih stopnjah zahtevnosti izobražuje za različne programe in poklice. V šoli so že pred leti, ko je zanimanje za te poklice začelo plahneti, začeli razmišljati, kako bi z njimi seznanili čim več osnovnošolcev in jih navdušili zanje. Tako so nastale naravoslovnotehnične delavnice, v katerih učenci, predvsem sedmošolci, preizkušajo svoje veščine v barvanju bombažnih majic s pigmentnimi, vodoobstojnimi barvami, tkejo na ročnih statvah, pletejo preprostejše vzorce na pletilnem stroju ali pa oblikujejo izdelke v usnju. V šoli razmišljajo, da bi v program odprte šole vključili še šiviljsko oziroma konfekcijsko delavnico, ki bi učence seznanjala s tekstilnimi poklici v konfekciji. Seveda pa vse obiskovalce iz osnovnih šol srednješolski učitelji in dijaki hkrati seznanjajo tudi z vsemi drugimi poklici in možnostmi izobraževanja v tej šoli. Šolska svetovalka, psihologinja Barbara Oman pravi, da so z odzivom osnovnošolcev zelo zadovoljni. Prvo leto jih je njihove naravoslovnotehnične GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si * študentski servis klub šluricnlov lutini Glavni trg 20, 4000 Kranj, MflOK 064 224 334 pon - pel od 9.00 do 17 00, soo od 9.00 ao 1 Gorntfska borzno posredniška druiha 15, 330-10-16 V TVfclfticVe* voofiUu to delavnice obiskalo več kot tisoč, v letošnjem januarju in februarju pa že več kot dvesto. Pričakujejo jih vsaj še toliko, saj bodo imeli zanje šolo odprto še marca in prvo polovico aprila. Prejšnji konec tedna so bili njihovi gostje šolarji iz Stražišča. Program srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole podpirata tudi ministrstvo za šolstvo in šport ter zavod za šolstvo. Izbran je bil v projekt Odprta šola, videti pa ga je mogoče tudi na spletni strani interneta. • H. J., foto: M. Golobic Stražiški šolarji so se poskusili tudi s tkanjem na ročnih sta VSA K. VSAK 20-TI, VSAK 50-TI. I (Marec je pač tak mesec.) i I v marcu ponujamo posebno priložnost tistim, ki bodo sklenili razmerje za mobitel gsm: vsakemu petdesetemu podarimo mobilni aparat n oki a bi 1 ol. pri n mt dobi za nagrado mobilni telefon benefon delta vsak dvajseti naročnik. Prav vsak novi naročnik pa dobi po pošti majico. % l Za skok v pomlad. \ Nagrajenci bodo lahko nagrado prevzeti v najbližjem Mobitelovem centru, na njihovo željo pa jo bomo poslali po pošti. O vsem jih bomo obvestili pisno. WWW. MOBITEL. SI mobitel SLOVENSKI OPERATER ISIMT Si GSM vobodcn kot ptica ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes bo zmerno do pretežno oblačno, vendar povečini suho. Pihal bo veter iz zahodne sme • V sredo se bo čez dan pooblačilo in popoldne ali zvečer bo ponekod že rahlo deževalo, m®{f0 sneženja bo sprva na višini okoli 1200 m nad morjem. Pihal bo jugozahodni veter. V četrtek d ^ oblačno s padavinami, meja sneženja se bo v noči na petek spustila do 700m. Do petka lahKo gorskem svetu, predvsem v višjih privetrnih legah, pade tudi do pol metra snega. DAN TOREK SREDA ČETRTEK^ VREME /H T min / T max -1 / 14 3/12 _4/7__J