ri—!■ 51 ni Mil II Največji slovenski dnevnik • 1 Iv Združenih državah 1 Velja za vse leto ... $6.00 I nj Za pol leta.....$3.00 m i?! Za New York celo leto - $7.00 [jI Za inozemstvo celo leto $7.00 BI j—lf=== ■ — .!{=_-! GLAS NARODA 9BB List slovenskih idelavcevv Ameriki. 1 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered a* Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 93. — ŠTEV. 93. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 21, 1925. — TOREK, 21. APRILA 1925. VOLUME XXXin. — LETNIK XXXIII CILJI MARŠALA HINDENBURGA Cilj maršala Hindenburga e vrniti Nemčiji ugled, katerega je izgubila vsled vojne. — Tako je izjavil svojim poslušalcem v Hanovru. — Obdolžitev vojne krivde mora izginiti, — je rekel, — Tekom celega svojega govora se ni poslužil niti enkrat besede "republika »» Poroča Samuel Spewack. Odmevi velikega petrolej, škandala. Obrekovalci sen. Wheel-erja bodo doživeli velik poraz.—Senator Walsh bo dal poroti navodila, naj oprosti obtoženega. JUTSTTMI mw.ct. NIWJTM« Maršal Hindenburg. HANOVER, Nemčija, 20. aprila. — Zelo star je stopil v tukajšnji občinski hiši pred več sto naci-jonalističnih politikov in časnikarskih poročevalcev izmučen, strog mož, kojega lajajoči glas je vse, kar je ostalo od prejšnje svežostf in bojevitosti. Nataknil si je očala ter pričel citati prvo pomembno politično izjavo. To je bil prvi daljši nagovor katerekoli vrste, kajti maršal Paul von Hindenburg je \ edno zaničeval govore. Prišel je v občinsko hišo 2 namenom, da prepriča »*- ozemske časnikarske po-^^^^ ročevalce, da ne namerava JJT | *S ustanoviti monarhije ali * restavrirati militarizma, če ' * bi bil prihodnjo nedejo iz- N voljen predsednikom nemške republike. Njegov odločni, čeprav izmučeni obraz se je sklanjal nad pripravljeni govor, in vse besede, katere je izrekel, so bile skrbno izbrane. Republike ni ome-'IHU ni niti enkrat. Premagal se je le toliko, da je rekel, da ne bo storil ničesar neustav nega. Izjavil pa je, da bo Imm^^^mt*^ ii^ht* 2&radil nov narod na teme-jgjgJjHk lju sedanje ustave. Navidezno negativno u-^ gotovilo, da ne bo kršil ustave, je bilo vse, kar je bilo mogoče iztisniti iz vernega služabnika Hohen-zollerncev. Le enkrat je dal povdarka svojim besedam in sicer takrat, ko je vzkliknil: — . — Voj na krivda mora izginiti! — Njegovi poslušalci so se dvignili vspričo te izjave, da je treba Nemčijo oprostiti obtožbe, da je bila odgovorna za vojno, predno bo mogoče zopet uveljaviti v Evropi mir. Izraz "republika" je bil očividno prepovedan, čeprav so izjavili on in njegovi pristaši, da ne pomen j a njegova izvolitev po vrat ka monarhije. Ni bil srečenr s svojim vstopom v politiko, kajti kompromis je bila njegova začrtana naloga, — kompromis z zunanjim svetom, ki smatra njegovo navzočnost v politični areni za slabo znamenje. On skuša sedaj odpraviti ta sum. Očividno so skušali prepričani monarhitsti prilagoditi svojo vest strogemu mojstru okolščin. Rekel je, da se ne briga za osebne napade. — Imel sem dobro srečo, da sem zadržal sovražnika od naših meja s pomočjo združenega naroda, — je nadaljeval. — Melanholična leta so sledila tej veliki dobi v zgodovini Nemčije, tekom katerih je bila ta enotnost izgubljena. Najlepši konec mojega življenja bi bil doživeti povratek te enotnosti v miroljubne svrhe, katere smo zasledovali. — Prosim inozemske časopisje, naj vpošteva pomen te volje do enotnosti, ki nima nobenega o-pravka s politiko, pač pa temelji na zdravem narodnem čustvovanju. Nobena stvar ne more bolj škpditi našim miroljubnim ciljem kot pa lažnjivi krik o bližajočem se vojaškem preobratu v Nemčiji, ki je baje vtelešen v moji kandidaturi. — Odločno povdarjam, da se moja želja prav ; nič ne razlikuje od želje nasprotnikov, ki trdijo, da last, namreč zagotoviti nemškemu GREAT FALIvS. Montana, 23. aprila. — Dozdevna priavna priča obtožbe proti seznator.hi "\Vheeler-jn je na-stopila včeraj v osebi wash ingf anskega odvetnika. P?-tra Nvee ter pripravila zveznemu pravd ništvu najvišjo blamažo med številnim«, katere je že doživelo tekom procesa. Zvezni pravdni k Slaterv. je v svojem široko listnem n vodnem govoru izjavil, da je skušal Wheeler pregovorit i Nvee-a, naj deli ž .njim odvetniške pristojbine za zastopstvo pet role jskega magnata Gordon Cliampbella pred washing! anskim departmentom za zunanje zadeve, pod pogojem, da bi on, Xyce, — prevzel zastopat ro. Kakorhitro je stopil Nyce iz vlaka, ki ga je privedel iz Wash-ingtona, je podal naslednjo Izjavo : — Ce pričakuje zastopnik obtožbe. da bom kaj tankega pripovedoval. bo jako presenečen. Po nvoji vednosti se ni nikdar pripetilo ničesar sličaiega. Senator Wheeler mi ni stavil nobene take ponudbe. S senatorjem Wheeler-jrm sem sploh lo enkrat govoril v svojem življenju in pogovor ni trajni več kot deset minut. Govorila sva o finančnih težkočah Gordon Champbella. Trditi, da je ponudil Wheeler meni petdeset odstotkov dobičkov p^trolejskih ozemelj ali sploh kako nagrado, je nesmisel in obrekovanje. Kaj takega ni namignil niti z eno besedico. jZvezno pravdništvo je izjavilo, da bo predstavilo še par 'nadaljni h "prič". Senator Walsli. zagovornik Wheelerja, je izjavil, da le čaka. Italijanom zopet manjka denarja. Italija, ki je predrzno izjavila, da noče plačati svojih vojnih dolgov v Ameriki, je zopet pričela pumpati tukaj. RIM. Italija. 20. aprila. — V finančnih in političnih krogih no j pričeli postajati mnenja, da so j napredovala pogajanja med italijansko vlado ter ameriškimi fi-jnaučniki| glede novega posojila . /m stabiliziranja italijanskega ilr-Ižavnega proračuna. To naziranje jj«» bilo ojačeno vsled dejstva, da so se vršile pred kratkim konfe-' renče med Thomas Lamentom. ' članom JWtwyor.sk«* bančne hiše • Mongan. ministrskim prtslsetlni-kom Mussolknij^m ter Oton j Kalinom, članom bančne t vrdke Kuhn. Loeb & ('oinpanv. Pri teh ! konferueah je bil navzoč italijanski finančni minister di Steffani. Za enkrat ni mogoče ugotoviti poteka teh razprav in pogajanj, ker se niso hoteJi glede, tega izraziti italijanski uradniki ali pa zastopniki ameriških bančnih tvrdk. Razbremenjeni prejšnji kron princ. BERLIX, Nemčija. 20. aprila. Državno sodišče je zaključilo svoje preiskave v namenu, da pojasni vojne zločine, katere se je pripisovalo prejšnjemu nemškemu | kronprincu. Tekom preiskave se je ujrotovilo. da ni kronprine nik-j dar odredil, da se opleni ali jx>-j žge vasi in da ni odgovoren za eksekueije. katere so odredila vojna sodišča njegove armade. Sodišče je vsled tega ustavilo vse j nadaljne preiskave j da bodo zastopniki obtožbe za-I kljisčili svojo stvar. Xato pa so sodniku takoj stavili predion, naj naroči poroti, da odda pravorek. ki bo predstavljal popolno opro-ščenje. Oblasti na sledu morilca. Klobuk bo postal bistvenega pomena pri poja-snitvi morilne afere. — Bančni umor v Pearl River bo najbrž pojasnjen na ta način. narodu suverenost, prostost in pravično mesto med narodi sveta. Da dosežemo to, mora izginiti obtožba vojne krivde. — Te misli me navdajajo, in vrjeti mi morate, da so nesmisel vse obdolžbe, dvignjene proti meni, da nameravam vprizoriti neustavne akcije. Kot nemški predsednik bi smatral za svojo dolžnost, da storim najboljše za domovino, na temelju ustave in sedanjih okoliščin. Preje, tekom popoldneva je gledal Hindenburg v sijajni maršalski uniformi parado mladičev z verande svoje vile. Kot politik pa je bil oblečen v salonsko suknjo ter je nosil na prsih le red Železnega križa, ko je pripovedoval o svojih vojaških uspehih in svoji prejšnji slavi. Kot politik je bil pruski vojni gospod prisiljen preči t at i nagovor, poln dvostrečnosti, kojega namen je bil na eni strani bodriti nacijonaliste, na drugi strani pa pomiriti sovražnike v inozemstvu. Hindenburg pa dosedaj ni bil vajen pomirjevati sovražnikov. • Ko so bili končani govori drugih politikov, je Hindenburg vstal ter vzkliknil: — Vorwaerts mit Gott. . . Utihnil pa je, kajti vzklik bi se moral glasiti: — Vorwaerts mit Gott fuer Kaiser und Va-terland! (Naprej z Bogom, za cesarja in domovino.) Nato je sedel za mizo, kjer so sedeli politiki ter pili pivo v velikih vrče v. Mučna preiskušnja je bila zanj končana. BERLIN, Nemčija, 20. aprila. — V osebno podpisanem ugotovilu, ki je bilo objaVljeno včeraj v "Die Zeit*\ oficijelnem organu nemške Ljudske stranke, je dr. Gustav Stresemann, minister za zu-nenje zadeve, definitivno napravil konec ugibanjem glede svojega stališča v zvezi s sedanjo predsedniško kampanjo. Stresemann je formalno sprejel kandidaturo von Hmdenburga. Okraj, pravdni k Morton Lexow z Rockland okraja se je podal včeraj zvečer v Chicago ter vzel i seboj derby-klobttk, tla ga pomeri nekemu, moškemu, kate^ rejra upa pozneje izročiti električnemu stolu. Ta klobuk so našla dne jlecembra leta 1921 na tleh Pearl River National Bank v Pearl River. X. Y. Izgubil ga je bandit, ki je ubil dva moška ter tretjega težko poškodoval s strelom v trebuh. Še več kot tri leta iščejo oblasti Henry Fer-neeke-a, alias Ilenrv Darche-a. ki ie ustrelil pomožnega blagajnika dotie.ne banke. James Moore-a ter knjigovodjo Bntza. tločim je težko poškodoval paznika Ttto Miller ja. Fernecke-ja. so tudi iskale oblar sti v zvezi z umorom dveh državnih konštaiblerjev v Pennsylvani-ji. ki sta ubila umorjena leta 1921 ter v zvezi s pol ducatom bančnih ropov, ki so dovedle do aretacije ter obsodbe zločinca, a potekla so cela tri leta, predno je bilo mogoče napraviti konec zločinski karijeri Fernecke-ja. Majhen vitek in zgovoren mlad zloeinee, ki se je vedno elegantno oblačil, je navidezno brez sledu izginil po roparskem napadu in dvojnem umoru v Pearl River. Harry Scott, superintendent Pinkerthove detektivske agentum je zbral veliko infomiaoij glede življenja in počenjanja morilca, a ga ni mogel zaslediti. Scotr je vedel, da sedi edini človek, ki bi mogel spraviti morilca v roke pravice, v Joliet državni jetnišniici. ker je bil obsojen na dvajsetletno ječo. Ta mož je bil Joseph Saunders, ki je obljubil zasled'ovaiti iskanega do konca sveta, če bi pristno ne strpnost jo nemškega značaja vse, kar ni sledilo vodstvu Hohenzolkrneev. kojih zanasljivti in verni služabnik je bil tor ostal do današnjega dne. Pravijo, da >i j«- celo izposloval dovoljenje prejšnjega kajzer-ja. sedanjega " puščavnika" v Doornu, da sme nastopiti kot pred->«. uiiiški kandidat m da ga ji' etsarski dezerter od vezal prisege zvestob*, kar je biio povsem oclveč. ker je revolucija razveljavila in odpravila vse tozadevne prisege in ker nima prejšnji kajzer. kot »ojui begun« ( nobene pravice zahtevati od svojih prejšnjih "podanikov" zvestobe. Eindciiburg je »topil na oder v civilni obleki, a preje, preko dneva, s; je pn vose il enega starih prizorov, ko so delili rale- mimo njega armad* v polni bojni opremi. Par .stotin mladičev je korakalo mimo starega Hon Kišota, ki je .»lal na verandi svoje vile v paradni uniformi nemškega maršala ter z vc.seljem opazoval kretnje m lad. če v. V tem trenutku je bil v ovojem -elementu. Opajal se je ob pogleiu, ki se mu j- nudil ter mislil na trenutek, ko deležen š? !iadaljnih takih prizorov, ko postane predsednik nemške rppirbli ke, vladaii!- is. J)oor;ia i it Oel»a. (.'isto driurč n pa je bil njegov nastop zvečer, ko je nataknil nas«- civilno obleko ter okrasil svoje prs.^ le z redom Železnega križa. Tam. na odru je stal osem in sedemdesetletni .starec ter čital od drugih ljudi sestavljeno izjavo, ki ni vsebovala ničesar pozitivnega. pač pa obstajala iz samih rlvostročnosti. Posebno značilno je bilo. da ni niti enkrat izrekel besede "republika", čeprav se je iz političnih razlogov podal vsaj v toliko, da je obljubil vstraja.ti pri sedanji konštitucij-i ter opustiti vsak poskus. da vrne dtželi monarhistični sistem. Ta izjava je bila »-veda namenjena izključno le ino&ean&kim časnikarskim poročevalcem ki naj bi raztrobili po celem svetu, da nima Hindeniburg niti najmanjšega namena spraviti kajzerja nazaj na pre.stol ali vsaj -ustanoviti monarhijo, z drugtim Holienzolleracefm na čelu. Prejšnji sovražni narodi bi nikdar ne odpustili Nemčiji, če l>i bil dejanski zvoljen predsednikom Hindenburg. To bi pomenjalo. da si želi Nemčija povratka starega reda. da noče zadostiti svojim obveznostim, in da >e hoče na vsak način oprostiti varuštva zaveznikov ter izvršenja Davresovegn načrta. Nemška vlada je bila že informirana, da so ameriški finančniki prekinili pogajanja, ki so sc vršila glede večjih in manjših posojil, ker hoeeo čakati, dokler ne postane znan izid predsedniških volitev v Nemčiji. V slučaju, da bi /bil Izvoljen Hindenburg, bi bila vsa ta pogajanja definitivno prekinjena in Nemčija bi ne dobila zaželjenih po sojil. To je tudi dobro znano sedanji nemški vladi "ter republikanskim strankam, ki .»o odločno izjavile, da bi se >z oorožjem v roki borile proti vsakemu ]K>.sku>u. da se uveljavi monarhistični sistem ter spravi zopet na površje »ovražene Hohenzollernce. Monarhlsti vedo dobro, da je splošna mržnja. katero goji svet do širokoustnih Ho h e ikz oil ern cev. glavna ovira povratka starega sistema in na tihem se tudi dobro zavedajo, da ne bodo zmagali pri volitvah čeprav imajo za seboj veliko število pristašev. Predsedniške volitve, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo, bodo izvojevane v znamenju treizne pameti, politične prevdarnosti in zmagal bo kandidat, ki bo nosil v svojih rokah prapor repuMike in miroljubnega napredka. Vojna in spremljajoča jo beda ni izučila vseh s>lojev nemškega naroda, pač pa pretežno večino. Monarhistični eksperiment ne bo v Nemčiji tako hitro ponovljen. 1 Peter Zgaga 1 Vprašanje— In fl ilea Hchnar cigaret. Zakaj plačajo ljudje več za turške kot za navadne cigarete? Odgovor— kadilcu mi carinili. fliftliv /. Ker je turški tobak boljši, je vreden dvakrat ali trikrat več kot katerikoli drugi tobak. Turški tobak je znan po vseni »vetu zastran svojega okusa, izrazitosti in milobe. V vsakem tankem listu turškega tobaka, ki je v Helmar, je kakovost. Škatlje po 10 ali 20 Newyorski Slovenci "Domu za slepce". Raznoterosti Zlato na Češkem. V Marijini jami v rudniku pri Pribramu na Cehoslovaškem ®o naleteli te dni na precej izdatno zlato žrlo Zinovjev o slabili izgledih komtt- Na zadnji seji izvrševalnega od bora komunistične internaeijona- le je imel Zinovjev obširen, ekspo-ze o položaju komun is t iči*ega gibanja, ki ga je ikaraJcteriziral at sledečimi besedami: Pot k rev© lueiji je veliko bolj posuta s trnjem in kamenjem, kaflior smo pričakovali. Naše delo je zato veliko težje, vendar pa bomo kljun temu storili vse, da priborimo komunizmu zrnato. Pred par tedni so čitali ne\v-vorški Slovenci v našem listu pretresljiv poziv ljubljanskega kul-i urnega društva " Glaslmne Matice", na vsa plenit-1 ni t a srca naj 1 omagajo največjim revežem v domovini — slepe em. liajt* j^ "^d šeststo teh nesrečneže v, kateri tavajo v večni temi, pred duševnimi očmi jim je pa kljub temu jasno ožarjena st raši^a usoda. Glasbena Matica" je v imenu teh reveže v prosila ameriške Slovence, naj prispevajo po svojih močeh, da bodo dobili slepci tisto, kar zaenkrat najnujnejše potrebujejo — svoj dom. — da jim ne bo treba tpo vežah prenočevati in po cestah prositi vbogaime. Za mesto New York je prevzele akcijo Slovensko Samostojno Podporno Društvo ter sklenilo prirediti veselico v ta namen. Na posebni seji je 'bilo sklenjeno, da plača društvo vse stroške prireditve iz svoje blagajne. Vsi dohodki bodo potemtakem brez Kxibitka odposlani «ia določeaio mesto. Večina kulturniih društev je obljubila sodelovanje in je taktično tudi sodelovala. Podporna društva so bila v večji ali manjši meri zastopana. Udeležencev je bilo izvanredno dosti. Tako dolbro obiskanih prireditev kot je bila sobotna, pomnijo newyorski Slovenci le malo. Veselica se je vrnila v prostorni Arlington Hall na osmi ulici. Običajna fraza o naUito ]>olni dvorani je "bila v tem slučaju resnična, kajta pro*i deseti wi zvečer je res ^primanjkovalo prostora. Nastopilo je dvoje pevskih društev: <; Domovina" in "Slovan" ter moški kvartet "Slovenija". V oceno petja se ne bomo spuščali, ker ni v pogledu nase mnenje merodajno. Volja je bila dobra, posebno pri Slovanuo uspehu naj pa govore tasti, katerim je petje poglaviten ali pa stranski poklic. Znana Penshakova godba je iz-borno igrala tako koncertne kot plesne komade. Oni, ki radi plešejo, se ne morejo pritoževati. / Veselica je imela nad petsto dolarjev dohodkov. Kakorhitro bodo zaključeni računa, jih bmivi objavili v našem listu. Polei^tega se j.* tinli nekaj posameznikov odzvalo našemu pozivu. Denar, ki je do-ipi'l v naše uredništvo, sulo izročil: blagajniku Slovenskega Samostojnega Društva. Kolikor nam je dobila j znano, i j«- društvo "On-l" -T. S. K. J. poklonilo v ta namen ti>oč dinarjev. Na uspeh je ne\vyor5ka slo ven-j ska naselbina lahko ponosna. Ponosna naj bo pa tudi na svojo plemenito človekoljubnost, ki se ■e doslej še vslkdar temeljito udejstvila, kadarkoli je bilo treba j>omagati nesrečnemu bratn. Podrt^bnejše poročilo o sobotni prireditvi bo jutri objavljeno. Dopis. Brooklyn, N. Y. Že dolgo časa je minilo, odkar je imelo slovenski pevski zbor "Slovan"' svoj zabavni večer, imeti bi ga moral na belo soboto. ]£>. aprila, ker je pa Samostojno društvo dobilo prosto Arlington liall, da priredi veselico za uboge sleijice in njih l>om v Ljubljani, ji "Slovan" prepustil ta večer za to krasno idejo in sklenil, da priredi dne 2. maja svoj spomladanski zabavni večer na 1820 Orov St., Grave Hall, pri gostilničarju A. Pernic n. Cenjeno občinstvo Greater New Yorka je uljudno vaidjeno, da pripomere Slovanu" do boljšega uspeha. Zadnjo soboto je bil za želj eni večer Slovenske kolonije, da pripomore ubogam slepcem v Ljubljani do doma. Veliko, veliko jih je manjkalo. Zakaj ? Nastopila so pevsaka dnuštva 44 Slovan'', "Slovenija" in "Domovina", katera je rešila s-vojo pevsko uk>go jalko dobro, dočkn sta jo "Slovan" in kvartet "Slovenija", le povoljipo. L. Muc, tajnik "Siiovana". ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNI^ F ZDRUŽENIH DRŽAVAH Menda ga ni v Evropi, ali že vsaj mi Balkanu ne, boljšega diplomata kot je Nikola Pašič. Pri zadnjih vo&tvah je za las manjkalo, da ga niso vrgli med staro žaro. S pomočjo vojaštva, .nasilja, de-nuneijaeij in podobnih sredstev, je vseeno dobil toliko Vieeine, da je v sedlu obsedel. Preglavice mu je delalo šestdeset poslancev, večinoma Hrvatov, katere j a narod zato izvolil,, da je izrekel nezaupnico 'beograjski gospodi. Toda jugoslovanska vlada pod Pašlčevim bičem ne pozna najpri-prostejših manir. Pašič je enostavno zapodil onih šestdeset poslancev domov ter jim obeu.m odvzel pravico narodnega predstavništva. Poslanci so se obrnili in so odšli. Hrvatski narod je sklonil gla vo ter zacvilil v upravičenem srdu. Izza majske deklaracije ni bilo še takega preobrata v zgodovini Slovencev. Srbov in Hrvatov. Vse je v nestrpnem pričakovanju. vpraševalo, kaj bo. lil kaj je bilo? Radieev nečak Pavle Radie so je odpravil v Beograd, zavalil m? je pred kraljem na kolena ter mu v imenu Radičevem, svojem in v imenu zapodonih poslancev izra-z.l pokorščino. Kaj so poslanci rekli na to, ne omenja poročilo. Hrvatski narod bi rad marsikaj povedal, pa si ne upa. ker ima vedno pred očmi cev karabinke. ki je v rokah, bodisi srbskega £audarja ali pa hrvatskega fašista. Nihče ni slutil, da se bo to zapleteno vprašanje takole razvoz-ljalo, Jaz seni sicer parkrat omeni.' na tem mestu, da bo srbska go spoda zamašila Radiču usta s kako mastno državno službo. Danes grem nekoliko dalje in pravim: Radiča bodo od vedli iz a rest a j naravnost na ministrski stolec. j hrvatsko republiko in neodvisnost | Slovenije bo pa upravljala srbska žandarmerija. * V Wash i ngt omi so aretirali j Coy. Winfielda Jonesa, sina Rev. i Cliarlesa E. Jonesa. ki je sup -rin-j t« iident AntisaIonske Lige v državi Georgiji. j Mlademu -Tonetu so dokazali. ; da se je bavil s prodajo alkohola ■ ter v kratkem časti spravil sku- i . v paj precejšnje premcxzsaije. j V največjih stiskah je seveda . papa Charles Jortes. ' Ne toliko zastran škandala, ki j mu ga je sin napravil, anipak skrbi ga. odkod bo zanaprej dobival sAoj jutranji požirek. * Dve Slovenki sta se odpravljali na sobotno veselico v New Yor-ku. Ena bi rada šla, ena se je pa (kujala. Imela je namreč obleko, j ki ji je bila zgoraj in spodaj pre-. kratka. j — Ne vean. če bi šla v tej oble-j ki, — je rekla. — Skoro malo j sram me j-e. Kaj bodo reklu ljudje? Pa jo je prijateljica potolažila z besedama: — Oh. kar pojdi, saj ne bo nobeden opazil, saj je za slepce. Pa je rets šla. In jaz sem jo videl iu mi še danes po glavi roji * Na svetu je vse mogoče. Še celo se lahko zgodi, da bo izvoljen Hindenburg predsednikom nemške repubilke. Edino ena stvar je nemogoča — da bi namreč Ko ver ta izdajal tri tedne — vsak dan zaporedoma — svoj dnevnik. In to ni mogoče, da bi mogel Koverta še koga prepričali o svojih čistih namenih. * Nek: glasbeni ka*ik zatrjuje, da bi moral vsak godbenik dobro poznati zvezdoslovje, zemljepisne in zgodovino. Polegtega bi bilo pa tudi dobro, da bi godbeniki kaj o foSn vedeli. KR3CENJE NOVE AMERIŠKE LADJE Te dni je bila spuščena v morje ladja "Saratoga"", ki bo dužila k.»t pii*lajališče mornariških zrakoplovom. Na njenem* irornjem krovu je prostora z-i >.de,md<-et aeroplanov. Ladjo je krstila n steklenico vode žena mornariškega tajnika t". I). Wilhnra. ki je poleg svojega moža Cut ; i- I). Wilhnra. I>«i bili ubiti ali ranjeaii in vjet je bil general Conles. ofieijelni objavi se g!ae. ,la je eel'a dežela se-hitro zatrta, a zahteva-;(,a' mn'n;i- Na Portugalskem je zavladal mir. la je dosti žrtev.—Vsta-ške čete so se vdale, potem ko so bile obkoljene in bombardirane. — Leal. prejšnji ministrski predsednik, je bil aretiran kot povzročitelj. VERSKA POLITIKA FRANCIJE A' franeoskem parlamentu se je te dni razvnela zanimiva debata o verski politiki Francije, ki lahko zanima tudi našo javnost. Povod za debato je dal manifest francoskih škofov, ki so protestirali proti vpeljavi laiene sole v novopri-dobljenih pokrajinah Elzasa in Lotaringe. Debata se je sukala o-no v moč. so vstaške čete zjutraj koli int<*rl>^ije in govora po-odložile svoje orožje, nakar so !»i-|slama ^ interpelaeije •e internirane v vojašnici. i,n -ovora P<^nemamo sledeee od- Števiio padlih in ran,t.iih sC st*vke: Poslanec Cazals je najpr-CL-ni različno, a v>i soglašajo v v° vl>rašil1 vla,1°' kaJ "cmerava tem, da je bilo sorazmerno viso-j 04lgm'°r,tl na I,al)a(le" ki s0 Jih ko v primeri s trajanjem vstaje. p°dvz"!i fraIKOski Skofi »,roti L1ZBOXA. Poji ugaLska. 20 * aprila. — Najnovejšfi revolu-ija v Lizboni je bila hitro končana, izbruhnila je v soboto zjutraj in po ostrem boju. ki je trajal poz- Mrtvi ^D številni in število ranjenih cenijo na več sto. j Dejanska vstaja je bila pod po-1 vel jtvo ter aretirati večje število uradnikov. Predsednik Come-, je v družbi drugih ministrov prlbežal v glavno vojašnico in kmalu nato so lo-jalno čete obkolile vstjuš - na njih glavnem zbirališču. Paeo da Ro-tendo. Medtem pa r>o se pojavili številni nemiri v različnih delih me-^ta. kjer se je razpočilo več bomb. Dejanski voditelj vstaškega gi-eanja je bil baje prejšnji mini-■itr^ki predsednik. Cunho Tjeal. Sedaj je jetnik v Canno vojašnici. kjer je -nastanjena republikanska straža. Xadaljni aretirani voditelj upora je načebiik naeijona-1 isto v. % Kmalu po izbruhu vstaje so lojalne čete stvorile kordon k roe v.-faš.kega glavnega mesta ter odrezale vsa ojačeuija cd zunaj. Po 1 ret ji uri popoklne so pričele z obstreljevanjem ter vrgle v vsta-»iki glavni stan številne šrapnele. Po boju. ki je trajal celo noč. -o razvile vstaške čete belo zastavo. v odgovor na ultimatum vlade ter se vdale. Izjavile so pozneje. da niso mogle nuditi nadalj-uega odpora veiled pomanjkanja munleije. Številni revolueijonarji r-nini in šolskim institucijam francoske republike, proti smislu samega- zakona in proti načelom, na katerih temelje moderne družbe. V svojem govoru je poslanec Ca-zalh poudaril, da sedanja večina francoskega parlamenta ne misli izdati pridobitev svobode in da hoče š»* nadalje vztrajali na znani deklaraciji človeških pravic. Cazals in njegovi prijatelji >o prežeti z načelom absolutnega spoštovanja verstva. k;tr tvori temelj laie-nos-ti. B;iš radi tejra pa > k vprašujejo. zakaj so morali neki prelati izzvati v Praneiji sedanji spor? Zakaj ta manifest škofov.' Od kod očitki laični šoli. da je nepravična. da ni zmožna" privzgojit i mora le in da moti celo pravilni razvoj vesti ? Laična šola je že prestala svoje preizkušnje! V minuli vojni se je videlo, kakšne značaje vzgo-juje. In šolska stavka v ELzasu ' To je težko dejstvo! Ali se hoče s stavko prisiliti nekatoliško mladino. da poseča katoliško šolo.' EI-zas. ki se je vrnil v naročje francoske republike, ne more pozabiti liberalizma velikih republikancev, ki so nekoč protestirali proti njeni aneksiji od strani Nemčije. Xaj več pa vzbuja ogorčenje duhov. navajenih na svobodo, da so kar- j dinali iz javili, naj se politika pod redi religiji . . . Evo nas v sred- I njem veku T 'GIjAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVTTBTISING ; 11KD11IM NAJBOLJŠO PRILIKO za obisk stare domovine nudi Vam veliki izlet v Jugoslavijo, katerega priredi naš zavod z najlepšim in naj udobnejšim parnikom — "PARIS" " dne 16. maja. Vse potnike bo spremljal en naših v tem skušenih uradnikov do Ljubljane oziroma Zagreba. Odločite se pravočasno da Vam zamoremo preskrbeti najlepše kabine. Posluzite se te izvanredne prilike in pišite za nadaljna navodila na: ] FRANK SAKSER STATE BANK 62 Cortland* Strast Hew York, H. T. W .. . •»•••_ ■ GLAS NARODA, 21. APR 1925. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (F«r«lgn Unguig« Information Sorvico. — Jugsritv Burmo.) balokovič in savin v velikem mednarodnem koncertu. V ameriških krojili vlada že j ta izredni koncert, ravno tako veliko zanimanje za mednarodni monstre-koncert, ki se priredi dne 29. aprila v newyorwki Town Hall pod pokroviteljstvom Foreign Language Information Service. To bo pni koncert te vrste in etlini v tej sezoni. Nastopi sedmo-rica slovitih umetnikov, zastopajoč ill sedmero tujerodnih skupin. Na tak način se predočnje ameriški publiki prispevek tujerodeev •na umetniškem polju. Jugoslovani imajo v tem koncertu izredno odliko, da so zastopani po dveh znamenitih umetnikih.- plazim Balokoviču in Aleksandru Savdnu. Zlat ko Balokovič se- je ravnokar povrnil iz koncertne ture. ki mu je prinesla novo priznanje. "Pittsburgh Po»t" ga je imenovala pomlajenega Kreislerja in postavila ga nad Jaso Heifetz, ki velja v Ameriki kot najboljši violinist. Na tem koncertu bo Balo-kovič izvedel rame slovanske komade. Aleksander Savin je jugoslovanski dirigent svetovnega reno-meja in odličein komponist. Savin je že dirigiral največje simfonične in operne orkestre v Jugoslaviji. Ceh'oslo vaški, v Švici, na Angleškem, v Združenih državah in v Kanadi. Tu je bil mnogo let dirigent na j odličnejšega kanadskega orkestra Royal Symphony Orchestra v Mentroahi, v Xew Vorku, je bil ravnatelj opernega oddelka slavnega Damrosh kon-servatorija. Sedaj je on organiziral svoj lastni orkester in malo opero. On je tudi odlični komponist: njegova opera "Xenia". za katero so motivi in dejanje povzeti iz srtiskejra življenja, je pred leti dobila medna rodno nagrado. On je komponiral tudi raz-me simfonične skladbe. New York Philh armonie Orchestra je izvedla nekatere njegorve simfonične skladbe. V tem koncertu bo njegov orkester izvedel razne slovenske ikamode. med temi tudi dve kompoziciji Savina samega. Ta dva naša umetnika nastopita v odlični družbi, kajti iunet-niki drugih narodnosti, ki nastopijo poleg njih, so sami taki, ki uživajo svetoven sloves. Ti umetniki so: Mischa -Leon. mladi danski tenor iz pariške opere. Nina Morgana, mlada italijanska kolo-raturna pevka Metropolitan Opere, Ignac IliLsberg, poljski vir-tuoz na klavirju, ogrska baletka "Julia Hudak iz Milanske in Madridske o{>ere in končno eden izmed najboljših pevskih zborov v vki zl>or obstoječ iz 125 pev-ski zbor obstoječi i z, 125 pevcev. Dekl eta v narodnih nošah, vjx-stopajoča razne narodne skupino, bodo dajale koneertu pravcat mednarodni kolorit. Razni tuje-rod ni dekoraterji so poskrbeli za primerno okinčanje dvorane. V ameriških krogih vlada, kakor rečeno, veliko zanimanje za med raznimi tujerodnimi skupinami. Vstopnice so $1.00. $2.00 m $2.50, in so v predprodaji v Town Ilall na 113 West 43rd Street. Vstopnice se lahiko dobivajo tiudi od Foreign Language Information Service, 119 West 41st Street. SPOMLADANSKA UTRUJENOST. Človeku se zdi, da spomladansko solnce, ki obnavlja prirodo in kliče stvarstvo v novo življenje, ni posebno dobro za človeški organizmu. Spomladi, večinoma že začetkom marca, so vsi ljudje slabo razpoloženi in nakani utrujeni." Veselimo se obnovljenega života iai zdi se nam kakor da smo se sami prebudili po dolgih zimskih mesecih iz težkega sna. Qbe-nem pa čutimo v vseh udih utrujenost in slabost in cesto ne moremo zbrati dovolj energije za delo. V tem času se množe slučaji obolelosti vsled pomanjkanja krvi. razne živčne bolezni in napadi dosežejo v času od marca do junija svoj višek. Novejša opazovanja teh pojavov so pokazala, da solnce. ki prinaša ostali prirodi novo življenje, ne škoduje človeku. Helsingsfor-ški učenjak Erstruem trdi. da ni solnce krivo spomladanske utrujenosti in slabosti, temveč dejstvo. da je imel človeški organizem pozimi zelo malo solnčne svetlobe in toplote in da zato pomlad tako slabo vpliva nanj. Organizmu nedostaja v tem času vitaminov. Poleti, ko se laifko svobodno gibljemo na prostem ter izpostavljamo vplivu solnčne svetlobe in zraka, se vitamini nakopičijo -v našem organizmu.Jeseni in pozimi porabimo to zalogo koristnih snovi. Ko se pa zima. ki je preži-vimo večinoma v zaprtih prostorni. bliža koncu, je ta zaloga izčrpana. Spomladi čuti na šorga-nnzem pomanjkanje vitaminov in posledica tega je utrujenost in slabost. Dobro navodilo. Koruza je priljubljena jed, in gospodinje se L ^^Bfl^^^V ' II je poslužujejo pri raznih navodilih. Če hoče- i Al te koruzni puding, ki se vam bo topil v ustih, ^^Hfl^H A ' poskusita naslednje navodila z Magnolia ali H ^^m \H| Star Mlekom. Poskusite te vrste v svoji ka- ^^A^^HHI^^^L nHH vi, kakavu in drugih kuharskih navodilih, l^^^k^^BH H ^^^^torj^^HH kjer je treba zaeno mleka in sladkorja. domače napravljen koruzni ^^HjH^B ^^■^Hl! puding J^^^HH Star Mleka narahlo koruze vode 1/8 ili6ice popra 2 Žlici utepenega masla Razredčite mleko z vodo ter zavrite. Pridenite Jaj-ca, koruzo in začimbe Pridenite mleko, zmešajte v pecite počasi, da bo Labelni s teh konev so dragoceni. Z 250 tabelni lah. ko dobite skupino osmerih kosov brušenega stekla, 11 IIS^H — podobnih onim, ki so naslikani tukaj. Vsaka gospo- ffNH — —^ ^^ IBMJk dinja se lahko izkoristi s tem dragocenim darilom. ^BlH ■ ■ HBj^V Začnite danes hraniti labelne. To darilo se lahko t*- ^^^^ ^^SSj^!!^—dobi v naših premijskih trgovinah, ki so navedene ^^ ^^Sgjflpfat^ŽL, spodaj. Če ni v vašem mestu nobene trgovine, kjer ti bi zamenja i te labelne. Jih poSljite Bordens Premium j. iWi ^friKMP'ltf I Company, 44 Hudson Street, New York City, zaeno 'JBdnfWPR^y^ I s številko darila, ki je označena na gorenji sliki in p- j^P jt; •'tojjflfgjjc " H mi vam bomo poslali brezplačno. 1 iffi'l®^ i premijske trgovine ° H NEW YORK CITY, N. Y. BRONX, N. Y. a- -. ■< iml^ O 44 Hudson Street 578 Courtlandt Avenue , near Ouane Street near 150th street P- ™ jjmm 426 West 42nd Street ^^a^ near Ninth Avenue — BROOKLYN, N. Y. 1427 Third Avenue 570 Atlantic Avenue C- III^HHRI near 80th Street near 4th Avenue IBWBMI 61 East 125 th Street 2 Sumner Avenue A- iwj^ llLT*^"-—fl near Madison Avenue near Broadway Nobenega novega procesa za morilca. Predlog, da se dovoli nov pm-ees morilcu John Farina, ki je bil sovdeležem pri umoru dveh banč-nili slov v Broklvnu. je danes zavrnil sodnik Ca rs well višjega sodišča za Kigs okraj. Predlog se je opiral na za p rise ž ono izjavo izgfl-n<>lega Nikolaja Luciano, a j»od-nik je izjavil, da je ta človek iz-gnil vsled koruptnih uplivov, ki sr. .skušali ovirati potek pravice. Včeraj se je prieel tretji proces v zadevi srtbtoženeija Anthony Panta.no, prejšnjega bajnenepa uradnika, -ki j«* dal zarotnikom potrv-bne informacije, na tenieljn k:it«*rih j<* bil v.prrzorjen TOparski dvojni umor. Pa/ntasno in oba brata Diamond eakata sedaj v smrtni hiši v Sinj? Sinjru na eksekucijo. Danilova v "Ekvinokciju". častni večer gospe a. danilove, V nedeljo dne 26. aprila zvečer sc odigra v Slovenskem Narodnem Domu v Clcvelandu nadvse velika in umetniško dovršena igra, Iva Vojnavicev 44EKVIXOKCIJ''.— Nastopi ga. A. Danilova, sodeluje društvo ''Ivan Cankar"m MILIJONARKA IN NJEN SIN Na sliki vidit« Mre. Anne Stillinan in njenegra 14-letnega sina Aleksandra. Nje« mož zatrjuje, da njen mlajši sin ni njegov, pač pa nekega napoUndijanea. s katerim se je Stillmanova seznanila v Kanadi. llmleva je bila že parkrat pred sodiščem. Na dan «o priaki škandali, ki taso za javnost. Leto dui je že med nami v Cle-velaudu naša >*]>oštovana umetnica g-ospa Augusta Danilo. Prišla je med nas z veliko in bogato voljo. tla seje seme svoje dolgoletne in težke skušnje. Naša dramatika je dobila jasnejše lice, naši igralci krepkejše izraze, nezamota ne kretnje in izrazite karakterje. Pričelo se je daniti in drami-ti, bila je preizkušnja discipline in dobre volje. Delo in trud ge. A. Danilove dozoreva, sadovi so se pokazali le tam, kjer so razumeli njo. umetnico, pa ničesar drugega. Danes imamo igralce in igralke, katerih učiteljica je bila samo ona. Kar so znali preje! so morali pozabiti. In blagor mu, kdor je pozabil. Težka je bila tapot, ker iieiti je lviklo, naxieiti se pa še težje, kjer ni podlage in širšepra obzorja. Težko je tiudi zato, ker nas naše vsakdanje okoliščine zapirajo in obkrožujejo a* tako majhen delokrosr, da nam ni mogoče izvajati to, .kar nekateri filistri ali kritiki od lia.s .zahtevajo. To boli, toda pomoči ni, če se kritizira. — le delo. denar in velika vztrajna volja ne more dosegati popolnejše Uspehe. Na večer 26. aprila naj se izka- kjer so vrtinci razpenjeue vode, kjer se meša med seboj morje in ljudje, kjer ekvinokcij drvi preko morja in preko srca . . . Pisatelj Ivo Vojnovič začenja "Ekvinokcij'' s prizori, ki kažejo obupljive prizore malega obmorskega mesteca, kjer je beda taka, kakoršna je takrat, ko umrje oče, mati je v bolnici, a otroci prosijo kruha. Tako. da pravi čol- rakter se kristalizira v teh bese da h: "Kadar pro-sim za druge zdi se mi, da vidim. Ko ljudje vi dijo moje dupline, govorijo dru gače, ker mislijo: ta ne vidu. Eh takrat prihaja njih glas iz globo čin. katerih nihče ne pozna. Jaiz po jih razumem in se mi smili jo . . . Bog vidi. jaz poslušam . . . Vlaho pove to JeR, katera prav sama o sebi: "Postarala sean se v nesreči. Vse je minilo . . . Vse se je pomirilo ... pa vendar sem kakor je rekel gospod: Deska razbite ladje . . -Tela spozna njega. ki ga ni baš ljubila, ampak je kar tako prišlo, da je bila lju bežen grenki pelin, katerega člo vek spije iz same ne.spameti, men da zato. ker se mu zdi lep, in morda tudi diši. Niko zasnubi Anico, Jele, Ivo va mati (ga. A. Danilova) stopi pred Nika. in zaprosi poštenega imena svojemu in njenemu sinu nar Pavo: Vsi- sjmo utopljenci. _ . ... . , . , , . , ,, -Prizori so pretresljivi, mučni, pol- nnorje nas je A-rglo ven . — Ka- . , „ ta, njegova žena pravi: 4"Roditi same sirote, tega bi se tudi vrag fnaveličal". Siromaki so delavci, tudi Turek jim prav pride, če jim pripelje ladjo iz Albanije, da jo popravijo. — Majhno je to -mesto, baš tako malo, da se vsi medse boj poznajo. Borne so njih ribiške koče, pod njimi pa živo morje, ki ne miruje in ne počiva, ampak se peni in beli, kakor da mu je večnost to zauJkazala. Včasih je to morje mehko 'kot dlan, in. takrat za hrepeni sr^e ubogega mornarja, da bi šel tja, kjer obok neba sega do morja, in še naprej in naprej, tja v Ameriko. Brazilijo, Meksiko . . Califoniijo, kjer se koplje zlasto, in odkoder se vozi-že slovenski Cloveland, kako jrlo-1 jo domov samo bogataši s cilin-boko ceni njo — umetnico, njeno drom na glavi, z zlaitom v žepu delo in njene bogate sadove, ki in *mehom na ustnah. Marsikate-ostanejo zavedno med Cleveland- ri je šel, in prišel je tudi kateri !-/kimi Slovenci Ta večer je posve-! na za j — bogat, menda eden iz-čen le nji. katero smo hoteli, da med sto. ko jih je 99 obstalo v pride med nas ter nas uci' kor tnji zemlji. Pa je človeška slabost otroke in malčke. Dosegli smo našo gorečo željo, zato pa naj ne ostanemo nehvaležni in brezobzirni, bodimo plemeniti in dobri, kaker je bila ona, ki je prišla med nas samo zato, da nas uči in pokaže svojo bogato in nedosegljivo umetnost. Gospa Augnsta Danilova si je cd brala za svoj častni večer igro "Ekvinokcij'y v štirih dejanjih, s petjem in plesom. Igra je duhoviti dramatično delo, polno krepkih izrazov m 4>esed, zajeto prav iz naroda, tam doli na skalni obali Dalmacije, kjer žive ribiči, po-/moračaki, reveži in bpgatši, kjer ae peni in buči morje Adrijftnsko, že takro velika, da en vzgled po denarju bolj vleče, kot 99 vzgledov onih, ki so bHi lačni, tepeni in ogoljufani, morda pobiti do smrti. *1 Tbda, morski otiiiIo iiora biti primerno K«»sto. Zgornja ikorja inora hti zlato rjava in r«v oovi morajo hiti ennkomerno zn-vršeni. Našli l»oste. da je custard paj. ce je pravilno narejen, eden najboljših domačih pnjev za vašo družino, ker se razlikuje od drugih. CUSTARD PAJ CaSe evaporirnnejia mleka 1 in čaše vode •*t jaji'a 4 in pol čajne žli.-c sladkorja ^ čajne žlice soli Par kapljic nutmeg ekstrakta Zrihani nutmeg Pastry Namažite glohoko posoeči, a zmanjšajte nato vročino, kajti zmes jajc in mleka iM.trehu-jc le zmerno vročine. Kuhinjski nasveti. Olive se ne sme držati na ledu. Zmrznjenega olja ni nn»goče porabiti za solato. Srebrne žlice in vilice, katere se raid vsak dan. je mogoče ohraniti svetle s tem. da se jih enkrat na teden namoči XA več ur v močni horaksovi votli. Dobra ideja je omit i oranže in limone, pred no se jih rabi. To bo zagotovilo njih čistost. t'e je vaša juha prešla na. zre-zite par kosov surovega krompirja ter kuhajte. Odstranite krompir, potem ko je juha vrela par minut. f> hočete jHilirati nakit iz morske pene. fia zdrgnite z gladiluim kamenom. ter obrišite s flanelno cunjo, namočeno v olje. Nato pa se poslužite suhega hladilnega kamena. Kos brusilnega papirja, /.močenega z amonijo. preilstavlja dobro likalno sredstvo za j»'kb'iie korav- rle. Po izčiščenju jih je treba -spo» lirati s kosom svile. Francoska kreda aH zdrobljena magnezija je dobra za srebrne trakove. ki so postali zamazani. V ta namen je tudi dolwr alkohol, segret z vročo vodo. 1 »a se orlstratii madeže smole iz kotenine, ]>okrijte omadeževan del z mastjo. Pustite to par ur, prodno operete obleko. Nasveti za lepoto. Mazulje in drnge nt*č*Mliiosti je težko najti na suhi koži. Oljnata koža ima vsled tega vedno mazulje. Prvi dovršeni faktor v oskrbi oljnate kože je po|tolna in dt>sI«Mlna čistost. C"e je vaša koža oljnata, se ne bojte umivati jo (»ogosto. «%> je precej oljnata, ni preveč, če jo u-mijetc vsaki dan dvakrat z milom. Če pa je skrajno oljnata, ne bo prav nič škodovalo, če jo umijte vsaki dan štirikrat ?iLi petkrat.' Dejanski bo to le izistilo kožo. Prašek ne bo škodoval koži. a pod pogojem, da je čista predno se ga uporabi. Masaža, če se je ne izvršujejo pre|*>g4fsto. je koristna za oljnato kožo. ker jo čisti. Osebno zdravje. Človeško telo je neprestano za-l>oslen stroj, kojega kurivo je hra-a. Ta hrana, ki je sestavljena iz proteinov. maščobe in karl>ohidra-tov, ima namen dobavljati telesu eneržijo. Eneržijo je lahko izpre-tneniti v gorkoto in to obliko je lahko meriti. Mera eneržijo je gor-kotna enota ali kalorija. Ena kalorija je množina gorkote. katere je treba, da se dvigne en kilogram vode za en centigrad gorkote ali en funt za štiri stopinje Fahrenheita. S tem. da merite zavživanje hrane v smislu kalorij, lahko določite. če dobivate pravilno množino hrane na dan. Ml priporočamo naslednje Izdelke: Vsaka gospodinja ]>otrebuje v svoji kuhinji gotove kuhinjske potrebščine. katere lahko dobi popobmxna zastonj, če kupuje Star & Ma-nolia kondenzirano mleko, kajti ona dobi drago,-ene predmete za laU-Ine pol eg najboljšega mleka in sladkorja. Vsi groeorji prodajajo te vrste kun nenzirano mleko. ni duševnega boja. ki je zastal v srcu oil onih težkih časov, ko je .Jeli umrla mati, ko se je rodil njen si, ko je Niko pobegnil v Ameriko, ko je ona izvedela, da njen sin ljubi tisto, katero hoče sedaj oče njenega sina. Oče Anice bi rad spravil Iva v Ameriko, toda ne mara, a vendar pozneje na prigovarjanje dirugih. «e vda in sklene .iti v Ameriko. Pa pride takrat enakonočje . . . ekvinoik-eij, neurje za sodnji dan. Morje se peni, veter divja, dež lije, strele švigajo, zemlja ni več svoja, ampak v oblasti naravnih elementov. Takrat f>e vzbudi neurje tudi v srcu stare sive Jele, izipove se pred svojim sinom, ki se pripravlja, da gre na pomoč Nikovi ladji. Ivo spoizna svojo mater pa pravi: "Zakaj -i mi odkrila vso to sramoto — In pravi mu mati: "Hotel si ubiti človeka". — Takrat pa se zgane v mladeniču, z grozovito neusmiljenostj'o odgovori: "Ti pa si ubila mene..." Ivu se s pomočjo matere posreči. da uide z Anico na ladjo, da jih odpelje v Ameriko. Jele se sreča takrat z Nikom. ter mu izpove maščevanje, da mu je ušla nevesta. Nik»o spozna zvijačo sive starke ter jo hoče izročiti oblastem. Takrat se raaburi stara Jele, ekvinokcij je dosegel svoj višek. zamakne « mota ko ter ubije svojega zapelji ve a in očeta njenega sina. Sledi ljudska sodba morilke Jele, ki je nbila Nika, kakor vola. Dutoovnik jo vpraša: "Jele, ali moreš s temi rokami, ki so ubile Nika. objeti svojega sina?" "Ne!" odgovori Jele ter kmalu nato umrje. To je nakak obris "Bkvinok-cija", ki daje le malo smernico poglavitnih prizorov. Gospa A. Danilova, kot Jela. ima težko, toda nadvse hvaležno in krasno vlog-o: ljubezen in maščevanje zapuščene mlade matere, ki že odi vi. ko je njen sin še v mladeniški- dobi. Slovenci in Slovenke, v Cleveland u in okolici, lunetnost je samo eai izraiz duše sajue, in to je tisti izraiz, ki prihaja iz stva in najde tudi prostor v drugem srcu. Gospa A. Danilova je umetnico, zato cenite njeno delo, kakor morate tudi ceniti vaš duševni uiitek. O umivanju. Zjutraj, ko vstanemo, se umijemo, počešemo, itd. Tako smo se ličili in še se učijo otroci v šoli in tako povečinoma delamo. Pa kdo izmed nas ni bil pri tistih, ki so se v zimskem času kolikor toliko stresli pred skledo mrzle vode? Tn ravno pozimi se kaj rado zgodi, da skočimo malce pozno iz gorke po-Jstelje, otrok pa že itak ni spraviti J iz njih in ravno oni kaj radi hranijo čas prav pri umivanju. Konec prstov v vodo, dvakrat, trikrat okrog noska, pa je vse opravljeno in hajd v šolo! In so ušesa, da bi sejali korenček vanje, in vrat, da bi ga odrgnili s krtačo in bi bil ko maj čist! Pa tudi ob prostih dneh! Zjutraj, ko ima vsaka hišna gospodinja polne roke dela in ji ni niti zameriti, če prepusti umivanje lastnemu prevdarku svojih otrok, posebno če jih ima dosti. — Temu lahko odpomoremo; umivajmo sebe in otroke temeljito zvečer. Per-dno gre jo otroci spat obleko in srajčko do pasu dol in brisačo za- vezano okrog pasu, da ne zmočimo obleke, in umivanje gre od rok, da je veselje. Ušesa in vrat in roke ror čez rame z milom, potem pa iz-mijemo in dobro otremo. Zdrgne-mo otroka temeljito, da se ne prehladi in ga oblečemo v spalno srajco. Potem pa še z nogami v vodo, umijemo noge gor čez kolena in jih zdrgnemo ravno tako temeljito in nataknemo copatke. Nato pridejo na vrsto še zobje. In zjutraj je t reba samo splahniti obraz in usta. Počesati lase in toaleta je opravljena. Deklice prečešemo z gostim glavnikom in jim spletemo kite, da ostanejo lasje gladki do jutra, in zjutraj je glava hitro počesana. Pri otroeili je važno umivanje nog zvečer posebno v poletnem času, ko tekajo bosi okrog in nanesejo zvečer v posteljo vso zamazanost celega dne. Tako pa ostane posteljno perilo bolj dolgo čedno in je tudi na tisto stran mnogo prihranjenega. In tisti izgovor, da se prehladi-mo, če se umivamo do pasu, ne drži. Začeti seveda ni treba tisti dan, J ko je najbolj mraz, in tudi ne z le-• deno vodo. Ce pa je život že privajen, zdržite tudi ob najmrzlejših j dneli. Vzeti pa ni treba nikoli popolnoma mrzle vode. Smolo je imel. Te dni je stražnik serčal v Wol-fovi ulici (mladeniča, ki se mu jc zdel tako .sumljiv. Zato ga je ustavil in videl, da notsi nabito poln nahrbtnik obleke, perila in usnja. Stražnik je mladeniča aro-tiral in na policiji so spoemati v njem 21-letnega v Smerajnih rojenega Ivana Novaka. Stvari, vredne okrog 2000 Din. je ukradel posestniku Amdreju Remieu v Podsmreki. — . GLAS XARODA. 21. APE. 1925. ITALIJANKO ESHJE-!TAU,/ VANJE, :> Knjigarna "Glas Naroda") ffpUTVENIK*: |. Duša popolna ................... J.— Mprija Vmhinja: v platno vezano.............. .70 v; usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano............ .70 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano.......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano..........1.80 Sveta Ura: fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90 v usnje vezano..............1.60 ANGLEŠKI MOLITVENIM: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child 's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano.............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano.... 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: Angleško-slovenski slovar (Dr. Kern) .................. 5.00 Angel j ska služba ali nauk kako naj se k sv. maši strese .10 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači živinozdravnik ........... 1.28 Govedoreja .76 Higiena Somatologie, pouk kako se ohrani zdravje, t. v...........1.50 Jugoslavija, MeHk 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja........50 Katekizem (veliki) ................40 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .76 Nemško angleški tolmač...........60 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini.............60 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 068 strani 6.00 Naša zdravila.................... .50 Nemško slovenski besednjak Wolf- Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00 Nemščina brez učitelja — 1. del ........................30 2 del.........................30 Pravila za oliko.................... .65 Postrežba bolnikom .............. .25 Psihične motnje na alkoholski podlagi ......................... .76 Praktični računar ali hitri računar .75 Praktični sadjar trd. vez.........3.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Sadno v*no.......................60 Sič: 0 slovenskih narodnih nošah.. .20 Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem trdo vezana ........,___.1.50 Slovenska slovnica za »redne šole, (Breznik) ................ l.— Slo vensko-ital j anski in Italj.-slov. slovar ...................... 1.00 Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar.....................6U Slovenska narodna mladina......1.— Spretna kuharica (trdo vezana).... 1.46 Umni čebelar ................... 1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30 Vošilna knjižica...................60 Veliki slovenski spisovnik rasnih pisem. Trdo vezano..........1.80 Veliki Vsevedež ..................80 Varčne kuharica (Remec) trda vez. 1.50 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v pora........ ....2.60 Zgodovina S. H. S., Melik 1« tVC^fc 2. zvezek 1. in 2. snopič........ .70 , t . Znano je, da ima Italija preveč Človeškega materijala in da išče povsod dežele, kamor bi ga mo-glas praviti. V zadnjih letih se je italijanska vlada čisto sistematično posvetila plasiranju svojih izseljencev v iiwzems*tvu in časopisje, ji je pri tem uspešno pomagalo. Odkar je kontingent iz seljencev za Združene države ta koreikoč skoraj padel na ničlo isee italijanska izseljeniška politika novih izhodov: predvsem •Tužno in Srednjo . Ameriko, v Franeijo in Afriko. Lc dejstvu, da vlada v Jugoslaviji brezposelnost in «rloi»oko užaljenemu na rodnemu Čustvovanju, o čemur je italijanska vlada dobro informi rana, se imamo, zahvaliti,- da sp ni Italija vrgla na nas in pritisnila M .'t jug. vlado, da dovoli njenim delavcem dostop v jug. o-zemlje. Tedni je italijansko časopisje T.riobčilo celo vrsto člankov o izseljevanju v Francijo. Ti članki sc Midi za Jugoslovane jako poučni, kor nam kažejo, na kak način ho^p Italija udejstvovati svoje izseljevanje. Spor med Italijo in Francijo je namreč nastal radi talijanskih izseljencev v Tuniziji v Severni Afriki. Ta dežela, v kateri prebiva mno Pravljice in pripovedke za mladino. Izvesek.......................40 2. zvezek .....................40 Pegan in Lambergar...............70 Bablji, trda ves..................76 Bastoči mesec (Ta«rore) t. vez.....60 Razkrinkani Habsburiani (Larisb) .. .35 Revolucija na Portugalskem ........3C Kinaldo Rinaldini.................60 Slovenski šaljivec ................ ,4f Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............6( Suneški invalid....................3* Skozi širno Indijo.................5f Sanjska knjiga Arabska ....... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........3? Spake, humoreske, trda vez .........90 Strelec ...........................30 Strahote-vojne....................50 Stezosledec ......................30 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................11 Simon Jenko zbrani spisi.........90 Sosedje tr. v......................60 Svetobor .........................50 Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govektr), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................go Sveta Notburga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 Shakespeareve dela: Macbeth, trdo ve; Julij Cesar tr. v. Othelo tr. v..... Sen kresne noči tr. vez . SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA: 90 .90 1.— .90 .30 .35 .50 Narodna biblioteka: Svitoslav ............... .36 SpilJO •••**aaaaaaaaay|»a Krvna osveta...................... «85 jGeneral Lavdon -----... ....... .TO Napoleon Z. ..................... L— Babica .......................... 1M V gorskem zakotju .............. M Za krnhom ........ ................J6 Z ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40 Kranjske čebelice, poezije :........ -36 Obiski (Cankar). Trdo vezano ^IžtiH Ob 60 letnici Dr. Janeza E. Steka .. J5 Ogenj tr. v. .................... 1.30 Ob tihih večerih, trda ves. ........ JO Padajoče zvezde tr. v....... ..... .90 Plat. zvona trd. vez.............. .90 Petelinov Janez vez. .............. 1.— torofi." ........................»0 Pesmi v prozi, trdo ves........... .70 Prigodbe čebelice Meje trda ves... 1.80 PaMrki In Bofta (Albrecht) .........25 Pasti in znake. Kriminalni reven . • J6 ParffiU zlatar .................... .35 Pingviaski otok tr. v............. .90 Povest o 7. obešenih t. v........... .90 Po strani klobuk ................. .90 trd. v.............1.—j Pod svobodnim solnoem 2 knjigi tr. .80] ve«. ........................ .76 .Jadranski biseri JO' Junaki ...... .80 Pet bolesti tr. v. JO Plebaanš Joanes tr. 2J0 1.— 1.— 1. zv. Poznava Boga........ 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. z v. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv, Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 St. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str......................... Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. 6t. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, reiijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 3t. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinslfl: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš............. .30 Št. 13. V. 1K. Gorite: Nadežda Nikolajevim, roman, poslovenil V. 2un, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Sar! Bhgtiž: Denar, na-rodn o. gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogne , 236 str., br. .80 Št. 15. Bdmond in Jules «e Gon-conrt: Renee Maupenn, roman, prevel P. V. K, 239 str., broi. .. .45 Št. 16. JOnko Borneo: Uvijenje, pesmi, 112 str., broi^ .......... .45 Št. 17. Prosper Marizsee: Verne duše v vfeafc, peresi, pttevel Mirko Pretnar, 80 str.,.............. JO Št. 18. Jlnd. Vrdffieky: Oporo, ka lukovikega grajičaka, veeeloi-grtf v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 Str., brni. .... Št. 19. Gerhart Msnptmsnu; Po- topljeni zvon, drsasateka bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 str., broš......... Št. 20. Jul Beyer: Gompaži in Bonraonkl, japonski remsa, is čeečme prevel dr. Fras Bradač, • str«« •.«* .25 .60 Št. 2i. Fridolin Žolna: Dvanajst kratko časnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25. Št. 22. L N. Tolstoj: Krentzerje. va sOnata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš. ...... .50 Št. 23. Sophokle?; Antigone, žalna igra, poslov. C. Oolar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., ........................ Št. 26. L. Andrejev; Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 St. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jngurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš. .................... Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., ............;....... .80 .35 .50 .65 8pilmanove pripovedke: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25 zx. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora...................25 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega_____________ .30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest ........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska P°vest......................... .25 16. zv. Zlatokopi. Povest.......... ;30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. z v. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev'........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 - » Tatic, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti irdo vez............. braš............. .75 .50 Tavčarjevi zbrani spisi: Izza kongresa .................. 1.75 Cvetje v jeseni. Visoška kronika ... 2.50 Tri novele, tr. v..................90 broš..........................75 Tunel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha...................40 Tigrovi zobje .................... 1.25 broš...........,............60 Umor v Sarajevu.................20 Vesele povesti...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 •irdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti sa mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Smisel smrti ......................60 Zapiski Tine Gramontove ....... .60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne ................... .80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knjigi tr. v..................... 3.— Za miljoni, ........... .65 Ženini naše Koprnele..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti' .............30 Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................36 4. zv. Povesti in slike .............35 5. zv. Žtudent naj bo. Naš vsakdanji kruh Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi .......................... zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti .......................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat .... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .66 .50 .5C .5( .5C .5f .5( NaroČilom je priložiti denar, bodisi gotovini. Money Order ali poštne znamk po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, n komandirajte pismo. Ne naročajte k&jig, katerih ni v cenik Kbjijc pošiljamo ~po&tmaio prosto. "GLAS. NARODA" SLOVEN 10 PUBLISHING CO. .46 82 CorttBBdt St, Hew Y< t. rr. Milčineki: Ptički brez gnezda GLAS VABODA. 21. APB 1925. Iv gostilno, je nadikonjar njegov ! blagajnik, zalo plačuje nadko-(njar. Ali >i razumel? — O, srečen -i, bi«tro imaš glavo!" Dospela sta do prve Vrčine rn (sta stopila v slabo razsvetljeno gostilniško sobo. Za mizo sta se1, , dela dva, goloroka gosta, kremar j jima je d'dal druščino. S pokroviteljskim glasom in s primemo kretnjo roke jih je popravil ravnatelj: "Gospoda molja — pokloni Ne dajte se motiti! Moj gc-pedine nadkonjar, sediva semkaj I** St-dla vta v nasprotni kot. Naročil je jedi in pijače in ko »in so zalagala iu primakala. je z don eini glasom povedal marsikaj zanimivega, kratkočasnega in izpodbudnega. kar je lahko bilo tudi možem pri drugi mizi v rajr-vedrilo in dr^goeeai pouk. Tako o s\ojt*ni konju, ki sam turški sultan nima lepšega in ga je bi! dobil v dar od princezinje. ki se je vanj zaljubila in g« hotela za mo-ža. pa ji ga je oes bran^. in j»* moral srerii noči zapustiti kmlje--tvu. da niti ni imol «"asa vzeti s1 ^abo strehe svojega eirknsa. — Itn o svoji moči je pravil, kako so ga napadli trije roparji, ko je Šel j navsezgodaj sam po cesti v mesto denar je nesel v hranilnico. ! pet tisoč goldinarjev samega srebra v močni vreči, za en ceait ga je bilo gotovo. Pa ga sredi gozdar napade pet tolovajev. On pa, n«: bodi len, za v ihti vrečo s srebrom onim sedmim po glavaJi in že se je v-seh devet valjalo po tleh kakor enajst mladih mačkov, on pije šel najprej, še ozrl se ni za oni mi trinajstimi. Mladi nadJcoaijar je z očmi in ti Mtmi požiral prečudovite do god Hp in že je gledal samega sebe v sredi enakih pustolovščin. Snedla sta iu popila in ravnatelj je dregnil Stanka in mu zase uetal: "Pripravi denar!" Potikal je s prsti po mizi: "Onda — plačava!" Ka-čmar se je leno zasukal n?. stolu in zaklieal v vežo: 'Katra! Stanko se je pripognil. skriva je izza erovlja pr/vleked dei^et kron. bankovec. Gos-tilničarka je napravila račmi. memjala in »o-spod ravnatelj je hladnokrvni »pravil drobiž v svoj žep. ''Gladek račun, dcfcri prijatelji!" je •zjavil in go^ulničarka mu je i vljudnim nasmehom pritegnila. Dvignila sta se in šla k počitku. ravnatelj v voz. Stanko v šo for pod milo nebo. Sledeči dan je ravnatelj nena-Ino ukazal in umetuost je zapu--tila Logatec ter se pomaknila i Planino. Ta dan ni bilo predstave. le gostilne sta obirala ravnatelj in nadkonjar — "earadi reklame" je rekel ravnatelj. Bistroumni nadkonjar je bil od prejšnjega dne že toliko napredoval, da je poznal glumaški običaj pri plačevanju in ga ni bilo treba opominjati. ^Zanimivi ta običaj pa je spravil v sklad s koristmi &vo jega žepa, in ko je prišlo do računa. je imel že pripravljen drobiž, da krčmarju ni bilo treba menjavati. gospodu ravnatelju pa n» spravljati presežka. Ravnatelj &paTenble*k je postrani gledal to početje svojega nadkonjarja. Ko se je v drugi in tretji gostilni ponovilo, jo zmajal z glavo in izjavil: "Ej ej. škode zate — imM sem dobre namene. Pa ako nočeš, ako nimaš zaupanja v svojega ravnatelja ..." Molče >'ta korakala proti domu. Blizu voza in šotora je ravnatelj postal in svojo široko šapo položil Stanku na ramo. "Poslušaj me, mladi mož! Povišati sera te hotel. V neumnega Avgusta sem te hotel povišati, pri moji veri. da sem te hotel!" Tri prste je dvignil proti nebu in zazibal se mu je glas. "Že jutri bi bil neumni Avgust! — Toda če nočeš ..." "Saj hočem V* je hit«! »tanko. "Ne vem, ie smem in že rastu,-žiš." je globogo iz pra grmel ravnatelj. "Sto sem plačal forintov, k» se* postal nenmni Avgust Ta|ca je postava ! Toda jaz — po- j'- . ^ ■ '*< (Nadaljevan}«.) Res, sila galanten gospod! "O, gospodična,*' je rekel, "vi bte pametna gospodična, z vami be lahko govori! — Še danes vam pošljem vašo sestro . . . Kaj sem hotel reči — toda to bodi samo -za vaša ušesa in za nikogar drugega. Vaše sestre mož Kocmur ne sme v hišo; če bi >e prikazal, koj mi pridite povedat! Vse drugo bo moja brigat!" Gospod Koibiliea je vstal. dal pipo iz ust. strogo pogledal Nan-čo in ji zažugal, kakor da ne stoji ona pred njim. ampak Kocmur . "Meni se n«' bo nikdo upiral! Grum in strela in bli^k!'* 1'dari! je z desno pestjo ]K> mizi in še enkrat z očmi predrl Naneo. Potem je spet zaipuhal iu prijazno izjavil; "Tako je, moja ljuba gospodična. le brez strahu! Skrbel bom za vas kakor za lastno sostro. Pa z Bogom !" Pomolil ji je roko. Nauča se mi. j«- pokorno |K>klor»il,-». rekla : "Pa z Bogom!" in odšla. Občutki pa. ki jib je imela, so bili na mešani iz radosti nad obilno častjo, iz strahu pred mogočno]«jo novega ku-ratorja in iz koneka odpora zoper sestro. Diplomat ičnt gospod k ur at or j je bil taiko previden, da je sam privede-l Koemurko v Korenovu hišo, in je ,bila njegova prijaznost tako odločna iu neodoljiva. da ni Nanča ne z ^besedo ugovarjala, ampak segla v roko jokajoči se m^tri in jo celo poljubila, kajpada ne brez sila ljubeznive izpod-bude po gospodu kuratorju. Pričeli sta tOTej gospodinjiti sta dobili — takisto po prizadevanju imenovanega svojega pokrovitelja — celo pomočnico in sicer dražestuo gospodično Irmo Kocmurjevo, imenovano genera! Kadecki. ki je ž njo napravila policija zadnji poskus v dobrem in jo izročila materi z grožnjo, če bi uila in s»> potikala po mestu, da gre koj in brez usmiljenja v liišo prisilnega dela. Na vm? tri je vplivala kruta ljubeznivost ]wijaznega gospoda nadstražnika s taiko silo, da so bile druga bolj kratka od druge m je kazalo, kakor da bodo živele v najlepši slogi. O starem in mladem Koemurju pa ni bilo do njih ne duha. ne sluha. Slavni ameriški cirkus Šparen-blek je. kakor je kazalo, res obetal Stanku najsijajnejšo bodočnost. Prvi večer — že kapel nik. Par ur pozneje, komaj da je nakrmil konjiča z ukradeno detelje — že nadkonjar s -pravico do svetlih škornjev Lu dolgega biča, čim si jili omisli, in z dolžnostjo sprejemati klofute neumnega Avgusta. In še so ga čakale višje in višje čas* i . . . Druga predstava v Logatcu je imela enak spored kakor prva: obljubljene nove. presenetljivo u-črnkovite točke so žal izostale po krivdi občinstva, ker ni hotel nr eden iz njegove srede tvegati zahtevanih jxststo kmn za užitek, da vidi, kako se da gospod ravnatelj trgati konjem oziroma s jokalo in kladivom si drobiti črept- njo. Po tej drugi predstavi je namignil ravnatelj Stanku m sta stopila v kraj. "Gospodine nadkonjar," je rekel. A'moja družina bo večerjala doma. Jaz pa grem v gostilno — znaš, zaradi občinstva — občinstvu daš pirjazno besedo, vljudrno ga povabiš, pa je cirkus poln. — Ti si nadkonjar. nadkonjar ima pravico, da gre z ravnateljem v gosrtaiao. Zato ti dovolim, da gre? z maxu> — ako imaš novcev." Stanka je mikala gostilna, hitro je pritrdil: "Imam." 4'Torej idiva!" ga je naklonjeno pozval ravnatelj in sta mahnila v va*. flpot—« j* «*»j«i ariadegz nadkonjarja v tajaoai f'umitlrf g* življenja. "Klad si. toda imaš -bobro glav«. Mene poalifiej, hitro se yriasji rastmi Torej čuj! Čc ^ * - * r •J, ■:■ JACKIE COOGAN iN NJEGOV BRATEC m t!«iiiHW(.* wm«cw k. r./ Znani kinematografski igralec daekie Coogau ima bratca. Star je štiri mesece in ime mu je Robert. Najnovejša pridobitev zdravniške vede- glej mi v oči, položi roko na srce in govori: ali sem kaj zahteval, ko sem te naredil za nadkonjarja Nič! — Ali da postaneš neumni Avgust in da ne plačaš nobene takse, to ne gre J Ne gledam n^ denar, ali zoper postave je. zoper božje in cesarske ..." "Sto forintov nimam," je s kli. vrnim glasom legal Stanko. Siti ti! je. če prizna svoje bogastvo, st- sam izda za tatu — odkod drn-» god naj bi imel denar . . . "Nimaš?" je vprašal Špare:.-blek. "Ne boj se! Lastni oče te n«-bi bolj ljubil, nego te ljubim ja/.. Oeset ki •on boš položil, stoinde-ve t deset pa jih utrpi m jaz. — Govori. ali nisem tvoj dobrotnik:" Stanku je šinila kri v glavo. To. kar si je najbolj živo želel, odkar j.' prvi-' videl cirkus. to se mu zdaj izpolni! Neumni lx> Avgust, mahedrave bo nosil hlače, klofute bo delil, šaljive dajal odgovor ili migal »z ušesi — občin<*tv<> pa ho rezgetalo smehu. Radostno je vzkliknil: "O. da. deset kron laluko dam. koj jih dam!" "Dvajset sem rekel. ' i_c ]>opra-vi! ravnatelj, po radovoljnost' Stanka «x-enjujoč stanje njegove hI agajne, "deset goldinarjev ali dvajset kron!" Obzirno se je obrnil v stran, da je Staaiko lahko dvignil zahtevano svoto iz svoje zakladnice v o buteli. Ravnatelj je spravil denar in izjavil: "Idiva. da pijeva štem-nelj in pečat, kakor veli p »stava! Vli ne delaj sramote sebi in meni! "*lačuj s papirjem, da ne bolja in pečata je trkal z novim leumniui Avgusrtom. mu napival n mu preroikoval slavo in bogastvo. Krčmarju in krčmarici pa je ^azodel, da je mladi mož edini potomec zadnjega indijanskega kraja Fičifaja. ki je žrl žive golobe leoskubljene in Jmal streljati o-Voli vogala. Tako prijazen ni bil še nikoli. Naposled je razkazal Stanku, ki se ga js ž.e prijemala pijača, še prelepo igro " t nihil u." Imel je Ive majhni kroglici, rdečo in be 'o. in dva naprstnika. pomešal jr kroglici in ju pokril. "Ugani, kjp ie rdeča?" Stanko je imel bistre oči. "Tukaj. pod tem naprstnikom." Ravnatelj je dvignil naprstnik "Pasja taca. res je! Ali si človek ^li si čarovnik? ... še enkrat!" Zopet je pomešal kroglici in hi • ro nanj i poveznil naprstnika. Stanko mu ni bil genil oči orl prstov. "Tukaj je!" Pogodil je! Ravnatelj se mu ni mogel uačn diti. "Dečko, ti imaš posebne o-či! S takimi očmi l>oš hitro bogat. Recimo na primer ..." Pomešal je in pokril. "Stavim deset kron — če uganeš, tvoje so!" ^Nadaljevanje prihodniiiM ADVERTISE m GLAS NARODA : ' KOŽNE BOLEZNI " > • povzročajo mnogo trpljenja > v tab slučajih je treba je mat; sevqta's ESKO •Šfel «W5c« In draga art^e Cena 50 centov. Francoski l.akteriologi .si (pri zadevajo na vse načine rešiti pro Idem nevidnih mikrobov iu javnost se ta'ko zanima za to znanstveno proučevanje, da so razpisali e>do čisti literarni listi anke te o tem vprašanju. Na podlagi dosedanjih poizkusov so se. učenjaki prepričali, tla ti zagonetni c-initelji povzročajo nalezljive bolezni, o katerih so zdravniki doslej trdili, da njihov hakterijalni postanek ni dckasaci. Med take bolozni spadajo koee. škrlatinka. pegasti tifus in ta'kotzvana žival->ka kuga. Kakšna je baza teh nevidnih mikrobov..' Ali imamo tu opraviti z. nekakimi kemičnim razkrajanjem ali pa s strupenimi snovmi, ki jih izdeluje bolni organizem in ki jih prenaša sna druge ljudi mrčes ali pokvarjena živila 1 Ali so to živa bitja, nevidna ■'ate. ki r -si> tako izredno majhna. oizkusili ;niš< uo^rli zadržati ni ti s filtri, čijih uknjice merijo 0.000002 nun. To istronomieni' število si sploh n> moremo protista vi jat i zmanjšano Te>ko si je tudi misliti, da so ta majhna živa.bitja cploii mogo '•a. Bas ta problem zanima zda {'•rancoske učenjake dllerella. d* Hauduroya in Nicolla. Herell. avt' r zrlo važne in za 'limive knjige o obrambnih sred->tvih organizma, je napravil eiu največjih oukritij naše dobe. U-201 ovil je. da so v ear>tvu nevidnih mikrobov, talko nevarnih člo vfškemu zdravju, tudi drugi, k^ -o baš v obrambi proti nalezljivim bohfznun najboljši prijatelji človeškega organizma. Ta mikro-skopična telesca je nazval bakte-rijologi ali požiralci bakterij, ker uničujejo ne le neškodljive bakterije. nego tudi bakterije, ki povzročajo raone nalezljive bolezni. To -so pravi paraziti teh bakterij in Herelie jih je našel vedno največ v krvi ljudi, ki so preboleli ttfko nalezljivo bolezen. Ozdravljenje epidemično bolnega pomeni torej zmago bakterijologov nad vidnimi balkterijami. Herelie trdi. da ti bakterijologi niso samo kemične snovi, ker jih je mogoče umetnim potom u5]>ešno gojiti in meriti. Moigoee je ttidi pospešiti njihovo razmnoževanje v organ kron in varovati organizem škodljivih bakterij, tako da -se od pira medicini široko polje novih uspehov v boju proti nalezljivim boleznim. To je prava revolucija V Pa^teurjevem sistemu. Docim je Herell deloval na tem ^pokalnem odkritja, je dosegel i njegov učenec, mladi adravnik HainSorojT, nov velevaini uspeh. ... Va v nekem njegovem zabavišču \sled prevelikega, zaužitka kokaina znana londonska plesalka Fete Kempt on. Za slučaj je izvedel« oolicija, zaprla Kitajcu njegova podjetja ter ga postavila pred so f.:išče. Značilno je. da imenujejo Madnokr^ii Angleži kokain, ki ;pada med najbolj -škodljive stru-p? i', omamna sredstva, beli sne«: S pomočjo nevidnih zarodkov je namreč trausformiral vidne bacile griž" na nevidne bacile, ki so s- preneseni v dm go njim prijazno okolico, spremenili zopet v tipične bacile griže z vsemi pogu/h-tiinti lastnostmi. To je v medicini čudoviti uspeh, iz katerega je razvidno. ifci se lahko z ene strani j živa materija deli v ultramlkro-jskopične drobce, z druge pa. da i-majo ti nevklni živeči delci'pravzaprav svoj iavor v živeči materi-Jji večjega obsega iu bolj komplici rane strukture. V tej smeri je nadaljeval s poizkusi Nieolle. ravnatelj bakteriološkega zavoda v Tunisu. Ugotovil je. da nastane ta zanimiva >prememba vidnih bacilov na pr. pri tako-zvaneni paratifirsu v bolhi. ki /. ugrizom prenaša nevidne bacile v človeško kri. kjer se hitro spremeni zopet v znane in mi-kroskotpično dokazane spirochete kot povzročitelje te bolezni. Tudi bacili tifusa in tuberkuloz0 se pojavljajo v vidni in nevidni obliki. Poleg imenovanih treh učenjakov so prišli do sličnih rezultatov se drugi baiktenologi, ki odpirajo medicini, kakor pravi Paul Beequerel. neva pota v boju proti t^pidemičnim boleznim. Kralj belega, strupa. Londonska sodišča so pravkar obsodila v londonski družbi pod i-menom kralja belega stiupa. z^ia-nega kitajskega bogataša f'a>n Vam na zopor. Po prestni kazni iz Čenejo angieške oblasti Kitajca v njegovo domovino. Čan Nam je pred nekako 1 letom dospel v Lon Ion ter se predstavljal kot član neke ugledne kitajske rodbine. V Londonu je razpolagal z 300.C03 dinarjev mesečne, rente. Zahajal je v najrazkošnejša londonska zabavišča, kjer se zbirajo lepotice celega sveta. Užival je. življenje s lolnLmi ipožirki. Poiselbno je ljubil žene, ki so duhale kokain, beli trup. Kmalu je pognal svoje imetje. V stiski je prekupčeval s kokainom in .začel uvažati ogromne kol ičine belega strupa iz Kitajske. V Londonu je otvoril številne legantne hotele, bare in bezni-ce, kjer se je pušilo opij in dnha-lo opojni kokain. Med svojo kli-jentelo je. štel najuglednejše člane visoke angleške družbe. Prirejal je zabavne večeer s škandaloznimi orgijami, v katere so zapletene hčerke in sinovi najvišjih an gleških lordov, o nekaterih se celo govori, da so v sorodstvu z angleškim dvorom. Organiziral ■ je ?elo bando agentov, ki so mu priganjali bogate žrtve, obenem pa je priganjal izživetim starcem pri ložnost, da napesejo svoje zločinske nagone na mladostnih lepoticah in tolkoasvane pootetoe družbe. Takft je Čan Nam aopet postal bogat. Pripetilo |ga se je, da je umr- Slovansko Aroer, Koledar 2a leto 1925 «i*» že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali vee tisoč Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj mroSi. ker ga je !e še par sto iz -odo? zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oui naši zastopniki, ki še niso rfcočiL; koledarjev, naj se požu-"ijo. da ne bo prepozno. 5LOVENIC PUBLISHING CO., od 10. dopoldne do S. popoldne. SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO z največjim parnikom francoske proge 99 PARIS 36,558 ton 45,000 konjskik sil V SOBOTO, DNE 16. MAJA 1925. Potnike bo spremljal nas uradnik prav do Ljubljane in bo posebno pazil na potrebe potnikov, da bodo udobno in brezskrbno potovali. Vsi potniki bodo nastanjeni v lepih, čednih kabinah po 2.. 4. in 6. skupaj ter so nam dodeljeni najlepši prostori. Vozni list III. razreda stane do Ljubljane z vojnim davkom in železnico vred $116.23 in kdor kupi vozni list za tja in nazaj prihrani $47.73. Glasom nove postave zamorejo tudi nedržavljani potovati na obisk in ostati zunaj eno leto, ako si preskrbe od tukajšne vlade dovoljenje, ki stane samo $3.00; da se dobi tako dovoljenje, je potrebno vedeti ime parnika in dan prihoda v to deželo. Kdor tega ne ve, mu mi pomagamo zaznati, ako nam tozadevno piše. Prošnjo za dovoljenje lahko napravimo tudi mi, pred od-potovanjem, ter je dovoljenje poslano iz Washing t ona za prosilcem v stari kraj na naslov, kakršnega kdo označi v prošnji. Jugoslovanski potni list stane sedaj samo 250 dinarjev, to je okoli $3.00 ter je veljaven za eno leto za potovanje ven in nazaj; tudi brez dovoljenja se lahko potuje ven na obisk, toda vsak se mora povrniti nazaj tekom šestih mesecev, kdor ima dovoljenje, pa tekom enega leta ter se mu ni potreba zglasiti pri ameriškem konzulatu pred povratkom. Kdor želi potovati meseca maja v Jugoslavijo ali zassedeno ozemlje, naj se nam čimpreje priglasi. Zabave in družbe bo na tem potovanju dovolj. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Posebna ponudba našim čitateijem Prenovljeni pisalni etroj -otrv«« $20. B jtrellco v» »lovensk* črke, č, — •OMVXB' PIS A TiNi STROJI BO ZNANI NAJBOLJ TBPflfcHl Pisati da pisalni stroj ni nikska umetnost, Tako] laike nak pile- Hitrost pisanja iobite 9 klo vrane puBUBHnro compact • MM« Vvw T«k. V. ¥ -L; ■£ aiažiž&jSaaii r._ I • ■ . . 1 _' * . , . . • . . .. _% '____i____ GLAS NARODA. 2T. APR. 1925. ŠOLANA ROMAN. Za "Gflas Naroda" priredil Q. P. Prvo poglavje. ^eneKjQ^e Mihael Sadoven. Nolnce je pošiljalo svoje zadnje poševne žarke v majhno sobico. Sonca okraskov beloga zastora s»o padale na bela tla. Obsevalo je tudi p<*»nde s cvetkami, ki so stale ne oknu. Žarki pa »o tudi obzarjaii globoko sklonjeno nežno glavico deklice ter mehke, kot J k k- črne kodre na njem glavi. Mali ročici sta delali s rtkoro 11 rvozno nagiico, a kljub temu j«- bilo opaziti na njenem ' mirnem obrazu izraz zamišljene raztresenosti, kot da so misli za belim čelom daleč proč od velikih kuhinjskih prtov, katere je popravljala in mašila. Prav posebno yesele in solnčne očividno niso bile slike, katere jr slikala domišljija mlade deklice. Skoro otožna remost je ležala na lepem obrazu, krog' ustnic je bilo opaziti fino potezo žalosti in izvanredno velike, temne oči. za-S4*nčtnc od dolgih in goltih trepalnic, so zrle tako žalostno v svet, ;ierad, vzgojiti v nekem penzijonatu. Do svojega osemnajstega leta je ostala tam, a nato se je zopet glasilo: — Kam sedaj? Narava ji ni dula odličnili talentov, pač pa jo je opremila z neko-čudovito in ginljivo lepoto in m>"no-tjo in vsled tega so pri"li nj.-ni vzgojitelji na misel, da bi lahko napravila na odru svojo srečo. , ' 4 Pismo najbolj trpk«ga ogorčenja, pisano od nervozne roke profesorja. je predstavljalo odgovor na ta predlog in Margareta je olajšano vzdilmila. kajti v.-rpričo svoj- boječe in skromne narave se ji je zdela karijera umetnice na "oelru naravnost strašna. Profesor je nato poklical deklico k sebi. Rekel je. da je v nje-jrovi hi.si do>ti prostora za mlado d klico. Poi vndstvojn njegove izvrstne gospodinje, jiospe Neže, bi se lahko Margareta izurila in iz-I»opolnila V kuhanju in gospodarstvu in ostalo bo prišlo že samo-p oseb i. Z najboljšimi željami in z veselim zaupanjem so jo odpustili iz penzijonata. Margareta je veiular tako lepa! Bila je mikaj prav prisebnega. svojimi velikimi, skrivnostno temnimi očmi in svojimi 1)10:11 lka-%! o-črnimi, mehkimi kodri- Pridobila si bo srca vseh ter se kmalu poiočila in to bo .najboljša rešitev vprašanja, ' Da, njena lepota! Vsakdo jt* domneval, da je lepota čarobna palic.i, s katero s? lahko oelpre s sedmimi zapahi vrata sreče in klju'i teanu j>a je bila lavno ta lepota, ki je prav posebno težkočala njeno ; i lo. samotno življenjsko pot. Profesor je zrl poln radosti v njeno ljubko lice ter ni prav n e prikrival, da je napravila mlada nečakinja nanj izvanredno ticocb n T i • * i • i i . • i- , 'ko Je stopal • — a m poznal dosti ljudi, pos.bno pa ne žensk, da bi pri krival ta svoj dobri okus skrb o pred gospo Nežo. Trpek in sovražen pogled iz oči hišnice je zadel mladega gostn. ogkd. ki je 'bil sicer molčeč, ki pa je vseboval celo vojno napoved, k>lno strupenih besed. Gospa Neža ni bila nikakor vzradoščena %-spr'ičo novega pri-a>,tka k družini. Profesorju je izjavila na svoj odločni in ostri način: _ Ne bom uistila, da bi špijonirala za menoj taka deklina in ne maram, da bi H* kdo nadzorovat Ce bi skušala gospodična izriniti me iz te hire. rrem rajše takoj, kajti nUem zastonj služila gospodu profesorju ce-ih om jnindvajsrt let verno in nese-bično, da bi me na stara leta 'ko-landirala nedorasla punca. Profesor je bil ves iz sebe. Njegova Nfža! Njegova nezmotljiva Jeza, edina ženska na svetu, ki je poznala njegove posebnosti, ki je naia kuhati kot je ljubil on in kar je prenesel njegov želodec; To »tizo naj izgubi? Nikdar, nikdar! S pomočjo svetih obljvli. darov in najslaelkejaih he«ed se mu e konev.ua posrečilo pregovoriti staro bab ur o, da sprejme Marga-•■lo v hišo. In setlaj jc prišla, lupa kot angelj, pokia dobrohotne jubeznjivosti in profesor je sedel na svojem stolu, si mel roki tor ekel: — Kaj ne. Neža, ta se lahko pokaže! Kaj bodo ivkli ljudje, ko odr> izvedeli, da imam tako nečakinjo? No, Utenski so bili že od » kdaj lepi ljudje . . . Neža jo nekaj zainrmrala. skomignila nato z ramama ter rekla: — I/ pota jo hudičev dar, ki je povzročil na svetu že neizmer-o zla. Tak lep ohražče.k hoče ugajati ter iti posebno natančen z zvo-tobo in čednostjo. Veliko opravka borite inn-li. gospod profesor, la nadzorujete gospodično nečakinjo. -- Oho, — je vzkliknil profesor, katerega je pričelo močno skripti. Medtem pa je go>pa Neža že odšla ter zaloputnila vrata za eboj. Stala je zunaj ter si z rokama podprla oba boka. — Ta bi bila lepa, če bi prišle profesorju ženitovanjsk? misli ' glavo! Kaj pa. če koprni ta deklina po časti gospodinje? Ne, kaj akega se ne sme zgoditi in gospa Neža je še vedno tukaj, priprav-jena, da se bori na življenje in smrt za svoje stališče v hiši. To je bil strašen čas za Margareto. Prizadevala si je na vse mo-oče načine, da potolaži čemerno starikavo žensko, a vse zaman, ajti Neža je ostala njena tajna, neizprosna sovražnica, ki je nepr^-tano kovala intrige ter skušala razdvojiti strica in nečakinjo ter ►repo&ti slednjo iz hiše. Margareta je delala z veliko ne-umomostjo od jutra do večera, er opravljala ponižno ill pokorno r.ajn&pornejša dela, kolera ji je lo njegovem odhodu mu je sporočil, da je umrla njegova le-I^a. mlada žena. Potem je prihajala tožba za tožbo: kako pusto i in dolgočasno je postalo krn? . "jega. kako najoda žalost in skrb I njegovo zdravje, in da je zgodnja starost ipohelila njegove lase! — Sleherno pismo pa jo pričalo o , neskončnem hrepenenju in 1 ju j bežni po mladi ženi. Tudi šlahčič ni ]>ozabil Vladke. med dehtečimi t travniki *pod zelenim krovom oinuTiiu jMsuui |jit jc jiiR'ain «» neskončnem hrepenenju in lju bežni po mladi ženi. Tudi šlahčič ni ]>ozabil Vladke. Ii: ko je stopal med dehtečimi travniki 4pod zelenim krovom drevja, so ga obhajali spomini na minula leta. (V je bilo vreme jasno, pa je poklical šlahčič svojega oskrbnika k sebi in ga poslal po opravkih v bližnje mestece. Nato je zajalial svojega konja in zdirjal v zelene loge, kjer ga je čakala ljubezen in koprneje. Kako lepa je bila gospa oskrbnika Ne-kulskega! Mlada in .zala in prežeta ognja svojih petindvajsetih let. S strastjo >rta se ljubila — slastipolna ljubezen, v paradižu brezove livade. Kratka poletja so ginila kot pravljica iz tujih dežela. Solnce se ima e zazdelo kras-nejše in toplejša, rožo so bolj dehtelo in skrit zmisel je pe-čival v ptičjih spevih. Vladka, plavolasa krbnik je osupnil in ga ostro pogledal; — Ah, moj gospod! Moj Bog. kako ste se izpremenili. gospod ! Pri tem ga je o ijtd, mu poljubil z vso ljubeznijo roke in ga silil V hišo: — Prosim, prosim, samo vstopite in se malo hladile, gospod. . . Kako lepo, da ste me obiskali. . . . čeisto sem mislil na vas. kako .se vam godi— Ni res. lepo je pri nas. kot na vrtu. Stopila sta v hišo. Znotraj je bilo hladno in *p ros tiral se je lahen vonj žeravea. Liki nežne zlate nitke so se sipal^ solnčni žarki skozi mala okenea v vijoličosti somrak. Na mizi pod podobo raz-grinja šopek, rož v ilovnatem vrču sveži gozdni vonj. 1'bogi starec je ves iz sebe od radosti. — Zelo ste se izpremenil i, gospod. Ko ste stopili sedaj predme z dolgo sivo brado, sam ne vem. kako mi je bilo pri si-cu. — .Kdo bi 'bil? Je morda šlahčič prodal svoje posestvoE, slabo bi bilo tedaj z mano! Kdo ve, najbrž bi ne bil več tukaj. — In koga vidijo danes moje oči! Toda bolje je tako. . . mnogo bolje! Koliko let je že, kar ste bili stran, gospod? — Petnajst let! Lep čas, zelo lep čas' — Kar je umrla Vladka, je štirinajst let^ eno manj. Samo poglejte ine dobro, gospod. Ni res, da sem tse postaral ? Kakšen sem bil svoje -čase — in kaiko betežen sem sedaj! Kaj hočete? Tako hud udarce. . . • Starec je hodil po izbi, govoril mnogo in kar naprej, kot človek, ki živi osamljeno in daleč od o--talega sveta in v čigar srcu se je nabralo marsičesa. Šlahčič pa je razgledoval zamišljeno svojo okolico, in skozi srce je tiplo vrelo čustvo, ko da se je nekaj vračalo iz daljne preteklosti. Oslq-bnik je spet pričel govoriti: — Naj vam postrežem s kozarcem vode. gospod? Gotovo ste vroče. Dalies sem jaz za gospodinjo. žena ki mi streže! se je peljala kupovat *v mesto. . . Glejte, tu je vkuhauo sadje in tu sveža voda. . . sedaj pa grem piško pripravljat. Oskrbnik je odšel, pa se je spet vrnil in pričel pripovedovati z niva. V tej izbi je živela Vladka. — Njena obleka je še visela na klinu. Njena podoba je stala v tmi-nd med oknom a. skozi katera se je sipaln vijoličasta svetloba. Bila je majhna, napol obledela podoba. toda ob pogledu nanjo je šlahčiču burn je je utripali srce. in žena. ki ga je ljubil^, se je pojavila iz sence preteklosti. Kakšna ženska! Bila je iz niž-iih slojev in imela le malo izobrazbe. in vendar so bila njena čustva velika in resnična. I11 oskrbnik je prihajal in odhajal in venomer govoril. Prine sel je piško. prinesel vina — tort šlahčič jo skoro pneaibil poslu-žiti so. ostal redkobeseden in* zamišljen. kajti v njegovi duši kot tudi v sobi je zavladal "nekdaj" in predel <#aro ljubezen in napolnjeval vse, ko nežni vonj^o-venelih rož, ki so spiminjale davno pozabljenih časov. Ocz nekaj časa sta stopila b. hiše ter se napotila proti brezovi livadi. Solnce se je povedalo. Ko sta šla, se je zdelo, da ju spremljajo s strani silnčni žarki, ki so -e smejali raizposajeno skozi vejevje. V tajiustveni senci pa so ugasnile svetlo luči. Visoke bilke so šumele in visoka trava ie vzdrhtela ob slehernem koraku. Drobce kobilice so poskakovale v jasnem zelenju, lahen piš je vel nad naravi, in tiho je šumelo in šepetalo v drevju. — Tu, med temi krasotami sem postal star. — je* vzelihnil oskrbnik. — Nisem jih mogel zapustiti Vsi kotički so mi ljubi in vsa drevesa. ki sem jih dobil liekoč tukaj mlada in vitka. . . . Le oglejte sedaj košato senco, ki jo pretijo mi ji bedni starosti. Vse mi jo drago, kajti vse me spominja Vladke: tukaj jc izdihnila in tu ho-enn umreti tudi jaz. Starec je umolknil in njfigovo o-či so izražale globoko bol. In čez čas je spdt začel: — Ko je zbo-lela — nekako tedaj je bilo, ki •ste vi odpotovali — je tičala vedno tukaj na teh stezicah ali pri brezovi livaidi. Nositi sem jo moral tja in jokala je. jokala. . . Brez besed je poslušal šlahčič. Okrogla, z dehtečimi. do pasu segajočiini travami pokrita se je sprostrla pred njima; kroginkrog pa jo je obdajala bela stena brez, ki so žalostno pobešale svoje ru-menozelene veje nad cvetkami livade. In spet je pričel starec, kot v sanje zatopljen: — Moral sem jo nositi semkaj, goispod. Ta!ko slaba je bila — kot senca, komaj se je držala na nogah. Tu se je spustila v cvetočo travo, zrla v sinje nebo in zelene gaje in počela je plakati. Cesto je molče poslušala šelestenje gozda, pa jo je spet stresla bolečina in skrila je prosojni obraz v rokah. Vprašal sem ji: Kaj ti je, ljuba Vladika? Pa me je pogledala s svojimi velikimi, plamtečimi očmi in odigovori-la : Nič mi ni. Pri tem pa je vzdihovala kot Ivi jo bičale boli, stiskala roko na srce. . . zaprla oči. .. Nikdar nisem vedel, kaj ji manjka. Od strahu in bolečine sem trpel tudi jaz ž njo in nisem razumel. Ona pa je jokala in pojemala. Ponoči jo je vrglo iz spanja it\ j c kričala: Kje si, moj 1 juhi! . . . Kje .si. . . Sedel sem k nji na posteljo in jo skušal pomiriti, pa me je temno zavrnila: Nisem tebe klical,a beži! In nisem mogel stu-htatfi, kaj je revicL Vedno šibkejša je postajala. Komaj da sem sli^l še njen glas. če mi je zašejpetala: Nosi me na brezno livado. Na svojih rokah sem jo nosil semkaj in solze si mi cblile oči, ko sem videl, kako bleda posaoja. Prišla je jesen in kot velo listje jc umrla tudi ona. — Tako je bilo, gospod, — je vzdihoval žalostno starec, —« in Bost ve, kako živim odtlej. Umolknil je in xastrmel brez solza in z bolestnimi pogledi pred »e. Hretanje pamikov - Shipping News IB. aprila: Paris, Havre: Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen. >S. aprila: Lapland Cherbourg In Antwerp Luetxow, Bremen. *»- aprila: Aquitanla. Cherbourg. St. parila: Ohio, Cherbourg In Hamburg; Albert Ballin. Boulocne In Hamburg. 2. maja: Leviathan. Cherbourg: Majestic, Cherbourg: K«-ctervc misli so se mndils1 pri ženi z prlobokimi očmi in o «rri j ono dušo. Njegovo sr-ep je napolnjevala bridka bol in jrioboka žalost za svetilo minulo mladfostjo. Hipoma se zdrami oskrbnik, čigar pogledi si sledili kot v sanjah zatopljeni zakasnelemu solnene-mn žarku, iz *rlobake.jra premišljevanja in tiho zašepeee: — Sla je. tibožiea. in tako sem jo ljubil! Slaheie se je obrnil, ga poirlp-/lal brez besede, in njegove ot"i so obli le solze. Hotel je nekaj reci prevaranemu soprogu, pa se je nremislil in moleal. In v tihi večerni pokoj je še-lestel iz bel li brez lahen dih sape. Bilo jr. ko tla je plula mimo duša pokoj nice. * V neko sirotnisnieo niso hoteli s-prej^ti moža. ker so mu dokazali. da je lastnik avtomobila. To je v gotovih ozirih baš tako kot če bi iz bolnišnice spodili bolnika. NAZNANILO. Slovensko podporno društvo Sv. Frančiška priredi letošnji izlet prvo ne ded j o v juniju in sicer k Revnemu Lazarju, sedaj Turnpike Inn. Cenjene rojake in rojakirtje v Greater New Yorku že zdaj na ta "Izlet" opozarjamo, da se vedo ravnati, da nas pobioStpvilno obiščejo. * Odbor. [Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o brtnike, pri katerih kupu jete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni* da oglašujejo ▼ listu "G-la* Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem« Uprava "Glas Naroda' Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj. Je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamorec* dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno ie prvovrstne par-nike. ki Imajo kabine tudi v IH. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, eamurejo tudi nedri^avljanl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi deij; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselniSki komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi > New Yorku pred odj>otovanJem, ter se pošlje prosilca v stari kraj gla som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Is Jugosla vije bo prlpuščenih ▼ prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa ram ore J dobiti sem Sene In otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo kvoto. Starišl in otroci od 1& d« 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite ■ pojasnila. Prodajamo vozne liste aa vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejc Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York 1 Prav vsakdo— kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —. MAT.T OGLASI v "Glas Naroda 1 rŠe nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov* Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New YorE ROJAKI, NAROČAJTE SE NA •GliAS NARODA' NAJVEČJI SLOVANSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH