li a j ii vsak c*otrtok. Cona mu jo K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Amerik« in druire tuje državo 6 K.) — Posamezno številko *e prodajam ———— po 10 vinariev ... Spisi in dopisi bo pošiljaio: Uredništva .Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo m in-sorati pa: Upravništvn „l)omoijuba*, —— Ljubljana, Kopitarjova ulica.— Štev. 5 V Ljubljani, dne 3. februarja 1916. Leto XXIX, Gospodarske novice. Nič ni čuda, da ljudje v sedanjem času radi gledajo črno, in da si marsikdo dnevne dogodke rajše na slabo kakor na dobro razlaga. Žalostno bi bilo lc, ko bi taki ljudje dobili večino med ljudstvom. Navsezadnje je vendarle treba posameznikom in narodom za-upnosti in potrpežljive nade, da se bodo črni oblaki vojnega viharja srečno prevlekli in da bo zopet zasijalo solnce miru na redno vsestransko marljivo delo. Nekaj takih drobnih novic, ki so sposobne črnogledost nekoliko oslabiti, podajamo v nastopnih vrstah svojim bralcem: 1. Ogrska vlada se resno pripravlja, da žito, kolikor ga imajo ljudje spravljenega več kot jim ga gre, potegne iz skrivališč in ga porabi za preskrbo svoje in naše državne polovice. Ta 'eden hodijo vladni pooblaščenci po roli Ogrski; nalogo imajo, najstrožje preiskovati, ali ni kje kaj žitne zaloge skrite. Kjer jo dobe, jc morajo za državo zapleniti. Malo pozno je sicer to, vendar pa boljše enkrat kakor pa nikoli. 2. Letošnja zima je zelo ugodna. Nekateri ljudje so se bali, da bo ponočni mraz škodoval ozimni setvi. Dosedaj pa, hvala Bogu, o kakem večjem oškodovanju ni govora. Pač so sernlertja žila redka, toda pozeba jih na splošno ni pobrala. Imamo pa drugo veliko ugodnost od mile zime. Ljudi manjka, zalo se bo pa z delom preje začelo. Na Ogrskem upajo, da bodo s spomladanskimi deli koncem februarja že redno lahko pričeli; tudi pri nas je veliko takih pokrajin, kjer se bo tako, ako se vreme posebno ne izpreobrne, moglo delati. To bo že zavoljolega velikega pomena, ker se jeseni, kakor se splošno trdi, ena tretjina vsled slabega vremena ni mogla obdelati 3. Iz Bolgarije in iz Romunije imamo dobiti velike množine žita, zlasti koruze. Splošno so se bali, da bo s prevozom velika težava. Po suhem namreč delajo težave vojne potrebe; vagonov ni niti za zasebni promet in po železnici se more potemtakem le malo izvoziti, po Donavi je pa v tem času vožnja sila nevarna zavoljo ledu. Ta strah je letos prazen. Donava nič ne ledeni in zato je sedaj na nji toliko vožnje, kakor je še nikoli ni bilo ob tem času. Zdaj prihajajo po Donavi v našo državo velike zaloge koruze, Iti je bila kupljena že zdavnaj in ki nima z zadnjim nakupom 50.000 vagonov nič posla. Splošno trdiju, da letošnja koruza ni posebno dobra in jo le bolj štejejo za krmo nego za živilo. Seveda tisti, ki tako govore, nc poznajo naših razmer. V mnogih krajih naše domovine bi bili ljudje veseli, ko bi vsaj četudi slabše koruzo imeli za potrebo. Vojni žitni urad na Dunaju sc boji, da ne bi ljudje krmili s koruzo živine in zato načelno daje samo koruzno moko. Ko bi poznal naše razmere, bi vedel, da bi bilo bolj potrebno se bati, da bi ljudje skvarjene koruze, ki je namenjena izključno za krmilo, ne pojedli za živež, namesto da bi jo pokrmili. L Iz Bolgarije in Turčije se bo dobilo nekaj surovega blaga, in sicer volno, pavole, kavčuka in nekaj bakra. Težava je samo ta, da blago ne more hitro k nam. Imajo ga namreč v Mali Aziji, kjer ni železnic in tudi ne dobrih cest; zalo bo šla ta reč počasi. Toda zanesemo se vendar lahko, da bomo blago dobili. Dosedaj se je tako sklenilo, da bo polovica blaga šla v Nemčijo, polovica pa v našo državo. Naša in nemška država sta nastavili posebno uradnike v Carigradu in v Sofiji, da bodo nakupili blago in uredili izvoz. S tem seveda niso še rešena vsa vprašanja, toda vsaj to nam pričajo navedene reči, da sc je vendarle nekaj na boljše obrnilo, nego se je poprej pričakovalo. Trdno imamo, da se bo to izkazalo do konca. Ne smejo užugati naše domovino z lakoto in je ne bodo! Vojak iz fronte pripoveduje, da ni mogoče opisati gorja, ki ga povzroča vojska. Doma, pravi, si ne morete misliti, kako je na bojišču. Krog tebe teče kri. Ko stopaš, stopiš tu v lužo krvi, tam čez razmesarjeno in raztrgano truplo. Tu vidiš en ud, drugega lam, tretji je bogvekje. Na ušesa bije krik: težko ranjenih; tam se stresajo naku-pičena telesa umirajočih, med njimi pa leže mrtvi s široko razprtimi očmi, s strašno belino groze in muk v očeh. Človeku bi srce otrpnilo, če gleda dalj časa to neizmerno gorje. Radi verjamemo vrlemu vojaku, a naj verjame tudi on nam, da gledamo tudi mi za fronto nepopisno gorje! Ne vemo, če nc bi morali skoraj vzklikniti: blaženi vi na bojišču! Trpljenje je pri vas, a to je blagoslovljeno trpljenje. Vi trpite za domovino, za svoje drage, da bi njim priborili lepše in srečnejše dni. V vaših srcih je ljubezen do Boga, do cesarja, Avstrije, naše zemlje, domače družine. Če vam je prisojena smrt, s to ljubeznijo v duši ni težko umreti. Saj je nad vami dobri Bog, ki ie gledal vaše trpljenje in vse trpljenje je bilo le očiščevanje slabosti in napak, da bi bili čisti in bogati zasluženja kmalu, kmalu deležni presrečnega in večnega 1» blaženstva. Oj blaženi vi, kar vas spi, rešenih težav in bojev, v božji ljubezni po bojnih poljanah! In blaženi vi, ki gledate samo tako smrt za Boga in domovino! A mi za fronto z grozo gledamo, kako hodi po cestah, hramih in kotih trna smrt, hujša kot je bila črna smrt, ki je v starih časih pomorila po cele vasi. Zakaj ta smrt ni za čas, ampak ia. večnost, ne za nebesa, ampak za pekel. Ni kuga, ki bi umorila samo telesno življenje, ampak kuga, ki mori duše, duše ... Vedno splošnejša je tožba, da sega grda nečistost iz mest dalje in dalje tudi na deželo, v vasi. Kakor kuga da gre za vojsko. Hrvaški duhovnik, ki je prišel iz fronte se je zgrozil, ko je prišel na Hrvaško. Zgrozil se je, ko je gledal po mestih in vaseh, kako lehkomiselna so mnoga dekleta, a kar zagnusilo se mu je, ko je videl v nečistem blatu celo zakonske žene. Tako, jo vzkliknil, tako vi plačujete ljubezen in zvestobo mož in ženinov na bojišču! Oni za vas krvave in prenašajo muke in trpljenja, ve pa prodajate zvestobo in ljubezen v lehko-miselnem veseljaštvu in grdem prosla-štvu! Ali ni, da bi oče, mož, brat, zaročenec ponoreli, če bi izvedeli vse to? Le Bog in sv. vera jim more dajali moči, da preneso še to. A četudi zdravi in živi, so bolj nesrečni, kakor oni, ki so padli, ki vsaj ne vedo za to žalostno sramoto! To bo nas uničilo, ne pa vojska! je zaklical duhovnik razžalosten. In pri nas? Bog ne daj, da bi kaj takega mislili o našiti krščanskih materah, o naših poštenih dekletih, o veliki večini našiti Žena in deklet! Predobro poznamo njih globoko vernost, junaško stanovitnost in ncomadežano življenje, pa tisto nežno ljubezen do prečiste Device, ki je sladka dediščina našega ljudstva. Naš up in naša tolažba so pa še posebno, kadar razmišljamo o prihodnosti našega naroda, naše Marijine družbe. V te se taka kuga ne more razlezli. Vendar si pa ne moremo mašiti oči in ušes. Tudi pri nas je segla lehkorni-selnost že iz mest na deželo. Slišijo se prežalostne reči, tako da vsega skoraj ue moremo verjeti. Če je to resnično, potem gorje nam! Ali kaj pomislijo taki lehkomiselni /Judje, koliko neizmerno gorja je nam provzročilo že nesrečno žganje! Razbilo je toliko domov, ubilo toliko družin, zastrupilo rod, olopilo marsikako nekdaj tako brihlno glavico naše mladine. Če bi se naselila med naše ljudstvo še grda nečistost, potem bi morali res skoraj obupati nad prihodnostjo našega naroda. Ne govorimo o grehu, ki je golovo največje hudo. Mislimo tu le na vse razdejanje, ki je bo provzročila ta kuga po družinah našega ljudstva. S Io kugo se v vojski navadno vlačijo grde bolezni. Tedaj se pa res uresničuje, da kaznuje Bog nekatere pregrehe do četrtega kolena. Te grde bolezni prehajajo na nedolžne otroke in tako morajo nositi li ' 21 breme pregrehe svojih staršev. A od njih zopel lahko preidejo na mladi rod in tako se širi prekletstvo dalje in dalje. A s temi boleznimi so bo širila tudi bebost in razne duševne bolezni. Dunajski vseučiliški profesor dr. Aleksander 1'ilč je dejal, da se bodo še le čez deset do dvanajst let pokazale žalostne posledice takega življenja, listi, ki se bodo v tej vojski okužili, bodo lačas zapadli v najstrašnejšo bebost, ki se dru-ii s to kugo. Ali ni ob teh žalostnih časih dolžnost vseh dobrih, da podvoje in potroje svoj trud za poštenje našega ljudstva'. Dolžnost mater, da skrbno pazijo na svoje hčere? Dolžnost deklet, da izkažejo svoje lepo junaštvo v boiu zoper vse zalezovanje? Dolžnost županov, da čuječ skrbe za red po občinah in vaseh, da preprečijo vsako javno pohujšanje, in kolikor morejo, obvarujejo občino čisto in pošteno? Kar je vhuugarstva, naj ga v dogovoru z glavarstvi kar naj-brezobzirneje zatro. Če sc kje pokaže bolezen, naj take ljudi brez usmiljenja odtirajo v bolnišnico. Če se s tem odkrije njih sramota, naj jo nosijo, saj drugega niso vredni, ki niso imeli ne spoštovanja do samih sebe, ne spoštovanja do našega ljudstva! Seveda je pa ta klic ludi za vojake, može in fante, ki so za fronto. Naj bi oni, ki so sc proslavili z zmagami nad sovražniki, izvojevali še najlepšo zmago natl samim seboj. Če oni po pravici pričakujejo, da bodo njih domači, njih žene, hčere in sestre, neomadežane, pričakujejo pa tudi le te z isto pravico, da se vrnejo neomadežani tudi oni. Marsikako odpoved zahteva vojska od vseli, ni lepše, ni srečnejše kakor bo la odpoved. Saj gre za čestost, poštenje in zdravje vsega našega ljudstva. Čc kateremu narodu, mora biti našemu majhnemu narodu nravno poštenje in zdravje tako, tako drago! Nekdo je rekel, da ga obhajajo mračne misli, ko gleda po naši domovini. Pokažimo in dokažitno, da take misli niso upravičene. Če se kje pokaže kuga, zastopijo straže meje, da je nc more nihče zanesti dalje. Tako stojmo na straži, da se v našo deželo in mod naše ljudstvo nc bo naselila najgrša kuga, ki hodi za vojskami, kuga grde nečislosli! Pregled po svetu. V riržnvrem zboru Pftrskera se. mnogo razpravlja o nagodbi in o gospodarskem zbližan ju z Nemčijo. Poudarjalo se je, da se nili o kvoti niti o nagodbi z Avstrijo ne da govoriti in sklepati za daljšo dobo, dokler niso določene zemljepisne meje, ki jih bo dobila monarhija. — Tudi so so čuli glasovi proti carinski uniji z Nemčijo. Poslanec Hatfhyany je rekel med drugim: »Kdo bo pa imel vodilno vlogo, če se sklene carinsko združenje? Ali nc gospodarsko in politično močnejši? — In to ie nedvomno Nemčija.« Govornik je mne- nja, da na] bi se sklenila treovinska pogodba za kratko dobo na podlagi na-čela »do ut des« — dam, kolikor daš. Grški kralj Konstantin se močno trudi, da bi obdržal Grčijo v nevtral-nem stališču. Angleži seveda na vso moč pritiskajo, da bi jo pritegnili na svojo stran. — Venizelos, ki biva v Solunu, je obtožen zaradi veleizdaje. Črnogorska vlada v Lyona na Francoskem. Črnogorski kralj je obiskal Hitri, odtod se je pa podal v Lyon. Doslej še ni ne on, ne njegova vlada umaknila prošnje za mir. Ne ve se, kaj misij sedaj Nikolaj. — Tudi kraljica Milena in dve hčeri Ksenija in Vera so došle popolnoma nepričakovano v dvornem vlaku italijanskega kralja v Lyon. — Princ Mirko s tremi člani vlade je osial v Črnigori. Listi živahno razpravljajo, zakaj se je kralj podal na Francosko. Srbska vlada se nahaja na otoku Krf, črnogorska pa v Franciji, — to kaže, da ne marala skupno vozili. V avstrijskih rokah sc nahaja sedaj vsa dežela kralja Nikolaja in oni del Albanije, ki jo je zasedel med sedanjo vojsko. Ker sc je kralj umaknil, jo izgubil ludi pravico do ugodnosti, ki bi je bil deležen po medsebojnem dogovoru parlamenterjev. Sodba romunskega politika Pera Kaipa o miru: »Upam, da bodo zaupniki kmalu pregnali nepovabljene go-ste z Grške. Tudi v Albaniji akcija napreduje, a ne pomenja še miru. Mir še le pride, ko bo sovražnik zaboden v srce. Nekaj takega bi bil uspešen napad na Egipt.« Romunija je najela 10 milijonov funtov šterlingov na Angleškem. Za varščino bo služilo 80.000 vagonov pšenice, ki jo bo treba dati 17. aprila, lto-munija ima še 4(10.000 vagonov žila. Ententa — med seboj. Huski listi beležijo novico, da sta Anglija in Japonska sklenili tajno pogodbo, po kateri bi Japonci napadli Rusijo v Mandžuriji, čc bi sklenila Ilusija poseben mir. Vojna dolžnost na Anfllcšketu. Poslanska zbornica je sprejela vojaško službeno dolžnost v 3. branju s 338 glasovi; 3G jc bilo nasprotnih glasov. — V Londonu so bile demonstracije za mir. Nastopiti so morali vojaki. Svetovni konnres. Sredi marca se skliče v Madrid kongres zastopnikov vseli nevtralnih držav, ki jih ie z ameriškimi vred 31. Posvetovati se hočejo, predvsem o načinu, kako naj se ščilijo gospodarske, politične in finančne koristi nevtralnih držav, ko se konča vojska. Povabljene so ludi vojskujoče so države, a s nristavkotn, da se razprav ne sinejo udeleževati. Premislili so sc. Konzule, ki so jih bili Angleži v Solunu aretirali in odvedli, so sedaj zopet vse izpustili. Pritisnila je sevoroameriška vlada. — Seveda svoj namen je ententa dosegla, da namreč sama gospodari v Solunu, ne da bi jo mogel kdo nadzirati. Romunski ministrski predsedn' i Peter Karp je bil te dni na Dunaju. Karp je prijatelj kraljev. Iz lega ie razvidno, da jc med Romunijo in Avstrijo dobro soglasje. Nedavno se je pa Culo, da se nameravata v Romuniji združiti obe opozicijonalni stranki. Svetovna vojska. Pri Oslavju ujetih 1197 Italijanov, med" njimi 45 častnikov. — Naši letalci obstreljevali sovražnikova skladišča v Ali iu Borgu. — Črnagora skoraj razorožena. — Kralj Nikita pobegnil v Lyon. — Naše zavezne čete pred Dračem in Valono — Valona drugi Solun. — Leš hi Sv. Ivan Meduanski zasedena. — Ruska ofenziva skrhana. — Topovski boji na severovzhodni fronti. — Zračni boji na Francoskem. Metz in Nancy — obstreljevana. — Letalni napad na Dover. — Zeppelin nad Parizom. — Hoji pri Erzerumu na kavkaški front«. — Ententa zasedla Kara-burnu — blizu Soluna. VOJSKA Z ITALIJO. Novi boji na Primorskem, V dneh 24. in 25. jan, so se hudo tepli tam pri Oslavju. Izid je bil za naše ugoden, kajti zasedli so del italijanskih jarkov ter ujeli 1197 I.nhonov, med njimi 45 častnikov. Močnejši spopadi so bili tudi ob gori Sv. Mihaela, vzhodno od Tržiča in drugod ob soški fronti. — Naši letalci so bombardirali skladišča sovražnikov v Borgu in v Ali, — 26. jan. je bojevanje pri Oslavju prenehalo; od sovražnikove strani je pribežalo v naše vrste še 50 mož. Razpoloženje v Italiji, Kdor pride iz Italije, ve le poročati o odločni želji po miru. Ni je skoraj družine, v kateri ne bi vojna povzročila stiske in lakote. Če bi časopisje, po naročilu vlade in plačano od entente, duhov vedno ne netilo z novimi lažmi, bi želja po miru dobila najbrže že bolj določne oblike, čeprav je vsled strahovite notranje strahovlade ljudska nevo-Ija zadušena. Vojaki, ki se vračajo s fronte, besnijo nad lažmi časopisja in pravijo, da je vojna na bojišču nekaj drugega, kakor pa zadaj za fronto od d'Annunzia slavljena »zmagovita« vojska. Vojaki niso hoteli nazaj na fronto. Pripetilo se je baje, da so jih s silo morali gnati v strelske jarke. Pravijo tudi, da je Italija postala žrtev Angleške, ki jo na vrh vsega še izsesava do konca. Nekaj le prizna — tudi Cadorna. O laškem porazu pri Oslavju pravi: »Na višinah zahodno od Gorice so zvečer 24. januarja pod varstvom goste megle napadle velike sovražne sile pri Oslavju, Vsled premoči sovražnih bojnih sil so se nekateri naši (laški) oddelki prve črte umaknili v jarke druge črte, da ne bi jih poga-zili.« (Koliko je Lali izgubil — pa ne pove,) ČRNAGORA, Razoroženje se nadaljuje brez velikih težav. Pooblaščenci črnogorske vlade so dne 25. januarja podpisali dogovore o oddaji orožja. Črnagora je sedaj premagana. Z osvojitvijo Skadra je odprt vhod v Albanijo, Črnagora je pa odrezana od sveta. Naši sedaj utrjujejo pridobljeno ozemlje, popravljajo in delajo ceste, da jih zvežejo z zaledjem. Vdal se je tudi general Vukotič v Danilovem gradu; z njim vred sta se predstavila avstrijskemu poveljstvu še dva druga generala. Kralj Nikolaj v Lyonu na Francoskem. Nikita je prišel v Lyon dne 25. jan. Pripel si je vse redove, kar je radovednemu prebivalstvu močno ugajalo. Z njim sta došla tudi princa Danilo in Peter, več ministrov in vojakov. Princ Danilo pa ne mara ostati pri svojem očetu, marveč se je odpeljal s svojo ženo na Cap St. Martin. Popolnoma mirno je sedaj po vsi Črni-gori in tudi v prostoru pri Skadru. Večinoma je črnogorska armada že razorože- Pašič kliče na pomoč. Srbski ministrski predsednik, ki se nahaja na otoku Krfu, je pozval Francoze, naj hitro pomagajo, ker blodi po Albaniji še 120.000 Srbov; če jih prežive in oborože, bi se š® dobro branili. Pred Valono in Dračem. Dobro znar-menje je, da so naše čete zasedle Leš in d* stoje 60 km od Drača, Bolgari, ki so zasedli strategično važno mesto Berat, so že prišli do 15 km od Drača in 8 km do prednjih utrdb Valone, Pričakuje se, da bodo Lahi Valono branili. Od Leša, ki leži blizu izliva reke Drina, ne bo lahko prodirati, ker je svet deloma močvirnat, delom« gorat. Avstrijski vojaki pri Sv. Ivanu Medu-anskem. Naše čete so zasedle morsko postojanko pri Sv. Ivanu Meduanskem. Zaplenile so dva topova, zelo veliko topniškega streliva ter znatne množine Uavt in žita. PRED SOLUNOM. Sem od Soluna ni veliko pošt. Smo> I najbrž pred viharjem. Kdo ve, kdaj iz- na. Prebivalstvo je povsod mirno in ubogljivo. Zakaj se je Črnagora vdala? To vprašanje razvozljavajo sedaj časopisi na dolgo in široko. Vzrok je pa čisto enostaven: Zmanjkalo je streljiva in živeža. To resnico je potrdil tudi črnogorski ministrski predsednik Mijuškovič. ALBANIJA. Italijani se umikajo. Francoski časopisi so že sredi preteklega tedna objavljali, da se umaknejo vse italijanske čete iz Albanije, Iz Drača so jo Lahi že popihali; ne ve se, kaj bo z Valono, ker niso mogli spraviti tja toliko čet, da bi se mogli bra-niti. Srbska armada v Albaniji. Sodijo, da je v Albaniji še okrog sto tisoč srbskih vojakov in 3500 častnikov. Ta ostanek srbske armade premore baje še 50.000 pušk in 170 strojnic; artiljerija je popolnoma izgubljena. Velik del tega moštva so pa zadnji čas prepeljali v Solun, deloma pa na Krf. bruhne? — Ondotne razmere je označil francoski list »Temps« tako-le: »Naša solunska postojanka je nezavzetna, istotako bržčas tudi italijanska pri Valoni. Toda č« bomo mi tako dolgo čakali, da bodo zbrali sovražniki pred Solunom vse svoje moči, dogradili železnice in ceste, da spravijo pred Solun svoje težke topove in dovolj municije, potem bo ogrožen tudi Solun ia se ne bo moglo reči, da ga ni mogoče za> vzeti. Najboljše sredstvo, da se napravi te-mu stanju konec, bi bilo, da zbereta Anglija in Francija pred Solunom vse svoje moči ter začneta z ofenzivo proti črti Bi-tolj—Dojran, dokler še te črte niso utrdile avstrijske, bolgarske in turške čete.« Napad na Solun? »Temps« poročal Vsi znaki kažejo, da so zavezniki (Avstrija, Nemčija, Bolgarija) že začeli ofenziva na črti Bitolj—Dojran. — Govori se, da j* ententino brodovje Dedeogač popolnoma razrušilo, Ententa zasedla Karaburnu. Francozi in Angleži so zasedli dne 29. jan. s pod- 3» Srbska baterija po obstreljevanju. poro italijanske križarke »Piemonte« in ruske križarke »Askold« trdnjavo Kara-burnu, ki nadvladuje vhod v soltinski zaliv. Grškr poveljnik je ugovarjal. Prebivalci okoliša so se odstranili. Posadka na polotoku se ni branila, ampak se je umaknila. Solunski poveljnik je naznanil to protipo-stavno akcijo grški vladi šele potem, ko je bilo delo že izvršeno; opravičuje se, da je moral to storiti, ker sicer ne bi mogel uspešno voditi pomorske straže pred Solunom. VOJSKA Z RUSI. Srditost prvotne ofenzive se je skr- fcala. Dne 24. januarja so ruski topovi sicer ie delovali, a ni več prvotne ljutosti. So se preveč opekli. Tudi nemško poročilo tega dne pravi, da so nemške čete izlahka odbile ruske napade na raznih mestih. Okuženo ozračje. Na celi črti ruske rlomljene ofenzive v daljavi 50 km se je Siril zadnji čas neplodnih napadov silovit smrad, ker Rusi dolgo časa niso pokopali tisočev svojih mrtvih vojakov. Slednjič so napravili velike skupne grobove; ranjence to pa spravili v Chotin in Novosielce. Kaj sedaj? Petrograjski vojaški krogi Izjavljajo, da avstrijske bojne črte ni mogoče prodreti. Vprašujejo, če še kaže, da nadaljujejo napad, ki je stal zopet strašne žrtve in so v prvem naskoku porabili elitne čete, kolikor so jih še imeli. R*ie sili Rusija, naj se skliče nov vojni svet, ki naj izjavi, da je izpolnila ruska ofenziva svojo nalogo, vsled česar lahko preneha. Z druge strani se pa širi govorica, da namerava Rusiia napadati z vsemi svojimi silami še dalje. 7000 Rusov je bilo ujetih ob zadnjih bojih okoli Toporovca in Rarance. Vmes se nahajata tudi dva generala. T^peh srednjegališkega 10. pešpolka. 28. januarja zjutraj je oddelek tega polka flapadel nenadoma rusko postojanko pri Toporovcu in jo v vročem metežu osvojil. Velik del posadke je bil ujet. Rusko topništvo je ^retečeno soboto delovalo na vseh delih severovzhodne bojne črte. Streljanje je bilo deloma močno; oglašali so se tudi najtežji topovi. Hujši napadi so bili ob mostni utrdbi blizu Uzieczka; uspeli pa niso. Sovražnikovo letalno brodovje se je pojavilo dne 29. jan. nad bojno črto ob Stripi. Naši topovi so uničili od 11 ruskih letal — dvoje; tri letala so bila prisiljena, da so se izkrcala za sovražnimi črtami. Letalni napad na Dover (angleško pristanišče) je napravil veliko zmedo m paniko med ondotnim prebivalstvom, tna bomba je padla v neko skladišče, kjer so se nahajale mine. Eksplozija je nastala šele čez 15 minut. Ubitih je bilo 39 oseb. Daleč okrog je vse opustošeno, porušenih 5 železniških voz z živežem, več manjših hiš podrtih. Nevtralnost Amerike. Kanadski mornariški minister je izjavil, da vozi redno 40 ladij strelivo iz Kanade na Angleško. Obstreljevanje mest. Nemci so na večkratno obstreljevanje razn h krajev za bojno črto odgovorili s tem, da so spustili zračno brodovje nad Reims. — Francozi so nasprotno bombardirali odprto mesto Freiburg. Osvojena postojanka. Nemci so si blizu Neuville južno od Somme priborili postojanko, ki je 3500 m dolga in 1000 m široka. Plen: 17 častnikov in 1270 mož, med njimi nekaj Angležev. Protinapad iz francoske strani je bil z lahkoto odbit. Tudi na dveh drugih postojankah so nemške čete zmagonosno prodrle v kritja Francozov ter dovedle večje število ujetnikov. Zeppelinovec nad Parizom. V soboto zvečer ob 11. je ob gosti megli priletel nad Pariz neki Zeppelinov zrakoplov, ki je metal bombe. Iz Pariza se poroča, da je mrtvih 19 oseb, ena hiša zrušena; škoda na blagu je velika. Lov na zrakoplov je bil brezuspešen. Do ene ponoči je bilo v Parizu popolnoma temno. Tedenske novice. VOJNA S FRANCOZI IN ANGLEŽI. Na Flanderskem je nemško topništvo krepko_ obstreljevalo sovražne postojanke. — V Nieiiporlu so Ncmci razstrelili s topovskim ognjem stolno cerkev in Temp-. T i s,tolP' 1c >1 napadu le s tem, da se je anro potonil. Preskrba z živili. Zadnji teden sta de. želni glavar goriški msgr. Faidutti in na. mestnik kranjskega dež. glavarja msgr. dr, Lampe posredovala pri merodajnih ministrih na Dunaju, da bi se za preskrbo z živili in krmili za te dve deželi v okviru vojnožitnega prometnega zavoda kaj več storilo. Dr. Lampe je opozarjal na vojne dajatve kranjske dežele, ki je vsled njih prisiljena stanje živine skrčiti, in na pre-hrano s kruhom, ki je pomanjkljiva nc le v mestih, marveč tudi v mnogih občinah po deželi. Kranjska dežela nosi kol najbližja za soško fronto velika bremena, ki naj se ji olajšajo, da ne bo preveč prizadeta. ~ Minister Hohenlohe je dobrohotno vpošte-val težkoče ter obljubil, da bo dal vojno-žitnemu prometnemu zavodu primerna na vodila, da se še posebej ozira na potrebe kranjske dežele. — Pri vojnožitno-promet-nem zavodu se je še posebej zagotovilo, da se bo za Kranjsko oddala koruza. »Bogoljubovim« p. n. naročnikom! Vse one naročnike, kateri za letos ne mislijo obnoviti naročnine na »Bogoljuba«, pa do-poslane jim prve številke doslej še niso vrnili, uprava »Bogoljuba« nujno prosi, da ji vrnejo nerabljeno prvo številko. Istotako naj jo vrnejo vsi, ki so jo prejemali doslej na svoje ime, letos so se pa oglasi!: pri svojem poverjeniku in jo tudi tam dobili, Vsak torej, ki ima kak prvi zvezek odveč, naj ga nemudoma vrne, ker bi radi z njim postregli mnogim novim naročnikom, ki se gotovo še priglase. Naš cesarje kljub 18mesočnemu napornemu delu ob sedanji vojski izredno čil in čvrst. Privošči si še manj počitka kot poprej. Vse dogodke v sedanji borni ločno zasleduje. V Šenbrunu se nahaja sedaj nadvojvodinia Cita s svojimi otroki in Marija Valerija z družino. i Za peke in stranke. C. kr. deželna j vlada je za Ljubljano izjemoma dovo-I lila, da smejo peki zopet peči kruh iz testa, ki jim ga prinašajo zasebne sira nke. Dar goriškim pribežnikom. »Katoliško tiskovno društvo « v Ljubljani jo darovalo 1000 K na korist goriškim beguncem v hvaležni spomin na umrlega poslanca Fran Povšeta, ki je svoj čas služboval na Goriškem ter osobito kot poslanec pridno sodeloval pri na.šili listih »Slovencu« in »Domoljubu«. Nove žrtve v Gorici. V noči od 25. do 26. januarja, kakor tudi naslednjo noč so je čulo močno grmenje topov. Dne 26. januarja popoldne so letele v mesto granate in šrapneli. Na korzu i o izgubilo življenje pet mladih ljudi. Blizu južnega kolodvora je k»sček šrap-nela ubil 15 letnega mladeniča. Frančiškansko cerkev na Kostanjevici pri Gorici je 25. jan. ponoči zadela italijanska granata. Razbila je štreno in eksplodirala na koru. x Razlika. Včasih smo zavidali Gori-canom, ko smo ob hudi zimi in visokem snegu Culi, da je bila solnčna Gorica brez snega. Letos je spremila Goriča-nula zima tudi k nam. Ko se pri nas čudimo, da nam io januar tako priza-ncsel, pa čujemo, tla imajo na Zgor. Štajerskem hud mraz in šc vedno dobro pod snežne'odeje. Svalčic ni več. Nekateri so si naložili sedaj neprostovoljni tobekov post, ki bo imel to koristno posledico, da se bodo tega .športa sploli odvadili. Zločin, Nedavno se je vračal Andrej Dolenc, doma na Bukovšici, iz Besnice pod Sv. Joštom proti domu. Ob desetih ponoči je nekdo iz grmovja nanj ustrelil in ga ranil na obeh nogah. Zločinca iščejo. Poires na Sedmograškem. Iz mnogih krajev na Sedmograškem poročajo o močnem potresu. V Sibinju (Herman-stadt) ob romunski meji je trajalo tresenje eno minuto. Ljudje, ki so bežali na ulico, so bili deloma močno ranjeni od strešne opeke, ki je padala na tla. Isti čas so bili hudi potresi v ozemlju Male Azije. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jarcči dežela Krarjsk?., in jih obrestuje po 48/4°/o brez kakega odbitka. Mk ure od 8. ziulrai Co t. popoldne. Glej iuserat! Razne novice. Pomoč ujetnikom. Precej avstrijskih vojakov, ki so se nahajali v srbskem ujetništvu, je še raztresenih po Srbiji. Nedavno je došla v Skoplje avstrijska ekspedi-cija s posebnim vlakom, da zbere in reši zaostalo moštvo. Vlak je pripeljal živil, zdravil in drugih potrebščin. Ko jih ozdravijo in okrepe, jih bo vlak pripeljal v Avstrijo. Število beguncev, ki so morali zapustiti dom radi vojske z Italijo, je domalega 200.000. Do 130.000 jih uživa državno podporo; so torej v državni oskrbi. Brez državne podpore jih živi na Kranjskem do 40.000. Slovenskih in hrvatskih beguncev je nekako 25.000. Naseljeni so: Na Češkem — 19.000 (Slovencev 954); na Mo-ravskem — 30.000 (Slovencev 3900, Hrvatov 4250); na Nižje-Avstrijskem — 33.000 (Slovencev 6000, Hrvatov 10.000); na Gor. Avstrijskem — 18.000; na Štajerskem — 22.000. V Belgrad se vrača čedalje več prejšnjih stanovnikov, Med prebivalstvom je sedaj seveda veliko revežev, ker že 18 mesecev počiva skoraj vse delo. Državno podporo v blagu ali denarju dobiva 7000 oseb. Ponarejene dvckronslte bankovce so zasledili na hrvatsko-štajerski meji. Razločujejo se pa prav lahko od pravih. V angleških krempljih. Italijani nimajo premoga; dobivajo ga iz Anglije, a ga drago plačujejo. Tona (1000 kg) premoga je stala v Italiji v mirnih časih 42 lir, danes stane pa 205 lir. Žvepleni rudniki v Siciliji — zaprti. »Times« poročajo iz Rima, da so prenehali z delom v ondotnih žveplenih jamah, ker je pridobivanje žvepla zaradi visokih cen premoga — predrago, Cena se je zopet zvišala na 8 funtov šterlingov pri toni. Okoli 100.000 delavcev je brez dela. Najbrž jih potrebuje Italija za vojsko. Veliko opustošenje je povzročila v noči od 13. na 14. januarja nenavadno visoka morska plima (naraščanje in dviganje morja) na holandski obali. Morje je uničilo 10 hektarov rodovitne zemlje. Veliko so trpeli ribiči, ki so jim ladje pokončane. Tudi več ljudi je utonilo. Odkar pomnijo ljudje, ši ni bilo take plime. Ob Zuydr-skem jezeru je morje prodrlo tudi umetne jezove, ter preplavilo zadaj ležeče nižave. General Kusmanek, slavni brani-telj Przemysia, se nahaja v taborišču ujetnikov v Čiti. Ondi je še 270 drugih avstrijskih častnikov, ki so nastanjeni v velikih paviljonih. Rusi ravnajo z generalom s primerno obzirnostjo, tudi rusk; .ojaki ga pozdravljajo. Drugače pa nikamor ne zahaja razen na sprehod iz zdravstvenih ozirov. Junaki s »Zenie«. Del posadke z bojne ladje »Zenta« se je pripeljal, oproščen čornogorskega ujetništva, 24. jan. v Pulj. Sprejem je bil presrčen in do-slojen vrlim junakom. Vojni ujetniki v Avstriji. Vseh ujetnikov v Avstriji je čez en milijon. Zadostna preskrba teh ljudi ni majhno delo. V preteklem letu so jih porabili pri oskrbovanju kmetijskega in industrijskega dela okrog 400.000. 200 severnih jelenov. 20. jan. so pripeljali na Dunaj 200 zaklanih severnih jelenov. Skoraj po vseh hotelih in gostilnah so ponujali to posebnost, ki bo nov spomin na sedanjo vojsko. »Žegnanje« na fronti. 14. jan. je blagoslovil celovški knezoškof dr. Adam Ilefter lično kapelico Matere božje, ki so jo postavili solnograški prostovoljni strelci v spomin padlim tovarišem. Kapela je lična lesena zgradba s precejšnjo klonico v ospredju. V notranjščini se nahajajo na obeh straneh olta.rja imena padlih junakov in dnevi smrti. Vse je bilo lepo okrašeno. Tudi cvetja ni manjkalo; za lončke so pa služili ovoji granat in šrapnelov, ki so jih »dobavili« Italijani. Slovesnemu blagoslovu so prisostvovali tudi vojaški poveljniki. Kralj Peter je sklenil, da se naseli v južni Franciji. Izbral si je solncno mesto Aitt, ki ima okrog 30.000 prebivalcev. Stanoval bo v škofijski palači. (Pripomniti je, da se je po francoski ločitveni postavi cerkvenih poslopij — I polastila vlada, ki jih porablja sedaj v svoje namene.) Strašen vrtinec. Nedavno je zadiv-jal v okoliša Monakova na Bavarskem silovit viharni vrtinec, ki je hrumel samo poldrugo minuto, pa je napravil na milijone škode: odkril hiše, zruval in polomil obilo drevja v obsegu 18 km. ter pokončal žične napeljave. 200 bomb so vrgli nedavno francoski letalci na Bitolj. Omenili smo žc, da ni bilo brez izdatne škode v meslu. En milijon invalidov na Francoskem. Francoski vojni minister je v budgetni komisiji francoske zbornice povedal, da znaša število invalidov v francoski armadi en milijon. Števila padlih ni hotel izdati; rekel je samo, da mora država plačevati v 1,800.000 slučajih odškodnino vdovam in sirotam padlih francoskih vojakov. * Vojaške novice. Zadnje poslovilo od prijatelja. _-< Omenjali smo že, da je padel na ita< lijanskem bojišču Anton Prelesnik h Zdenskc vasi. Njegov tovariš iz' Marijine družbe nam je poslal o pokojnem naslednje vrstice: t Anton Prelesnik je bil rojen leta 1895. Kakor je bil zvest v Marijini dražbi, tako je raini Anton zvesto služil tudi cesarju. Vsi objokujemo njegovo prerano smrt, kajti po svoji dobrotljivosti in postrežljivosti se je bil vsem prikupil. Svoj čas je obiskoval živinorejski tečaj v Ljubljani; pridobil si je bil precejšnjo izvežba-nost, tako da je mogel marsikje pomagali v zadregi. — Ko ga je klical cesar, je šel z veseljem in navdušenostjo na rusko bojišče. Kmalu ga rani sovražnikova krogla; a rana ni bila nevarna in se je hitro zacelila. Ko je prišel na dopust, smo šli skupaj k sv. maši, kakor nekoč. Na poti sreča mamico, ki kar zaihti, rekoč: »Oh, moj sin je pa že padel!« Anton jo potolaži, češ: »Ne žalujte! Jaz sem sedaj zdrav, a zamenjal bi takoj z vašim sinom, ki je žrtvoval življenje za domovino.« Pač ni slutil, da tudi njega čaka ista usoda. Ko se je poslavljal od doma, da gre drugič na bojišče, je pač prosil: »Tovariši, molite, da bi se srečno vrnil. Ako je pa božja volja, da padem, naj se prelije moja kri za blagor domovine, da bodo vam zasijali srečnejši dnevi!« Da označim njegovo mišljenje, naj navedem samo šc on odlomek iz njegovih pisem! — »Prijatelj,« — tako jc pisal nekoč — »zdi sc mi, da sem doma. Prišel sem ravno od sv. maše in prejel sem zopet sv. zakramente. O, kako sem sedaj srečen in vesel! Vse rad presta-nem za svojega Boga! Z mirom in zaupanjem se podam zopet v hoirio rt to, saj z menoj je Bog! Mariji, ki sem jI v domači cerkvi obljubil zvestobo, sem se popolnoma izročil.« — To ie bil njegov zadnji list. Bog je hotel to blago srce imeti k sebi. Padel jc — kot junak- Vojak po poklicu. Ob izbruhu vojne se je s koroškim poljskim lovskim bataljonom št. 8 podal na bojišče najstarejši podčastnik v armadi, štabni nadlovec Vaclav Hummel. Hummel je 60 let služil cesarju, več kakor 38 let pri poljskem lovskem bataljonu št. 8. Y vojski se je tako hrabro obnašal, da Je dobil zlato hrabrostno svetinjo. Zbolel pa je na želodcu in se je podal v Smohor, kjer ga je na domu obiskal pri svojem zadnjem obisku na Koroškem Njeg. cesarska visokost gospod nadvojvoda prestolonaslednik. Sedaj pa je cesar štabnega nadlovca Vaclava Hum-mela iz posebne milosti in izjemoma povišal za poročnika (lajtnanta). K temu izrednemu odlikovanju je odliko-vancu nadvojvoda prestolonaslednik osebno čestital. Naš železni 17. polk je priznano eden najhrabrejših polkov v Avstriji. Od začetka bitk pri Goli Gori pa do Soče, Oslavja in doberdobske planote Be je ta polk udeležil že 200 bitk in napadov — in ne brez uspeha. Povsod se je izkazal kot junaško neupogljivega in vztrajnega, zato so pa tudi častniki polni hvale, kadar govore o »naših«. Smrt za domovino. Iz Bohinjske Bole nam poroča, da je padel 2. novembra na bojišču v Podgori pri Gorici Janez K u n s t e 1 j, najstarejši sin iz ugledne družine Krivčeve. — V Celovcu je umrl dne 30. decembra 1915. za ranami vojak Janez Podobnik iz Vojskega, star komaj 18 let. Objokujejo ga starši, bratje in sestre, ki jih je presrčno ljubil. Njegov starejši brat je bil na bojišču v Srbiji; tudi od njega ni nobenega sledu. — Dne 4. septembra 19..'. je zadela smrtonosna krogla mladost nega junaka Franceta Trdin iz Hrastnika pri Moravčah. Daroval je dragoceno življenje v najlepši dobi (20 let) za vero, dom in cesarja. Meseca julija se je drugič poslavljal od svojih domačih; podal se je na gališke bojne poljane, kjer mu je svinčenka zape\. smi.no pesem. Pokojni mladenič je bil pošten, nepokvarjen in za večnost lepo pripravljen. Pozdrave sporočajo vsem Slovencem in Slovenkam vojaki pri 7. pešpolku: Franc Vrenk, Franc Vene, Franc Ti bol j, Franc TrojanSek, Janez Strah, Jožef Žival i č, Jakob Zaje, Albin Sen-čar, Jožef Hobolj, Alojzij Zupančič. — Isto I ako so se oglasili s pozdravi s toli-krai ze imenovane 1). plan. topničarji »težkih«: S. Oplanič - Pulj, j. Indihar - Jiibnica, J. Mole — Zažar pri Vrhni-Ki, .t. Dolenc Divača, Fr. Bukovec — fev Katarina pri Medvodah. - »Domoljubu« m vsem doma ostalim Slovencem m Slovenkam pošiljajo pozdrave tirolski deželni strelci: Fakuž Franc iz Vipave, Orgel Anton s Klanca (Istra) Furlan Anton, Poniž Jernej, Marc Kocjan Cuk Ivan, Jaksetič Anton, šegina Kar), Puntar Jožef. Pogrešajo se: Vojak Jožef K a -frlc, ki je služil pri lovskem bataljonu st. 7, II. komp. Pisal že ni 15 mesecev. Pojasnil želi in stroške povrne njegova žena Marija Kafrlc, Križ 1 o 6i • Velika Loka. — Poddesetnik i lori-jan S c h \v e i g e r, c. kr. pes polk s t. 17, 9. stotnija, se pogreša od začetka septembra 1915. Ako bi bilo komu kaj znano, se uljudno prosi, nai sporoči njegovi materi Ivani Schvveiger, Tržit, Gorenjsko. — Jožef Dragan,_ vojak 27. pešpolka, se ni oglasil od 26. avgusta 1914. Če bi kdo kaj vedel, prosi uljudno pojasnila njegova žena Marija Dragan v Čužni vasi št. -40, p. Trebelno na-Dolenjskem. (Stroški se povrnejo.) — Franc K r a n j c , vojak 7. lovskega bataljona, 1. komp., se tudi pogreša. Zadnjikrat je pisal iz Galicije 1. oktobra 1914. — Če bi bilo komu kaj znano o njem, naj blagovoli sporočiti družini Kranjc, Jageršče, p. Cerkno na Goriškem. Stroški se takoj povrnejo. — Gašper Golčnik, domobranski pešpolk štev. 27, 9. kompanija. Na bojišče je šel 25. septembra 1914; od takrat se ni nič oglasil. Sporočil prosi in stroške povrne njegova žena Rozalija Golčnik, .Medija — Izlake št. 34. (Zagorje ob Savi.) Iz ruskega ujetništva: Po devetih mesecih se je oglasil vojak Gustav Ko-kalj iz Zagorice pri Litiji. Nepopisno veselje je zavladalo med domačimi in prijatelji njegovimi, ker so vsi mislili, da je mrtev. Dopisi. Sora. Spominu najdražjega prijatelja Franceta Svoljšak iz Drage (fara Sora) ki je umrl 15. jan. 1916 — veljajo te vrstice. Ni te več, dragi Francelj, med živimi. Moje srce pa me sili, da se na ta način poslovim od Tebe. Bila sva mnogokrat skupaj v poštenem veselju. Bil si vesel, a tudi vnet za vse dobro; vsakemu si dal prijazno besedo; vsi so te ljubili in spoštovali. Kako goreče si ljubil cerkev, kako z veseljem pristopal k mizi Gospodovi! In ko si bil vojak, si mi pravil, kako si tam v tujih krajih obiskoval cerkve. Ni te poJvva.ril sedanji zlobni svet, ki potegne marsikaterega mladeniča v svoj vrtinec. — In kako si se zanimal za kmetijstvo, kako z veseljem si bral vsak dan »Slovenca« in »Domoljuba«! Ko sem izvedel, da Te jc Bog poklical k sebi, so se mi zasolzile oči, kajti izgubil sem svojega najboljšega prijatelja. Da si bil priljubljen, je pokazal Tvoj pogreb. Nepregledna množica Te je spremljala na Tvoji zadnji poti; vsi so se solzili za Teboj. Kličem Ti s Tvojo sestro, ki Te je tako pretresljivo klicala, ko so le polagali v grob —: Z Bogom, z Bogom! Počivaj v miru, večna 11 TS,vull! Pričakuj nas nad zvezdami! — Prijatelj. Javor pri Ljubljani. Iz ruskega ujetništva sla se oglasila: Josip Habič, Span iz. Javora, po preteku pol leta in brane Cermvec, Benka iz Desnice pod Ljubljano, po preteku 14 mesecev Izmed 61 vojakov tukajšnje male župnije jc bilo do zdaj 13 ranjenih. 8 ujetih, Pogrešani, 1 umrl v bolnišnici v No- vem Sandecu vsled kužne bolezni in Blekarjev Janez je zapustil to dolino solza na domu, odpuščen od vojakov kot neozdravljiv. 18 mesecev trajajoča vojna nas še ni preveč občutno zadela, Hvala Bogu in sv. Ani, ki naj še nadalje varuje naše bojevnike, da sc z zmago ovenčani vrnejo na svoj dom. Pudob. Dne 29. decembra 1915 jc umrl v vojaški bolnišnici v Knittelfeldu Andrej Žnidaršič, posestnik in gostilničar v Šma-rati pri Ložu na Notranjskem. Nakopal si je bolezen kot sanitejec na bojiščih v Srbiji in v Galiciji. Umrl je v najlepši dobi: v 25. letu starosti. Pokojni je bil blaga duša. Vsled svojega odkritega značaja jc bil v vseh krogih zelo priljubljen in spoštovan, Imel je blago in usmiljeno srce; vsakomur je rad pomagal, kakor jc mogel in znal, in revežev ni zapustil. Bil je dober s prog, skrben oče, zvest sin katoliške Cerkve, ki je redno izpolnjeval dolžnosti katoliškega moža. Rojen je bil 30. novembra 1S90 v Šmarati pri Ložu na Notranjskem. Ko je prišel leta 1913. od vojakov, se je kmalu potem oženil. Komaj nekaj mesecev nato je nastala vojna. Moral je takoj odriniti v Gradec, od tu na južno bojišče v Srbijo, kjer je zbolel na tifusu. Ko je okreval, je prišel na 14 dnevni dopust. Potem je odšel na severno bojišče v Galicijo; tam je bil ranjen. Pozneje je bil dodeljen sanilcj-cem v Gradcu. Tu je zbolel za pljučnico, Okreval je sicer nekoliko, a hiral jc vedno bolj; rešitve ni bilo več. Dne 29. decembra 1915 je izdihnil svojo blago dušo. Zapušča poldrugo leto starega sinčka in mater. — Mučil in trudil si se veliko, dragi Andrej, ko si na bojiščih in v bolnicah vzdig val in prenašal ranjence, jih tolažil in jim pomagal; zapustiti si moral ljubo soprogo, dragega sinčka, dobro ma^er, sorodnike, prijatelje in znance, ki si jih tako ljubil. Legel si v prezgodnji grob. Vsa dobra dela usmiljenja naj Ti poplača usmiljeni Oče nebeški nad zvezdami. — Bodi mu lahka štajerska žemljica! Amerika. Anton Breceljnik piše iz Amerike: »Jaz sedaj zopet delam; toda čez leto sem bil pa precej časa brez posla, ker se delo sedaj splošno težko dobi. V tistih tovarnah pa, kjer se izdeluje municija in druge vojaške stvari za naše sovražnike, pa vsakega radi sprejmejo v delo. Tja pa ne grem delat, raje sem celo leto brez dela!« — Slovenec je povsod zvest svojemu cesarju! Pilil rfcfolr ISmm 9SM__LBSieK mM Kletev divjega lovca. (Povest. — O. — J. C.) (Dalje.) IV. Nedelja je. Krščanski nauk je minil. Pred cerkvijo se zbirajo fantje, mladina drvi urnih korakov naprej, možakarji stoje v gručah, dekleta se urno odpravljajo proti domu; le nekaj t se jih ustavi tam ob trgovčevem oknu, da si napasejo radovednost in ogledajo novosti preteklega tedna. Živahnost 'kmalu poneha, trg pred cerkvijo postaja mrtev; tuintam še kramlja kaka poštama ženica ter morda toži sosedi, kako lahkomišljen in zanikam je sedanji rod. Logarjev Milan je po opravljeni po-požnosti v cerkvi kranil navadno malo po vasi, če v izobraževalnem društvu ni bilo no pevske vaje, ne kake druge prireditve. Ta dan ga je pot privedla mimo hiše divjega lovca Petra. Svoj čas je tu sem sploh rada zahajala vaška mladina, ker je prostor pred hišo kot nalašč pripraven za otroške igre. Zadnje čase je pa nekoliko ponehala živahnost na tem prostoru, ker so se ljudje nekoliko ogibali hiše nič dobro za-znamenjanega lovca. Milan se je kljub temu odločil, da je krenil na ta konec vasi osobito, ker je že davno premišlje- val, da bi bila najstarejša hči Petrova kaj dobra žena, če bi si kdaj hotel oskrbeti svoje ognjišče in svoje gospodarstvo. Ko prikoraka zatopljen v svoje notranje skrbi tja, je bila družina divjega lovca zbrana pod senčnatim kosta. njom poleg hiše. Malo v zadregi so bili, ko zagledajo Milana, kajti preteklo je že precej časa, kar ga ni bilo na spregled. Mati ga pozdravi prva ter povabi, naj bi se nekoliko ohladil v prijetni senci. Povabilu se Milan seveda ni hotel usl avl jati. Začne se vsakdanji pomenek; toda videlo se je, da je neka ovira prišla vmes. Tako nekam mrtev je bil pogovor; ni bilo pravega predmeta, ne posebnih novic. Kjerkoli je kdo začel, ta* koj je zmanjkalo snovi. Kar ni šlo, pa ni šlo naprej. »Milka.« prekine čez nekaj časa Mi- lan neprijetni molk; »danes si pa nekam žaloslna, zamišljena. Kaj pa se je zgodilo?« »Sama ne vem, kaj me draži,« se izgovarja. »Snoči sem imela tako grozne sanje, pa me ves dan motijo; kar ne morem se jih iznebiti.« »Pojdi, pojdi; ali si tudi ti tako lahkoverna, da veruješ praznim sanjam. Sanje so kakor pena, ki trenutno usahne, se posuši, ali pa jo veter odnese.« »Včasih človeka res preveč motijo, pa tudi mučijo sanje,« pristavi mati. »Navadno takrat, kadar se ga loteva kakšna bolezen, ali pa če ga čez dan preveč begajo nepotrebne skrbi.« Ilotela je nekoliko izgovarjati Milko, ker jo je poznala, kako se je izpre-menila, odkar je zašel oče na nevarna pota divjega lovca. Tudi Milka se izgovarja: »Saj tudi jaz nič ne dam na take stvari; toda tako me pa še nikdar nobene sanje niso zbe- gale, kot danes. V dušo mi je nekaj leglo, kakor neka črna slutnja; čutim, da sem nemirna, pa sama ne vem zakaj.« »Toliko časa že govorimo o teh sanjah, « pravi Milan, »pa še ne vemo ne, kaj se ti je sanjalo.« »Oh,« začne deklica, »videla sem v sanjah tako živo, kot bi se sedaj le godilo, kako je tam v gozdu neka čudna zver, ko je iskala hrane za mladiče, naletela na drugo, še bolj nenavadno žival, jo napadla in toliko časa davila, da se jc mrtva zvalila na tla. Mladiči so cvilili in to piskajoče cviljenje se mi je tako zaplčilo v dušo, kakor bi mi še sedaj šumelo po ušesih.« — Deklica je obmolknila. »Bodi pametna,« jo tolaži mati. »To ne more nič pomeniti; saj ni čuda, če se ti je sanjalo o zvereh, ko slišiš toli-krat doma. govoriti o lovu in o zver-jadi.« Po kratkem presledku pravi za molklo-bolestno mladenka: »Oh — ka ko se bojim za svojega očeta!« Milan je dobro razumel to opazko, zato pristavi pomirjevalno: »Ne boj sel Tisti, ki misli tvoj oče najhujše o njem, je najboljši človek.« »Ali tvoj oče?« vpraša začudeno Milka. »I)a,« reče kratko Milan. »Toda njegova služba?« ga spomni Milka. »Moč njegovega usmiljenja je večja, kakor službena dolžnost.« »Ali lahko se zgodi nesrečen slučaj!« reče deklica bolestno. »Pa kako da ravno danes?« se iir nenadi Milan. »Bog pomagaj, ali je tvoj oče v gozdu?« vzklikne mati. »Odšel je sinoči,« reče Milan kratko. »Oh, in naš je tam,« zaječi mati »Mislil je, da bo šel tvoj oče v mesto, ker je nedelja.« »Ne bojte se! Tudi če se snidejo, saj ne bo prvikrat. Uverjen sem, da se povrneta zvečer oba srečno domov,« govori Milan tolažeče. »Oh, če bi bilo tako!« vzdihne deklica. »Bo!« reče živo Milan. »Vedi, tisti dobri Bog, ki vse vidi in vse more, jih bo varoval zaradi nas! Če Bog da, bomo rešili vašega očeta dosedanjega načina življenja in ga privedli zopet na pravo pot.« »Povej kako?« vpraša naglo gospodinja. »Najin sveti zakon, najina poroka bo tudi njegova rešitev,« reče slovesno Milan — obrnjen proti Milki. »Samo če bo hotel on dovoliti in pristati nanj?« de mati. »Seveda bo, nič se ne boite!« * * * Solnce je že začelo polagoma padati za one temne, velikanske gozde, ki so zastirali vas v ozadju. Mladostno življenje, polno smeha in lepega petja se je razlegalo daleč na okoli, milo in glasno, gubeč se v ta-jinstvenem in temnem gozdu. Ta živahni živžav, to najlepše soglasje smeha in radosti prekine naenkrat močan odmev, ki je zvenel z groznim glasom iz globine gozda v besedah: »Pomo-o-o-oč! Pomo-o-o-č!« Po vasi je nastalo pravo razburjenje. Vse je gledalo prestrašeno in preplašeno. Čez trenotek, dva, sc je zopet čul iz temnega gozda isti glas, ki je prihajal še bliže in jasneje: »Pomagaj te-e-eh Slednjič pridrvi iz gozda človek in bližajoč se vasi, vpije na vse grlo: »Ubil ga je!« in maha z rokama proti gozdu, kakor bi klical one, ki so drveneli od strahu in začudenja. »Ljudje!« zavpije ta človek, v katerem so vsi spoznali Jožo; »na pomot ljudje,« zavpije ponovno, hiteč m i me Milana in Petrove družine. »Hitite \ gozd, gozdar Marko je streljal na Petra.« 7i Ruski begunci pred svojo domačijo. Slike in črtice z bojišč. Ob tovariševem grobu. Poznam prostorček vrhu skalnih sten, ob strani križ dviguje se lesen, pod njim tovariš, mlad vojak počiva, po vroči bitki truden mirno sniva. Na grob kristalne zvezde sijejo, v dolini boj tovarši bije jo; o blagor Ti, v deželi onkraj groba; skončan je boj, prestana svetna zloba. V gomili hladni rane ne skele, utešene po domu so solze; vse, kar v življenju Te je kdaj težilo) se v zlato krono je izpremenilo. Zmagalca v raju palma Te krasi, da name zreš, ob grobu se mi zdi; Ti v siju raja — tu na zemlji tema ob grobu me klečečega objema. V bližini moji si zapustil svet, nad zvezdami se bova našla spel. Na svidenje tam v boljši domovini, ie zabi me trpečega v tujini. Limbarski. Kako umirajo junaki. Vzhajajoča zarja poletnega jutra je prodrla nočno tomo ter sc ponosno ozrla na bojišče, na naše junake zmagovalce, ki so tisto noč z malimi izgubami odbili sovražni napad. Ponos in zmagujoča zavest sta širila srca brani-teljem; povsod je vladal strogi vojaški red, skoraj ni bilo najti sledu nočnega nemira. V majhni dolinici, tam doli za fronto, jc ležal vojak v zadnjih trenul-kih življenja. Zraven njega je stražil njegov prijatelj, zvest tovariš, domačin. Trudil se je na vse načine, da bi otel svojega rojaka, a zaman. Ranjencu je nepreslano polzela kri iz prsne rane; vendar je bil še pri polni zavesti, tudi govoril je, dasi šepetajo. »Pusti me«, je prosil tovariša s pojemajočim glasom, »in miren bodi zaradi mene! Kar je poglavitno, smo naredili: sovražnik je vržen nazaj.« Ranjenec obmolkne; govorjenje ga je težilo. A šc enkrat zbere svoje zadnje moči ter proseče nadaljuje: »Prijatelj! Takoj, ko me izročite tuji zemlji, piši domov mojim dragim, da me ni več. Sporoči mojim sestram xadnji pozdrav in poslednjo voljo umirajočega brata. Moje imetje naj si raz-dele po vesti; predvsem naj ne pozabijo moje duše. Povej, da som podlegel ranam, a trpel nisem posebno; videli sc Pa na zemlji ne bomo več ... Komaj slišno je izustil ranjenec radnje besede. Čez par minut je mirno bdihnil. — Tako umirajo junaki. Limbarski. To je bilo trpljenje ,.. Dragi »Domoljub«! Kot Tvoj večletni naročnik le prosim, da mi daš malo prostora, ker bi rad sporočil svojim prijateljem in znancem, kako se mi je godilo na italijanskem bojišču. Svoje gališke dogodke S bom pozneje enkrat popisal.... Na vlak smo šli v Bukovini, na kolodvoru Jurkovc, dne 24. oktobra. Vozili smo se proti Uali-ciji in naprej po ogrski zemlji. Dne 26. oktobra dopoldne smo prišli do Blatnega jezera, ki je zelo veliko; vozili smo se tik jezera skoro štiri ure. Zvečer ob 7. uri smo došli v Ptuj, kjer so nas pozdravljali kot stare znance, ker smo bili Janezi nekaj časa poprej v Ptuju.Dne 27. oktobra zjutraj smo se peljali skoz Ljubljano, kier bi bili najrajše nekaj časa ostali; ali lukamalija nas je vlekel kar naprej do Volčje drage. V Šempasu smo se dobro odpočili, ker smo bili od dolge vožnje zelo izmučeni. Dne 28. oktobra smo počivali in malo obleko očistili, kar je bilo zelo potrebno, ker tistih sitnih živalic smo imeli več kot dovolj. Dne 29. oktobra zjutraj smo bili pri sv. maši v tamošnji cerkvi, kjer je imel č. g. kurat tudi lep govor. Po sv. maši nam je podelil sv. odvezo, nakar nas je bilo veliko tudi pri sv, obhajilu. Popoldne ob treh smo pa šli naprej skoz Gorico, ki takrat še ni bila skoraj nič prizadeta; tam so nas prijazno pozdravljali. Šli smo kar naprej na goro Kalvarijo, ki ne nosi zastonj tega imena, ker tam se je že veliko krvi prelilo, posebno laške. Žalibog tudi mi smo imeli že do dne nekaj ranjencev in tudi par mrtvih, Dne 30. oktobra smo imeli precej izgub. Čudno ni, kajti Lahi so nas kar obsipali z granatami in šrapneli, da je letelo kamenje na vse strani, kakor bi šla toča. Dopoldne enkrat je priletela težka granata ter eksplodirala par korakov od mene; trije so bili ranjeni. Mene sta pa Bog in Marija obvarovala, da se mi ni nič drugega zgodilo, kakor da me je po tleh vrglo in sem bil nekaj časa kar zmešan. Tudi po glavi mi je šumelo cel dan. Zvečer je pa priletela v jarek, kjer smo bili štirje možje, mina, in jc eksplodirala ravno med nami. Drugi trije so bili vsi ranjeni, ali meni se kakor po čudežu zopet ni nič drugega zgodilo, kakor v levem ušesu mi je počila mrena, da mi sedaj gre sapa skoz uho in sem tudi oglušil. Po glavi mi pa še zdaj včasih buči, kakor bi se peljal avtomobil. Bil sem se tudi zelo prchladil že v Galiciji. Ko smo bredii čez reko Scret, je bilo vode do pasu; in ker sem bil ves premočen, me je potem prav pošteno zeblo. Takrat sem dobil v noge revmatizem, ki me od tistega časa zmeraj muči. Zdaj sem se pa bil šc na Kalvariji zelo prehladil, ker je šel dež in je bilo v jarkih veliko vode. Največkrat je bilo treba še klečati v tisti vodi. Zato sem šel z nekaterimi ranjenci ponoči na obvezovališče, ker me je tudi v prsih zelo bolelo. Proti jutru, dne 31. oktobra, smo prišli doli, kjer me je zdravnik pogledal in mi odkazal ili spat. Ali kako bom revež spal, ko mi jc tako bučalo po glavi in me je tudi precej bolelo. Opoldne me jc zdravnik zopet pogledal in mi rekel, da grem zvečer nazaj v strelske jarke z nekaterimi drugimi, ki so bili tudi prišli na obvezovališče, pa jim ni bilo posebno hudega. Zvečer smo šli nazaj. Bilo jc nas os< m mož. Ko pridemo do svojih, so bili ravno menažo snedli. Mene je doletela čast, da sem moral prazne lcolliče nosili s hriba Nič kaj vesel nisem bil lega; ali kaj sc hoče? Večkrat se je bilo treba stisniti na tla s kothčem, da nas ni zapazil Lah, ki je zme- raj svetil po hribu, kakor bi nekaj iskal, No, sem si mislil, mene že ne boš dobil; ali drugi dan je le malo manjkalo, da me ni, Na praznik Vseh svetnikov proti jutru sem zopet prilezel do svojih. Dopoldne so pa začeli Lahi napenjati vse sile, da bi nas vrgli nazaj. Bili bi zelo radi prišli gledat, kako se kaj počutimo. Ali tega veselja jim nismo privoščili. Ko so prišli malo bližje, halo, pa poskačemo iz jarkov in s klici hura', hura, planemo proti njim. Tega so se reveži tako prestrašili, da so tekli nazaj, kar so mogli, kolikor jih ni padlo.Tudi naša artiljerija ni počivala, temveč jih je prav dobro kosila. Ta dan so poskušali tri- ali štirikrat priti do naših jarkov, pa zastonj, Okoli štirih popoldne se zopet med Ircsna-njem grana t in šrapnelov zasliši v p e: »avanti, avanti,« in to pot je že nad n; ni. Aha, sem si mislil, zdaj nas pa imajo. T: i-oj je tekel eden gledat, kako je. Povedal je, da so se naši umaknili in da so Lahi žc za nami. Naš četovodja je rekel: zdaj p. le poberimo šila in kopita ter naglo prot. ln res ni kazalo drugega, ker z Lahi n,..,io marali iti gledat, kako sc polenta k- .a. Ali proč ili je bilo tudi težavno, ker j rki so bili vsi razslreljeni in les je vse kr. ;n ležal; zraven je pa bilo še vode tuintam do kolena, v nekaterih krajih pa strašno bi; to. Večkrat sem moral po vseh štirih n; rej lezti, toda s kakšno težavo, ker sem bil zelo slab; jedci namreč nisem vse tri dni nobene stvari in sploh ne imel druge; a v ustih, kakor par cigaret in malo uma/ ne vode, ki sem jo v jarku zajel. Bil sem ies komaj živ. Slednjič smo prišli do našega g. nadporočnika; bili smo še trije, možje Za druge ne vem, kje so ostali. G. nadpo; >č-nik nam je rekel, da moramo iti nazaj ter natančno pregledati, kako je tam. Kaj smo hoteli? Povelje je povelje. Hajdimo nazaj! Jaz sem se komaj vlekel po lem strašnem blatu. Ko smo prišli bližje lislega kraja, je eden ostal zadaj. Ali se je bal, ali kaj jc bilo? Dva sva pa lezla naprej. Ko prideva do tistega kraja, ni bilo žive duše razen par ranjencev. Greva dalje do lislega tunela, kjer je bilo varstvo pred granatami. Mra-čilo se j*> že in črna tema je zijala iz njega. Čuti ni bilo drugega, neko neko zdihova-njc. Moj tovariš, neki prostovoljec, ni upal noter in tudi jaz sem malo plašno pogledal okoli sebe. Ko sem prišel noter in sem vprašal, kdo je tukaj, se jc oglasilo polno naših ranjencev, ki so me prosili za vodo; ali kje jo bom vzel? V »feldflaši« sem imel malo tiste kalne, ki sem jo bil v jarku zajel. To sem dal enemu, ki sem ga vprašal za naše vojake. Povedal mi je, da so se morali umakniti in da so bili Lahi tukaj, pa so šli ven; sedaj pa nič ne ve, kje da so. Jaz bi bil revežem rad pomagal, ali kako? Šel sem ven, nato pa nazaj; le z veliko silo sem se vlekel naprej po vodi in blatu. Prideva do kraja, kjer je bil prej g. nadporočnik, a ga ni bilo več tam. Neki telefonist je rekel, naj greva na bataljonsko povclj-ništvo, ki ni daleč, in šla sva. Ali oni moj tovariš se je zopet izgubil, da ni:;em vedel, kdaj. Lezel sem sam naprej; nekaj časa sem šel, nekaj časa sedel, ker sem bil strašno slab. Slednjič sem vendar srečno prišel do zaželjenega cilja. Tukaj sem dobil ravno g. podpolkovnika in sem kar temu naznanil, kaj sem videl tam. On me je vprašal, ,t kako se pišem, kar sem mu še povedal. Nato sem se zvrnil od slabosti po tleh. Čez nekaj časa mi je eden pomagal, da sem prišel za neko skalo, kjer sem nekaj časa ležal; potem sem pa začel počasi lezli navzdol proti obvezovališču, kamor sem se nekoliko privalil, nekoliko prilezel, ker je bilo strašno tema in grozno slaba pot. Tam sem dobil kuhanega vina, ki me je zelo po-krepčalo. Nato so me spravili v Gorico v bolnišnico, kjer sem bil dva dni. Tam sem pustil ludi puško, ki sem jo do tukaj sem vedno s seboj nosil.Iz Gorice sem se peljal v Ljubljano, kjer sem bil v rezervni bolnišnici. Kmalu nato so me pa odpravili v Neunkirchen na Nižje Avstrijskem. V Ljubljani sem bil zelo slab. Imel sem čez 40 stopinj vročine, zato se mi je tudi že malo mešalo. Jesti nisem mogel nič, samo mleko sem pil. Prejel sem tudi sv, zakramente. Mislil sem že, da bo treba iti tja, kjer je zbrana največja armada; ali potem se je vročina znižala. Tukaj sem v rezervni bolnišnici št. 4. Zdravje se mi noče nič kaj izboljšati; ali toliko sem vendar boljši, da malo hodim po sobi, kar dolgo časa nisem mogel. Sapa mi ne gre več skozi uho; ali včasih me začne zelo boleti in bučati po glavi. Gluh sem ludi se vedno. Tukaj je drugače še dosti dobro, samo to je težavno, ker ne znam dosti nemški. Pred krakim je prišlo nekaj Bošnjakov; s temi se dobro razumemo. Srčne pozdrave vsem Javorča-nom na bojišču in doma, vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«, posebno našemu g. županu Luki Peternelju. Z Bogom, Pintar Tomaž, Rcserve-Spilal, Neunkirchen, Nied. Oest. Otroško veselje ranjencev, »Domoljubov« naročnik Andrej Brez-nikar, sedaj ranjenec v Ogulinu, opisuje, kako se je izvršilo v bolnišnici Rdečega križa obdarovanje vojakov o priliki bo-žičnice: Dragi bralci »Domoljuba«! V časnikih sem bral, kako so ranjenci obhajali božične večere po bolnišnicah; torej bi tudi ja z rad povedal, da smo bili tukaj zelo lepo obdarovani. Slovesnost se je tako-le začela: Prišla je častna sestra k nam v sobe in nam rekla, da naj si uredimo svoje postelje in sobe, ker pridejo gospe od Rdečega križa, da bodo z nami praznovale sveti večer. Nato so nas peljali v večjo dvorano. Šli smo vsi razen dveh težko ranjenih; več jih je pa šlo s pomočjo lesenih bergelj. Tu naj je že čakal č. g. kanonik z drugimi civilnimi gospodi in veliko dam od Rdečega križa, Gospod kanonik nam je najprej prebral pismo, ki ga je napisal prevzvišeni nadškof iz Zagreba, da naj bi *e prečital vojakom v bojni črti in po bolnišnicah ranjenim in bolnim vojakom. V listu je nadškof lepo opisal, kako smo v velikem naporu in nevarnostih dosegli krasne uspehe proti sovražnikom; tudi nas je v lepih besedah opominjal, da naj ostanemo vedno dobri krščanski vojaki, naj se zmerom priporočujemo Bogu in Mariji Devici, in da naj bomo zmeraj v milosti božji. S solznimi očmi smo obljubili biti zmeraj zvesti, kjer gre za vero, dom in za cesarja. Nato smo zapeli vsi skupaj božično pesem: »Sveta noč, blažena noči« Bilo je zelo ganljivo slišati iz tolikih grl in pa še zra- ven v raznih jezikih peti to ljubko pesem. Tukaj smo namreč namešani Slovenci, Čehi, Poljaki, Hrvati, Nemci, Romuni, Ogri, Bošnjaki in celo mohamedanci! Ko smo pesem skončali, je imel neki gospod od Rdečega križa primeren govor, potem so nam povedali, da dobimo božične darove. Šli smo nazaj vsak v svojo sobo, kamor so gospe prinesle po eno božično drevesce v vsako sobo; zraven je bilo seveda veliko zavojev z darili. Najprej so začele kinčati božična drevesca s slaščicami, jabolki, svalčicami, smodkami in oranžami. Tudi svečice so prižgale. Zdaj se je šele začelo pravo veselje, ko so nam delile darove. Najprej so bile na vrsti papirnate vrečice, v katerih je bilo polno slaščic, peciva, nekaj jabolk in tudi ena oranža je kitila vrečico. Potem so nam delile cigarete, ki jih je vsak dobil 40. Največ je bil vreden zavoj, ki je bila v njem vsake vrste spodnja obleka za vojake. Povrhu j a dobil še vsak dve čaši vina. Dragi bralec! Ko bi bil Ti nas videl, kako smo bili mi vsi veseli teh darov, gotovo bi tudi Ti imel solzne oči, tako kakor smo jih mi imeli od samega veselja. To ni bilo moško veselje, akoravno smo bili večinoma družinski očetje, ki imamo doma po sedem do osem otrok; to je bilo pravo otroško veselje, Vsak obdarovanec se je gotovo v duhu spominjal svojih ljubih otročičev doma, ki so tudi peli in skakali okoli jaslic in božičnega drevesa takrat, ko je bil še oče doma pri njih. Letos so pa bili sami brez pravega veselja, ko ni bilo očeta. Upamo, da se bomo k letu skupaj veselili svetega večera. — Andrej Breznikar. — Anton Hrastar. — Viktor Petan, četovodja. — Gergel Ivan, korporal. — Jožef Kieweg. — Alojz Vouk. — Anton Zaletu. — Korporal Karel Flunker. — Josip Zaje. — Korporal Rudolf Šolar. — Maston Franc. Sabljici. Bliskaj se bliskaj, sabljica ojstra; suče te roka spretnega mojstra! On te bo nosil v bitke krvavo; sekala bodeš trupla in glave. Ljubica zdaj si njemu nevesta; družica vedno ti mu boš zvesta. Ti mu boš zvesta v urcah veselih, zvesta, ko pil bo žalosti kelih. Enkrat domov te vzame v spominek, suJcal njegov te mali bo sinek. Morda pa zadnjič s tabo zamahne, glavo odseka, dušo izdahne. Bodo svetile zvezdice mile; krsto mu bodo krogle škropile. Tudi zvonovi bojo mu peli: s pokom granate, bombe, šrapneli. Invalid Jožef Mohor. Gospodarske vesti. Gospodarski in tržni pregled. Gališki zastopniki kmetijstva so se obrnili na vlado, naj jim pomaga. Kmetje so sicer zopet na svoji zemlji, toda manjka jim vprežne živine in delavcev. Konj je dve tretjini manj, kakor jih je bilo pred vojsko. Ti, ki so ostali, so prav slabi. Ministrstvo naj preskrbi pri vojni upravi vprežno živino. Lahko se dan jo konji, ki so v vojski opešali, pa bi bili za oranje čez par tednov odpočitka še prav dobri. Kmetje bi bili tudi zadovoljni, če se jim dajo voli, ki čakajo v taborih mesarja* Če bi se ti voli kmetom prepustili za pomladansko setev, bi za klanje ne postali nič slabši, kmetom bi pa bilo zelo pom;-: gano. Zaradi delavcev je tudi v Galiciji zelo hudo. Če ne bo kmet svojega delal opravil, potem se ne bo moglo ne ljudstvo, ne armada preživeti, — Razmere so pri1 nas skoro ravno take. Vprežno živino in zadosti delavcev moramo imeti, da moremo uspešno začeti delo pomladi. Po poročilih vojnoprometnega zavoda! je že prišla pšenica iz Romunije v. Avstrijo; samo dokaj slabega blaga je vmes. Hrane je sicer veliko, vendar se bo* je, da bi je letos utegnilo zmanjkati. StraK je seveda prazen. Na Češkem, Moravskem in Nižjeavstrijskem bi bilo za 20 odstotkov več žita, ko bi imeli ob lanski žetvi zadosti delavcev, ki bi bili žito pravočasno spravili. V severnih deželah ne poznajo naših kozolcev, zato se jim navadno vsakoi leto nekaj žita spridi. Turščico bodo za hrano rabili le v de-; želah, kjer so že od pred nanjo vajeni; torej pri nas, na Tirolskem, Štajerskem, v. Primorju in Dalmaciji. Severne dežele tur-ščice nikakor ne marajo. Pri nas bodo pa mnogi reveži veseli, če bodo le turščice zadosti dobili. Učenjaki so začeli priporočati uživanje planinskega mahu, češ, da je prav dobra in redilna hrana za živino. Menda poznate planinski mah, ki raste gori po skalah visokih gora, ki jc grenkejši, kakor najhujši pelin. Prav dobro zdravilo je za jetične in vse želodčne bolezni. Le grenak je preveč. Zdaj ga denejo nekaj ur v lug, in potem dobro izperejo, kar mu popolno odvzame grenkobo. Profesor Jakobi pravi, da sta dva dela planinskega mahu prav toliko vredna za hrano, kakor en del pšenične moke. Bo težko kdo pri nas poskušal dobrote planinskega mahu. V 24. številki »Narodnega Gospodarja« je bila priporočena našim gospodinjam krvna krma, ker »njena sestavina jamči za dober uspeh«. 100 kg se v Ljubljani proda za 48 K. Piscu teh vrstic je bila ta krvna krma (ne krmilna moka, ker ta ima do 80 odstotkov beljakovine in je ena najboljših krmil) na razpolago za prešiče. Ker smo si mislili, da utegne kdo pod imenom »krvne moke« uganjati tudi razne sleparije, dasi je stvar sama na sebi gotovo dobra in koristna, smo se hoteli poprej nekoliko prepričati, če je vredno to krmo kar naravnost priporočiti. Povemo torej svojo izkušnjo brez ozira na to, da sc morda tu-intam s krvno moko, ki je bila dobra, tudi pohvalijo. Ko so se zahtevali natančni podatki, koliko ima beljakovin in koliko krmilnih vrednosti, je ponudnik odgovoril, da zdaj med vojsko ne da nobenega krmila preskusiti, naj jo le vzamemo, gotovo je dobra. Dali smo poslani vzorec raztopiti v mlačni vodi. Bilo je nekaj malega krvi za barvo in strjenje, drugo je bila zelena masa, najbrž melasa ali posebna trava. Pisali smo še enkrat podjetniku, da bomo dali presku- 82 sili to krvno krmo, le garantirati mora, da ima najmanj 30 odstotkov* beljakovin. Čc jih ne bo toliko, zapade polovica računa. — Odgovora na to ni bilo. V dunajskih gospodarskih listih ta krvna moka ni bila priporočena, pač pa je bilo vedno brati, kake sleparije delajo zdaj špekulanti s krmili, ko je kmet v zadregi. Najslabše in naravnost škodljive reči se priporočajo kot izvrstna krma. — Dokler nimamo natančne preiskave o krmilni vrednosti krvne moke, je ne moremo našim gospodarjem priporočiti. Resen gospodarski list ima sveto dolžnost varovati našega kmeta in dobro premisliti, kaj sc priporoča. Na Laškem so vpeljali najvišje cene za žito. Za 100 kg pšenice je določenih 40 lir. Iz Argentinije velja vožnja za 1 q pšenice 15 K. Včasih sc je pa argentinska pšenica v Londonu prav lahko dobila 1 q za 14 K. — Zasegli so tudi špirit. Vlada se je bala, da bi ga zmanjkalo. Ustanovila se je torej špiritna centrala. V zadnjem času se nam je ponudilo nekaj umetnih gnojil. Fosfat se dobi po 14 K, kar jc še enkrat višja cena, kakor je bila prejšnja leta. Za žlindro se še ne ve, za kakšno ceno se bo dobila. Dobra je prav za vse rastline. Posuj je po starinah in deteljah, po pesi in krompirju, povsod kjer boš oral. Toda naroči jo hitro, ker je drugače ne boš dobil. Na en mernik po-sejanja se je navadno porabi 20 kg. Dobi 6c tudi kalijeva sol, ki je pri nas še veliko premalo znana. 1 q 42 odstotne kalijeve soli zaleže za 28 mernikov najboljšega bukovega pepela. Rabi kalijevo sol skupaj z žlindro. Zlasti za peso in krompir rabi veliko kalijeve soli. Les se zelo naglo draži. Kaj bo šele po vojski, ko bodo zopet zidali porušena poslopjal Živine je še vedno zadosti. Na Dunaju je bilo dne 24. januarja 2759 glav govedi; iz Nižje Avstije 710, iz Gornje Avstrije 986, s Češke 372. Plačevali s0 voli: I. vrste po 300—330 K, II. vrste po 262 do 296 K, 101. vrste po 244 K; krave: I. vrste po 240—270 K, II. vrste po 210—236 K, III. vrste po 190—208 K za 100 kg žive vage. V Gradcu so bile še preccj nižje cene. Maslo je tudi šlo precej nazaj. Pozna se povsod, da so dobili po mestih svinjsko zabelo, da torej masla ne rabijo več v taki množini. Pretekli teden so preplavili Dunaj hrvaški prešiči. Dne 25. januarja je bilo tam 10.357 prešičev. Prodajali so debele: I. vrste po 460—500 K, II. vrste po 400—455 K, III. vrste po 300—395 K, mesnati: I. vrste po 370—410 K, II. vrste po 320—368 K, III. vrste po 280—316 K za 100 kg žive vage. V zadnjem času se sliši, da so Romuni vendar prodali žito Angležem, in sicer 80.000 vagonov za okroglo vsoto 10 milijonov šterlingov (280 milijonov kron). Pogodbo je podpisal 17. januarja po romunskem ministrskem predsedniku načelnik žitnoprometnega zavoda in angleški zastopnik. Žito se bo oddalo 17. aprila t. 1. Morebiti menijo Angleži, da bo takrat mir že sklenjen, ker drugače ne bodo mogli do žita. Od dež. odbora smo prejeli v ponatis naslednje: ., . . Važen nasveti Vsak dan prihajajo nove naredbe, ki so tičejo važnih vprašanj vojaške dolžnosti, prometa z raznimi pridelki in izdelki ter njih maksimalnih cen. Za te naredbe mora vsakdo vedeti, če naj se z njimi okoristi, oziroma če naj ne pride v neprilike n i celo v kazen. Te naredbe se sicer v vseli listih redno objavljajo, a vsi ljudje listov ne Citajo in vrhutega se iz tednikov ali polmescčnikov za naredbe prepozno izve, zato je najvažnejša razglasitev v dnevnikih. Priporočamo vsem župnim uradom, županstvom, kmetijskim podružnicam in zadrugam, da vse take naredbe, ki so važne za ljudi, ob sedanjem vojnem času izstrižojo iz listov ter jih po vaseh na talcih krajih in na tak način prilepijo, da jih more vsakdo brati. Ajdove in druge pleve ter seneni drobir bo nakupoval deželni odbor za izdelovanje močnih krmil, če mu bo mogoče v bližnji bodočnosti izvršiti svo- bi jo sicer kmetovalci dali v mlin, mo. rajo oddali Zavodu za promet z žitom, ki jim bo dal v zameno takoi ozimno pšenico in rž. Kmetovalci, ki bodo tnko zamenjali žita, ne bodo nič na škodi, ker jim bo zavod doplačal pri 100 kp, K 1. za čiščenje. Tudi bodo kmetovalci dobili iz ozimne rži več moke, kot bi jo iz jare, ker jc ozimna rž težja. Drugače ne bodo imeli kmetovalci za zameno nič stroškov, ker bodo vso preskrbeli komisijonarji našega zavoda.« Za naše gospodinje. Kaščc, ki so okužene od žitnega molja, izprazni in napolni za nekaj dni s svežim senom. Tudi žvcpljanje pomaga. Dobro domače milo. Nastavi si tri posode. V prvo meči vsak konček in okapek sveč, mila, loja in sploh maščobe, samo kokošje masti nc; v drugo meči vse, kar je mesnatega, tudi žile, kože, čreva od klo- Oddelek ruskih vojakov s strojnicami. jo namero in ustanoviti tvornico za izdelovanje močnih krmil. Ponudbe, v katerih jc navesti približno množino vsakovrstnih plev in senčnega drobirja ter zahtevano ceno, je nemudoma poslati kranjskemu deželnemu odboru v Ljubljano. Oddano blago se bo lahko tudi zamenjalo za primerno množino močnih krmil. Preskrba z jarim žitom. Zavod za promet z žifom ob času vojne (podružnica v Ljubljani) jc doposlal uredništvu naslednjo notico: »Za spomladansko setev sc |>o potrebovalo še precej j arena žita za seme, zlasti pšenice in rži, da sc obsejejo njive, ki so jeseni ostale neobseiane, in da se nanovo po-sejojo njive, kjer bi bila ozimna setev pozebla. Zato se poživljajo vsi kmetovalci, ki imajo jaro pšenico in jaro rž da naznanijo vsak pri svojem Županstvu, koliko jim šc preostaja čc ohr-i nijo zase toliko, kolikor rabijo sami /a seme. Vso ostalo jaro rž in pšenico, M bas itd. — Na poldrugo kilo loja, polčctrto kili kosti in poltretjo kilo mesovja vzcini šti 'tile milnega kamna in tri litre vode S.r i vse v velik kotel in kuhaj poldrugo uro (toliko časa mora vreti). Nato prilij šest litrov mrzle vode in kuhaj dve uri. Nato precedi skozi sito v plitvo posodo. Ko se je strdilo, razreži milo in pusti, da se posuši. Pod strjenim milom ostane nekaj luga; vlij ga v posode za nabiranje, da sc ne naredi smrad. Sploh jc treba te posode večkrat opariti z vrelim lugoni in umiti. Nogavice so posebno poglavje v gospodinjstvu. Žal, da ni zdaj več tistih časov, ko sc je mlada deklica hvalila, da ne nosi drugih nogavic, kakor svojega izdelka, ko jc prinesla nevesta k hiši celo kop" nogavic, ki jih jc sama napletla, in ko je našla gospodinja vedno časa, da je plctla za svoje domače. Moderni čas jc spravil Pletenje ob kredit. Nekdaj je bilo pletenje v veliki časti. Plctli so tudi ovčarji na paši, kar je bilo bolj pametno, kakor če Bogu čas kradejo. Zdaj je pletenje še v časti pri Kastavcih in po Istri. Tam naplele mati sinu, predno se oženi, po petdeset in še več parov nogavic; dekle in žena imata doma in med potjo vedno pletenje v rokah. Pri nas, ki smo že bolj moderni, se pa sliši venomer: Pletenje nogavic se ne izplača, saj se dobe na stroj pletene zelo po ceni. Res dob .š oziroma si dobila v prodajalni pred vojsko za 30 do 50 vin. že lične nogavicc. Ali koliko časa se pa nosi tako blago? Nekatere matere kupijo otrokom dober kup nogavice, ki jih sploh ne operejo. Puste, da jih nosijo, dokler se jih spodaj kaj drži, samo da je po kolenih celo. Potem jih zavržejo in druge kupijo To ni skrbno gospodarstvo! »Nimam časa, da bi plctla,« pravi; »pavola pride bolj draga, kakor že kupim narejene.« Pa je star pregovor, da kupivno blago ne vrže denarja. Pri pletenju glej, da bo stopalo dovolj dolgo in široko, sicer se nc hodi dobro in se raztrže prehitro. Predolgo in preširoko pa tudi ne sme biti, sicer se delajo gube, ki tišče in se trgajo. Premalo je v navadi, da se pomeri nogavica. Pri načenjanju jemlji za prvo vrsto dvojno nit; je dosti bolj trpežno. Pri peti in prstih privzemi še drugo tanjšo nit ali pa prešij peto in prste od znotraj z nitjo. Volnene nogavicc so dosti bolj tople, če vpleteš v peto in prste lase, kar te varuje tudi ozeblin. — Še nekaj o beli nogavici. Lepo spletena, čisla nogavica jc res nekaj mikavnega. Bela nogavica je dosti bolj zdrava in snažna, kakor pisana ali črna. Dokler niso nosili črnih nogavic, se ni slišalo toliko o zastrupljenih nogah. Zdi se, da prihaja zopet v navado bela nogavica. Nekaj belih parov bi moral imeti vsak človek za slučaj bolezni na nogah. Kdor se poti v noge, stori najbolje, če nosi samo bele nogavice. Toda naj bo črna ali bela, najlepša je nogavica, ki je narejena doma. Bo.cčinc v mlš.cah puste mnogi ljudje do-cpIii vnemar, ker ho mnenju, da bode o iste že same prešle. Bolečine pa se rez nekaj časa zopet povrnejo in sicer so vedno Ii ii jšc, čimbolj se jih zanemarja. V mišicah in celicah ostane pač vedno nekuj kali bolečin. iS vtiranjem in masiranjem bolečih mest s Felleijevim bol lajsajočini fluidom iz iz rastlinskih esenc zn. ,.EI/a-fluitl" so pa kaj takega lahko zatirani. l'o vtiranju ne izgineio >amo bolečine, temveč začne ludi Uri hitrejo krožiti na dutičnih mestih. Kri prodre v n;>joddal ne|še kotičke celic., uniči povzročevalce bolečin in za'rani tako zopetni nastop bolečin. — 12 steklenic tega sreuslva poSlje lekarnar E. V. Feller, Stul ica, tilza-trs; St. 10 (Hrvatska) za 6 kron poštnine prosto. — Istočasno se pa lahko nart.če tudi Eellerjeve lagodno odvajajoče rabarske krogli ce zn. „Elz-krosljiee", Izborilo, tek vzbujajoče želodčno zdravilo, 0 škntljic pošinine prosto za 4 !( 40 h. — Izborno ie nadalje tudi neko sredstvo zoper kurja očesa, zelo znano pod imenom Fellerjev turistovski obliž zn. ,Eiza", 1 korton 1 krono in dve kroni. (-ve-,) Tedenska pratika. Petek, 4. februarja: Sv. Andrej Kor-zinski, škof (f 1373). — Sv. Veronika, dev. — Sv. Ivana Val. (f 1505). Sobota, 5. februarja: Sv. Agata, devica in mučenica (f 251). Nedelja, 6. februarja, (5. po razglašenju Gospodovem): Sv. Doroteja, dev. in muč. (f 304). — Bere se evangelij o sejavcu, ki je vsejal dobro seme na njivo; sovražni človek je prišel in zasejal ljuljke med pšenico. Pondeljek, 7. februarja: Sv. Ro-niuald, opat (t 1027). — Sv. Riliard, spozn. T o r e k , 8. februarja: Sv. Janez iz Mat- ha (t 1213). — Sv. Juvencij, škof. Sreda, 9. februarja: Sv. Ciril Aleksan-drijski, škof. — Sv. Apolonija, dev. in muč. (t 252). Četrtek, 10. februarja: Sv. Šolasti-ka, dev. (t 543). — Sv. Viljem, puščavnik. • • * Vremensko pravilo za februar: Če se februar milo ravna, se v marcu zjulraj slana pozna, h • • Luna: Prvi krajec — 10. februarja ob četrt na polnoč. Solnce vzhaja ob 7. uri 30 min. — zahaja ob 5. uri 3 min. Po stoletni prakiki: Od 4. do 10. februarja velrovito in mrklo; 14. sneg; 15. in 16. veter in dež; od 17. do 19. dež in pusto; od 20. dalje lepo. Sv. Apolonija. (f 249.) Med svetimi devicami, ki so pove-ličane z vencem mučeništva, je med nami Slovenci v veliki veljavi sv. Apolonija. Naj podamo nekatere zanimivosti iz njenega življenja. Ob njenem času je živel v Aleksan-driji poganski čarovnik, ki je napovedoval, da bo zadela mesto velika nesreča, če ne potolažijo bogov in jim ne žrtvujejo kristjanov — kot največjih sovražnikov poganskih bogov. Slepo, poganstvu vdano ljudstvo se je dalo zapeljati. Meščani so jeli stikati za kristjani, so jih pretepali, mučili in tudi morili. Med prijetimi je bila tudi Apolonija, znana po vsem mestu kot krepostna devica. Peljali so jo pred tempelj, da bi se udeležila poganske daritve. Toda junaška mladenka zakliče brez strahu: »Jezus Kristus je pravi Bog; njega moramo molili!« — Prva kazen, ki jo je za to neustrašeno spoznavanje vere zadela, je bila v tem, da so ji s kamenjem izbili zobe, deloma jih pa izpulili. To mučenje je bilo strašno, toda Apolonija je vse prenesla z nenavadno možalosijo, tako da je neusmiljene pogane prav pošteno jezilo. Zaprete ji, da jo bodo živo sežgali, če ne zataji Kristusa. Z isto vztrajno odločnostjo, kot poprej, odgovori tudi sedaj: »Ali naj zatajim Njega, ki sem ga izvolila za ženina? Naj bodo kazni šc ta.ko hude, tisočkrat, raje jih trpim, kakor pa da bi odpadla od Kristusa!« Peljali so jo nato izvun mesta, kjer je bila pripravljena grmada. Še enkrat so ji ponudili priliko, naj se reši: »Ali daruj bogovom, če ne, te vržemo v tem trenutku na ogenj.« — Kakor bi premišljevala, kaj storiti, se nekam zamisli vase; toda sklep je bil že davno storjen. Prosila je le Boga za milost stanovitnosti. V istem trenutku skoči na grmado, gnana od božje ljubezni. Pokazala je poganom in vsemu svetu, kaj premore prava, popolna ljubezen do Boga. Navzoči so strmeli. Mnogo jih je sprejelo vsled tega junaškega zgleda sveto vero Kristusovo. Pripomnimo šc, da je bila Apolonija plemenitega rodu in je vdano služila Bogu v devištvu od svoje mladosti do mučeniške smrti. Po smrti staršev je razdala večino svojega premoženja revežem in ubožcem. — Sv. Apo-lonijo Častimo kot pomočnico ob zobnih bolečinah. — Naj nam bo sv. mučenica vzor v zgoraj opisanih čednostih — ter pomočnica v križih in bridkostih! Spomini na srbsko ujetništvo. Dne 15. decembra je došel v Ljubljano desetnik Anton Henigman, doma iz Prigo-rice pri Ribnici in pripovedoval sledeče: Dne 7. decembra leta 1914 sem bil pri Kraljevu ranjen v roke in sem z drugimi vred odšel na»obvezovališče. V času, ko so nas obvezovali, se je naša stotnija umaknila nazaj, in kraj so zasedli Srbi, mi pa smo postali njihovi ujetniki. Koj so mi vzeli uro in denar, 120 K, in na mojo prošnjo, naj mi puste vsaj 1 K, da bom imel za kruh, mi odgovori eden, da ima Srbija dovolj kruha, da ga bom dobil brez denarja; daije so mi ukazali sezuti čevlje in gama-še. Srb pa je snel svoje opanke, pa sva zamenjala brez vseh besedi, seveda v mojo škodo. Ko sem moral dati še dokolenske nogavice, si je lahko misliti, kakšen sem bil v naših kratkih hlačah, ki segajo le do kolen. Ko so bili z vsemi gotovi, se napotimo naprej proti Kragujevcu; tam so nas spravili v bolnišnice. Ranjen sem bil le lahko v kazalec desne roke. Ker so mi pa zdravniki prevezah le vsakih deset dni, se je pričela rana gnojiti in prst so morali odrezati. V bolnišnici sem bil do 1. maja t. 1., potem so me premaknili v Niš, iz Niša na železniško progo blizu bolgarske meje, kjer so delali sami avstrijski ujetniki; pri tem delu sem ostal do začetka bolgarske vojske. Hrana je bila zelo slaba, največ smo pojedli fižolove juhe; ker so dajali za našo stotnijo, ki je štela 500 mož, le 30 kilogramov fižola, sem bil zelo srečen, ako je bilo deset zrn v moji skodelici. Neko temno noč je več Čehov pobegnilo proti bolgarski meji. Nekaterim se je posrečilo, da so prišli čez, deset so jih pa nazaj prignali. Sklicali so nas skupaj, da smo jih obkolili, potem pove podčastnik, kaj so zakrivili, in da dobi za kazen vsak 25 udarcev z žilovko, kar se je takoj zgodilo. Prvemu ukaže, da se vleže na zemljo, izbere močnega Srba, ki prične z velikim zamahom deliti udarce. Ko jih jc prejel 25, mu ukaže vstati in ga vpraša, katere narodnosti je; na odgovor, da je Čeh, pravi, daj mu još jedno, ker je Čeh, kar se je takoj zgodilo, in tako je bilo kaznovanih vseh deset. Potem reče nam: Sedaj vidite, kako so bili ti kaznovani; ako pa še kateri poskusi uteči, ne bo dobil z žilovko, ampak 62 kioglo. To je pomagalo, da ni nobeden več mislil na beg; udali smo se usodi in pridno delali, a pri vsakem udarcu na sveder sem se spomnil, c'.a delam za naše sovražnike in bilo mi je hudo. Pisal sem veliko pisem domov, pa nisem dobil nobenega odgovora, in mi ni bilo znano, ali vedo doma, da sem še živ ali ne. Plačevali so nam po 20 novčičev na dan, in sicer boljšim, drug-m po 15 novčičev. En dan sem delal za tobak, drugi dan za papirčke, v dveh dneh sem pa oboje spalil. Življenje je šlo naprej, ne da bi vedeli, kaj se godi po ostalem svetu; le da je tudi Italija nam napovedala vojsko, so mi povedali, kar je mojo skrb za domače še povečalo. Neki dan pa so postali naši pazniki zelo nemirni, vedno so se tiho pogovarjali med seboj. Železnica bi bila v par dneh gotova, le šc nekaj tračnic bi bilo treba položiti, pa nam ukažejo z delom prenehali in orodje skup znositi. Ko smo to storili, razdele orodje med nas po močeh; krepkejši ko jc bil, težje breme je dobil. Tako smo odšli proti Nišu, kamor smo prišli v par dneh. Tam smo odložili orodje, se nekoliko odpočili, pa zopet naprej, a sedaj nc več sami; pridružili so se nam tudi naši ujeti častniki, ki so korakali po štirje v eni vrsti pred nami, in marsikateri je z žalostnim nasmehom pokimal proti naši vrsti, ker je spoznal svoje podližnike med nami. Tako je šlo naprej dan za dnevom, ne da hi vedeli, kam gremo; le to so nam povedali, da so jih napadli Bugari. Prve dni smo prehodili po 30 kilometrov na dan, p-'c:n pa vedno mrni, nazadnje le po deset kilometrov; za nami pa vse polno žen z otroci in vozovi, in vedno so Pričali na nas: ajdi, ajdi, S vaba, do tu in tu šc idemo, tam ho o nočiti in tam dobite hleba. Po več dneh smo prišli v Prizren, kjer smo se malo odpočili, potem pa zopet naprej. Bil sem bolj zadaj. Kar me pokliče narednik, ki jc to, knr pri nas četovodja; prej me je večkrat kaj vprašal, ker sva se lahko razumela. Pravi mi: »Čuješ, ako hočeš, moreš uieči, v par dneh dojde vaša in bugarska vojska sem.« Hitro povem belj znanim tovarišem in 12 mož nas skoči s ceste v grmovje, nc da bi bil s'ra-žar kaj branil, in čakamo, da so ostali odšli naprej. Nato sc nanolimo po grmovju proti Prizrenu nazaj, in kmalu smo čuli grornenje topov, ki je prihajalo vedno bliže. Ko pridemo do mesta, smo se stisnili v neki napol podrt h'cv in lačni čakali, kaj bo. Grornenje jc bilo vedro bliže, tretji dan smo žc čuli strele pušk krog nas in videli srbsko vojsko, ki jc zapuščala mesto. Kmalu nato na pride bolgarska patrulja 10 mož na ' onjih mimo nas, skrbno gledajoč na vse strani. Jaz, radoveden, malo pogledam pri vratih, že me zapazi poveljnik in mi migne, naj pridem bliže. Stopim pre-denj, vojaško pozdravim, nakar me z rezkim glasom vpraša; Srbin? Odkimam in rečem: Avstrijec. Prime dvignjeno sabljo v levico, desnico pa poda meni in mi jo krepko stisne; potem me vpraša, če je še kaj tovarišev notri. Rečem, da šc 11, in ker me ne razume, mu pokažem na prstih. Veli mi, naj grem ponje. Potem so nas odpeljali v mesto, kjer je bilo že polno bolgarske vojske, in tam sem šele videl, da nismo sami, ker so nas spravili skupaj do 52 <100, ki so bili skriti po raznih debli mesta. Postavili so nas skupaj, ujete Srbe skupaj potem pa je bilo kakor pred 11 meseci pri Kraljevu izmenjavanje čevljev; vsak brb, ki je imel naše čevlje, jih je moral sezuti in zamenjati z nami opanke. Med tem |e pa igrala godba in bolgarski vojaki so nam klicali pozdrav. Bil sem tako vesel, da sem popolnoma pozabil, da gre že četrti dan, kar sem zadnjič jedel. Spomnili so nas sami na to in nas prav pošteno pogostili, lo je bilo dne 27. novembra, če se ne motim; potem smo se odpeljali na 60 avtomobilih proti Belgradu; tam sem dobil potrebne listine, šel peš čez most, na ogrskih tleh pa na železnico, in 15. decembra sem do-šcl v Ljubljano. Kako sem vesel, da sem zopet enkrat v Avstriji! Srbskega ujetništva Fa ne Poza" bim nikdar, inludi moje delo ni bilo popolnoma zastonj, ker železnica, ki smo jo bili zg-adili. vseeno služi naši stvari; sedaj prav pridno vozijo po njej Bolgari. Zelo rad bi šel mrlo pogledat domov do staršev, žene in otrok, ako bo mogoče, ako ne, pa tudi dobro, samo da sem v Avstriji. kateri strani fe pravo in pravica. Nedavno je romimski poli lik in minister Carp razkril namene, ki so gnali v vojsko nam sovražne države: Angleška je napovedala za vzrok vojne — brambo mnlih narodov. Videli smo, kako jih brani! Resnica pa jc, da jc brambo onih držav prevzela zato, da se jih poslužuje. F r a n c i i a imenuje samo sebe: branik civilizacije. Ta vojna pa v resnici razdira skupno civilizacijo. Rusija se bojuje v imenu pravo-slavja in vseslovanstva. Pravi vzrok pa je — utrditev notranjega samodržtva. Za Francijo je pravi vzrok nova osvojitev izgubljenih pokrajin, za Anglijo pa strah pred nemško močjo, ki je čedaljebolj rastla zlasti na morju. Rusija pa hoče Carigrad, Dardanele, Črno morje in izliv Donave. Pravilno je označil sedanjo vojsko neki učenjak tako-Ie: Za Avstrijo je spravna in obrambna vojska, za Nemčijo obrambna, za Francijo je maščevalna, za Rusijo kabinetna, za Italijo osvojevalna, za Japonsko roparska, za Angbio pa čisto navadna kramarska in gospodarska vojska. Zraven pa pride še skrivno delovanje fra-masonskih lož, ki j'm je svetovni ogenj kar najbolj všeč in ki so lo svetovno borbo pozdravile kot že davno zaželjeno priliko, da bi zadali papeštvu in sv. katoliški Cerkvi smrtni udarec. Zato pa lahko rečemo, da ima sedanja svetovna vojska tudi znak verske vojske. Če t0 trezno premislimo, nam jc takoj jasno, kje in na kateri strani je pravo in pravičnost. Položaj je tako modro premo-: . ,n Prcsodil tudi pokojni papež Pij X k. jc gotovo v polni nepristrnnosti ter brez predsodkov zaklical: »Ta vojska je za Avstrijo pravična - kar moč pravična.. (Korr. hI. 1915, str. 789.) To spoznanje in neomajno prepričanje je rodilo tudi toliko vzvišenih dokazov junaštva v naši armadi, da sc svet vsesplošno čudi. Kjer je pravo in pravičnost, tam jc tudi božja pomoč, ki bomo z njo končno zmagali. Fellorievo lok vubujoi <■■>■. iBRO.lno odvajajo o ra-bari.nr«ke liro^ljii-n z mimiko lzs!-3iirog3jBte -»-r.-s-- 4 * ti H X-V-.."-v i W ~V dioiteso ©Haisasfele n Sliallio pustnim prani« Ki I« I ckuri ar Ii V Iflhr Stubica, Klsatrj; lil llrv ) (\z KOouv zahv pisem To m pro. Bakreni rudniki. Bolgarske čete so zasedle tudi najbogatejši srbski bakreni rudnik v okolici Zajčarja. V tem rudniku se je pridelalo leta 1912. 7000 ton bakrene rude. Manjši zakladi bakra se nahajajo v Srbiji blizu tfabca in Maj-danpeka. Bolgari imajo velik bakreni rudnik (letni pridelek 40C0 do 5000 ton) v Plakalnici. Oddan je pa bil v najem neki carigrfijski družbi ruskih podanikov. Na Balkanu so jia nahaja sploh veliko starega bakra, ker ljudstvo povečini rabi bakreno posodo. -Turčija ima velik rudokop v kraju Arghana v "'ali Aziji (letni pridelek 2400 ton). Težava jc v tem, ker je daleč od prometnih sredstev in morajo vse blago na kamelah pretovoriti do obrežja. Manjši rudniki so tudi v Alcksan-dreli in drugod po Mali Aziji. Pohro zdravilo. Gozdar pride k zdravniku in pravi; »Gospod zdravnik, 1 isto zdravilo, ki ste mi ga bili zapisali jeseni, jc bilo izt >rno; rad bi pa dobil šc enkrat.« — Zdravnik: »Kaj ne, je lii-Iro pomagalo?« — Gozdar: »Hitro in dobro! Po nobeni stvari S"1 ml lovska puška noče več tako svetiti, kakor po tem mazilu.« Ljubezniva družina. Odvetnik zagovarja mladega talu in pravi: »Prosim, naj se vpošteva, da se pri tem mladeniču pogreša očetova vzgoja; kajti on še nikdar ni videl svojega očeta. Ravno ko je bil rojen, jc moral njegov oče v kaznilnico in sicer za IG let.« — Sodnik: »Ali obtoženec ima žc 19 let, kako da bi nc bil videl nikdar svojega očeta?« — Zagovornik: »Je pa tako. Ko je prišel oče iz kaznilnice, je bil sin že v kaznilnici.« Ne pomaga. Berač: »Ljubi gospod, dajte ini kaj vbogajme. Strašno sem lačen.« — Gospod: »Mladi ste in zdravi, zakaj ne delate?« — Berač: »Ob, ljubi gospod, to nič ne pomaga: sem že poskusil z delom. Pa bolj ko sem delal, bolj sem bil lačen.« Po svoje je sklepal. Dva infanterista sc pomenjkujeta na straži. »Veš kaj,« pravi eden, »meni se zdi, da bo kmalu mir.« — »Kdo ti je povedal?« ga vpraša drugi. — »Poslušaj! Prejšnji teden nas je narednik venomer hvalil, kako smo vrli junaki; včeraj mi je pa rekel, da sem največje tele, kar jih je na svetu. Gotovo bomo kmalu zopet na vojaškem dvorišču.« Neprijetna zmota. V strelskem jarku čepi ves potrt neki črnovojnik — Elzačan. Bil je drugače vesel, šegav in dobre volje. Poleg njega kup ročnih granat. — Ko ga vprašajo, zakaj je tako čmeren in pust, pravi: »Kaj bi ne bil! Od dnma sem dobil zavoj s prekajenim mesom. V naglici pride ukaz »alarm«, pa pograbim namesto granate — zavoj in ga zalučam v sovražno stran.« — Kdo bi ne bil žalosten! Dober svetovale«; pri vseli slu"aji'i nakupa je bogato ilustrovani veliki cenik tvrdkc Jan Konrad, c. in kr. | dvor založnik, D r ti x št. 7 8 1 (Češko). | Cenik vsebuje bogato izbero žepnih, stenskih ur in ur budilk, glasbil, optičnih predmetov, brivskih potrebščin itd. Nikdo naj tedaj nc zamudi, slučaju potrebe zahtevati potom navadne dopisnice ta cenik, ki ga imenovana tvrd-ka vsakemu pošlje docela zastonj in prosto poštnine. (Več edej v oglasu 7 današnji številki.) Išče se Katarina Štolfa iz Gorice -Via Scuola 6. Kdor bi vedel, kie se nahaja, se vljudno prosi, da bi naznanil Martinu Znidaršič — Ljubljana, Štu-dentovska ulica 13. Zdravstvo. Odkod okuženje? Kužne bolezni med fludmi in med živino se oglašajo večkrat nenadoma. Človek prebrska cunje, ki so ležale že več let v podstrešju, pa dobi koze; žival je travo, ki raste iz zakopavine poginule živine, in dobi brlezen. P.edrob-ne glivice, bacili, žive potuhnjene leta in leta; čas jim ne vzame njih kvailji/e sile. Pred nekaj leti sta dobili dve delavki v ljubljanski predilnici koze, ko ni bilo nikjer slučaja koz. Dve osebi, ki sta šli preko kraja, kamor so vozili smeti iz predilnice, sta dobili tudi koze. Dognalo se je, da so prišle ko/e z bombažem v predilnico; da ni zastavila zdravstvena oblast vse svoje moči, bi se bile koze lahko razpasle, kakor so se včasih, ko so bile kar navadna bolezen. Kar je vojska, se sliši tu in tam o kozah. Po ujetnikih so prišle v ujetniške tabore in od tam v posameznih slučajih med ljudi. Zdi se, da jih raznesejo tudi pisma, kakor svoj čas kugo. Zdravstvena oblast, ki deluje neumorno in hvalevredno, je ukrenila vse potrebno. Razkužujejo se pisma, obleke, poštne pošiljatve, sploh vse, kar je bilo v bližini kužne bolezni; vojaki, ujetniki in potniki, ki prihajajo iz okuženih krajev,, se ustavijo in pregledujejo, opazujejo. Vendar ni mogoče popolnoma ustaviti skritih potov bolezni; sami moramo paziti nase in na živino, sami se moramo ravnati po oredpisih. Zato nam ni treba hoditi brez potrebe v okužene kraje, ne siliti v okužene hiše, da ne nesemo bolezni drugim, če je že ne dobimo sami. — Imejmo oči odprte. Ne pozabimo, da prenese tudi žival bolezen na človeka in človek na žival. Človek, ki je stregcl kužnim bolnikom, je molze! kravo, ne da bi si bil razkužil roke. Odjemalci mleka so oboleli na isti bolezni. Preiskali so kravo, bila je zdrava, vprašanja so vendar dognala vzrok. Pred par leti so gnali v Ljubljani dva vola iz kolodvora v klavnico ali kam ie. Zdravnik je spoznal, di sta vola bolna na parkljih, razkužili so takoj ulice koder sta hodila in vagon v katerem sta prišla. Vendar je bilo vsled tega še pav drugih slučajev. Cunjar je pripeljal cunje v neko vas; krava je pogoltnila umazano cunjo, poginila in obolela je vsa živina tiste vasi. Jetika je jako razširjena med živino. Zakaj? Prvič ima jetična krava jetično tele; drugič marsikje ni zmisla in razuma, da bi se bolezen zabranila. In vendar se brani lažje, nego zdravi. Ali! Bolna in zdrava živina se nahaja v istem hlevu, na isti paši, človek pije mleko bolne krave, pa si nakoplje bolezen. Pes je jako podvržen jeti-ki. Naleze jo lahko od človeka, raz.iaša jo lahko med živino. Premalo se premisli, da prenašala bolezen dostikrat uprav pes in mačka, ki oblazita in prebrskata vsak kot in nesnago, ohližeta lonce na ognjišču in se srnukata okoli otrok. — Poglejmo mSč-kol Znano je, da je prinesla podgana neštetokrat kugo preko morja; mačka poišče in oblazi vsa tajna pota podgan, obliže potem mleko in sili v naročje otrokom. Od pljunkov jeličnega človeka oboli pes in oboli kurjad. In kdor je meso tiste kureti-ne? — Tri metre globoko so zakopali je-tične krave. Čez dve leti so jih izkopali in cepili živali. Dobile so jetiko. Ljudstvo misli splošno, da zemlja razkužuje. V 24. urah, pravijo, izvleče vsak strup bolezni iz reči, ki se zakoplje vanjo, na primer obleko je-tičnega, samo rokav mora vun moleti, da gre po njem bolezen vun. Toda to je pogubna zmota. Posestniku je poginilo par ovac od vraničnega prisada. Velel jih je pokopati daleč ob koncu neke njive. In ravno tam je zrastla jako bujna detelja. Težakova žena gre mimo, se polakomni in nese reva tisto deteljo svojima kozama, ki sta poginili za vraničnim prisadom. Dobro bi bilo, da bi se kraj, kjer je zakopana, od kužne bolezni poginula živina, po možnosti zaznamenoval, da bi bili ljudje obvarovani škode. Ko bi peljal vsakdo, kakor veleva postava in pamet, mrhovino h konjedercu, ki pokopuje te stvari na posebnem prostoru, potem bi se ne mogli zgoditi taki slučaji. Vprašanja in odgovori. J. Drolc — Nemčija: Frošnjo naslovite na komisijo onega glavarstva, kamor spadate; menda v Kamnik. Deželne komisije za ta namen — ni nobene. Dokažite, da so Vam sinovi bili res v nujno pomoč. — Kar se tiče govoric med nemškimi vojaki glede Avstrijcev, je pa stvar taka-le: Prvič teh stvari ne smemo objaviti; drugič je pa treba imeti pred očmi pregovor: »Vsak berač svojo malho hvali.« F. BL — Dolenja vas pri Črnomlja, Na taka vprašanja ni lahko odgovoriti Najbolj enostavno bi bilo, če bi mogli reči kar »da«, ali pa »ne«. — Toda..« V določilih o dajatvah za vojsko jo marsikaka olajšava, ki se pa prezre, ko pride zahteva: »Toliko potrebujemo, toliko morate imeti!« Zopet stara pesem: Vojska je vojska. M. B. — Novo mesto: O tem vprašanju so se nedavno pač posvetovali na Dunaju; toda ta posvet ni bila uradna ali vladna zadeva. Umevno, (če bi do tega prišlo, pa ni verjetno), da bi se ženske porabile v vojnem službovanju zgolj za dela, ki spadajo v žensko področje ali pa za pisarniške posle.« Je: doO/ » aef, lekarnah A.«- influenci LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 26. jan.: 33, 5, 84, 74, 64. Dunaj, 29. jan.: 49, 31, 78, 19, 56. SKRIVALNICA. Najden denar \ 2570 pomenja naše najnovejše poročilo o srečkah. vsebujoče srečkovno skupino stev. 6 na 50 mesečnih obrokov po samo d krono z glavnimi dobitki __, ur 180.000 kron. Poročilo se pošilja brezplačno. SreCiovno zaslopsivo 12, UuUHana. Nadomestek za SPM prima tirolske kmetske klobase v kosih po K 4 80 prima brunšviške po K 4-00 za kilogram, pri večjem odjemu primerno ceneje, ponuja Jan. Jenuil v Leobnu. Razpošilja se vsak dan. Posebno priporočljivo za gostilničarje kot topla in mrzla jetl. 240 Najboljše in najcenejše 81 Kje je mitničar? Nadomestek za Tarhonya iz zajamčeno najfinejše moke št, 0 po K 2-36 za kilogram. Pri večjem naročilu primerno ceneje. Ponuja Jan Jenuil v Leobnn. Kuhinjski recepti zastonj. 247 se dobi pri več kot 50 let priznano najboljšem izvoru D. SGHKURMAGHtR. Taus, št. 246 (Ceiko] Cene po kakovosti 5 k k od K>10 — naprej velike postelje „ K 16 — „ Odda se tudi večja količina posteljne prevleke, inleta, odej itd. po nizki ceni. — Pičite 5e danes! Cenik in vzorci zastonj ter poštnino prosto. Razširjajte ..DOftOLJDBA"! rnnaMTiTfr'1' ii viim K 1,- večja cena vsled velikega podraženja stroškov za vse maščobne snovi, stekla, zavi-jalnih predmetov itd. Nove nadrobne cene so po vseh lekarnah in drožerijah Avstro-Ogrske sledeče: 1000 g 5.50 ? izvirnih steklgnkali (zeleno sleklo) po 100 g____250 g 500 g 3.50 2. Lfsoformovo lili v eleg. kartonih kos listna voda steklen. Kupujte Lysoformove izdelke samo v izvirni opremi, z znano varstveno znamko. Dr. Mm s Mmml kemične tovarne, fzdelova/nica Lyso!urraa, Ojpssf, f rag-iiija jo vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete. malim trudom doma v svojem kraju gotovo 10 K na dan zasluziti, poMjito za pojasnilo v pismu znamko »ca 10 vin in svoj natančen naslov na. M1P MHTIČ 3 Opravilo je pripravno za moško in zonslce. OMBBEm&gjSMSssB. ~ spai-mi— Kuverte s im izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani. tako se sliši mnogokrat poprašovati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni tiri ne verjamejo, ker je le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro. ve vedno natanko, kako pozno je. Št. 000 Žepna ura z radijem, ki se ponoči sveti...... „ 410 Nikel.-anker-lioskopf ura „ 705 Iioskopf ura, kolesje v kamnih tekočo . ..... „ 719 Srebrna rem. ura . . . . „ 720 Srebrna cilinder rem. ura „1450 Iiela kovinasta verižica. ■ nikclnnsta....... „ 916 Srebrna verižica..... . 89 Double zlata verižica . . . K 8-40 „ 4-10 » r)'90 „ 7-80 „ 9-70 „ 2-80 i! 3-20 „ 5-90 Velika izbira ur zn gospode in dame, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, zavrutne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zastenj in poštnine prostega. Ras o ilja se po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošlie. Neunajnjoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v Švici liani šli «3 1203 Nima nofcrie podružnice. ti&fBsnas. iflss»>rrr»fitaai«3BSBauii auaaHuesni H^ffŠr^ izdelovanje in nai večja za lopa w lil (bruh-bandov) TrabuSm pas ud K 5, /, h do 2u; klini pasovi oi K l. 5. fi In 8: pasovi i.a obe strani poiivajono cene, pasovi za oirokendK i'611. do 4. — Zalomi Uaga ii gumija /a babice In bol-niče, pumlirvB nogavlct in Hladne. Ilrnctno nog>, roko iirt. li gosp. zdravnike zalo a vsakovrstni!; Instrumentov. Za obilna naročila "f priporoma K. PIOTROWSKI, Ljubljana 33 Sv. Petra cesta (Levčeva hiSa) St. 33. Po konkurentih conah. V|iraSan|em po pošli na! so priloži z"amK»_ ...V, ' v -r t ilht ST Stanje vlog čez 23 milijonov kron Priporočamo Rolinsko Ravino primes v korist oEmejnim Slovencem! lidino dobri li. solidni stroii so samo „Gritzner" in „Jlfrana" Prednosti • krogi j čen tek, biserni uhod (Peilst.dij. Pouk o vezenju in krpnnju brezplačno v tilšl. Edina tovar. zslofja Šivalnih strojev Josip Peteline Ljubljana blizu Iranč. mostu, 3. blša za vodo. lOlftna earuncija. . «* ■ * i1*" 1 **' *" "*' f .^fijŠijjgEv iz nikla ali jekla K 10' / /Tjb^^^i — 14' —, z radijevo 1 w vi svetilno ploščo K 14' — Iti* — 18' —, z la kolesjem K 22- — 24• — 30 —, i radije v o svetilno ploščo K 28- 30' — 32 —, e precizijskim kolesjem K 44' —, srebrna ura zapestnico K 18' 20" — 22- — ziiita ura na zapestnico K 70 — 80' — 1001 — 3letno jamstvo. Zamena dovoljena ali denar na/aj. Pošilja se po povzetju; na bojno polje proti vposlatvi zneska in 30 v za poštnino. Frva tovarna nr JAN KONRAD, ; o. kr. dvorni založnik, Brux št. 78; (Cesko). C Glavni cenik zastonj in poJtnine prosto. Pri zgradbi novo okrajne ceste Lesično— Prevorje — Sv. Urban spie|ine stavbeno vodstvo „ predldeSa^cev !.«£...». cestnih delavcev. — Ponudbe nuj se pošljejo okrajnemu odboru v Koz em, lepo, sulio. kolikor mogoče brez prahu, kdor ea ima ia prodaj, nuj pa. ponudi z navedbo cene, množini in času odiUje t.\rilki I. WOSTNliH klep ustvo in inštalacija vjdovt,da, Nov; Vodmat 6, p. Moste pri Ljubljani, naidalje do 1. iebr. 1915. — Edini slovenski zavod brez tujega kapitala jei 1440 I VZAJEMNA ZAVA^OVAL^ICMI s. proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov s. *o O ~ Lijubljana, Dunajska cesta 17, Iijubljana. e S- E Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom " co zgradbe. 2. vse premično bla^o. mobilije. pol skc. orodje, stroje, živino zvonove m enako, 3. vse poliske | ri- delke. žita in krmo. 4. zvonove proti prelomu. 6. sprejema tudi ziivarovania na življenje. oziroma doživetje «£ "S m drugo kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za dežoino o nižiea\stri isko zavarovalnico od kaiere ima tudi deželni odbor kranjski podru.nico o* £ Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale I. 1912 K 673.351*17. so poskočile koncem L. 1613 na K 736.147*17. ~ 'ietiai. čimvecjo .ar imanje za ta edini slovenski zavod, temboli bo rasle! raklad. 3 ^ Fonudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjenlžtvo v Celju in na Froseku, kakor tudi 35 po vseh larah nastavljeni poverjeniki. Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo. — S"-;}'! Poniolhib 1916. ncrosoni)' ........»--■• Apneno-železni sirup i . j, t-s .a« . • -'m? i i . •:•< >1 " " Kajbo«« iod Vi'. "" 01 in ne moti v poklica. .. (~t w 0*90 -o pošti < vin. več ia /... . Cena i'.tklenlcl K i ^u, 1 i .Selci K S-MN 1» ?.-> .. • - ' " —-' ".".'V odlikovano"' veliko zlato svetinjo. DUNAJ, VII. 1, ,, m, MmMur ' ■■------ -------------------: ~ - ' .......... - — - BBp^.-aM L2SaHSsSBB osvežutoce. dobre in it: . u^ jGi v»aK eain prirtdJ t rr.a.itni strotiht. v ta. _ ), po -r v: z h anacaa, 'atolčnih. . I nadtne. malinovec. poprova meta. i a« W\' Bkale ec, |. omerantnlk. diieca peri«, % f vianjevec. 1» |. • a a« •• • ' ia- vživa biajna ponmi pa eroVa me.to n. n.a m /sanja, »kaziti ie te n r- >no»i f^SlJ? I ca'at. i. i o. t«<- :n'.-m »tare o K 4-M tranlto I o fOtieva Na taki«. poreij do-am eno porrtio. Za .ouar.tva. tovarne. delavnic, ,ta. eprecenfjive vrednom, ker delavce ta jptjaca o»ve»> u 'znoiti. nre( ' ■ ■ • ' 1 ' ........ : e opijani, valed ie»»i r.e »gub« t»f r.» it«'i >.- »«■= "«»v.u. Jan Gro 1 ch. torija .Pri anoelo", Brno 841. Morava. 0509 Hi;iiii;;i: ;in;; ii':!! 1? ' i. k. ; «i. 1 r .12 m a a:. :r;ri"ii;.-:- i ri Mtirjti« 1 r a ( '-E f—" - i.-'. '.ta .e i it n x tri"«« :sttrfiti'i . j.tj? siTv*:. 1 : -./ . >:" tf., N s i? ■ " -. . : : i r i c ■ -• t i 7 i. ' hlm. :> f ■ is :•» 7.n !2 s rt »i viri -. tu i:: «a: '. i'.4 5 »H." SS? — ? » • - .-i' : t : T .~.t • » 5 4-f - . < * * j^t..* •: '. i- t -; fUOH! ii ii f ' a.1 ;t.» : : 11 £ a"ti t - ■ f , ta.• r. a(a "w itc-i.1 n i ) t-kj. <». .. ■ latTi wr ii t-m n i«- - wtv t i t " tvt ' tt, 7t"t- .'. j?.:*;!T. sja ;:ii M ».?-; -sr: :i ii tjuin j-sr 7.*';: V , - ^: 7; TI : ; ; j'.: ^ reg.stiovana zadrnca z ome.en.m jamstvom prejema in obrestuje hranilne vloge po satmi dsvfi p'.AČcie Iz svojega, as i;-erein so za pošl- 9 ijanje denarja na razpolago brez, plačno položnice postne hranlln.ca .^iTca dcvc!Jti;e po?onla v odsekih na V 15 ali 22' 2 let, pa tndi izven čsekoT pro.i poljrbno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se raBzi;cka esojiia :rcti zazcarubi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na nzjo ago. ri'7-:; '.:■}•-o rrfccžeDje zraša čez fCO.OCC K. Eeležrilov je tilo koncec 'ela s r-iC6 deleži, ki reprezetlnjejo jau.stvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo : An^.re. Kalan. ■ ...r ir. 7 ia 5 1 it; t. c. r ir - -*■ t -t .'ilt; ktltr t - ti:. .1 ar.onil v I .j Q t. alt i -- t 11. podpredaednik: t t L;-., vtu. Kurol Pollak ml.. wtir.u » Ltcblal. - T r T 1 ■ V»ttl IjnsactJ Zaplctnlk. kat«:e« » L;a;. a.- Ivaa ir Jciet Gruden, sr. .: - k % l s' iLntou Kab.ar, ' • t « 1 » dr 1 lan ! apel. ■ ■ ' F. Kemeo, Art. r Sciask. «: n .t |-t.",-»or » . . dr Viljem Sciweli:er. ••»• i.- A-(i VltilitU. ; ... • ml m: i-ar.. 1'ria Verblc, c !.: i 21: ' » »■"• i ! Jjttl E_-L.\ »•a« Eue trt M.-: L: t 7 ■i., r Nadzorstvo: tt.rtk * I tel : - C i a t; Aatoc Cadei. to»»k«t ' '•}•■ «- K. Ornbar, r kr t.r ,1 tt a. » l -.ttt. »t . AvraJtin Ujr. - kJ. ft.t tr :-os.-»tmk v l ';r:cc. šartcli, močnatc jedi, iv'. cr.c z dr. Octkcr-jcvim r.c.T.. s c od'.fku:ejo po vi-rc-i-lr.: vrcdiiosti in slast- K". zrr;-i •.•>:."■•: rc :"«; ser -vvčcd r orlrckrii iz dr Oct-raška za puding po :~.xka, so izvrstna za o:'ras'o in otroke. Di. Ootkor-je\i praški za puding pomagajo varčevati z moko, Knjižico receptov so zastonj na mzpolago. Iran« ImuTtT-n. , ."•:iiiu> uj«' Sik« r, c Baden pri Dunaju, tovarna hranil. ■'^■.•'iiTL ris—;; ..'tMU i'Otl.uuH'. I tsUUt Kato:>k.A u»kftrn»