SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
O
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo (in ekspedlelja v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. SO.
V Ljubljani, v petek 19. aprila 1895.
Letnik XXIII
Shod ob Bohinjskem jezeru.
V sredo 17. t. m. v Ljubljani še vse vznemirjeno po nesreči, ki jo je zadela — v Bohinju se pa vrši isti dan shod kat. slov. polit, društva za radolj. okraj! Ees smo bili lahko prav veseli tega shoda. Krasno pomladno jutro je vzradostilo vsakogar, in vsak je ubral vesel proti mičnetnu jezeru in ob jezeru k prijazni cerkvici sv. Duha. — Solnce je grelo kakor po letu, jezero je bilo mirno in gladko kakor miza. Na prisolnčnih bregovih se je bil sneg že umaknil.
Ljudstva se je zbralo iz celega Bohinja veliko. Najprej so počastili v cerkvici (ki je bila pa za vse premajhna) Onega, ki jih je pred dvema dnevoma obvaroval večje nevarnosti in nesreče. Potem so sc pa ustopili po hribu za cerkvico, pred odrom ki je bil napravljen na tej strani cerkvice. Krasen razgled so imeli odtodi: Tanka jutranja meglica je odgrnila skalnate stene, ki ograjajo severno stran jezera, in solnce je razlilo po njih vso svojo luč. Proti zahodu so se lesketali v žarkih jutranjega solnca z debelim snegom odeti vrhovi. Na sinjem jezeru se pa ni ganil ne najmanjši valček; kaže, da je še jezero poslušalo, kaj pomeni ta izredni dogodek ob njegovi obali.
Prvi je govoril vč. g. župnik Jan. Ažman cerkveni govor o posvečevanju nedelj in praznikov. Omenjal je navadnih pogreškov v tej stvari in prišel potem na skrunjenje nedelj iu praznikov po hribo-lazcih; (to se je potem na shodu samem dalje razpletalo). Ta govor je gotovo obrodil v vsakomur bogat sad, in gotovo ni zastonj prosil vč. g. govornik sklepaje govor: „Naj ne padejo te besede na suha tla, ampak naj padejo na rodovitna tla, kar naj blagoslovi sv. Duh, pri čegar cerkvi smo se zbrali".
Nato je otvoril shod predsednik kat. slov. pol. društva za radovlj. okraj, g. Vurnik. Pojasnil je ob kratkem, čemu smo se sešli, omenil blejski shod in prebral pismo g. poslanca Povšeta, ki zagotavlja v njem, da bo še nadalje deloval za uravnavo pašnikov, in ki omenja vspehov, ki jih je že dosegel.
Potem je prebral g. J. Ažman resolucijo, da naj se bohinjski gorski vodniki s častno besedo zavežejo škofu, da ne pojdejo nikoli brez maše ob nedeljah v gore, kakor so se zavezali tirolski vodniki. To se je sprejelo, kakor tudi, da se pošlje podružnici slov. plan. društva v Radovljico poziv, da naj se ravna vedno tako, kakor je pričakovati od katoliških slovenskih mož, ki so se v društvo združili, in da bi slov. plan. društvo ne posnemalo drugih planinskih društev, ki večkrat ostentativno žalijo versko prepričanje Bohinjcev.
Tu je nastopil g. Rihtaršič, učitelj v Srednji vasi, ter vspodbujal s svojim zanimivim govorom poslušalce, naj skrbno goje sadno drevje. Ta govor je bil res jako na mestu, ker bi se pri nas pač lahko več storilo za sadje.
Potem je pa Martin Cvetek, „prednik" sirarske zadruge pri Stari Fužini očrtal razvoj sirarstva v Bohinju in hvaležno omenjal neprecenljivih zaslug vč. g. Jan. Mesarja, katerega je imenoval po pravici „bohinjskega očeta". Priporočal je, da bi se združile vse bohinj. sirarske zadruge in tako pridobile večji ugled bohinjskemu siru
Slednjič je govoril vč. g. kaplan Piber o prisilnem zavarovanju potom podržavljenja in je je priporočal. Sprejel se je tudi njegov predlog, ki se je tikal tega.
Zupan iz Srednje vasi se je nato zahvalil odboru društva in pa govornikom ter možem, ki so ga obiskali. G. predsednik je pa zaključil shod zahvaljujoč se poslušalcem in naglašujoč korist, ki jo bodo imeli, ako bodo delovali po tem, kar so tu sklenili, ter je sklenil z živio klici sv. Očetu in Nj. Veličanstvu.
Govori so trajali kake dve uri, od 7S10.—'/»12. Vendar je pa ta čas minul hitro, in marsikdo je dejal, da bi bil rad poslušal še nekaj govorov. Ce pomislimo, da je bilo to za Bohinj popolnoma novo, da je bil to še le začetek za tako delovanje pri nas, smemo biti zadovoljni z uspehom. Tako se bo ljudstvo res podučilo, česa mu je treba, in se bo znalo varovati take škode, v kakorŠno je zagazilo uprav pri nas v Bohinju iz gole nevednosti. Tako bo minul čas. ko je mislil vsak, da bo delal z »neumnimi" kmeti, kakor se mu bo le zdelo, in „neumen kmet" bo le še prazna fraza, s katero se bo osramotil le tisti, ki se bo ponašal z njo. Mi pa le želimo, da bi prišel za tem shodom kmalu še drugi iu nadaljeval pričeto delo.
Šibe potresa reši nas Gospod!
(Dalje).
Oklic!
Vsem gospem dobrodelnih društev.
Pri tej velikanski katastrofi, katera posebno hudo zadene revno prebivalstvo, je naša dolžnost, pomagati kolikor je mogoče. Napravile se bodo premakljive kuhinje in neki zavod za oddajo gorke juhe, h kateremu zavodu bodo imeli vsi revni prosti pristop.
P. n. gospe društva krščanske ljubezni so v prvi vrsti povabljene, se na Tržaški cesti v baraki na stavbinskem prostoru stavbinskega društva (Erjavčeve ulice), kjer jaz podpisana stanujem, oglasiti, so Ii pri volji se udeležiti tega dela usmiljenosti. Tamkaj bodo dobile vse gospe natančnejša pojasnila glede razdelitve hrane revnim.
V Ljubljani, dne 19. aprila 1895.
Olga baronica Hein, roj. grofinja A p r a x i n.
Ljubljana po potresu.
Najspretnejše pero ne more opisati bede in strahu ljubljanskega prebivalstva, osobito ženske in otroci so v vednem strahu, ker se lahni sunki še vedno ponavljajo. A po izjavah veščakov se moremo tolažiti, da se ni treba bati hujšega. Naravnost prazen pa je strah, da se utegne Ljubljana porušiti, ker baje leži na „razpadnem ozemlju". In če je opravičeno mnenje, da je veliki sneg, ki se je v kratkem stopil ter izginil v podzemeljske votline, v globokejših in vročih plasteh kot sopar provzročil potres, ne bodo se več ponavljali hudi in nevarni sunki, kajti sopar si je moral gotovo že napraviti svoja pota in odhode.
Pomirljiva so tudi poročila, da se v notranjskih podzemeljskih jamah niso vršile nikake premembe, istotako ne v idrijskem rudokopu.
Koliko je potres provzročil škode v Ljubljani in po deželi, tega seveda do danes še ni bilo mogoče dognati. Toda že do sedaj so strokovnjaki po površnem pregledu konštato-val i, d a j e m a t eri j a I n e škode od 3 do 4 milijonov. Svedoki, ki so bili ob zadnjem hudem potresu v Zagrebu, trdijo, da je bil potres v Ljubljani sicer hujši, a krajši in da je provzročil več škode, kakor v hrvaški prestolnici.
Mnogo družin se je moralo že sedaj trajno izseliti iz stanovanj v šotore in železniške vozove. Za silo ob lepem vremenu so sicer šotori pripravni, toda včeraj in danes že polagoma dežuje in bivanje pod šotori v takem vremenu in precej občutljivem mrazu je zdravju jako škodljivo. Bolnike so iz deželne bolnišnice prepeljali v bolnišnico za kolero.
Iz Ptuja je prišel oddelek pijonirjev, ki postavljajo šotore in barake za silo. Sinoči je mestni župan brzojavno naprosil ravnateljstvo južne železnice, da prepusti še več železniških vozov za prenočevanje.
Hišni posestniki bi radi hitro popravljali svoja poslopja, toda manjka delavcev, še bolj pa materi-jala. Največji reveži so manjši hišni posestniki, ki imajo zadolžena poslopja. Na te se bode treba v prvi vrsti ozirati pri razdelitvi daril, kajti brez denarja in kredita bodo morali čakati do zadnjega, da pridejo na vrsto pri stavbenih podjetnikih.
Kakor čujemo, jeodveledušnega daru presvetlega cesarja 8000 gld. odločenih za Ljubljano. 2000 gld. za okolico. Sinoči je gospod deželni predsednik dobil poročilo, da so presvetli cesar darovali še 5000 gld. za poškodovance na deželi in po potrebi tudi za Ljubljano.
Papirnica v Vevčah. Glavno poslopje papirnice je tako poškodovano, da se bode moralo podreti. Ni pa gotovo, da si jo družba zopet sezida.
Ker je v tobačni tovarni delo ustavljeno, dobivali bodo delavci in delavke, dokler se poslopje ne popravi, polovico dnevne plače. — Delavke bodo dobivale po 40 kr. na dan.
Lokalni vlak do Lesec odhaja iz Ljubljane ob 7. uri 35 minut zvečer in prihaja v Ljubljano zjutraj ob 8. uri. S tem vlakom se bodo prevažale osebe, katere ne morejo dobiti prenočišča v Ljubljani.	____
Komisije, ki ogledujejo poslopja po mestu, delujejo pač prepočasi. Ce pojde tako dalje, ne bo dva meseca vse ogledano. Še slabše je pa na deželi, kjer se ljudje ne vedo kam dejati. Deželni odbor bi moral z vsemi silami v tem obziru hitro pomagati. Komisije izvedencev so tudi ondu nujno potrebne.	__
Včeraj aretovala je mestna policija 60 let staro Frančisko Lampe s Karolinške zemlje, ker je na Karlovski cesti št. 24 na navadne „mariage karte" »prerokovala"" seveda proti honoraru — kedaj in
O'
5
kolikokrat bode še potres in kaj ee bode še vse zgodilo. S tem je občinstvo še bolj begala in plašila, in bila je zbog tega razširjanja in vznemirja-jočih vesti in zaradi vedeževanja prijeta ter v zapor dvedena.	^___ .
o
Komisijski ogledi ljubljanskih javnih in privatnih poslopij, ki so se pričeli v torek dopoludne po treh mestnih in dveh državnih komisijah, podali bodo žalostno sliko ogromne nesreče, ki je zadela mesto. V teku štirih dnij so komisije od 1100 poslopij pregledale kacih 200. Najbolj so prizadeta poslopja ua levem bregu Ljubljanice, manj so trpela ob vznožju Grada. Zlasti so poškodovana stanovanja v nadstropjih iu podstrešjih. Razpokana so tudi najmočnejša poslopja in mnogo hiš je, ki se bodo morale do cela podreti, ker bi vse površne poprave ne zadoščale za trajna bivališča. Najbolj so prizadete hiše na Bregu, v Gledališki, Gospodski, in Židovski ulici, na sv. Petra predmestji, v Gradišči, v Trnovskem in Krakovskem predmestji. Poškodbe so nastale večinoma v obokih, na hodnikih in stropovih.
Nagla vožnja po mestu je že precej ukoreninjena razvada pri naših fijakarjih, katero bi bilo potreba zlasti v sedanjih dneh temeljito izruvati raznim sedanjim voznikom, kajti po noči in zvečer se ob tem neprestanem ropotu stanovništvo ravno tako plaši in vznemirja kakor ob potresu samem. Mestni policiji priporočamo nujno, da zaustavi to malovredno početje, kajti ljudstvo je itak že do skrajne meje preplašeno.
Vreme in bolezen. Prebivalci, ki so zadnje dneve bili prisiljeni prenočevati pod milim nebom s svojimi družinami, nakopali so si mnogo bolezen vsled premrazenja. Včerajšnji dež je k temu neugodnemu položaju še znatno pripomogel. Naj bi merodajni krogi ne zamudili nobene prilike v varstvo stanovništva zlasti ubožnejših slojev storiti kar se storiti da, zlasti pomnožiti komisije, ki imajo poslopja pregledovati, šotore in barake postaviti in tako spraviti ljudi v več ali manj varno zavetje.
Nekaj milj na severu od Rima blizu Seprignano v Monterotondski planjavi se je odprl dne 16. t. m. krater, iz katerega izvira žveplena voda. Krater je vedno večji in ima pod seboj že nad 6 ha zemlje. Skoro gotovo je, da je novi žvepleni studenec nastal vsled zadnjih potresov.
Iz Tople Rebri. Tukaj se je čutil 14. t. m. ob 11. uri ponoči močan od 4—5 sekund trajajoči potres, ki se je še trikrat ponavlial, vsakokrat mirneje, zadnjikrat ob polu 7. uri zjutraj. Tok je bil od vzhoda proti zahodu.
Iz Novega Mesta, 17. apr. Potres nas še vedno plaši. Nocojšno noč se je streslo prvič 1 minuto pred 1 uro, 2 minuti pozneje zopet, obakrat tako močno, da je po sobah vse ropotalo in so nekateri ljudje jeli vstajati. Do jutra se je streslo še šestkrat; močan sunek je bil ob 31/*; zadnji a bolj rahel ob 5 in 10 minut. Tudi včeraj se je včasih po malem zmajalo. Pri nas in v okolici se trese zemlja že od 9. t. m. dalje, a pretekli teden ni bilo tako grozno, razven prvo noč od velikega ponedeljka do torka. Ljudje so vsi zbegani. Po farah se opravljajo očitne molitve že od ponedeljka dalje. Včeraj je šla iz Novega Mesta procesija na Trško goro, da bi Bog odvrnil hujše nevarnosti; vdeležilo se je je okoli 200 ljudi. V okolici so nekatere cerkve zelo poškodovane, n. pr. v St. Jerneju, Mirnipeči, Brusnicah itd.
Dobrepolje. V noči od 14. do 15. aprila je bil tukaj grozovit potres. Najsilnejši sunljej je bil ob 11'/, uri in temu jih je sledilo do 7'/s ure zjutraj še 13. Najhuje je prizadeta cerkev, kjer so razpokani oboki in ščipalniki, šola, kapelanija in dr. Potres se še vedno ponavlja in še danes ob 4. uri zjutraj se je čutil precej močan sunljej.
I z V i t a n j a 17. aprila. Kakor drugod po Slovenskem, čutili smo tudi tukaj velikonočno nedeljo zvečer ob 11. uri 17 minut silno močen potres, ki se je še večkrat pozneje ponavljal, zadnje-krat nekaj minut po 4. uri zjutraj. Čutil se je potres tudi še v torek zvečer ob 10. uri. Ljudstvo je bilo precej prestrašeno. Razen nekoliko razpoklin na neki hiši ni nobene škode.
Iz Črnuč 17. aprila. — .Neskončen si, o Bog!" smo pritrjevali božji besedi v molitvi, katero
smo v gorečih prošnjah za usmiljenje ponavljali v nam nepozabni noči silnega potresa o letošnjih velikonočnih praznikih. Strah nepopisljiv, škoda neprecenljiva. Sosebno je trpela vas Črnuče, osobito večje zidane hiše; v jedni hiši je odtrgali se obok usmrtil deklo; poškodovani sta še dve osebi, ki pa bote okrevali; silovito je zrahljano župnišče in šola; najhuje pa je trpela farna cerkev z zvonikom; trikrat so zapeli zvonovi in videl sem pri sunku o '/«5. uri zjutraj v pcndeljek, ko se je zvonik zibal kakor šiba in udarjal proti cerkveni strehi, da je žvenketalo žalostno in se še žalostneje oglasili zvonovi; daj Bog, da ne slišim nikdar več takega glasu! Ne vemo, kaj bode; težko pričakujemo c. kr. komisije, da ona pregleda stvar in razsodi, bodemo li smeli cerkev popravljati ali morali podreti. Da bi bil Bog prizanesel vsaj prelepi naši farni cerkvi, katero so Črnučani sezidali z velikimi žrtvami še le 1. 18801 Druge vasi so tudi trpele ali veliko manj.
IzVodmata pod Ljubljano. Potres je tudi tu provzročil dokaj strahu, a še večje škode na hišah in gospodarskih poslopjih. Pričenši od šentpeterske mitnice ob levi strani ceste doli do Sela porušil je potres dimnike, sem ter tja udri hišne strope, n. pr. v obeh Trškanovih hišah podstrešje sobe in deloma v prvem nadstropju. Gledč teh poslopij treba omeniti, da so vsa zgrajena v neglobokem, rahlem posavskem gramozu, dočim se hišam na sv. Martina cesti in onim, zlasti novim, ki spadajo v Vodmatsko občino, ni pripetilo nič hudega. Nova deželna bolnišnica v Vodmatu prestala je junaško .ognjeno skušnjo" in je potres porušil samo dva dimnika na jednem paviljonu. Istotako Bta neporušena kapelica in veliki parni dimnik. Ljudje so prebili vse tri noči pod milim nebom v improvizovanih šotorih in malih kolibicah, trpeli so osobito otroci vsled jutranjega mraza. Daues so prenočili na male izjeme skoro vsi v pritličnih hišnih prostorih, ker si ne upajo še v prva nadstropja in podstrešnice. Smelo trdim, da je nastali dež mnogo vplival v pomirjenje razburjenih duhov.
Z Iga. Tudi pri nas so prileteli ljudje iz hiš na prosto in klicali Boga in Marijo na pomoč, drugi so hodili v gručah po vasi, komaj čakaje belega dne. Ob petih že so začeli ljudje prihajati iz podružnic k sveti maši in so dopovedovali, kako so preživeli te strahovite trenotke. V cerkev k sv. maši niso mogli, ker se je morala vsled velikih poškodb zapreti. Zlasti je poškodovan prezbiterij in stena med zvonikom in cerkvijo. Imeli smo sveto mašo v podružnični cerkvici sv. Jurija nad Igom v grajskem gozdiču. Ravno med sveto mašo smo zopet slišali sunek. Sploh so cerkve in vasi na ravnem veliko bolj poškodovane, kot v hribih. V hribih in na vzvišenih krajih stoječe cerkve niso dobile najmanjših razpok, a cerkev v Mateni na ravnem stoji še komaj po koncu, zvonovi so kar sami zvonili od potresa. Pri nas bo imela fara velike troške, ker vsa večja poslopja so poškodovana. Zlasti je poškodovana cerkev, šola, mežnija, nekoliko manj župnišče in ka-planija. Ljudi skrbi, kje se bo dobil denar za vse te poprave. Prvi dan po katastrofi smo šli v veliki procesiji k Materi Božji v Tomišelj, da bi nam Ona, ki je mati Gospoda, kojomu so pokorni vetrovi in morje, in nam je tudi to noč pokazal svojo strahovito moč in našo ničnost, odvrnila nadaljno nevarnost. Se sedaj hodijo ljudje s procesijami v Tomišelj Mater Božjo pomoči prosit. Bog se nas usmili in nam prizanesi!
Kresnice ob južni železnici, dne 16. aprila. Tudi pri nas divjal je potres v nedeljo zvečer in pondeljek zjutraj precej močno. Zlasti pri cerkvi napravil je precejšnjo škodo: zvonik ločil se je za 6—8 cm od cerkve; odpalo je mnogo ometa in razpoke so na vseh straneh. Nič manj ko župna cerkev trpela je tudi podružnica Žalostne Matere Božje v kresniških poljanah, kjer je bil baje potres še hujši. Tudi po župniji so nekatere hiše močno poškodovane: ljudstvo je zelo zbegano, Službo božjo imeli smo v ponedeljek, če tudi precej v strahu, vendar v cerkvi ob 7. in 10. uri. Radostnim srcem Vam ob jednem tudi naznanjam, da je naš preč. gosp. župnik, Alojzij Jerše, ki si je dne 28. decembra minulega leta zlomil nogo, velikonočno nedeljo opravil zopet — po skoraj 4 mesečnem odmoru prvikrat daritev sv. maše.
Iz Smartna pri Kranju. Potres ni napravil znatne škode. Farna cerkev ni trpela mnogo, le strop nad presbiterijem je malo razpokan, več nad korom. Cerkev sv. Jošta je več trpela, posebno obok na sv. stopnicah. Vse bode kmalu poprav-
ljeno. Nevarnosti ni nobene. Po hišah je padel omet iz stropa. V šoli bo treba malo več popravljanja. V hiši na Kucni se je strop sesul. Službo božjo ob 9. uri in popoludan na veliki pondeljek smo imeli vsled strahu pod milim nebom na vrtu gosp. župnika. Bog nam prizanesi, da se ne bi ta grozna šiba ponavljala.
Iz G o j z d a pri Kamniku, dne 15. aprila. Obiskal nas je Bog v noči po Veliki nočni nedelji s silnim potresom. Cerkev ima nekaj razpok, istotako župni dvorec. Ljudje so preplašeni.
Iz Mekin pri Kamniku. Silno se je stresla zemlja tudi pri nas ; jelo je zidovje hruščati in pokati, cvilili so stropi, majala so se poslopja. Tako groznega dogodka ne pomni nikdo. Preplašeno je bežalo ljudstvo iz hiš in jelo na glas klicati Boga in Marijo na pomoč. Potresla se je zemlja isto noč še večkrat ter se trese še sem in tja, toda redkeje in bolj rahlo. Cerkev in župnišče je zelo pretreslo zapustilo mnogo razpok, tako da bode treba precej popravila, da se postavi v prejšnji stan ; Bogu in Mariji bodi zahvala, da se obširno poslopje (cerkev in župnišče se skupaj držita) ni skupaj sesedlo. Tudi zasebne hiše so zelo razrahljane iu razpokaue; zelo prizadeta so poslopja gosp. Prašnikarja. Varuj nas Bog še jednake šibe; iz ust marsikoga moža sem čul: raje bi umrl, kot še kaj tacega kedaj poskusit.
Iz Smlednika, 18. aprila. Grozna katastrofa, ki se je razlila čez našo domovino, tudi smleški župniji ni prizanesla. Vendar pa, hvala Bogu, morem naznaniti, da je farna cerkev prav malo poškodovana. Na šoli je potres odkril oba dimnika, takisto na župnišču; vsled tega sta strehi precej poškodovani. Sola tudi znotraj kaže razpoke, ki se morajo komisijonelno preiskati. Med drugimi poslopji je poškodovan grad barona Lazarinija. v katerem se je jeden strop udri. Občutljivo škodo ima na svoji hiši župan Burger. Razven teh naštetih je še raznih drugih hiš, ki so več ali manj prizadete: strop se je udri po več hišah in hlevih, kolikor znano, ni podsul niti človeka, niti živine. Največ so trpele podružnice trbojska (ki je že ob požaru leta 1883 dobila razpoke), hraška, zgornjepirniška in zbiljska. — Ljudstvo je silno preplašeno, ne upa si iskati počitka po hišah: po podovih, velnjakih in na prostem prenočuje. Prav pridno se moli na Kal-variji rožni venec in križev pot. — Službo božjo smo imeli v ponedeljek na prostem v znamenju svetega Urha pod cerkvijo, v Trbojah pa v znamenju sredi vasi. — Naj omenim še, da se je pri prvem sunku odluščila visoko v Šmarni gori velikanska skala ter se je valila v dolino, puščajoč za seboj globoke jame, slednjič pa je obtičala na sredi ceste poleg Bačnikove hiše na Vikrčah. — Ob teh dnevih groze s hvaležnostjo kličemo: Misericordiae Domini, quia nun sumus consumpti (Thren. 3, 22). Milost Gospodova je, da nismo pokončani . . .
Od Sv. Gregorja, 15. aprila. Na velikonočno nedeljo zvečer smo okoli */a 12. ure čutili močan potres, ki je trajal več sekund. Od popolnoči notri do 7,7. ure zjutraj smo čutili 13 sunljejev, kateri pa so bili neznatni. Ljudje so močno prestrašeni. Precej pri prvem potresu so ljudje planili iz postelj in so prečuli v molitvi do zjutraj. Nesreč ni prav nobenih.
Iz Stare Loke 18. aprila. Potres po noči od Velike nedelje do pondeljka čutil se je tudi v loški okolici v vsej svoji grozi. Čutil se je ob istem času kakor v Ljubljani in do pondeljka zvečer našteli so do 26 sunljejev, posebno hudih je bilo 7. Prvi sunljej se je čutil bolj od severa, drugi od severo-zahoda. Podzemeljsko gromenje je bilo strašno, živina je tulila, psi cvilili in lajali. V Skofji Loki so nesli sv. Rešnje Telo po noči po trgu v sprevodu v odvrnitev nadaljnih obiskovanj Božjih. Ljudje so dva večera skoro vsi prenočili na prostem, ali pa v lesenih hišah. Nasledki potresa se vidijo povsod. Največ so trpele v mestu hiše na trgu. Ker se je več dimnikov porušilo, je sreča v nesreči, da ni kak človek se ponesrečil. Nunski samostan in tudi nova prizidava z gradom vred niso veliko trpeli. Pač pa je nunska cerkev počila po dolgem, a nevarnosti ni nobene. Več razpok kaže tudi mestna cerkev sv. Jakoba, ki pa n.so nevarne, nekoliko tudi kapucinska. Bolj je trpela špitalska cerkev, ki je vsled tega zaprta. „Na fari" so se pri cerkvi razpoke še povečale in po dolgem eo vsi šipovniki počeni, zato se zdaj opravlja služba Božja v kapeli na fari. Zvonik pa je ostal hvala Bogu brez najmanjše škode. Pa tudi cerkev se bo še ohranila, samo zvezali jo bo treba. V Cerngrobu so padla rebra raz
gotiškega svoda v presbiteriju, pa le na ženski strani, druge škode nima cerkev. Močno je pa raz-djana podružna cerkev na Planici, presbiterij je v nevarnosti, da se zruši. Počile so nadalje tudi cerkvi v Retečah in Žabnici, v Sori je pa brez škode. Omeniti mi je še to, da se je med pozemeljskim bobnenjem, ravno predno se je streslo, bliskalo proti zapadu in proti severo-vzhodu. Svetloba je bila plav-kasta. Tako luč smo opazovali posebno v črti proti kamniškim planinam. Tudi v mestu so se pokazale po uličnih stenah goreče črte, ki so zopet naenkrat zginile tako hitro, kakor so se pokazale. V koliko je ta prikazen v mestu v zvezi s potresom, se ne v£. Se nekaj. V osodepolni noči opazili smo še nekaj. V navadnih razmerah bi morala luna to noč iziti okoli četrt na 2 ponoči. A v resnici je izšla šele proti polu 3., akoravno je bilo nebo jasno. Šibe potresa, reši nas o Gospod !
Politični pregled.
V	Ljubljani, 19. aprila.
Deželnozborske volitve v Galiciji. Vse gališke stranke se resno pripravljajo za volilni boj, a ne vse — pametno. Najbolj drži še skupaj sedaj vladajoča stranka, dasi so v nji liberalci in plemiški »konservativci". Gališki Rusi so si izbrali mnogo volilnih odborov; vsaka njihovih treh političnih strank (radikalci, trdi in mehki) sklicuje zaupne shode in izdaja volilne oklice, koder brez smeri in brez namena zabavlja drugima dvema strankama. Ravno tako se poljska kmečka stranka drobi v celo vrsto odborov in pododborov, katerih se vsak na svojo roko krega in huduje. — Moči se cepijo, strastij je vedno več, trpi pa — dobra stvar. Srečni parlamentarizem!
Novi občinski volilni zakon v Belgiji. Obe belgijski zbornici sta vsprejeli novi občinski volilni red. Socijalisti so sicer z vsemi silami ropotali, sklenili so splošno stavko, toda konečno so vendar izprevideli, da je njihova moč še mnogo premajhna in so popustili to misel. V posamnih podjetjih so delavci sami od sebe stavkovali, a ne dolgo. Sedaj je Belgija mirna in socijalisti se lepo kregajo mej seboj, očitajoč drug drugemu odpad od socialističnih načel. — Glavna določila novega volilnega reda so ta-le: Vsak Belgijec, ki je dobrega imena, vsaj 30 let star in vsaj tri leta v kaki občini, ima za občinske volitve 1 glas. Kdor je vsaj 3 5 let star, oče zakonskih otrok in plačuje naravnostnega davka 5 do 15 frankov, dalje kdor ima vsaj 2000 fr. po katastralni cenitvi vredno zemljišče, ali letne rente vsaj 100 fr., ima dva volilna glasova. Posestniki, ki imajo 150 frankov čistega katastralnega dohodka, imajo t r i glasove. Tudi višje izobraženi imajo tri glasove. Volilci pod 30 letom, ki so imeli doslej volilno pravico, imajo 1 glas, če so akademično izobraženi ali če so vspešno napravili poseben volilni izpit. Volilci, ki volijo v obrtne in delavske svete, volijo, če so vsaj 30 let stari in že tri leta v občini, v mestih od 20.000 do 70.000 ljudij po dva delavca in dva delodajalca v mestni odbor, v mestih nad 70.000 ljudij pa po 4 delavce in štiri delodajalce. Nobeden ne sme imeti več, nego štiri glasove. — Po teh določilih se bodo prve volitve vršile meseca novembra t. 1.
Dnevne novice.
V	Ljubljani, 19. aprila.
(Občinski zastop ljubljanski) je imel danes opoludne izredno sejo, v kateri so se odnorniki posvetovali o potrebnih korakih glede pomoči po potresu poškodovanim mestnim prebivalcem. Najprvo je mestni zastop stoje in navdušeno izrczil v imenu nesrečnega prebivalstva srčno zahvalo presvetlemu cesarju, ki se je prvi z velikodušnim darilom spomnil stolnega mesta Ljubljane in dežele Kranjske, koder je potres provzročil kaj škode, ter naročil g. županu, da nemudoma brzojavno naznani preudano zahvalo na Najvišjem mestu. — Z ozirom na zbegano prebivalstvo sklene mestni zastop, da se bodo letošnje dopolnilne volitve v mestni svet vršile prihodnji mesec, ko bode prebivalstvo že umirjeno in si preskrbelo strehe za prebivališča. — G. župan opo-
zarja, da se je mestni zastop osnoval kot permanentni odsek, v katerem po deset mestnih odbornikov vsak dan redno ukrepa o nujnih potrebah gledč mestnih prebivalcev, ki so prizadeti po potresu. Mestni odbornik g. Velkovrh stavi tri predloge: 1. Prepovč se vsakemu hitro voziti po mestu, kajti ropot vozov iznova vznemirja ljudi; 2. naprosi naj se vojno ministerstvo, da pošlje še več, vsaj bataljon pijonirjev, ki bodo pomagali staviti ljudem stanovališča; 3. izreče naj se zahvala tukajšnjima predstojništvoma državne iu južne železnice in vsemu osobju, ki je v nesreči postreglo prebivalstvu z železniškimi vozovi za bivališča. — Vsi predlogi so soglasno obveljali. — G. župan dostavi, da je mestno redarstvo imelo že ustni ukaz, naj opozarja voznike, da počasi vozijo po mestu. Gled6 pijonirjev omeni, da je prosil za izdatno pomoč; a pijonirji imajo nalog, zavarovati v prvi vrsti javna pcslopja in ulice in morejo izvrševati le tesarska dela. Primanjkuje tudi lesa, ki pa se že dovaža iz raznih krajev. Da bi komisije hitreje ogledale poslopja, je župan prosil vlado za deset državnih inženirjev. Prostovoljno gasilno društvo pomaga, da se odstranilo dimniki, ki utegnejo zagrmeti s streb. Dalje sklene mestni zastop, naj g. župan naprosi župnijske predstojnike v Ljubljani, da posodijo za šotore, v katerih je v dežju nemogoče prebivati, iz cerkev lesene zimske pSdo. Tej prošnji bodo cerkvena predstojništva gotovo ustregla. Jeden odbornikov sproži misel, naj bi gospod župan skrbel, da z dežele pridejo vešči delavci, kot tesarji, zidarji itd , ki bi po navodilu tukajšnjih stavbenih mojstrov pomagali popravljati poslopja. Gospod župan dostavi, da se bode to zgodilo. Mimogrede omenjamo, da bodo delavci gotovo delali čez uro, ker jim morajo in hočejo gospodarji tudi bolje plačati. V nesreči je treba pokazati usmiljeno srce do bližnjega! Ker se stavijo sedaj barake na nekaterih mestih, opozarjamo one, ki so brez strehe, naj se oglašajo pri policijskem uradu na magistratu. Kdor prej pride, prej melje!
(Razglas.) Jutri v soboto dne 20. t. mes., ob 2. uri popoludne, bodo se za revne na sledečih trgih gorka jedila brezplačno razdelila, in sicer: na Cesar Jožefovem trgu, na Kongresnem trgu, na Križevniškem trgu, pri trnovskem mostu in na sv. Jakoba trgu. Kdor se hoče poslužiti te razdelitve, mora žlico in posodje seboj prinesti.
V Ljubljani, dne 19. aprila 1895.
C. kr. deželni predsednik.
(Posvečevanje portatilijev.) Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski posvetili so danes 64 prenes-ljivih altarjev.
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.)
Čast. g. Andrej Keček, kaplan v Hočah, pride za provizorja v Brezje ob Dravi in č. g. Valentin Vo-grinc, provizor v Podsredi, pride za kaplana v Hoče.
(Nadporočnik pl. Schrey.) „Slovenec" z dne 16. t. m. poroča o pl. Schrey u deloma pomanjkljivo, deloma ne istinito. Stvar je bila, kakor lahko dokažejo priče, tako-le : Ko se je opravljala na Mirju sv. maša, pripeljal se je med povzdigovanjem artil. nadporočnik pl. Schrey kadeč in pokrit na svojem biciklu tjekaj in kričal množici, ki se mu ni mogla takoj ogniti, doslovno te-le besede: »Soli ich euch iiber die Kopfe fahren, hier ist eine offent-liche Strasse." Ljudstvo je bilo vsled tega dogodka skrajno ogorčeno in da se ni vršilo sv. opravilo v tako resnem času, ne odnesel bi plemeniti gospod zdrave kože. Tudi temu gospodu treba prav določno označiti pravo stališče.
Jeden v imenu več trnovskih mož
(Darila vsled potresa.) Gospod farmer A t k i n-s o n, amerikanski turist v Eppanu, poslal je ljubljanskemu županstvu 10 gld. za kruh iu mleko ubožnemu ljudstvu. Gosp. Karol Luckmann, ravnatelj kranjske industrijalne družbe, je dal na razpolago brezplačno 1000 kilogramov pšenične moke za kruh iz ljubljanskega parnega mlina. Gospod Janez Matheusche v Trstu, rodom Ljubljančan, je poslal v zaboju 50 volnatih odej. Gospod Janez pl. A 1 b o r i, veliki trgovec v Trstu, pa 200 gld. gotovine za podporo takim, ki trpe pomankanje, in gospod Gruber v Opatiji sedem vreč kruha. Gospod Rudolf Schneider, rodom Ljubljančan, sporočil je ljubljanskemu županu, da se je na Dunaju
ustanovil poseben komite, ki bode nabiral milodare ter skušal dobiti pomoči za ponesrečene.
(Od sv. Gregorja.) Tako slabega vremena pač nismo pričakovali za velikonočne praznike. Veliki četrtek in petek bila sta prav prijazna in topla dneva. Veliko soboto je pa divjala burja, proti večeru je začelo znežiti in je tudi ponoči snežilo tako, da je bilo v nedeljo zjutraj za pedenj snega. Žalostni prazniki. Ozimina je večjidel pozebla. Kmetovalec zre s strahom v prihodnjost. Deželne, občinske in šolske naklade so čedalje večji, letne pa slabejši. Kakor je prišla za Velikim petkom Velika noč, tako upamo, da bo za kmeta-trp na nastala boljša doba, kad"r se bodo vsi oklenili dejanskega krščanstva.
(Letošnji novouiašniki v mariborski škofiji.) Za mašnike bodo v naši škofiji letos posvečeni čč. gg. bogoslovci IV. leta: And. Bračič iz Negove, Fr. H 1 a s t e c iz Zreč, Jož. K o 1 a r i č iz Prevorja, Janez Kozoderc s Ptujske Gore, Karol Kumer z Vranskega, Franc M u r š i č iz Zavrča, Jožef Trofenik od Sv. Florijana ob Boču. — III. leta: Jožef Gobec iz Rogatca, Ign. Hauptmann od M. B. v Puščavi, Anton Korošec od Sv. Jurija ob Ščavnici, Janez K u r n i k od Sv. Jurija v Slov. Gor. in Janez Rožman iz Artič.
(V Gorici ni bilo procesij) veliko soboto, ker je deževalo. Le čč. oo. frančiškani so šli s procesijo na prosto. Veliko noč na vse zgodaj se je vršil običajni obhod z Najsvetejšim mej neprestanim pokanjem topičev na Kostanjevici.
(Pustna dirka v Gorici.) Morda je že znano cenjenim čitateljem, da je goriški glavar prepovedal pustno dirko radi smrti nadvojvoda Albrehta. Goriški pustinjaki, vneti za čast muhastega pusta, so si izprosili dovoljenje za dirko velikonočni pondeljek od 3. ure dalje, čudimo se, kako se je moglo to dovoliti ob urah, ko se opravlja služba božja v vseh župnijskih cerkvah. Ali ni to motitev vere ? Ali ne odvaja dirka ob tistih urah v dan praznika vernike od službe božje? Zadovoljno rečemo: velikonočni pust v Gorici bil je cel »fjaško". Par vozov se je gonilo po Gorici, maskovanih pustnjakov ni bilo. Proti noči so plesali na dveh ali treh krajih. Pa reci kdo, da Gorica ne napreduje.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 9. do 13. aprila bilo je novorojencev 10, vmrlih 21, med njimi za vratico (davico) 2, za jetiko 7, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 7; med njimi je tujcev 7, iz zavodov 8. Za in-fekcijoznimi boleznimi so oboleli 5, in sicer 1 za otročico in 4 za vratico.
Društva.
(Vabilo k javnemu shodu), katerega priredi na belo nedeljo 21. aprila ob polu 4. uri »Slov. kat. delavsko društvo v Žalcu" v prostorih g. Pikl-na v Grižah. Vspored: I. Govor: Namen slovenskega katol. del. društva. II. Govor: Cerkev in njeni sovražniki. K obilni udeležbi vabi odbor.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda v Ribnici) priredi v nedeljo dne 21. t. 1. popoldne ob 3. uri občni shod v prostorih tukajšnje čitalnice. Dnevni red: Volitev novega odbora, razdelitev društvenih knjig in poročilo odborovo. K shodu uljudno vabi odbor.
(»Narodna čitalnica" v Dekanih) vabi na veselico, katero priredi o priliki petindvajset-letnice svojega obstoja dne 21. aprila v prostorih g. Ivana Grižona. — Vspored: 1. »Naprej", koračnica, godba. 2. Pozdrav, govor. 3. Haydn: »Cesarska himna", godba. 4. Hajdrih: »Hercegovska", možki zbor s četverospevom. poje zbor. 5. Verdi: Scena iz opere „11 Trevatore", godba. 6. Gregorčič: »Jeftejeva prisega", deklamacija. 7. Leban: »Mornar". možki zbor z baritonsolo, poje zbor. 8. Mar-celo Tommasi: »Serenata", godba. 9. »To sem bil jaz!", vesela igra v treh dejanjih. 10. »Rožica", valček, svira godba. 11. Iv. pl. Zaje: Poputnica »Hrvatskoga doma", možki zbor. 12. Brajša: »Kastav-gradu", godba. 13. Srečkauje na 5 dobitkov. 14. .Majeva", koračnica, svira godba. — Odmor. 15. Po odmoru ples. — Začetek glede tujcev, ki ne morejo čakati kasne ure, točno ob 6. uri zvečer. — Ustop-nina k besodi za osebo 20 kr., k plesu 40 Sedeži no 10 kr. Srečke po 10 kr. — Pri besedi in plesu svira dekansko godbeno društvo »Istra". — K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
(Vabilo k veselici,) katero prirod: podružnica sv. Cirila in Metoda Gorenjska dolina v Kranjski gori na belo nedeljo dne 21. aprila t. I.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk,
ob 7. uri zvečer v gostilni »pri pošti". — Vstopnina 1 krona. — Vspored: 1. Nagovor prvomestnikov. 2. »Svoji k svojim." Dramatičen prizor spisal dr. J. Vošnjak. 4. Govor, govori gospica M. Silvestrova. 4. Kranjska dežela. Uglasbil Antou Nedved. 5. „Od hiše!" Igrokaz v treh dejanjih. Spisal Josip Voiec. 6. Prosta zabava.
Telegrami.
Dunaj, 19. aprila. Dunajski mestni svet dovolil je za ljubljanske nesrečnike 5000 gld. — Opoludne odposlala je rešilna družba 3 vozove s kuhinjami v Ljubljano.
Dunaj, 18. aprila. Vodstvo »rudečega križa" poslalo je danes zvečer šest barak in 72 postelj za prenočišča ljubljanskih bolnikov.
Dunaj, 18. aprila. Nad 500 delavcev in delavk dunajskih opekarn, ki so nameravali tudi druge tovariše odvrniti od dela, sprlo se je s stražniki, tako da so morali ti zgrabiti za orožje. Jeden delavec je težko, 10 lahko ranjenih, več so jih pa spravili v zapor.
Dunaj, 18. aprila. V uradnem poročilu na japonsko poslanstvo trdi se glede mirovnih pogojev, da ni stopil Kitaj z Japanom v nikako zvezo v mejsebojno varstvo.
Zagreb, 18. aprila. Kakor se poroča iz Serajeva, napadli so roparji svaka županovega namestnika serajevskega, Pokoviča, ter ga odvedli v gorovje. Roparji zahtevajo 3000 napoleondorov odškodnine.
Pariz, 18. aprila. Kakor se poroča, zvedela je ondotna policija, da je znani in nevarni anarhist pod imenom „Petite Bor-deaux" odpotoval iz Londona, da bi v Havre izvršil napad na predsednika republike.
Bruselj, 18. aprila. Poročilo, da je bil tudi tukaj potres, je neresnično; razsajal pa je grozen vihar, kateremu je sledila nad jedno uro trajajoča ploha.
Umrli ho:
17. aprila. Marija Jager, delavčeva hči, 3'/» meseca, Kravja dolina 1, božjast.
V bolnišnici:
14.	aprila. Peter Benedičič, ubožec, 70 let, naiuha. — Frančiška Hudorovič, ciganska hči, 2 leti, davica. — Marija Sestan, kuharica, 30 let, jetika.
15.	aprila. Ivana Čadež, uradnikova hči, 18 let, jetika — Jakob Klešnik, dninar, 31 let, contusio abodora.
16.	aprila. Valentin Strel, popravljevalec glasovirjev, 31 let, jetika. — Ivan Pasek, črkostavec, 27 let, vsled telesne poškodbe.
Vremensko »porožilo.
Cas
Stanje
opazovanja
18
7. u zjut. 2. n. pop. 9. a. »več.
t nikomer*
t ram
735-8 735'4 7352
toplomer« po C.liijn
5-4
84 78
Veter
Vreme
si. zapad
dež oblačno dež
» L.
q S
'S-* B
e
S«
r*
o> E
18
dež
Srednja temperatura 7-2', za 1-8° pod normalom.
Javna zahvala.
Udano podpisana izrekata s tem preiskreno zahvalo slavni „Kmetski posojilnici ljubljanske okolice", katera je naklonila in poslala tukajšnji šoli velikodušni dar 30 gld. in sicer: a) za nakup samoučil revnim učencem 15 gld, b) v podporo tukajšnjemu šolskemu vrtu pa tudi 15 gld.
Bog povrni lepi dar!
Krajni šolski svžt in šolsko voditeljstvo na Dobrovi,
dne 16. aprila 1895.
Kedor želi kupiti izbornega
fižola ribničana za seme
obrne naj se do
Jakopa Lavrenčiča
v Sodražici pri Ribnici.
243 4-2
Franc Birtič,
predsednik.
Matija Rant,
nadučitelj.
VpiH tvrdke.
Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodiš?,u v Ljubljani se je izvršil v zadružnem registru vpis tvrdke: »Posojilnica v Kranjski Gori, registrovana zadruga z neomejeno zavezo". Zadruga se opira na pismena pravila z dne 4. okt. 1894, ima svoj sedež v Kranjski Gori in namen: a) prejemati hranilne vloge na obresti; b) dobivati denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom in c) dajati posojila zadružnikom. Načelstvo obstoji iz ravnatelja, njegovega namestnika in iz štirih udov načelstva, katere izvoli občni zbor za dve leti. Tačasni udje načehtva so: Ravnatelj Vinko Kolšek, c. kr. notar v Kranjski Gori; namestnik Anton Žlogar, župnik v Kranjski Gori. Udje: Prane Budinek, župan v Kranjski Gori; dr. Prane Kogaj, zdravnik v Kranjski' Gori; Avgust Mally, c. kr. poštar v Beli Peči, in Alojzij Schrey, u. kr. poštar v Jesenicah.
Dalje se je dovršil v zadružnem registru pri tvrdki: »Društvo komisijonarjev, registrovana zadruga z omejenim poroštvom v Ljubljani" a) izbris dosedanjega člana načelništva Matije Potočnika; b) vpis novo voljenega člana načelništva Franceta Koprivca, komisijonarja št. 20 v Ljubljani, in c) zaznamba, da so že vpisani člani načelništva bili izvoljeni: 1. Jakob Marinka načelnikom; 2 France Nadrah namestnikom načelnika, in 3. France Poljanee blagajnikom.
J 4
Jfovc Šmarnice.
Ravnokar so izšle nove lične od visoko-fiastitega knezoškofijstva ljubljanskega potrjene ŠMARNICE z naslovom:
Šmaiitice
Sestavil J. 3?. Toussaint
duhovnik luks. škofije Z dovoljenjem pis. poslovenil
Viktor Steska.
Cena v platno vezano z rud. obrezo 60 kr., zlato obrezo 70 kr.
Dobivajo se v Katoliški Bukvami in pri H. Ničman v Ljubljani.

Cena 13 gld. 100 kilo.
Ivan Jax
LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13
v Tavčarjevi hiii.
Tovarniška zaloga
652 50-27 vsakovrstnih
šivalnih strojev, byciklov,
tryciklov, veločipedov itd.
Ceniki zastonj in franko.
»OOOOOOOi
L. Mikusch,
tovarna solnčnikov in dežnikov v Ljubljani, Mestni trg it. 15.
»oooooooooooooooocooooooooooooooooo*
%t 1
s
1
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Protinski cvet
ali
cvet zoper trganje.
Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr.
Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd.
Dobiva se pri 566 26
ZJbaldu pl. Trnk6czyjn
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6czy v Gradcu.
ll
St. 9604.
Mestna kopelj y najem.
246 1—1
V četrtek, 25. dan aprila t. 1., dopoldne ob 10. uri se bode pri podpisanem magistratu mestna
B	iwhi»: m	R II
potom očitne dražbe za leto 1895., eventuvalno tudi za prihoduja leta oddala v najem.
To se da)e na znanje z dostavkom, da se do določenega dneva dražbe sprejemajo tudi pismene s kolekom za 50 kr. kolkovane ponudbe, iu da je natančne pogoje dražbe izvedeti ob navadnih urah pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
9. dan aprila 1895.
|fcRazlične rastline, EorenineM
X> u ii a j ^ k
|Hj 18612 luBje in semena &Pujc ^ $ 1 JlSolf^auptmann^g^l
borza,
Dn6 19. aprila.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark..........
20 frankov (napoleondor) ....
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini .........
. 101 gld. 70		kr.
. 101	. 70	
. 123	„ 75	n
. 101	» 50	
. 123	„ 40	n
. 99	» 45	
. 1093		
. 389	„ 50	n
. 122	» 55	
j. 59	» 80	n
	„ 9«	
9	» 72	t*
		
	» 74	n
Dne 18. aprila.
41o državne srefike i. 1854, 250 gld. . . 5% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srefike 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srefike 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srefike 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°k kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	» južne železnice 3% .
„	» južne železnice b% .
„	, dolenjskih železnic 4%
152 gld.		—	kr.
1H4		25	
197		60	
99		60	
151		20	
132		—	
108		75	
111		25	
99		25	
99		90	
223		50	
176		20	
133		—	
98		50	n
Kreditne srefike, 100 gld................202 gld. —
4% srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld.	150 „ —
Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld.	17
Rudolfove srefike, 10 gld.......24
Salmove srefike, 40 gld........71
St. Gen6is srefike, 40 gld.......73
Waldsteinove srefike, 20 gld......—
Ljubljanske srefike.........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	170
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3670
Akcije tržaškega LIoyda, 500 gld. . . .	582
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	111
Dunajsliih lokal, železnic delniška družba .	82
Montanska družba avstr. plan.....82
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	175
Papirnih rubljev 100........130
kr.
40 50 60
20
75 60 62
Nakup ln prodaja tJU
vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u I a n t n a izvršitev naročil na boril.
'^mmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Menjarnična delniška družba
E B C U B«
WollznilB it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
StiT Pojasnila SO v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh Jpekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie visocega obrestovanja pri popoiui varnosti naloženih gr 1 nvn i o.
Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.
Tisk „K»toliske Tiskarne" v Ljubljani.