37
Politične stvari.
Nemški kancelar Bismark zoper Slovane na Pruskem  in zoper večino nemškega
državnega zbora.
Minuli četrtek je knez Bismark zopet rohnel v pruskem deželnem zboru tako zoper poljski narod v izhodnih pruskih deželah in zoper one poslaniške kroge nemškega državnega zbora , kateri so pouzročili sklep resolucije proti nečloveškem postopanji tamošnje vlade nasproti inostranskim slovanskim prebivalcem na Ruskem, — Bismark segel je nazaj v leto 1815. in je skušal dokazati, da je poljski narod na Pruskem nezvest podanik, da zmiraj le hrepeneč po ponovljenji poljskega kraljestva. Trdil je, da je tega kriva tamošnja duhovščina in pa poljsko plemstvo. — Kulturni bo ,  o
katerem se je toliko govorilo, ni bil obrnjen zoper vero, temveč zoper poljski narod, kateremu so vsa sredstva dobra, da tam odriva nemštvo. — Odkrito je tedaj izrekel, da hoče v manjšino dejati slovansko prebivalstvo v izhodnih pruskih deželah in k večini pomagati Nemcem , in ako bi bilo tudi treba odkupiti poljske graj-ščake. Na drobno očita Prusom, da imajo premalo živo narodno zavest, da občudujejo vse ptujstvo, da ne izležejo le preradi iz lastne kože, ampak da zlezejo celo v ptujo; kot višje bitje občuduje se človek, ki je bil na priliko v Parizu. Pri Francozih je kaj tacega nemogoče.
Konec govora se glasi: Ako glede na navedeno zrem v prihodnost, izreči moram, da nisem prost skrbi. Ne bojim se unanjih nevarnosti, ne zdi se mi verjetno, da bi se motil vnanji mir. Pač pa glede na razvoj naših notranjih razmer, z ozirom na način, po katerem postopa večina državnega zbora, s katero ne pridemo naprej — računati ne moremo ne na pomoč socijal-de-mokratstva, ne na ono Poljcev, ne Alzašanov in ne na ono nekaterih druzih oddelkov, ali na pomoč središča (katoličanov), ne vem, —tu se zmiraj kaže sisrb, da bi vlada ne postala premočna, in to ne more ostati brez posledic. — Na to moramo sedaj delati, da postanemo močnejši, to je naša naloga in dolžuost. Na to stran toraj nekaj tamno zremo v prihodnost. Vsaj je mogoče, da se po načinu, kakor smo sprejeli in vporabljali izredno srečo , ki nas je doletavala v zadnjih 20 letih, osodi zdi potrebno, nemško domoljubje razpostaviti na ostrejšo presKušnjo v ognji velike sosedne proti nemške zveze, z drugimi besedami, da pridemo še enkrat v položaj, podoben onemu Friderika Velikega v 71etni vojski, da se moramo boriti zoper močne zveze, za katere se v našem razdvojenji vsaka-kor nahaja nekoliko podbujevanja.
Ker drugi narodi ne poznajo naših notranjih razmer, ne vedo, da ljudstvo drugače misli, kakor večina državnega zbora, kjer smo leta 1866. doživeli, da smo vkljub jeze večine šli v bratovsko vojsko. -Pa tega inostranstvo ne misli, ampak računa na to: stvar gre na dvoje — se ne bo držala (sedanja Nemška). Tudi na nas obračala se bo prislovica od ilovčastih nog in menila se bo s tem večina državnega zbora. (Odobravanje in protigovori.)
Pa motili se bodo, ker za temi stoje še železne noge. Mogoče je tedaj, da naš notranji razvoj prisili zavezane države s Prusko na čelu na to gledati, „da kaj škode ne trpi država" in da vsaka sebe in zavezo po moči okrepčava, in se tako, kolikor po ustavi mogoče, oproste nasprotovalue politike večine državnega zbora. (Dobro! na desnici.) — Jaz še ne spadam k zagovornikom take politike, in v nasprotji je z mojim prizadevanjem zadnjih 10 letij, pa prej kakor bi pustil stvar domovine, da obtiči ali pride v nevarnost, pa vendar pred Nj. Veličanstvu cesarju in zaveznim knezom dal svete in se za-nje zastavil — in ministra smatral bi za ničvrednega bojazljivca, ki ne zastavi življenja in časti za to, po okoliščinah domovino rešiti tudi proti volji večine. (Pohvala.) Jaz vsaj bi, ako bi poskusil, vse prenašal, kar bi me zadelo, v to pa nikdar ne bom pripomogel, da bi si pustili, kakor se deloma to godi v nekaterih sosednih zapadnih državah, dedšino velikega časa in pa pridobitvo naše junaške vojne uničavati po notranjem nasprotovanji — in našel bom potrebna pota in sredstva v ta namen, ako mi Bog življenje in zdravje da in ohrani milost cesarjevo. Med tem zadovoljujem se s podporo, katero nahajam v predlogu, s kterim se bavimo, in zanašati se smete, da bodemo v vzajemnem zaupanji hodili eno pot. (Pohvala na desni — sikanje na levi in v središči.)
38