novice v ,,VT IVV -v<^# Jf >*°> m..^SSl m ' ■ 3v^ GLASILO OK SZDL KOČEVJE Letnik VI, št. 10 Četrtek, 21. decembra 1989 Osnutek programa občinske konference SZDL Kočevje Predsedstvo Občinske konference SZDL Kočevje je na 21. seji 23. novembra 1989 oblikovalo osnutek programa Socialistične zveze Kočevje, ki dopolnjuje program »Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje--, ki gaje sprejelo Predsedstvo RK SZDL. Slovenije. V javni razpravi želimo jasneje opredeliti nadaljnje naloge: 1. ZDRAVO, VARNO IN UREJENO OKOLJE SZDL je prva opredelila nujnost sanacije okolja. Zato bo tudi v bodoče zahtevala sanacijo programov, odgovorno delo pristojnih upravnih organov, sprotno informiranost javnosti o stanju in ukrepih. Če so gozdovi Kočevske pljuča Slovenije, je problem onesnaževanja tudi problem republike. Zato bomo vztrajali pri pobudi, da o tem spregovorijo organi republike (Plomin I. in II.; zaprto območje). Turizem je mogoč v čistem okolju! 2. DOSLEDNA JAVNOST DELA VSEH ORGANOV OBLASTI Socialistična zveza zahteva sprotno in objektivno informiranje javnosti o dogajanjih v naši občini. Zato se bo uprla zapiranju informacij v ozke kroge skupin, ki odločajo o življenju v občini. 3. DEMOKRATIČNO IN UČINKOVITO ODLOČANJE O NAŠIH SKUPNIH RAZVOJNIH VPRAŠANJIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH IN OBČINI Skupščina se mora uveljaviti kot najvišji organ v občini. Vzpostaviti moramo učinkovit sistem nadzora nad upravnimi organi in Izvršnim svetom. 4. KRAJEVNA SKUPNOST — TEMELJNA SKUPNOST Socialistična zveza si bo prizadevala, da bo krajevna skupnost postala racionalno in učinkovito mesto uveljavljanja različnih interesov ljudi. Razbremeniti jo moramo nalog, ki bi jih morali opravljati upravni in državni organi. 5. RAC IONALNA IN SMOTRNA ORGANIZIRANOST DRŽAVNE UPRAVE IN ZMANJŠANJE PRORAČUNSKE PORABE Upravni organi morajo postati učinkoviti, predvsem pa dovzetni za potrebe in zahteve Najcenejši oglasi občanov. Uveljaviti moramo davčni sistem, ki bo stimuliral — tudi zasebno iniciativo. 6. POSEBNA SKRB OTROKOM IN DRUŽINI Socialistična zveza si bo prizadevala za uresničitev programa razvoja osnovnega šolstva in za socialne programe, ki bodo omogočili brezplačno šolsko varstvo otrok in brezplačne učbenike učencem osnovne šole. 7. KAKOVOSTNEJŠA PONUDBA BLAGA IN STORITEV Spodbujali in podpirali bomo: — informiranje o kakovosti proizvodov in storitev, — širjenje kvalitetne ponudbe in storitev na celotnem področju občine. 8. ODPIRANJE OBČINE Podpirali bomo realizacijo programa revitalizacije Kočevske. Soustvarjali bomo ustvarjanje drugačnega mnenja o Kočevski v slovenskem in širšem prostoru, ter podpirali odstranjevanje vseh ovir za dosego tega cilja. 9. PRAVNA DRŽAVA Socialistična zveza Kočevje se zavzema za pravno državo, državo, ki spoštuje in širi človekove pravice in svoboščine ter spoštuje pravni red. Kako uresničiti program? 1. Z delovanjem v parlamentu (skupščini) in vztrajanju pri uresničevanju sprejetih sklepov organov oblasti. 2. Z javnostjo lastnega dela. 3. Z vertikalno povezavo v RK SZDL Slovenije in krajevnimi konferencami SZDL. Spoštovani bralci! Izteka se še eno leto. Običajno smo ta čas razmišljali in govorili o uspešnem zaključku leta ter o »svetli« prihodnosti. Pa danes? Nočem biti pesimist, pa vendar ne morem mimo dogajanj zadnjih mesecev. Ta zlezejo pod kožo, če si to želimo ali ne. To obremenjuje in znižuje učinkovitost dela, ki ga je sicer veliko, vendar ni vedno opravljeno tako kot bi lahko bilo. Prav tako pa zamegljuje vse tisto dobro, kar smo v letu postorili in ustvarili. V ospredju so le slabe stvari. To pa ni dobro. Že tako smo znani po tem, da vidimo le slabe strani, čeprav smo v teh časih potrebni spodbud. Zato glavo pokonci, saj ni vse tako slabo, kot se na prvi pogled zdi. V zadnjem času se v Sloveniji dogajajo pomembne spremembe. Pomenijo drugačen način življenja, mišljenja in nenazadnje tudi dela. Zato smo priča nenehnim napadom na Slovenijo, njeno vodstvo s strani tistih, ki so se vkopali v okope starega — preživelega. Zato seje za naše cilje vredno boriti. Ohranimo pokončno držo in zavarujmo naše vodstvo in državnost vselej, ko nam bo kdo želel vsiliti svojo voljo in kratiti našo suverenost. Ne samo zaradi nas in naših otrok, temveč zaradi bodočih pokolenj. Zato stopimo v novo leto trdno odločeni, da dobimo bitko za ureditev razmer v gospodarstvu in medsebojnih odnosov v državi. Urban Dobovšek Beležimo tudi svetle točke Pogovor s predsednikom izvršnega sveta iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii — Izvršni svet si je ob prevzemu te dolžnosti zastavil dokaj ambiciozen in zahteven program. Gre v bistvu za prestrukturiranje kočevskega gospodarstva, o katerem govorimo že vrsto let. Kako bi ocenili realizacijo te naloge? »Posamezne spremembe političnih in ekonomskih razmer so tudi v občini Kočevje nedvomno povzročile veliko težav. Ob akumulacijsko izčrpanem gospodarstvu, katerega značilnost je še vedno neugodna struktura gospodarstva in delovno intenzivne panoge, še naprej beležimo padanje proizvodnje in realnih osebnih dohodkov na eni ter povečanje zadolženosti na drugi strani. No, nekaj nalog pa smo kljub težavam uspeli uresničiti. To zlasti velja za področje infrastrukture — vodooskrba, telefonsko omrežje na podeželju, za samo mesto Kočevje pa je pogodba že sklenjena in se bo z deli pričelo v naslednjem letu, ^novice OBVESTILO Vse občane bi radi spomnili na to, daje pri vsaki preselitvi potrebno spremeniti svoj naslov stalnega prebivališča pri pristojnem upravnem organu Skupščine občine Kočevje. Da ne bi prihajalo do prevelikih zadreg in slabe volje pri spomladanskih splošnih volitvah, smo sc že v letošnjem letu lotili široke akcije ureditve skladnosti evidence nastanitve občanov in registra prebivalstva občine Kočevje. Toda brez vašega sodelovanja akcije ne bomo uspešno zaključili, zato vse, ki ste spremenili naslov stalnega bivališča vabimo, da se čim prej oglasite pri nas in osebno uredite nastale spre- mcmbe- Prijavno-odjavna služba Oddelka za notranje zadeve občine Kočevje osnovno šolstvo, pa še bi lahko naštevali. Vseskozi pa smo se pri realizaciji zadanih nalog srečevali z enim osnovnih problemov — to je s pomanjkanjem kadrov oz. bolje rečeno z nepripravljenostjo domačega strokovnega kadra za izvajanje sanacijskih ukrepov. Resje, da je temu gotovo delno kriv naš dosedanji sistem, za katerega vemo, da direktorju ni bil naklonjen, zdaj pa imamo spremembe tudi na tem področju, pa je vprašanje kako bomo to znali izkoristiti. Da vse preveč čakamo in še danes v marsikateri sredini nimamo jasne vizije, kako bomo delovali v prihodnje, kaže podatek, da preoblikovanje OZD v podjetje marsikje sploh še ni steklo oz. so k temu zelo pomembnemu vsebinskemu vprašanju pristopili šele v tem mesecu. Ob naglici pa je najoptimalnejša rešitev gotovo zelo vprašljiva.« — Pa vendar vse verjetno ne izglcda tako črno? »Prav gotovo ne. Ob težavah in neuspehih, beležimo tudi svetle točke. Zlasti v zadnjem obdobju si je kar nekaj kočevskih podjetij z zahtevnejšimi proizvodi uspešno utrlo pot na mednarodno tržišče. Ocenjujemo, da so možnosti kočevskega gospodarstva na tem področju tudi v prihodnje precejšnje. Ne smemo pa sc slepiti. Ob strukturi kočevskega gospodarstva bo potrebno še veliko naporov za saniranje težke finančne situacije. Zato želim in upam, da bomo s skupnimi močmi uspeli.« ^ q Vesele božične praznike in srečno novo leto 1990 vam želi OK SZDL Kočevje in Uredništvo ob 16.30. uri December v »Nami« Petek, L5rHec. Glasbena pravljica MACESNOV ŠKRATEK rAstko Komedija »ŠIROKA USTA« Sreda, 20. dec. PIKA NOGAVIČKA Sreda, 27. dec. GLASBENA ŠOL/ PREDSTAVI Četrtek, 2% dec. DEDEK MRAZ ŽELI V„; , .tfpVO LETO jpredstava: 'Sb 16.30. uri ro DEDKU MRAZU , »NAMIN SREČOLOV« - HUMORIST ob 16.30. uri Nedelja,/!, dec. »SILVESTROVANJE« (V soboto 16., 23. dec. je blagovnica odprta do 19. ure, v soboto 30. dec. pa do 15. ure). Vesele božične praznike in srečtK^nov Xocevje Vabimo vse ansamble, oziroma predstavnike ansamblov, da se udeležijo sestanka, na katerem bi se dogovorili za organiziranje »GLASBENE REVIJE« v hotelu PUGLED Kočevje. Sestanek ho 28. decembra 1989 ob 17. uri v prostorih hotela PUGLED Kočevje. Teze za Statut Socialistične zveze Slovenije ........................iiiiiiiiiiiii............... Članstvo Člani socialistične zveze so posamezniki, ne glede na njihovo narodnost, družbeni položaj, nazorske, verske in druge razlike, ki sprejemajo program Socialistične zveze Slovenije in načela, ki izhajajo iz njenega statuta. Včlanjevanje v Socialistično zvezo Slovenije poteka v krajevni organizaciji socialistične zveze, kjer se vodi ustrezna evidenca. Člani Socialistične zveze Slovenije plačujejo članarino. Član Socialistične zveze Slovenije ima pravico delovati v njenih aktivnostih ter voliti in biti voljen v njene organe. Socialistična zveza Slovenije lahko na podlagi skupnih programskih prvin in interesov ter na vseh ravneh svoje organiziranosti vključuje tudi politične, družbene organizacije, društva in gibanja, ki sc zato opredelijo v svojih aktih. Socialistična zveza je lahko tudi nosilec ali udeleženec sklepanja koalicij na osnovi skupnega interesa pri reševanju določenih problemov. Medsebojni odnosi temeljijo na spoštovanju samostojnosti organizacij in njihovih programov, enakopravnosti in različnosti v dialogu ter zaščiti manjšinskega mnenja skladno s skupno sprejetimi pravili ravnanja. Organiziranost Socialistična zveza Slovenije sc praviloma organizira na območju krajevne skupnosti, občine, mesta in republike. Organi Organi Socialistične zveze Slovenije na ravni republike so: kongres, konferenca, predsedstvo (izvršni odbor, nadzorni odbor). Kongres je najvišji organ Socialistične zveze Slovenije, ki se skliče vsake štiri leta. Izredni kongres se skliče po sklepu republiške konference, kadar ta oceni, da razmere v organizaciji to narekujejo ali na zahtevo ene petine članstva. Konferenca je najvišji organ Socialistične zveze Slovenije med dvema konferencama, ki ga sestavljajo: — delegati občinskih organizacij (s fleksibilnim mandatom); — posamezniki iz vrst članstva, izvoljeni v ta organ s tajnim glasovanjem v občinskih konferencah socialistične zveze. Predsedstvo/Izvršni odbor je političnoizvršilni organ Socialistične zveze Slovenije, pooblaščen za vodenje njenih aktivnosti v obdobju med sejama konference, ki ga s tajnim glasovanjem izvoli konferenca izmed svojih članov. Oblike dela so lahko stalne ali občasne. Odbori (sveti, komisije) so stalne oblike dela Socialistične zveze Slovenije, ki jih za uresničevanje programsko zastavljenih ciljev in nalog za posamezno mandatno obdobje s posebnim sklepom ustanovi konferenca (ali predsedstvo). S sklepom o ustanovitvi se opredelijo tudi osnovna pravila delovanja. Predsedstvo Socialistične zveze Slovenije lahko za reševanje določenih vprašanj in za opredeljevanje do njih po projektnem ter interesnem načelu oblikuje občasne oblike in metode dela. Mandatna doba delegatov v organih Socialistične zveze Slovenije traja štiri leta. Mandat nosilcev vodilnih funkcij je izenačen z mandatom konference. Sprememba na posamezni funkciji je v principu vezana na potek mandata, s tem, da moramo tudi v prihodnje izhajati predvsem iz kvalitete opravljanja funkcije in zaupanja članstva, ki posameznika izvolijo na vodilno funkcijo. Omejitev ponovne izvolitve na isto funkcijo naj se statutarno in poslovniško dopolni tako, a je posameznik izvoljen na isto funkcijo za en mandat, vendar je po poteku mandata lahko ponovno izvoljen. Občinske in krajevne organizacije opredelijo svojo organiziranost glede na lastne potrebe in interese s statutarnim sklepom, ki mora biti ustrezno usklajen s statutom Socialistične zveze Slovenije. Načela delovanja Delovanje organov Socialistične zveze Slovenije je javno. Socialistična zveza Slovenije je lahko nosilec in organizator javne razprave: — o pomembnih vprašanjih družbenoekonomskega in političnega sistema; — v pripravah na referendumsko odločanje; — o vprašanjih, ki izhajajo iz njene • ustavno opredeljene vloge. 1 C)K SZDL Kočevje Člani ZSMS niiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiuiiiNiiiHiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiMiiiHiiiiiniiiiiniiiiiiHtiiniiiiiiiiiiriimiiiiiiiiHiiiiiiiMi Ste razočarani, zamorjeni, zagrenjeni, utrujeni... Ne vtikajmo glavo v pesek in ne prepustimo, da nas odnese tok političnih kuhinj in zavoženega življenja. Če še niste obupali, poskušajmo rešiti, kar se rešiti da. Staknimo glave skupaj, saj slovenski pregovor pravi, da več glav več ve ih tudi več naredi. Poskušajmo še enkrat in drugače v ZSMS. Postanite član ZSMS in sode- lujte z idejami pri pripravi programa OK ZSMS. Če niste prepričani, sc oglasite pri nas ali pa nas pokličite. Vsak delavnik nas dobite na naslovu OK ZSMS Kočevje, Ljubljanska cesta 7, II. nadstropje ali telefonsko na številki 851-091. V sredo do 16. ure. Na istem naslovu lahko tudi podpišete izjavo. Želimo, da se nam pridružite. OK ZSMS Spoštovani člani SZDL! ..........mm......................................... Verjetno že veste, da je v pripravi zakon o političnem združevanju. Zakon bo določal pogoje za ustanovitev politične organizacije. En izmed pogojev pa je tudi članstvo. V SZDL smo do sedaj imeli evidenco članstva zelo različno urejeno v krajevnih konferencah (eni bolj, drugi manj). Centralne evidence pa ni bilo. Zato sc obračamo na vas s prošnjo, da izpolnite priloženo dopisnico in jo po pošti vrnete na Občinsko koferenco SZDL Kočevje, saj pričakujemo, da boste še naprej člani naše organizacije. S prispevki v Kočevskih novicah smo vam poizkušali predstaviti naša prizadevanja za »prenovljeno SZDL« ter teze za program OK SZDL Kočevje. Tokrat vam predstavljamo osnutek programa, ter teze za novi Statut Socialistične zveze Slovenije. Mnenja smo, daje lahko to tisto, kar nas bo tudi v bodoče združevalo v Socialistični zvezi Slovenije. Ob koncu vam in vašim bližnjim še enkrat želimo prijetne praznike, v bodoče pa mir, sožitje in veliko osebne sreče. OK SZDL in K K SZDL Volitve v letu 1990 llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll•llll|lllll||lllll|l|l|ll||||||l||l|l||llllll V obravnavi jc predlog Zakona o volitvah v skupščine, .lasno je, da bodo volitve neposredne in tajne. Prav tako lahko trdimo, da bodo drugačne kot smo jih bili vajeni do sedaj, saj bodo kandidate določali volilei na zborih ali s podpisovanjem. KiaPtTOffI ffiKSAfS©® Kandidate za delegate zbora združenega dela predlagajo delovni ljudje in njihove organizacije v podjetjih, kmetje, obrtniki in delovni ljudje v samostojnih poklicih v volilni enoti. Volilne enote se oblikujejo po dejavnostih, število delegatskih mest v posamezni volilni enoti pa se določi glede na število zaposlenih ter glede na pomen, ki ga imajo posamezna področja za družbeni razvoj. Tako naš odlok predvideva, da bi za zbor združenega dela občinske skupščine volili 25 delegatov v 12 volilnih enotah. Kandidate za delegate zbora krajevnih skupnosti in zbora občin ter kandidate oziroma liste kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora predlagajo občani in njihove organizacije v volilnih enotah, ki so določene za volitve v te zbore. Volilne enote za zbor krajevnih skupnosti in zbor občin se oblikujejo tako, da ima vsaka krajevna skupnost in občina najmanj enega delegata. Volilne enote za družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije pa se oblikujejo tako, da se en delegat voli na približno enako število prebivalcev. V zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine sc voli 25 delegatov v H) volilnih enotah. V družbenopolitični zbor pa naj bi volili 15 delegatov v eni volilni enoti. V SZDL in ZSMS smo mnenja, da bi moral tudi ta zbor šteti enako število delegatov kot ostala dva zbora, saj postaja to splošen zbor, v katerem se bo izrazila vsa pluralnost in tudi kvaliteta. Zato moramo v tej fazi odmisliti sedanjo vlogo družbenopolitičnega zbora. Ktindidate ali kandidatne liste lahko določajo volilei tudi s podpisovanjem. Volilec lahko odda svojo podporo s podpisom na predpisanem obrazcu. Vse predloge kandidatur se vloži pisno s pisno izjavo kandidatov, da soglašajo s kandidaturo. Predlogi kandidaturo/, list kandidatov se pošljejo predsedniku občinske skupščine, ta pa pošlje predloge vsem volilnim enotam. Zbore volilcev sklicujejo predsednik skupščine ali svetit krajevnih skupnosti oz. predsedniki delavskih svetov. Kljub temu pa bo SZDL še vodila predvolilne postopke za zvezni zbor, saj se pri tem ravna po zveznem zakonu. Tako kot v ustavnih amandmajih, bo tudi odlok povzel določila, da zbori občinske skupščine obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno in skupaj. Predsednike občinske skupščine bomo volili posredno. Kandidata naj bi predlagala skupina desetih delegatov vseh zborov občinske skupščine, predsednike zborov pa skupina petih delegatov posameznega zbora. Mandatarja za predsednika Izvršnega sveta pa naj bi predlagal novoizvoljeni predsednik občinske skupščine. Predvideva sc, da bo občinska skupščina še v tem mesecu obravnavala osnutek odloka, sprejela pa ga bo v januarju 1990. Zato vas Socialistična zveza poziva, da ji sporočite vaša mnenja, predloge in pobude. ■ Na zadnjem posvetu pred- sednikov sindikata so ocenili, da je delovni osnutek kolektivne pogodbe presplošen in neusklajen. Zato so predlagali, da si mora sindikat pri uveljavitvi posameznih določil prizadevati in se zavzemati za dosego najvišjih možnih odstotkov posameznih nadomestil in cene dela. (M. D.) ■ Letošnje cene za preživetje najdaljše noči v letu sc v kočevski občini gibljejo od 2,000.000 din po osebi. (M. D.) ■ Na Skupnosti za zaposlovanje je prijavljenih 274 iskalcev zaposlitve, od tega 146 žensk. ■ Občni zbori sindikata so v polnem teku. Osrednja in najpomembnejša točka je obravnava in sprejem programa dela sindikata v prenovljeni vsebini. (M. D.) ■ Družbenopolitične organizacije se v zadnjem času zelo aktivno ukvarjajo z oblikovanjem svojih programov. Kdo bo imel najboljšega, pa sc bo pokazalo na prihodnjih volitvah. (M D.) ■ Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč občine je na razširjeni seji, ki je bila konec preteklega meseca, obravnaval in sprejel poročilo o delu in o dotoku in porabi denarja za obdobje januar—september. V tem času je sklad pridobil in oddal 23 nezazidanih parcel Stanovanjski zadrugi Kočevje. Prodali so pravico uporabe na zemljiščih družbene lastnine 85 interesentom pri že obstoječih stanovanjskih hišah. Načrtuje oddati gradbene parcele v Dolu za gradnjo 6 počitniških hišic, v Koprivniku dve za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš (v kolikor bo kdo interesent), v Dolgi vasi 2, v Kočevju 3 in Mahovniku L Plačila prispevka za komunalno urejanje so oprostili Lovsko družino Kočevje, ki gradi stavbo lovskega doma na Bregu, Osnovno šolo Kočevje za gradnjo stavbe šole v Stari cerkvi in Stanovanjsko zadrugo LIK Kočevje za gradnjo 6 stanovanjskih stavb v naselju Gorenje. Za ta čas so znašali prihodki 1,354,606.750,- din in odhodki 1,350,285,150,- din. Razpravljali so o gradnji kanalizacije za 29 stanovanjskih stavb v zazidalnem območju Mestnega loga in o načrtih za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v zazidalnem območju Ložin. —vd ■ V decembru jc nekaj občanov prejelo dokaj nenavadne pisemske pošiljke. Nenavadne zato, ker je bil na kuverti s sponko pripet cel šop znamk manjše vrednosti. Občanka mi je pokazala pismo, na katerem jc bilo kar 1 17 znamk po 30 din. Kolega pa mi je povedal, da je prejel pismo z računom v višini 30.000 din, kuvertirano z znamkami v približni vrednosti priloženega računa. Tako torej vidimo, da resna in zastrašujoča inflacija zna biti na svoj način tudi zabavna. ■ Leto 1990 se začne in konča s ponedeljkom. Šteje 365 dni ali 52 tednov in en dan. Letni časi se začnejo: pomlad 20. marca, poletje 21. junija, jesen 23. septembra in zima 22. decembra. Dela prosti dnevi (prazniki) so: novo leto — v ponedeljek in torek L in 2. januarja, ustanovitev Osvobodilne fronte — petek 27. aprila, praznik dela — torek in sreda 1. in 2. maja, dan borca — sreda 4. julija, dan vstaje slovenskega ljudstva — nedelja 22. julija, dan mrtvih — četrtek L novembra, dan republike — četrtek in petek 29. in 30. novembra in Božič — torek 25. decembra. Pust bo v torek, 27. februarja. —vd ■ Vaščani vasi Tisovec v KS Struge si že precej časa prizadevajo, da bi dobili vodovodno napeljavo. Do sedaj so bila ta prizadevanja brez uspeha, ker nikoli ni bilo na voljo potrebnega denarja. V zadnjem času se zavzema za rešitev preskrbe z vodo tudi vodstvo krajevne skupnosti. Težave so v tem, ker je ta kraj oddaljen od vasi, kjer je že vodovodna napeljava in ker je na 568 metrov nadmorske višine. Vsi tisti, ki si prizadevajo, da bi rešili vprašanje redne preskrbe z vodo v tej vasi zatrjujejo, da bi morali zbrati denar za to gradnjo, saj gre za oddaljeno in hribovsko naselje. Menijo, da bi bilo treba posvečati skrb takim krajem, saj se v njih nenehno zmanjšuje število prebivalcev. —vd ■ Podatki o številu prometnih nesreč in podatki organov milice kažejo, da smo vse preveč hitri vozniki, pa čeprav se vozimo s povprečno starimi avtomobili in po slabih cestah. Ali se nam res mudi? Tudi znakov o omejitvi hitrosti na nevarnih odsekih cest, pred šolami, vrtci in tudi drugod mnogokrat ne spoštujemo. Ali tudi ne spoštujemo življenja ljudi, kijih s tem ogrožamo. Ob velikih hitrostih imamo manj časa, da preprečimo nesrečo, ki bi se ji ob zmerni vožnji lahko izognili. Mnogokrat vozimo na pamet, kot da bi nam šlo za vsako sekundo. Zmanjšajmo hitrost vožnje v naseljih, spoštujmo omejitve hitrosti, predvsem pa pazimo na pešce, kolesarje in voznike koles z motorjem, med pešci pa zlasti na otroke in starejše osebe. To naj bo naš prispevek za večjo varnost v prometu: Akcija »minus 10 %«, ki je začela teči z začetkom letošnjega leta. —vd ■ Obsežno športno dejavnost v Kočevju je v letošnjem letu vodilo 40 trenerjev. Vsi delujejo v klubih in društvih amatersko. Večinoma so si znanje pridobili na tečajih za trenerje, en del je strokovnjakov z višješolsko ali fakultetno izobrazbo in le manjši del je takih, ki so brez ustrezne izobrazbe kot športniki pa imajo veliko praktičnega znanja. Urban Dobovšek mm Kolodvorska 23 61330 Kočevje HRANILNICA telef°":851-6U’ in [ POSOJILNICA KG P d.o.o **** ******* ************** ******* ki nadaljuje delo interne banke gozdarstva in kmetijstva Želi vesele božične praznike in srečno novo telo 1990 vsem sedanjim in bodočim varčevalcem L S. C. A. cno sni i'.no ski ' .HI ( ' I '.RE( L v .1(1 ' L Srečno novo leto * o NO SRFCN sni c.no sni CN<1 SRECN' 1 SHE c : ( N' 'I Ul MM Ul ■ M snkt J< MII < N<) SRI ( NO Sl ,n- ■ .rj« I Mil CNO Mil or .N'. Mb (,NO .m i .m- '• ;nlr sni c no ni cn« > m »HI I N< . MII ('.NO MII i ,NO SNI O,N' - -NI < 'NO SRK 'A vam želi Kočevski lisk fit C L -JO Sl ■ .191) SHI I •■■!( ) MII NK i !£©<$IWSIHt KIOSMOS. ■ Slaba prometna povezava vasi in zaselkov v Krajevni skupnosti Struge z občinskim središčem Kočevje vpliva na to, da ni med krajani in pristojnimi občinskimi organi prave povezave. Zato si vodstvo KS in krajani želijo, da bi za to območje deloval krajevni urad. Za delovanje takega občinskega organa je bil ovira primeren prostor. Zatrjujejo, da je sedaj prostor na razpolago in bi lahko ustanovili tak urad. ■ Na zadnji seji je Predsedstvo OK SZDL Kočevje imenovalo sekcijo za slovenski jezik. Člani sekcije, ki jo sestavljajo slavisti, so pripravili program aktivnosti. Menili so, da je najprej potrebno poskrbeti za pravilno rabo slovenskega jezika v Kočevskih novicah ter predlagajo, da ponovno zagotovimo lektorja. Tako bi najprej pometli pred lastnim pragom. U. D. ■ Področni odbor Socialistične zveze na področju Strelišča že nekaj let deluje po meri, željah in potrebah svojih krajanov. Z izgradnjo športnih igrišč skrbi za zdravo življenje, varnost otrok, boljše medsosedske odnose. Pozabi pa ne tudi na družabno življenje. Tako poleg 8. marca, organizira tudi že tradicionalno silvestrovanje svojih krajanov. Tudi letos bo Silvestrovanje v jedilnici DO Itas Kočevje. Za glasbo bo poskrbel ansambel Flamengo, za dobro razpoloženje pa vodstvo PO SZDL, mladina in pa krajani sami z raznimi družabnimi igrami. Zanimanje krajanov za silvestrovanje je veliko, saj je že prek 100 prijavljenih in PO SZDL že razmišlja, da bi naslednje leto najel večji prostor. Kdo mi lahko odgovori? iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii Kdo mi lahko odgovori na naslednja vprašanja: 1. Koliko mesecev imajo naši zobozdravniki dopusta? Vprašanje utemeljujem tako: V času od »enkrat po novem letu« pa do maja pridem na vrsto le dvakrat ali pa sploh ne! (Letos sem bila trikrat naročena, a vsakokrat ponovno prepisana, češ da seje »spet nekaj zakompliciralo«.) Če imam' srečo, pridem na stol maja, po-fem pa mi gospa asistentka prijazno svetuje, naj se pridem naročit po dopustih, takrat enkrat v jeseni. Od jeseni pa do decembra morda spet zaflika kakšno luknjo, in zopet prijazno pove, uaj se kaj oglasim enkrat po novem letu. Leto se tako obrne, zobje pa se krušijo, ob našem že tako vsak dan tršem kruhu. Mar se brez korupcije danes fes ne da več pošteno delati? 2. Kako to, da naši kočevski srednješolci, ki živijo tu in se le dnevno vozijo v Ljubljano v š°lo, nimajo pravice do domačega kočevskega zobozdravnika? Že tako so tempirani na čas, da pridejo čimprej domov, nazadnje pa si še zob ne morejo Popravljati v domačem kraju. Mar plačujemo socialno zavarovanje samo za ljubljanske zdravstvene ustanove? Zapora Ljubljanske ceste v Kočevju V eni izmed številk Kočevskih novic smo napovedali, da bo o zapori Ljubljanske ceste v Kočevju organizirana javna razprava. Taje bila v drugi polovici novembra. Žal pa moramo ponovno ugotoviti, da ni bilo vseh tistih, ki bi lahko bistveno vplivali na dogajanja (prireditve) v centru mesta. Izjema je bil le direktor NAMI-, in predstavnik Delavske godbe Kočevje. Ugotovimo pa lahko, da je bila razprava kvalitetna in mogoče za nepoznavalce preveč strokovna. Slednje pa je bilo za iskanje boljših rešitev koristnejše. Zdi se mi, da je potrebno posebej omeniti predstavitev (ureditve in namembnosti zapor posameznih cest in ulic v OBIŠČITE NOV BUTIK LTD-Cik cak Nudimo modne pletenine, volno, modne dodatke in drobni galanterijski material. Pričakujemo vas od sobote 23. decembra 1989 dalje. Tedaj bo tudi otvoritev, na katero ste prisrčno vabljeni. Odprto: ob delavnikih od 8. do 12. ure in lčr. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Nahajamo sc v Kidričevi ulici 8, kjer sla trgovini Mavrica in Avtodeli. Srečno in uspešno novo leto 1990 GSgarSsfe etfflSs._ Kočevski sindrom Po vojni smo Kočevci kot že dovolj kaznovano ljudstvo dobili dodatno kazen: pečat zaprtosti. To nas je dodobra dotolklo, saj smo do danes ostali področje, ki razvojno zaostaja in ponižno caplja za drugimi. Levji delež za tako stanje imajo prav naši zaprti predeli, o katerih znamo marsikaj povedati, v resnici pa o njih ne vemo skoraj nič. Nerazumljiva izolacija teh krajev dobesedno izziva raznovrstne ljudske interpretacije: od različnih vojaških skrivnosti, tajnih varnostnih služb, kemijsko-mcdicinskih poizkusov, tja do političnih zapornikov (drugi Goli otok). Slaba ali nikakršna informiranost o dejavnostih v zaprtih področjih je podobna pomanjkljivim objektivnim informacijam o obsegu in predvsem vzrokih rakastih obolenj na Kočevskem. Zato se človeku zdi, da imata obe skrivnosti nekaj skupnega oziroma se mu nehote vsiljuje misel, da naši rakasti katastrofi botrujejo tudi zaprta področja. Da se razumemo; verjetno nihče od razumnih ljudi ne nasprotuje zaprtemu vojaškemu področju v normalnem znosnem obsegu. V interesu varnosti lastnega naroda imajo zaprta področja vse države. V naši občini pa so se zaprta področja razbohotila prek vseh razumnih meja, s tendenco nenehne širitve. Vse skupaj spominja na modernejšo obliko srednjeveških fevdov in takratno uzurpirano oblast. Na delegatsko vprašanje o hranjenju nevarnih snovi na območju Kočevske Reke, je republiški sekretar za notranje zadeve, tov. Tomaž Ertl, javno odgovoril, da na omenjena zaprta področja ne odlagajo radioloških in kemično nevarnih odpadkov. Po tej informaciji .ponovno vprašujem tov. Ertla, če vozijo na zaprta področja nevarni antraks le za reklamo?! Sicer pa pomeni zaprto področje že samo po sebi nekakšno družbeno rakasto obolenje. Kajti današnji čas, prežet z demokracijo in novim svobodnim duhom, tega starega policijskega modela ne prenese več. ve je kakršnakoli dejavnost na drugi strani ramp dobronamerna in čista, pokažite jo. Dokažite in prepričajte nas, daje dejavnost smiselna, da gre za dobrobit vsega slovenskega naroda. Najbolje pa bo, če si izmislite drugačne rampe, ki bodo ljudi vabilc in ne odklanjale, ki bodo ljudi medsebojno zbliževale in jim vrnile zaupanje. In na koncu ne bi bilo slabo, če bi sc navadili na iskrene in odprte dialoge, sc naučili brez posledic odpravljati slabosti. Omenjeni sindrom, s tolikimi bolezenskimi znaki, je že eden takih, ki je potreben korenitega posega. To je žalosten ostanek stare preživele boljševiške miselnosti in prakse. Koliko časa še?! Ive Stanič Ljubljani, ki jo je podal predstavnik Skupnosti za ceste Slovenije ing. Brečko. V razpravi, ki je sledila pa se ni dalo iti mimo drugih problemov, ki sc pojavljajo v mestu. Posebej je tekla razprava o komunalnem nadzorniku ter vožnji mopedistov in kolesarjev po pločnikih in ploščadi. Posebej je bilo izpostavljeno vprašanje namena zapore, saj se ni v tem času nič posebnega dogajalo (razen en vikend). Skupna ugotovitev prisotnih je bila, da so zatajili vsi, ki imajo lokale v neposredni bližini. Turistično društvo Kočevje in Kulturna skupnost. Ti hi morali osmisliti zaporo v centru mesta. Kako v prihodnje? Prisotni so se strinjali s predlogom, da je potrebno v tem delu mesta promet umirjati. Zato so podprli pobudo tov. Vinka Zajca, da se o tem pripravi študija, o kateri pa mora biti organizirana javna razprava. Prav tako so prisotni soglašali, da je potrebno v naslednji »turistični sezoni« pripraviti program prireditev na ploščadi ter da pri njegovem oblikovanju sodelujejo vsi zainteresirani, predvsem pa Turistično društvo Kočevje, Kulturna skupnost Kočevje, Nama, Trgopromet, Hotel Pugled in zasebniki, ki imajo lokale na tem področju. Ne smemo pa pozabiti na KS Kočevje-mesto. Predstavniki občine pa so obljubili, da bodo pripravili spremembe odloka o javnem redu in miru, saj sedanje sankcije niso učinkovite. Tako bomo po okrogli mizi še govorili in pisali o zapori Ljubljanske ceste, vendar v drugačni obliki. Urban Dobovšek Objavljamo sliko novega občana za ugibanje. RA.IKO JENKO, Trata XIV/32, upokojenec, 67 let,' od rojstva živi v Kočevju Če bi bil predsednik občine Za predsednika občine bi morala biti izbrana široko izobražena osebnost, ki bi se predstavila z najboljšim programom. Ker nimam primernih kvalifikacij, nimam nikakršnih šans, zato o tej funkciji sploh ne razmišljam. prosvetna delavka, 42 let Veliki> kvalitetnih ljudi nam je že pobegnilo v Ljubljano. Kako preprečiti »beg možganov«? Tio je prva naloga predsednika kočevske občine. strojid tehnik. M) let Vse objekte, ki so bili zgrajeni iz samoprispevka, hi ponovno usposobil. Prednost bi dal bazenu. tajnik, 52 let Najprej hi se lotil sončne uprave. Vsakemu sončniku hi dui en hektar obdelovalne zemlje. Pridni hi se obdržali in preživeli, lenuhi pa odpadli kot troti iz panjlL upokojenec. 55 let Najprej bi pometel pred lastnim pragom in napravil red v sami občini. Zmanjšal bi število zaposlenih, discipliniral preostale delavce, povečal delovno storilnost in poenostavil uradniško poslovanje. prosvetni delavec, 40 let Najmanj polovico administrativnega kadra hi takoj poslal v neposredno proizvodnjo. gozdarski tehnik, 50 let Predvsem ne bi dovolil, da hi se politiki vmešavali v gospo- darstvo. poslovodja, 28 let Vso oblast bi dai mladim odlično usposobljenim ljudem, ki jih v Kočevju ni malo. V mojem mandatu hi taka imela glavna besedo stroka in mladost. dipl. ing . 02 let Vse zdolgočasene uslužbenke po raznih pisarnah in SlS-ilt hi postit vi I za tekoči trak, vse politične blefcrje pa hi dal v keho. preddelavec, 48 let Nemudoma bi prekinit z zelo dragim uvažanjem delovnega potenciala. Aktivira! bi predvsem domačo delovno silo. Komunikacijsko bi se bolj poveza! z Novim mestom in Črnomljem in tako vsaj delno odpri našo zaprtost. Na .lasnici pa hi dat zgraditi most sprave in prijateljstva. pravnik — geodet, 57 let Doslej ni še noben predsednik nič kaj pomembnega storil in zakaj bi bilja/ izjema. V tako kratkem mandatu bi si čimprej napolnil žepe in si zagotovil dovolj veliko penzijo. V Jugoslaviji sc moraš obnašati jugoslovansko, sicer te pogazijo. ključavničar, 52 let Že prvi dan bi odšel na Skupnost za zaposlovanje, prebral spisek nezaposlenih in se globoko zamisli/. dijak, Ig /e, Mestnega vrha, ki zastira sončni zahod, ne bi mogel premakniti, zagotovo pa bi temeljito očistil sramotno umazano prosvetni delavce, 5.3 let Vso gospodarsko strategijo bi gradila za aktiviranjem domačega naravnega bogastva: gozd, zemlja, živinoreja. Tako bi se gospodarsko osamosvojili in naše življenje bi bilo v naših rokah. višja medicinska sestra, 49 let Vse vodilne kadre bi odpeljal na seminar v Ribnico, kjer hi se lahko seznanili, kako se uspešno gospodari. Ribn’ean, zaposlen v Kočevju, 4 Met Zgradi! bi podjetje, v katerem bi zaposlil kompletno sončno upravo in vse brezposelne. Zagotavljam, da bi bili uspešna delovna organizacija. V kolikor mi pa to ne bi uspelo, bi sredi mesta zgradi! menzo, kjer bi lahko vsi kočevski reveži dolbli enkrat dnevne brezplačni topli obrok hrane. šef sončne uprave, 49 let Šel hi v cerkev k sveti maši in si pri spovedi temeljito in skesano očistil vest. upokojenec, 85 let V Kočevju hi odpri javno hišo, da ne bi bilo potrebno svinjarij več skrivati; za sekretarja partije pa bi postavi! župnika, ker njemu verjamejo že dva tisoč let, partijskemu sekretarja pa niti 45 let. humorist, Jg let Na naša vodilna delavna mesta se je vgnezdilo preveč parazitov, zato hi najprej prav te onemogočil in jih po hitrem postopka odslovil. Vso energijo hi posveti/ razvoju šolstva, zdravstvu in kulture, ki predstavljajo temelj zdrave dražbe, Zagotovo tudi vem, da ne bi popusti! pred nikakršnimi oblikami podkupovanja. vodja servisa, 40 let Če trosil strah ljudem bi v kosti, če velike ali majhne bil rasti, politiko na stranski tir poslal in znanju več veljave dal. »kmečka pamet«, 53 let Če je to nova oblika predvolilne kampanje, potem imaš pred seboj pravega človeka. Maja globinska videnja in vsestranske kvalitete bi v pravi /uči prišle do izraza prav na predsedniškem stolčku. Blestel bi, ker hi ljudi redno presenečal. Ljudje potrebujejo atraktivne, domiselne in smele voditelje in ne zaspanec in strahopetce. komercialist, 47 let Z vsem srcem bi se pridružil prizadevanjem pri utrjevanju še vedno neuresničenih človekovih pravic in svoboščin, slovenske suverenosti in samostojnosti in za splošno demokratizacijo družbe. Zato bi v Kočevju vzpodbujal in ustanavljal sekcije in pododbore naprednih alternativnih gibanj, predvsem pa pomagal partiji, da bi resnično čimprej sestopila z oblasti. S tako široko in človeško programsko zasnovo bi našim ljudem najgloblje segel v srce in jim v tem trenutnem stanju dai največ. Takšna bi bila moja predsedniška vizija in novoletna želja. prosvetni delavec, 50 let Marsikateri občan ima svoje načrte, predloge in ideje, ko pa postane predsednik, naleti na vrsto ovir, ki preprečujejo uresničitev le-teh. Zadrege in blokade običajno povzroča pomanjkanje finančnih sredstev, nepregledna in neobvladljiva razvejanost samoupravnega sistema in predvsem nesodelovanje nekaterih ljudi. Neobremenjeni občani, brez kakršnekoli odgovornosti, vidijo to funkcijo bistveno drugače, kot pa jo je mogoče izpeljati in obvladovati v praksi. predsednik občine, 57 let Pripravil: Ive Stanič Iz razvojnega centra Kočevje V eni izmed letošnjih novic smo že pisali o ustanovitvi in prvem uspešnem nastopu Kočevskega razvojnega centra na sejmu v Gornji Radgoni. Osnovni moto centra, ki deluje v okviru javnega podjetja Komunala Kočevje, je urejanje prostora. Tako pripravljajo celotno ekološko sliko Kočevja, uspešno pa nadaljujejo tudi razvoj računalniško podprtega katastra, ki sedaj že prerašča v informacijski sistem. Razvit je že operativni kataster za kanalizacijo in vodovod, v teku pa je modul sklada stavbnih zemljišč. Na podlagi že opravljene javne razprave pripravljajo tudi projekt ureditve tržnice, po ka- terem naj bi v prvi fazi uredili zlasti spodnji del in sicer tako, da bi bilo več manjših paviljonov, namenjenih za različne storitvene dejavnosti. V drugi fazi pa naj bi, v kolikor bodo našli možnost prestavitve Likovnega salona, celostno preuredili tudi zgornji del. Trenutno večino del za razvojni center opravljajo strokovni delavci Komunale, saj sta v centru zaposlena lc dipl. ing. gradbeništva in dipl. ing. za vrtnarstvo, v prihodnje, odvisno pač od tega, kako bo stvar stekla naprej, pa nameravajo zaposliti še dipl. ekonomista, dipl. pravnika in dipl. arhitekta. M. D. Izkop kanalizacije Stara cerkev—Kočevje (Foto: Arhiv) Revitalizacija drobnega gospodarstva na Kočevskem Komisiji za razvoj drobnega gospodarstva pri IS SO Kočevje je bila naložena naloga, naj stori na področju razvoja drobnega gospodarstva vse potrebno za ponovno oživitev zapuščenega kočevskega prostora. Do leta 2000 je potrebno povečati delež drobnega gospodarstva s sedanjih manj kot 4 na 15% družbenega pro izvodil. Kitko doseči ta za Kočevsko izredno pomemben ' in nedvomno zahteven razvojni cilj? Najprej so izdelali analizo obstoječih prostorskih in poklicnih potencialov, tržnih pogojev, potreb in možnosti za.hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. Ugotovili so, da je izven centra mesta Kočevje kar nekaj možnosti za pridobitev prostora. Začeli so iskati kandidate, ki bi sc odločili za obrtno dejavnost v Bosljivi Loki, Moravi, Dragi, Travi, Predgradu, Stari cerkvi... Toda zaman. Vsakdo želi začeti z obrtjo v mestu, misleč, da bo s svojo dejavnostjo zunaj centra lc stežka uspel. Kako napačno je tako gledanje, nam vendarle dokazujejo posamezni primeri nosilcev storitvenih dejavnosti, ki poslujejo izven mesta Kočevje. Čeprav je brez dvoma res, daje lokacija vsaj v začetku pomembna, le-ta ni najpomembnejša. Toliko ugodnosti je »na terenu«, ki bi ob ustrezni kvaliteti izdelkov ali storitev ter primerni informiranosti in propagandni dejavnosti gotovo odtehtale kopičenje drobnega gospodarstva le v centru mesta. Zato ste vsi, ki razmišljate ali pa ste se že dokončno odločili začeti »na svoje« in iščete za to svojo, bodisi proizvodno, storitveno ali kakšno drugo dejavnost ustrezne prostore, da sc oglasite na Komiteju za družbeni razoj, kjer vam bodo z veseljem ponudili prostore, ki so že na razpolago in posredovali vse podatke o lokacijah in prostorskih možnostih ter nudili potrebno pomoč za začetek obrtne dejavnosti. S. .1. O vlaganju kočevskega gospodarstva v kadre in njegov razvoj llllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllljlllllllllllllllllllllllllllllllNtllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Na nedavnem posvetu z vodji splošnokadrovskih sektorjev iz gospodarskih organizacij, ki ga je sklical predsednik občinske skupščine, smo obravnavali tudi poročilo o štipendiranju in štipendijski politiki v občini Kočevje. Na osnovi podatkov o letošnjem številu podeljenih kadrovskih štipendij, smo med drugim ugotavljali, daje bilo letos s strani učencev zelo malo zanimanja za razpisane kadrovske štipendije v tistih podjetjih, ki se nahajajo v hudi gospodarski krizi. Tudi za poklice, kijih že danes potrebujejo prav v teh podjetjih, so se letos odločali le redki. Posebnih akcij za pridobitev štipendistov pa prav v teh podjetjih tudi niso vodili. Verjetno se ob soočanju s problematiko presežnih delavcev tako odgovorni kot strokovni delavci niti nc zavedajo, s kakšnimi težavami se bodo srečevali že čez nekaj časa, ko bodo potrebovali ustrezno us- posobljeno delovno silo. Menda nc bodo ponovno posegali po nekvalificiranih delavcih, za katere ugotavljamo, da jih je že sedaj največ med presežnimi delavci? Če računajo, da bo na trgu delovne sile dovolj sposobnih, mladih in za delo zagnanih kandidatov, delajo najbrž »račun brez krčmarja«. Kako sc tak račun največkrat izide, nam je dobro poznano. Tudi trenutno stanje v našem gospodarstvu je posledica krč mars k ega dela. Bomo morali zabresti še globlje, da sc bomo končno lc zavedli pomena vlaganja v človeka — posameznika — delavca, že od začetka šolanja? Če bomo o tem razmišljali in na kadrovske probleme opozarjali le nekateri posamezniki, uspešnejših rezultatov od dosedanjih ni pričakovati. Posledice pa bomo zagotovo nosili vsi. S. J. Poenotenje višine kadrovskih štipendij lltllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll S sprejemom sklepa Odbora za štipendiranje pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje, da naj organizacije združenega delti in skupnosti mesečno valorizirajo kadrovske štipendije odvisno od finančnih zmožnosti, so delegati tega odbora v oktobru letos porušili enotni sistem štipendiranja v SR Sloveniji. Podobno kot drugod, so se tudi v naši občini različne organizacije različno odločile. Nekatere zvišujejo kadrovske štipendije skladno z rastjo OD v tisti organizaciji, oziroma skupnosti, druge v višini rasti življenjskih stroškov, spet druge se odločajo za manjše odstotke dvigovanja. Stroški šolanja, vožnje, bivanje v internatu pa rastejo, rastejo. Mnogi starši iz naše občine so zato, ker družinski proračun več ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov, vzeli otroke iz internatov in so sc tako vsi, ki še vztrajajo v ljubljanskih šolah, primorani voziti dnevno v Ljubljano in nazaj. Nekaterim pa se je celo zgodilo, da so se vrnili in sc prešolali v enega od programov domače srednje šole. Da bi vsaj na občinskem nivoju pri učeči se in študirajoči mladini upoštevali načelo »za enako delo enako plačilo« in s tem vsaj delno omilili problem financiranja, smo na posvetu sekretarjev v začetku decembra letos sklenili poslati v vse organizacije kočevskega gospodarstva apel, naj revalorizirajo kadrovske štipendije od oktobra naprej v višini rasti življenjskih stroškov, ugotovljenih v SR Sloveniji za pretekli mesec, odboru za štipendije pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje pa smo tudi poslali zahtevo, naj čim p rej vzpostavi enotni sistem štipendiranja v naši republiki. Slavka Janša Živahno, delavno in zanimivo življenje upokojencev Za letošnje leto je odbor za rekreacijo, izlete in druge aktivnosti pri Društvu upokojencev Kočevje zaključil svoje uspešno delo. Realiziral je organizacijo vseh predvidenih izletov, še po-sebnojc bil uspešen zadnji, kije udeležence popeljal v neznano. Za uspeh gre velika zasluga prizadevni predsednici odbora Milki Cilenšek in voditeljici izleta tovarišici Olgi Ožbolt. Uspešno in zelo masovno je-bil izveden dan upokojencev, ki je bil v Fari in se gaje udeležilo skoraj 500 članov društva. Veliko so postorili za uspeli člani pododbora v Fari in drugi krajani. Izredno lepo je bila pripravljena že tradicionalna vsakoletna razstava raznih del upokojencev, ki prikazuje izredno iz-najdljvost, pestrost in kvaliteto izdelkov. Pripravili so tudi praznovanje dneva žena, ki sc ga je udeležilo okoli 150 upokojenk. Silvestrovanje je bilo v dvorani Itasa, za dan žena pa je odstopila avlo Osnovna šola zbora odposlancev Kočevje. Financiranje razsvetljave, čiščenja prostorov in vse drugo s tem v zvezi so financirali upokojenci sami, kljub temu pa se odbor zahvaljuje vsem, ki so mu pomagali ali nudili svojo pomoč. Kako pa v naslednjem letu? Odbor je pripravil program tudi za naslednje leto, ki predvideva okoli 6 do 7 izletov po Sloveniji, enega pa tudi v sosednjo Avstrijo, za zaključek pa bo, kot vsako leto, spet izlet v neznano. Pripravili bodo razstavo del, praznovanje dneva žena, obiskali bodo s priložnostno prireditvijo upokojence po pododborih. Že sedaj pa prirejajo stalno razstavo del upokojencev v svojih upravnih prostorih in vabijo vse izdelovalce, da sodelujejo in razstavijo svoje izdelke. S. J. Na podlagi odloka o ravnanju z odpadki na odmočju občine Kočevje (Ur. I. SRS, št. 13/88), sprejema Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje na 5. redni seji delavskega sveta dne 6. 12. 1989 naslednji PRAVILNIK O DOLOČITVI POGOJEV ZA RAVNANJE Z ODPADKI IN NJIH ODLAGANJE NA DEPONIJI KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI KOČEVJE 1. člen Pravilnik obravnava odlaganje komunalnih odpadkov in vseh vrst posebnih odpadkov, ki so na osnovi klasifikacije v Pravilniku o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur. 1. SRS, št. 20/86), primerne za odlaganje na deponiji komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: deponiji). 2. člen Pravilnik predpisuje način dela z odpadki uporabnikom in izvajalcem dejavnosti odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov, delovni čas deponije in vsebino ter obliko evidenčnega lista. DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA 3. člen UpravljaIcc jc dolžan zagotoviti: — postavitev kažipotov do deponije — da jc onemogočen nenadzorovan dovoz na deponijo z ograjo ali naravnimi ovirami. Vse urejene dovoze na deponijo mora zapreti z rampami — da je v rednem delovnem času na deponiji zagotovljena prisotnost njihovega predstavnika — da sc na območju deponije na zadržujejo nezaposlene osebe dlje časa, kot jc to nujno potrebno — prijavi uporabnika, ki pripelje odpadke sam, pri istovoru pa ne upošteva navodila upravljalca. Prijavo posreduje na pristojen organ inšpekcijskih služb, Postajo milice, ali na sedež organizacije, ki ukrepa naprej. Prijavo o dejavnostih na deponiji izven delovnega časa je dolžan opraviti tudi vsak občan oz. očividec takih dogajanj — pred začetkom natovarjanja na vozila v njegovem upravljanju oz. pred iztovo-rom na deponiji, v kolikor gre za vozila v tuji lasti oz. upravljanju, mora zahtevati EVIDENČNI LIST — odkloni odvoz oz. iztovarjanje odpadnega materiala, če mu ni posredovan evidenčni list, če le-ta ni pravilno izpolnjen oz. jc nepotrjen, če je pri organoleptičnem pregledu odpadlega materiala ugotovil, da podatki evidenčnega lista ne ustrezajo obliki oz. vsebini odpadnega materiala. Stroške, ki pri tem nastanejo, nosi delovna organizacije oz. podjetje, iz katerega odpadni material izvira. DOLŽNOSTI UPORABNIKA 4. člen Vse DO oz. podjetja, ki v svojem proizvodnem procesu ustvarjajo posebne odpadke (za katere predvidijo deponiranje na deponiji v občini Kočevje), so dolžni pripraviti letni plan posebnih odpadkov, v katerem predvidijo letno količino posebnih odpadkov, opredelijo nastanek odpadka (tehnološki proces), rizične surovine, agregatno stanje, delež vode v volumnu (%), pH. En izvod plana so DO oz. podjetja dolžna dostavili upravljalcu deponije do konca predhodnega leta, za katerega jc plan izdelan. Za vse izvenplanskc odpadke so DO oz. podjetja dolžne, pridobiti soglasje upravljalca deponije 5. člen Uporabniki morajo za vsak dovoz na deponijo, ki ga opravijo v lastni režiji ali ga po njihovem naročilu opravi kdo drug, izpolniti evidenčni list in ga oddati predstavniku upravljalca (vozniku upravljalca pred začetkom natovarjanja, v ostalih primerih na deponiji pred raztovarjanjem). 6. člen Dovoz, na deponijo jc dovoljen samo v rednem delovnem času. 7. člen Uporabnik jc dolžan pri dovozu in raztovarjanju odpadnega materiala upoštevati navodila upravljalca. DELOVNI ČAS 8. člen Delovni čas deponije je vsak dan od 7.—13. ure, razen ob sobotah in nedeljah. EVIDENČNI LIST 9. člen Vsaka DO oz. podjetje je dolžna ob deponiranju odpadkov, ki nastanejo v njenem proizvodnem procesu, na deponiji izpolniti evidenčni list naslednje oblike in vsebine: EVIDENČNI LIST KOMUNALNIH IN POSEBNIH ODPADKOV št........ I. PODATKI O POVZROČITELJU: 1. naziv DO oz. podjetja:............................... 2. naslov DO oz. podjetja: ............................. 3. odgovorna oseba:..................................... 11. PODATKI O ODPADKU: 1. vrsta odpadka:....................................... 2. količina odpadka:.................................... 3. koesistcnca odpadka: TRDNO PRAŠNO PASTOZNO MULJ TEKOČE OSTALO.............. 4. embalaža: RAZSUTO SODI PLASTIČNA VREČKA OSTALO.......... III. PODATKI O DOVOZNIKU: 1. dopcljal (ime in priimek): .......................... 2. zaposlen pri DO oz. podjetju:........................ IV. PODPIS ODGOVORNE OSEBE:.................. V. PODPIS SPREJEMNIKA:.................................. VI. DATUM in ŽIG: ........................... KAZENSKE DOLOČBE 10. člen Neupoštevanje določb tega pravilnika pomeni težje ali lažje kršitve delovnih dolžnosti in se kaznuje glede na določbe kazenskega zakonika oz. zakona o prekrških. 11. člen Kršitelj določb tega pravilnika je obvezen poravnati tudi stroške, ki so posledica saniranja ekološke škode, ki nastane kol posledica neustreznega ravnanja in odlaganja odpadnega materiala. KONČNE DOLOČBE 12. člen Pravilnik o določitvi pogojev za ravnanje z odpadki in njih odlaganje na deponiji komunalnih odpadkov v občini Kočevje sprejme DS komunalnega podjetja Komunala Kočevje. 13. člen Pobudo za spremembo ali dopolnitev tega pravilnika lahko da vsak delavec ali predstavnik družbenopolitičnih organizacij v DO oz. podjetjih. 14. člen Pravilnik začne veljati z, dnem objave v Kočevskih novicah. Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje Predsednik DS: Marija PEČJAK, I. r. Avtomobilisti SO dolžni sami Ob 21. obletnici Teritorialne obrambe odpravljati napake na vozilih - - : 'V W K©(§®57S&® ffSBglkMM}©® Nekaj Kočevcev je že odkrilo mojo solijo in sedaj bo moja go lij a, kot prava goflja, začela gofljati, dajo bo težko ustaviti. Ukazali so mi, naj zgofljam vse, kar seje v Kočevju zgodilo v letu 1989. No ja, saj veste, gollja je gollja in ji zato ne gre zameriti. Pa začnimo. Zaradi hitrega razvoja avtomobilizma in številnih nesreč, ki jih je ta razvoj prinesel, so pomembni tehnični in preventivni pregledi motornih in priklopnih vozil. Na območju Slovenije deluje 29 pooblaščenih organizacij, ki opravljajo preglede. Ena od teh je DO Avto Kočevje. V želji, da bi zvedeli kaj več o tem, s kakšnimi vozili se vozimo po naših, ne najboljših cestah, sta nam povedala vodja službe za tehnične preglede Toni Zbašnik in strokovni sodelavec Željko Jakovac: »Služba za tehnične in preventivne preglede letno opravi preglede na približno 12.500 motornih in priklopnih vozilih, kar znaša povprečno dnevno 35 do 37 vozil. Pregledi vozil v minulem letu so pokazali, da so lastniki in uporabniki pripeljali na pregled 3.898 vozil, ki so imeli napake. Največ napak je bilo ugotovljeno na zavorah, krmilnem mehanizmu in lučeh.« Franc Molan, predsednik Avto-moto zveze Slovenije, je pred kratkim na seji AMD Kočevje podelil najvišje priznanje AMZ Slovenije Ladu Gašparcu, tajniku AMD Kočevje. Posebno zlato priznanje je bilo Gašparcu podeljeno za njegovo 33-lctno delo v organih AMD Kočevje in drugih organih AMZ Slovenije. Predsednik AMZ Slovenije Franc Molan je ob tej priložnosti seznanil prisotne tudi, da izdelujejo načrte za gradnjo avtomoto baze v Kočevju. Gradnjo bo financirala AMZ, ki bo poskrbela tudi za kadre in opremo, občinska skupščina Kočevje pa bo prispevala komunalno urejeno zemljišče. Gradnja se bo začela predvidoma leta 1991. V bazi bo delovala služba pomoč-informacije, servis vozil in avtopralnica. Tu Sogovornika ocenjujeta, da se tehnično stanje motornih in priklopnih vozil izboljšuje, če ga primerjamo s tistim pred petimi leti. Resje, da j c v teh inflacijskih časih vzdrževanje avtomobilov vedno dražje, vendar ta služba na to ne more vplivati. Njihov cil j je, da se ob pregledu ugotovi popolna tehnična brezhibnost vozila. Avtomobilisti so dolžni samo odpravljati napake na svojih vozilih. Obseg dela se povečuje, ker je s 1. oktobrom stopil v veljavo pravilnik o preventivnih pregledih motornih vozil. Ta določa, da bodo morali odslej nekateri uporabniki in lastniki vozil pripeljati na preventivni pregled vozilo na 3 ali 4 mesece. Želeli smo zvedeti, koliko je vozil s katalizatorjem. Po njunih ocenah je teh v naši občini le nekaj. Zato smo jima ob slovesu rekli: »Evropa je pred vrati — Evropa je daleč.« bodo opravljali tudi tehnične preglede vozil. Posebnega pomena pa bo za tuje turiste, saj bo po sistemu 1—2—3 hitro poskrbela za avtomobilske rezervne dele takorekoč z. vsega sveta. Na sestanku je predsednik AMD Jaka Lavriša govoril tudi o sedanjem delu AMD Kočevje in opozoril na razne pomanjkljivosti v mestu, ki ogrožajo varnost prometa in podal več predlogov za varnejšo organiziranost prometa, kijih bo AMD posredovalo pristojnim organom v občini. Razpravljale! pa so govorili še o (ne)uspchu akcije minus 10 odstotkov, varnejši poti v šolo in domov, ureditvi peš cone v mestu in sploh potrebnih ukrepih za varnejši promet v mestu in tudi sicer v občini. .1. Primc Teritorialna obramba v občini Kočevje se je v dosedanjem 21-letnem razvoju gradila in dejansko potrjevala kot najširša oblika organiziranja in pripravljanja delovnih ljudi in občanov za splošni ljudski odpor, za določene naloge pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter pri preprečevanju in odpravljanju izrednih razmer. V pogovoru ob praznovanju dneva JLA nam je komandant občinskega poveljstva TO Janko Mihelič povedal: »Organizacijske oblike enot TO so različne in omogočajo naj večjo prožnost in raznovrstnost delovanja tako na fronti kot tudi v sovražnikovem in tudi lastnem zaledju. To je oblika najmnožičnejšega organiziranja ljudstva v boju in odporu, saj morajo biti točke organiziranega odpora vsako naselje oziroma ozemlje. Menimo, da ustanavljanje društev (čeprav je zakonita možnost v primeru, če je vsaj 10 interesentov, Ic-ta tudi ustanoviti) v posameznih krajevnih skupnostih ni smotrno, ker bi nato morali v občini ustanoviti občinsko zvezo društev upokojencev, kar bi povečevalo stroške in širilo administracijo, aktivnosti pa ne bi bile zato nič večje. Prav gotovo bo izvršilni odbor društva na prvi seji obravnaval to problematiko in sprejel rešitve, da bi bili pododbori v posameznih krajih bolj aktivni. Razrešiti bo moral tudi razmejitve v finančnem pogledu in za pododbore voditi posebne konte finančnih sredstev in jih v okviru društva tudi razumno razdeliti, tako da bodo pododbori tudi samostojno od- Občinskc enote Teritorialne obrambe so se pripravljene bojevati ne samo skupaj z enotami JLA, ampak tudi samostojno.« Omenil je odgovornost strokovnega usposabljanja njenih pripadnikov, zlasti starešin. S spremembami organizacijsko-mobilizacijskega razvoja so bile dosežene pomembnejše izboljšave. Kakovost opremljenosti in usposobljenosti se nenehno izboljšuje, saj se za te namene namenjajo precejšnja denarna sredstva iz občinskega proračuna. Idejnopolitično usposabljanje in družbenopolitično delo poteka v skladu z usmeritvami. Omenil je, da je bilo letos več vaj in srečanj. Nadvse zadovoljivo sodelujejo z bližnjimi enotami JLA, posebno uspešno je sodelovanje z občinskimi štabi TO ljubljanskega območja, Vrbovškega, Ogulina, Delnic in Čabra. __vd ločali o razpolaganju s temi sredstvi. Tako ne bo nobenih ovir, ali društvo ali še naprej pododbor, ker bo pododbor lahko deloval formalno kot društvo. Društvo ima namen, da se približa članom in rešuje njihove probleme in izvaja aktivnosti, za katere so zainteresirani. Da bi bili resnično uspešni, jim bo izvršilni odbor moral pomagati pri pripravi letnega programa dela in finančnega načrta ter jih konkretno povezati s pododbori društva, kot npr. za rekreacijo, izlete in ročne in druge aktivnosti, odborom za šport itd. Za uspešno dejavnost društva ni nobene višje ideologije kot interes v dobrobit upokojencem — članom društva. Stanc Jajtič — LIK je v letošnjem letu dosegel zavidljive uspehe. Zaradi izjemne uspešnosti so prejšnje ime delovne organizacije LIK spremenili v LIK z novim pomenom: Luba-darski Inštitut Kočevje. — Petrolov kooperant Hy-drovodje pokazal, kako je medsebojna solidarnost nujno potrebna. Na kočevskih valovih Rekla-kazala je bilo mogoče slišati, da je pridno, neopazno in brezplačno tankal Petrolove cisterne. — Naša pekarija namerava v bodoče zaposlovati samo politike. Menijo, da znajo biti odlični peki: vse sposobnosti gnetenja živih ljudi bodo prenesli na gnetenje testa. — Skrivnostni GRAM1Z je ostal še vedno skrivnosten. Nekateri preplašeni Kočevci so prepričani, daje prva črka G le kamuflaža in da gre za vohunsko kosovsko organizacijo RAMIZ. — V letu gospodovem se je na našo Tekstilano spomnil sam gospod Gadafi. Ocenil je, da so njihove odeje dovolj kvalitetne, da lahko z njimi pokrije svoje prevzvišene kamele. — Že stokrat pozabljena kočevska železnica je bila aktualna med novembrskimi prazniki. Napovedanemu mitingu so sc naši železniški delavci postavili po robu in odpovedali vse svoje usluge. Za ta drzni korak so se odločili zato, ker nimajo niti lokomotive niti vagonov, pa tudi za tračnice ne vedo več, koliko jih je še položenih na progi do Ljubljane. — Elcktro je bilo med krajani kar močno prisotno. Vsak mesec nas je z grozljivo napetostjo tresla njihova položnica. — Pravi brodolom pa je doživela Oprema. Kočevci smo se kar oddahnili, ko smo zvedeli, daje vodilnim uspelo pravočasno pobegniti. Za delavce pa se ne bojimo, oni so že itak vsega vajeni. — Strokovnjaki v Melaminu so ugotovili, da njihova kemična industrija ne zastruplja ljudi in zato lahko tudi v bodoče obratuje sredi mesta. Menijo, da je počasno zastrupljanje ljudi nečloveško, zato so se odločili za humanejši poseg: če že ubijaš, ubij hitro. V ta namen so znani kratici spremenili pomen: Krematorij Tukajšnjih Krajanov. — Naš Zidarje letos zlezel kar na najvišji klin lojtrcc dobro stoječih. Pa ne zaradi dela, zaradi večjega izobraževanja svojih specialnih kadrov za fušanje in črne gradnje. — V Trikonu so opravili prvo fazo pomembne reorganizacije. Velika odsotnost z dela jih je prisilila, da bodo v naslednjem letu kar v svoji delovni organizaciji odprli porodnišnico in otroški vrtec. Zaradi te novosti so jih občinske strokovne službe oprostile dajatev za zdravstvo in otroško varstvo. Naj se vidi, kje so ženske na oblasti. — Komunalo je vse leto uspešno reševal TOZD Pogrebni zavod, ki žive še tolerira, do preminulih pa je neusmiljen. Njihovo načelo je: Če človek brez vprašanja umre, ga tudi mi brez vprašanja oskubimo. — Naš Itasje že dolgo vzosu. Da bi se izlizali, predlagam za novega direktorja mojo ženo. Ona bi jim pokazala hudiča. Je tako pasja, da bi delavci takoj pozabili plezati čez ograjo, uslužbence pa bi naučila celo delati. — Šolniki so tudi letos jokali, da imajo za krotenje mulcev prenizke plače. Kar naprej trobijo, da je bilo včasih za učitelja in župnika vedno dovolj denarja. To je res, toda takrat je pela palica in so bili šol-majstri plačani po fizičnem učinku. Danes pa ni več nikakršnih meril, po katerih bi prejeli pošteno plačo. Ne kaže drugače, kot da bo treba začeti mulce spet mlatiti. — Letos smo zaprli cesto, da bi odprli vrata kulturi. To je bil zadetek v polno. Vse živo je preklinjalo, da se je kar kadilo. Da tega našega edinega kulturnega izročila ne bi prekmalu pozabili, smo sklenili, da bomo naslednje leto cesto ponovno zaprli. — Naš ubogi sindikat je tako vneto zbiral jabolka, krompir in čebulo, da je na svoje delavce kar pozabil. Sedaj mu pa na vrata že trka neodvisni sindikat. — Včasih tako opevana SZDL je imela letos vlogo socialne službe. Tolažila je revno ljudstvo in hkrati bodrila partijo. Za božične in novoletne praznike pa bo svojo kratico spremenila in jo vsebinsko bolj približala resničnemu stanju: Slepi Zavod Dremajočih Ljudi. Naslednje leto bom preveril, če sem se komu kaj zameril. Na fotografiji so Lado Gašparac (stoji), dobitnik najvišjega priznanja AMZ Slovenije, ki mu ga je podelil Franc Molan (z brki), predsednik AMZ Slovenije. Na seji je poročal o delu in prizadevanjih AMD Kočevje predsednik društva Jaka Lavriša (desni). Foto: Primc Novoletni pozdrav od vašega Šlajsarja NOVE ENOTE DROBNEGA GOSPODARSTVA KREDITI za povratnike iz ZRN Vlada ZRN je Jugoslaviji odobrila 2,5 milijona nemških mark posojila za odpiranje novih delovnih mest za povratnike iz ZRN in 500.000 nemških mark nepovratnih sredstev za šolanje kadrov in pripravo programov. Posojilo lahko koristijo naši delavci — povratniki z ZRN, ki so se vrnili po L januarju 1989 ali sc nameravajo vrniti iz začasnega dela in sc želijo vključiti s svojimi programi v jugoslovansko gospodarstvo. Višina posojila in nepovratnih sredstev je odvisna od projekta in njegove predračunske vrednosti. Pogoj za pridobitev posojila je 50 % lastna udeležba, zgornja meja posojila je 250.000 nemških mark. Roki za odplačilo posojila ZRN so naslednji: — za gradbene objekte 15 let — za opremo 10 let — za zemljišče do 20 let — za začetna vlaganja 8 let Posojilo se prične vračati po izteku predvidenega roka začetka del, in sicer: — za gradbene objekte 3 leta — za opremo 3 leta — za zemljišče 4 leta — za začetna vlaganja 2 leti OBRESTNA MERA ZA POSOJILO ZRN ZNAŠA 2 %. Za vse informacije se obrnite na Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora — Odsek za plan in analize, tel.: 851-141 in Komisijo za razvoj drobnega gospodarstva pri IS, tel.: 851-959. Komite za družbeni razvoj Komisija za razvoj drobnega gospodarstva Viktor Dragoš (Foto: J. M.) Za varnejši promet IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIlilllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII Delavska univerza »Jože Šeško« Kočevje vabi k sodelovanju naslednje strokovne sodelavce: L tekstilnega tehnika, smer: konfekcija ali modelatorja za vodenje tečaja šivanja in krojenja 2. tekstilnega tehnika, smer: pletilstvo za vodenje strojnega pletenja Delo bomo sklenili s pogodbo. Kandidati se lahko oglasijo pri nas na upravi — TRG ZBORA ODPOSLANCEV 30 (Dom telesne kulture), II. nadstropje ali po telefonu 851-262. Vabljeni. Je tudi za kočevsko društvo upokojencev potrebna prenova? IIIIIIIIIMIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII K pisanju me je vzpodbudil članek v prejšnjih Novicah o želji upokojencev iz Kočevske Reke, da ustanovijo svoje društvo. M M1THWM Petletnica KŠD Kostel Jesenski list Majhen listek s hrasta je ušel, vetrič mit ga je ujel, hotel ga je hrastu dati, a je nagajivec mu ušel. Porednež se je skril na cesto med ostale listke, se veselil je in hvalil, dokler mrak ga ni ustrašil. Tedaj je prosi! listek rjavi, prosil vetrič mrzli, naj ga vrne vendar hrastu, ker je grozno v mrzlem parku. Vetrič pa mu je odvrnil, da je bi! preveč poreden, naj prej bi ga poslušal, zdaj pa je prepozno — preveč bil je radoveden. In potem so čez listek rjavi hodili in vozili, da zvečer ni bil rjav, ampak siv, ni bi! ne cel ne čil, ampak siv in razcefran, kakor sta pozimi noč in dan. Vesna Jerbič, 6. g Literarni krožek OŠ Zbora odposlancev Pust deževen dan Jesen v Gaju Gaj počiva v toplem jesenskem dnevu. Le kdaj pa kdaj njegov mir prekine otroški vrišč. Na sinje modro nebo je priplaval drobcen puhast oblaček. Pobočje Stojne se leno nastavlja toplemu soncu. Krošnje bukev, hrastov, javorjev in brez žarijo v jesenskih barvah. Smreke in jelke se stiskajo k njim, kot da bi se rade pogrele. Topol še vedno hrani svoje zelene liste. Vrba pa žalostno poveša svoje veje. Platana nad parkiriščem zvesto čuva svoje rumene liste. Kmalu bo to lepoto in spokojni mir zmotilo kričanje in žvižganje učencev dopoldanskega pouka, ki se bo zdaj zdaj končal. Polona Vidič Literarni krožek OŠ Zbora odposlancev Pust deževen dan Danes je pust deževen dan. Z neba se usipljejo deževne kaplje. Po cestah so luže in ljudje slabe volje hitijo mimo njih. Gozdovi in gore so oviti z meglenim pajčolanom. Hiše so puste in sive. Okna žalostno zrejo na ulice in ceste. Iz malih hišic pa se iz dimnika vali puhast dim. Verjetno je v njih prijetno toplo. Drevesa so gola, le tu in tam opazimo še kakšen listič. Liste na drevju so zamenjale debele dežne kaplje. Parki niso več tako živahni kot v toplih jesenskih dnevih. Tudi otroci nismo več tako razigrani in najraje bi poležavali ob peči in brali zanimive knjige. Naše jesenske igre bodo morale počakati sončnih dnevov in lepe pomladi. Želim, da bi čas hitreje mineval in bi sonce v vsej svoji lepoti pokukalo izza temnih oblakov. Janja Muhvič, 5. razred Literarni krožek OŠ Zbora odposlancev Jesen iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Prišla je jesen rumena, saj ona je dobra žena. V jeseni drevesa rumenijo, listi šumijo, ptičke selivke odletijo. Vetrič po nebu poplesava, se z oblački poigrava in rumeno listje premetava. Polona Vidič, literarni krožek OŠ Zbora odposlancev Kočevje Kostelci so že od nekdaj znani kot dobri pevci, muzikantje in veseljaki. Že v obdobju med obema vojnama je izražalo aktivnost kulturnega življenja več društev, katerih delovanje je zavrla in tudi prekinila NOV. V časih po vojni so bili bolj ali manj uspešni poizkusi oživitve kulturnega življenja, vendar je bilo to čedalje težje, kajti izseljevanje Kostelcev je bilo preveliko. Sčasoma, ko so se izboljšali življenjski pogoji, sta se spet pojavila volja in hotenje ter prepričanje, daje potrebno te obkolpske kraje ponovno animirati. Danes je pust deževen dan. Nebo prekrivajo težki sivi oblaki. Ždi se, da jočejo. Iz njih se vsipajo drobne deževne kapljice. Šklopotajo po oknu v moji sobi. Kakor da bi prosile, naj jih spustim v toplo sobo. Če pogledam skozi gosto zaveso dežja, vidim gola drevesa, ki jim je neusmiljeni veter odnesel še zadnje liste. Hiše so puste in sive. Okna se več ne bleščijo, kakor so se v toplem jesenskem soncu. Iz dimnikov se kadi. Te-. daj vem, da hiša ni prazna. Družina verjetno počiva, saj ni nobenega pravega dela. Jaz pa ne morem biti na miru. V mislih si oblečem dežni plašč, se po prstih splazim v vežo, kjer si ubujem škornje, in že sem zunaj. Začofotam po prvi luži na cesti. Ne zmenim se za dež. Odhitim po poti, ki pelje v gozd. Grem čez travnik, na katerem so nastala prava jezera. Hodim po spolzki travi. Kmalu pridem v gozd. Ni več tako zanimiv, kot je bil še pred tednom dni, a vseeno je lep. Ne čutim mraza... Naenkrat je sanj konec. V sobo pride mama. Jezi se zaradi mojega sanjarjenja, jaz pa je nc slišim, ker še vedno blodim po vlažnem gozdu, ki diši po trohnobi... Vesna Jerbič, 6. g Literarni krožek OŠ Zbora odposlancev Polhek Pepe Na pobudo Ivana Delača se je zbrala leta 1984 skupina mož in odločila, da ustanovi pevski zbor. Začeli so z rednimi vajami pod vodstvom Iveta Staniča. To začetno navdušenje se je hitro širilo in kmalu so se v javnosti predstavili člani dramske sekcije in folkloristi pod vodstvom Cveta Križa iz Kočevja. V začetku so vse te sekcije delovale v okviru KUD na osnovni šoli, vendar je celotna aktivnost kaj hitro prerasla takšno organiziranost in tako je bilo v decembru 1984 ustanovljeno KŠD Kostel, ki letos slavi petletnico svojega uspešnega in bogatega delovanja. Tako danes približno 35 Kostelcev aktivno deluje v folklorni, tam-buraški skupini, v pevskem zboru ali v dramski skupini. Ves čas delovanja so se spoprijemali s težavami: pomanjkanje strokovnih sodelavcev, časa za vaje in denarja, vendar jih to ni omajalo. Prvi javni nastop zunaj KS je bil v Šeškovem domu že leta 1984 ob občinskem prazniku. V teh petih letih seje nabralo kar veliko gostovanj: Dolina pri Trstu, Zagreb, Vinica, Beltinci, Rab, Delnice, Cankarjev dom, Št. Vid pri Stični, Dolenja vas, Osilnica, Kočevska Reka itd. lovala Ljuba Vrtovec, pri izdelavi pa so po svojih močeh pomagale plesalke same. Te prečudovite noše in ponovno obujene kostelske ljudske plese in običaje, katere je pomagal oživeti skupaj s folklorno skupino Mirko Ramovž iz Inštituta za glasbo in narodopisje, so Kostelci prikazali na Kostelskem kulturnem večeru leta 1988, ki je bil resnično pravo kulturno doživetje in višek dotedanjega dela KSD Kostel. Tudi na domačine društvo ni pozabilo, saj so v farski dvorani pokazali svojo kulturno dejavnost in znanje različni kulturniki iz Delnic, Raba, Doline pri Trstu, Kočevja, RTV Ljubljane z oddajo »Prizma optimizma« in še kdo. Društvo je navezalo tesne stike s podobnima društvoma z otoka Raba in Doline pri Trstu. In kako društvo danes? Z rednimi vajami je začela mlajša skupina folkloristov, ki jo uspešno vodijo iz lastnih vrst vzgojeni člani. Hkrati s to dejavnostjo se je začel tečaj klavirske harmonike, ki ga vodi Lojze Mihelčič iz Delnic, ki je tudi zborovodja. Trenutno se MPZ pospešeno pripravlja na celovečerni nastop v domači dvorani, kar bo istočasno tudi Da bi oživeli svojo preteklost, so poklicali na pomoč dr. Marijo Makarovič iz Etnografskega muzeja v Ljubljani, da pripravi rekonstrukcijo kostelske narodne noše. Uspelo ji je izpeljati to nalogo v pičlih dveh letih. Pri kreaciji je sode- IPs?@(38terlig$aon® varno o» NAGRAJENI POGRAD: letve za plezanje na gornje ležišče, delovna mizica in regal za knjige. Program nudi številne možnosti funkcionalnih spremenil). M ATI*: J A DEKLEVA Ustvarjalni ljudje so običajno skromni, tihi in neopazni. V duši pa jim vre in srce kipi od nemira. Pri prodiranju v svet neskončnih možnosti so sicer srečni, vendar nikoli dovolj zadovoljni. V takem nemirnem ustvarjalnem duhu lebdi dobitnica Zlatega ključa, diplomirana inženirka arhitekture Mateja Dekleva, zaposlena kot arhitekt-oblikovalec na Slovenijalesu — LIK Kočevje. Mednarodni sejem pohištva, opreme in notranje dekoracije, kije bil od 13. do 19. novembra v Beogradu, je bil letos že 27. po vrsti. Slovenijales LIK Kočevje sodeluje na sejmu s svojim šolskim programom že vrsto let, letos pa je Mateja pripravila poseben specializiran program za široko potrošnjo. Prav s tem programom pa je presenetila vse — tudi sebe. Za mladinsko sobo LAN je dobila častitljivo najvišje priznanje ZLATI KLJUČ, v internem natečaju Slovenijalesa pa še posebno nagrado za najboljše masivno pohištvo ter priznanje za najboljši skupni proizvod. Razstavljeni program pa ni pritegnil le strokovne žirije, navdušil je tudi obiskovalce sejma in to predvsem mlade ljudi. Nič čudnega, saj je v programu skritih polno novih, zanimivih in še posebej veliko uporabnih idej. Sodobni trend sc odraža v igrivosti linij, preprostosti, enostavnosti, predvsem pa v združitvi nenavadnih oblik in funkcij. Pri dokončni realizaciji nagrajenega programa je sodelovalo več delovnih skupin, zato je priznanja deležna tudi celotna delovna organizacija LIK. Po tem velikem mednarodnem priznanju lahko upravičeno pričakujemo, da bo tržišče sprejelo nagrajeni projekt z odprtimi rokami. Kočevsko občinstvo ga je lahko prvič videlo na predstavitvi na LIK. 13. decembra letos. Na Matejin uspeh smo lahko ponosni vsi Kočevci. Ive Stanič svečana obeležitev petletnice. Razumljivo je, da tudi folkloristi ne mirujejo, saj jih v naslednjem letu čaka RTV snemanje oddaje »Slovenski ljudski plesi«. Franc Cimprič Delavci Komunalnega podjetja KOMUNALA Kočevje želimo vsem občanom in poslovnim partnerjem IPraMfišonB mswtstffi Urni polhek Pepe pleza na drevo, ozimnico pripravlja za zimsko lakoto. Bo lešnike nabral, orehe bo dodal, nato pa pohiti, da si shrambe založi. Saj zima bo še dolga, dnevi mrzli in ledeni, polhek Pepe pa dremuckal s svoji topli bo votlini. Janja Muhvič, 5. razred Literarni krožek OŠ Zbora odposlancev Pelargonije Pri nas so najbolj razširjene viseče pelargonije ali bršljankc, pokončne pelargonije ali conalke in angleške pelargonije. Bršljankc so dobile svoje ime po listih, ki močno spominjajo na bršljan (Hedera). Trenutno so najbolj razširjeno balkonsko cvetje pri nas. Pojavljajo se od rdeče, roza, lila barve (enojni cvetovi), pa do vijolične in svetlo modre barve (polnjene). V isti rod spadajo pokončne pelargonije. Imajo pokončno, mesnato steblo, ki včasih spodaj oleseni. Rastlina ima poseben vonj, vendar je zaradi čudovitih cvetov že od nekdaj zelo priljubljena v naših krajih, zelo podobne so angleške pelargonije, ki imajo nazobčane liste, cvetovi pa so še bogatejši od navadnih pokončnih pelargonij. RAZMNOŽEVANJE Vse naštete pelargonije običajno razmnožujemo vegetativno, to se pravi s potaknjenci. Potaknjence narežemo avgusta ali septembra. To je optimalen čas za ukorcninjanjc, ker imamo takrat najugodnejšo temperaturo. Pri temperaturi 18 °C do 20 °C se potaknjenci ukoreninijo že v 14 dneh. V nizek platojček ali preluknjane jogurtove lončke si pripravimo zmes šote, dobre zemlje (kompost nice) in mivke v razmerju 1/4: |/4: 1/2. Mivko lahko zamenjamo s pcrlitom. Če potaknjence samo odlomimo ali odščipnemo s škarjami, je pri lomu poškodovanih veliko celic, ki težko zacelijo in kalusi-rajo ter sc ukoreninijo. Vršiček zato odrežemo z ostrim nožem in sicer nekaj mm pod kolcn-cem. Zaradi manjšega izhlapevanja liste obtrgamo in pustimo le nekaj vršnih (skica). Iz tujine sc dobijo fitohormoni, ki pospešijo tvorbo korenin. Takoj ko vršiček odrežemo, ga namočimo v hormon in potak-nemo v substrat. Potaknjence postavimo v topel, vendar za- senčen prostor in jih redno zalivamo. Čez zimo rastline čuvamo v neprevročem (l()°C—I5°C), svetlem prostoru, Ne smemo preveč zalivati, pred plesnijo pa jih zaščitimo, če jih zalijemo s kaplanom, benomilom ali tudi ditanom, ki poleg tega tudi pospešuje rast. Če nam potaknjenci močno odženejo, jim potrgamo vršičke. S tem dosežemo, da sc sadika razraste in ima več vršičkov. Proti koncu zime jih lahko presadimo v večje posode ali zabojčke. Po 14 dneh po presajanju začnemo, z dognojevanjem s folijarjem ali ostalimi tekočimi gnojili. Tako bomo že do maja vzgojili cvetoče rastline, ki nam bodo vse poletje krasile okna in balkone. Ana Zidarič SIPOn&TT IM SM\JEi Odbojka Jesenski del tekmovanj v odbojkarskih ligah se je iztekel. Moška ekipa, ki v tej sezoni nastopa v II. slovenski odbojkarski ligi — center, je doživela le en poraz v Kamniku in zaseda 1. mesto. Razveseljivo je, da je ekipa kljub veliki spremembi in pomladitvi, zelo homogena. Z zavzetim delom si lahko ponovno pribori status slovenskih prvoligašev, ki gaje v lanski sezoni že imela. Razveseljuje pa tudi vedno večji interes za odbojko med mladimi. Ženska ekipa že drugo sezono nastopa v II. zvezni ligi — zahod. Lansko sezono je v konkurenci enajstih moštev zasedla 6. mesto, kar je bil glede na neizkušenost lep uspeh. V letošnjem letu pa je moštvo, kljub nekaterim spremembam v ekipi, pokazalo svojo vrednost. V pokalnem tekmovanju so igralke Kočevja premagale vse ekipe in postale slovenske pokalne prvakinje ter si s tem pridobile pravico nastopa na polfinalu jugoslovanskega pokala v Splitu. Kljub raznim težavam se je ekipa le udeležila tekmovanja in pokazalo se je, da je bilo zelo koristno in zanimivo. Nepopolna in pomlajena ekipa seje dostojno postavila po robu prvoligaškim ekipam Palome-Branika- in Rijeke, premagala pa je domačinke s 3: 1 ter zasedla 3. mesto. ZAHVALA V 81. letu starosti je tiho, nepričakovano za vedno odšla od nas naša mama, stara mama, tašča in leta OLGA ŽAGAR, roj. Poje iz Livolda 36 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala delavcem DSO za nego in skrb. Hvala tudi kolektivoma Avto in Melamin Kočevje, govorniku za lepe poslovilne besede, godbi ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: hči Hilda in sinova Rudi in Tone z družinami ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega JOŽETA PRETNERJA iz Dolge vasi se iskreno zahvaljujemo bližnjim sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč in tolažilne besede ob tem težkem trenutku. Hvala tudi vsem za darovano cvetje, izrečena in pisna sožalja, poslovilne besede ter vsem, ki so se na kakršenkoli način poslovili od njega. Žalujoči: vsi njegovi Slovo od rudarja! Dne 10. XII. smo pokopali dragega očeta Umberta. Delal je v jami Kočevskega rudnika polnih 42 let. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno gospodu župniku za poslovilne in tolažilne besede ob njegovem grobu. Pogrešali pa smo stanovske tovariše v rudarskih oblekah in svojo zastavo. Spodobilo bi se tudi par besed v slovo. Menimo namreč, da si je s svojim vestnim dolgoletnim delom to zaslužil. Zato smo globoko razočarani in užaljeni. Zet Franci, hčerka Sonja Dežman ostalo sorodstvo in sosedje. Šahovski kotiček IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIlHIIIIIHIIHIHIIIHIIHIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIUHIIIHHHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIimilllllllllllllllllUIIIIIHIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIHIIIIIII Start v ligi pa ni bil najbolj uspešen. Na uvodnih gostovanjih v Poreču in Novi Gorici je ekipa doživela dva poraza. Temu so malo botrovale tudi poškodbe, toda forma se je popravila in sledile so zmage, štiri doma in dve v gosteh, ob tem pa še en poraz. Višek jesenskega dela tekmovanja je bila tekma zadnjega kola, ko je v goste prišla prvo-uvrščena ekipa lige, Žeijezničar iz Osijeka, ki do tega kola še ni izgubila tekme. Kočevkc se kljub renomeju nasprotnic, ki že imajo prvoligaške izkušnje, niso pustile zmesti. V razburljivi tekmi, polni negotovosti in obratov, so težko, pa vendarle premagale nasprotnice. Po skoraj dveh urah igranja je bil rezultat 3:2 (15:8, 8:15, 8:15, 15:13, 15:11) za Kočevke. Po končanem jesenskem delu so kočevske odbojkarice na odličnem 3. mestu vil. zvezni odbojkarski ligi z enakim številom točk kot drugouvrščena ekipa. Ta dosežek in prikazane igre dajejo upanje, da se v spomladanskem delu lahko doseže še kaj več. Spomladanski razpored tekem je za Kočevke zelo ugoden, saj igrajo doma z vsemi konkurentkami za visoko uvrstitev. Tudi bodočnost ni slaba; ob uigrani požrtvovalni prvi ekipi se že kali veliko mladih igralk. Slavko Uran Rešitev problema št. 1: L Th6 in mat v naslednji potezi Št. 2 Beli: Kgl, Db7, Sc3, Le3, Lc8, a2, c4, g2, h2 (9) Črni: Ka5, De5, Ta8, Th8, Lb4, a7, c6,16, h6 (9) Beli matira črnega v dveh potezah. llpIB !!li!|!!!!i! IIIBI!!!!!! |« Ill ill lili Remi z velemojstrom Gligoričem Na letošnjem šahovskem festivalu in odprtju šahovske šole v Ravni Gori, je na simultanki z velemojstrom Svetozarjem Gligoričem igral tudi naš pionir Mark Vesel. Velemojstru ni uspelo premagati Marka, zato se je moral zadovoljiti z delitvijo točke. Remi z Gligoričem pomeni Marku nedvomno največji uspeh doslej. j § Mali oglas Prodam TF.GULO CANA-DESE ŠT. 6 — 200 m2 in stabilni motor TOMOS — OMO 06 nov. Telefon: 851-561 Komisijska prodajalna iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii Polajnar Marija Bračičeva 32, Kočevje V naši prodajalni, ki je delno komisijska, delno prodajamo nove izdelke za široko potrošnjo, Vam v času prednovoletnih nakupov nudimo po zelo ugodnih cenah: Razno tekstilno blago za odrasle in otroke. To so predvsem izdelki iz krzna, usnja in jeansa, pa tudi različne pletenine, trenerke, šali, nogavice in ostalo. Na naših policah pa boste našli tudi posodo na kilo, keramiko v 2. klasi, razno tehnično blago in akustiko. V komisijsko prodajo pa sprejemamo in je v zadnjem času veliko povpraševanje po rabljenih športnih rekvizitih, kot so drsalke, otroške smuči, sani in podobno. Če mogoče načrtujete nakup novega TV aparata, kasetofona, videore-corderja ali gospodinjskega strojčka, pa ne veste kam z Vašim še uporabnim, ga prinesite k nam, prav tako pa tudi reči, ki sojih Vaši otroci žc prerasli, kot so: vozički, hodalice, stajice, avtosedeži in podobno. Poiščite nas, čeprav nismo ravno v centru mesta, povejte svoje želje, mi pa se bomo potrudili, da boste odšli zadovoljni. Vsem cenjenim kupcem pa želimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1990. Dočakajte novo leto v MK SKOR’Cf Ponujamo vam bogat program in nizke cene: Program: tekmovanje za najlepšo mladenko e tekmovanje za najmočnejšega mladca e show v dvoje e žrebanje vstopnic • nastop vokalne skupine ŠKOR’C. • nastop znanega dua NEKI TO VOLE VRUČE • povezovalka SAŠKA GERDEJ (Videogodba) Hrana v obliki narezkov — party sistem (jeste ne pojeste) Cena konzumacije 25 DEM v protivrednosti. Število rezervacij omejeno (200), zato pohitite! OK ZSMS Kočevje S brivsko frizerski salon Vesna s KOČEVJE Roška cesta 44 Cvetličarna J*0*L*A*N*D*A Velika izbira cvetja za vse priložnosti Srečno *90 Srečno *90 Srečno *90 Vesele Božične praznike in srečno novo leto vam želi VOJKO PRIMOŽIČ Elcktroinstalacijc Kočevje Novomeška 1, 61330 Kočevje, Tel.: (061)852-501 SERVIS: ISKRA * ELMA ROWENTA * ELINI) * EMO CELJE * RUDI ČAJAVEC * MIKRON * THYSSEN (oljni gorilci) POPRAVILO: • Bojlerjev Tiki in Končar * vrtalnih in brusilnih strojev SERVISIRAMO: Plinske štedilnike Iskra * sušilce las * brivnike Iskra * male kuhinjske aparate * pomivalne stroje Iskra * električne radiatorje * termoakumulacijske peči Sc priporočamo! MILAN PAJNIČ urar-graver Trg zbora odposlancev 65 Kočevje *************t*****i|ll|l****t***t************l|l****,'M|****,|i**4,l'l*l|t,t,|i*i|l*,lM|i*,|llt***t Cenjene stranke obveščamo, da poleg osnovne dejavnosti — popravila vseh vrst ur in graverskih uslug, nudimo v prodaji veliko izbiro ur: budilk, zidnih ter visokokvalitetnih japonskih in švicarskih zapestnih ur. Za vse, pri nas prodane ure, dajemo enoletno grancijo. Zagotovljene imamo vse rezervne dele. Za ure prodane od 15. 12. 89 do 15. L 1990 nudimo 10% popusta. Se priporočamo! * Vsem občanom želimo srečno novo leto 1990! * Podarite svojim najdražjim v letu, ki prihaja, nekaj zdravja in lepote. Obiščite trgovino ------ »Brin«------------------ na Ljubljanski cesti 9/a, kjer vam nudimo bogato izbiro izdelkov iz zdravilnih zelišč in kozmetike. Frizerski salon »Slavica« vam želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1990 Žene in dekleta Želite imeti urejeno pričesko za silvestrovanje? Naš salon sprejema rezervacije od 26. do 30. 12. 1989 med 8. in 11.30 uro in 14. do 18.30 ure! Obiščite nas, ne bo vam žal. BUTIK * MARUŠA * TZO 59 nudi žensko in otroško konfekcijo, ter kozmetiko in zelišča po ugodnih cenah Odprto: vsak dan od 9. do 12. in od Ki. do lis. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. WSyet* Vesele božične praznike in srečno novo leto i— zavarovalna skupnost triglav DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST, NOVO MESTO Prilagajanje zavarovalnega kritja tekoči inflaciji iiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiini SM) f M® Filmski spored v času od 25. 12. 1989 do 25. 1. 1990 PREMIERE bodo zaznamovale mesce januar in s tem doprinesle svoj delež k preživljanju počitnic zlasti ljubiteljem KOMEDIJE: ZBIRNI CENTER, jugoslovanska fantastična komedija, režija GORAN MARKOVIČ, film je prejel VELIKO ZLATO ARENO v PULI 89 in nas predstavlja na številnih tujih festivalih INDIANA JONES II., ameriški avanturističen BARBARI, am.-it. akcijska komedija, parodija na psevdo-mitološke filme stila KONAN in HERKULES ARIZONA JUNIOR, ameriška komedija VRZI MAMO Z VLAKA, ameriška komedija, PEST 89, DANNY DE VITO v režiji in gl. vlogi KOKAIN NE OPROŠČA, ameriška kriminalka, CHARLES BRONSON v gl. vlogi MIKROKOZMOS, parodija (v gl. vlogi DENNIS QUAID, MARTIN SHORT, KEVIN McGARTY),film, ki ga je slovenski filmski kritik L. NOVAK označil z. nedvoumnim »naukom«: »AMERICANO, če ne moreš misliti s svojo glavo, potem si vsaj »pomagaj« z drugo, sicer boš kmalu izgubil obe«! RIBA PO IMENU VANDA, ena izmed najbolj kompleksnih komedij, FEST 89, KEVIN KLINE, ki mu je epizodna vloga prinesla Oskarja BARVE NASILJA, ameriška akcijska drama, FEST 89, SEAN PENN. ROBERT DUVALL v gl. vlogi PRIPOROČAMO gledalčevo upoštevanje socialno-kritičnega motiva, ki označuje avtorjev profil (DENNIS HOPPER) DRŽI SE, avstralska tragikomedija DETEKTIV IN DAMA, ameriški triler, FEST 89, TOM BERENGER, MIMI ROGERS v gl. vlogi Nebrzdana rast inflacije ima zelo velik vpliv tudi na zavarovalstvo. Zavarovanja sc praviloma sklepajo za eno leto in to na dogovorjeno zavarovalno vsoto, ki naj bi bila čim bližja realni vrednosti zavarovanega premoženja na dan sklenitve zavarovanja. Ob tako visoki inflaciji pa ugotavljamo, da sc razkorak med zavarovalno vsoto in realno vrednostjo premoženja vse bolj povečuje v škodo zavarovancev, saj je prav to razmerje osnova za določitev višine odškodnine. Zavarovalna skupnost Triglav jc že v letu 1988 začela slediti vse hitrejši rasti inflacije z uvedbo verižnega mesečnega poviševanja zavarovalnih vsot. Praksa jc pokazala, da tudi s takim načinom ni bilo možno obdržati ravnotežja med povišanimi zavarovalnimi vsotami in realno vrednostjo zavarovanega premoženja. Strokovni službi jc bilo s strani upravljalcev naloženo, naj pripravi predlog novega načina pristopa k sklepanju zavarovanj, upoštevaje na eni strani inflacijo, na drugi strani pa dejstvo, da se z zavarovalnimi premijami zbrana sredstva primerno nalagajo v gospodarstvu, za ustvarjene obresti pa poveča fond za kritje škod. V prvi fazi bomo prilagajanje zavarovalnega kritja tekoči inflaciji uporabili le pri požarnih in nezgodnih zavarovanjih. Pri požarnih zavarovanjih jc pogoj za novi način obračuna, da zavarovanec sklene zavarovanje, na dejansko vrednost ob sklenitvi zavarovanja, oz. da je zavarovana najmanj 50% vrednost zavarovanega premoženja. Zavarovanci, ki bodo sklenili zavarovanje na realno vrednost, bodo v primeru škode dobili povrnjeno dejansko škodo ne glede na inflacijo. Pogoj za tak način polnega kritja jc vnaprej plačana zavarovalna premija s 40% doplačilom. Vse informacije boste dobili pri zavarovalnih zastopnikih, na predstavništvu v Kočevju ali na sedežu Območne skupnost v Novem mestu. SpBooncsfpSM Kf@IB anaa IS@žkwsfc®iMi Spominsko obeležje tiskarne Triglav iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Partizanski tisk je imel izredno pomembno vlogo v narodnoosvobodilni borbi ter splošni ljudski vstaji in ljudski revoluciji. Pisana beseda je imela izredno mobilizacijsko moč, saj je obveščala in povezovala množico aktivistov Osvobodilne fronte, informirala prebivalstvo o dogajanjih na svetovnih frontah in bojiščih. Okupatorjeva sredstva javnega obveščanja so prinašala povsem enostranske, neresnične, lažnive in propagandne vesti, povsem prilagojene popolnemu dezinformiranju prebivalstva in vlivanja strahu v njihovo zavest. Partizanski informativno-komu-nikacijski sistem je bil izredno razvit, učinkovit in ažuren. V dveh dneh je prišla pisemska pošta po kurirjih iz kočevske Baze 20 prav do zadnjih zahodnih delov Primorske ter severne Gorenjske in vzhodne Štajerske. Telefonske in brezžične zveze pa so bile zanesljivo sredstvo za trenutne prenose povelj, ukazov in hitrih informacij. Že iz teh uvodnih stavkov je razvidno, da partizanski tisk ni služil le vojaškemu komandovanju in povezavi med vojaškimi enotami. Ci-klostilne tehnike in partizanske tiskarne so v vojnem času natisnile številne publikacije, vojaške priročnike, brošure, letake, pesmarice, notni material, šolska učila, grafike, denar, bone idr. Za delovanje ilegalnega partizanskega tiska jc bilo potrebno veliko tiskarskega materiala, zlasti papirja in barv. Najti jc bilo tudi primerno lokacijo za tiskarno in jo obdržati v strogi ilegali. Ilegalna tiskarna je delovala več let v centru Ljubljane. Vsestranska iznajdljivost tiskarjev in že med vojno vpeljana družbena samozaščita, so omogočali, da je bil partizanski ilegalni tisk zelo razvejan in nudil široko in tekočo obveščenost tudi v središča okupatorjevih postojank. Partizanski tisk je izdal mnogo informativnega in propagandnega gradiva tudi v drugih jezikih, zlasti italijanskem in nemškem. Večja partizanska tiskarna TRIGLAV je od marca 1943 pa skoraj do konca vojne delovala v gozdu nad Doljno Brigo in kasneje na področju Goteniškega Snežnika. Štela jc s strokovnim in pomožnim kadrom ter zaščito nad 100 mož. Aprila 1945 so se velike skupine okupatorjevih enot in domačih izdajalcev umikale z Balkana. Ena skupina se jc umikala skozi Slovenijo in hrvaško Primorje in je v svo- jem umiku zasedla tudi pretežni del Kočevske. Večja četniška enota je 16.4. 1945 vdrla do tiskarne Triglav in jo razdejala z miniranjem in požigom. Za moštvo tiskarne ni bilo drugega izhoda, kot da svoje delo nadaljujejo v kakšni drugi tiskarni in na varnejši lokaciji. Pričel se jc nad 270 km dolg in dobro zasnovan umik moštva tiskarne Triglav izpod Goteniškega Snežnika preko Bele Krajine, Gorskega Kotarja v severno Dalmacijo — v Zadar. Pohod je trajal 14 dni. Moštvo nekdanje slovenske partizanske tiskarne je bilo razporejeno v tiskarno, ki jc delovala v Zadru. Tako seje končalo obdobje partizanske tiskarne Triglav, ki jc imela izredno pomembno vlogo v obveščanju prebivalstva in širjenju partizanskega tiska. V oddolžitev padlim partizanskim tiskarjem in za ovrednotenje partizanskega tiska, jc v pogorju Medvedjek, ob cesti Borovec— Draga, kakšnih 15 minut od mesta, kjer je bila med vojno partizanska tiskarna Triglav, postavljeno spominsko obeležje. Sestavljeno je iz obdelanih granitnih kvadrov z izmerami 2XlXO,5nt ter vdelano marmorno ploščo z napisom: NA TF.M HRIBU JE BILA MED NOB PARTIZANSKA TISKARNA TRIGLAV. Načrt je napravil Jaka Lavriša, uslužbenec posestva Snežnik Kočevska Reka, dela pa je izvedla gradbena skupina tega podjetja. Spomenik je 22. julija 1964, ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva, odkril borec in aktivist Ivan Ožbolt-Očka; o pomembni vlogi tiskarne pa jc govoril Jaka Poje, partizanski sla>w5wi55Nyu m°štva tiskarne 3 %' -e 'Nace Karničnik Nagradna križanka št. 10 Prejeli smo 112 rešitev nagradne križanke št. 9. Izžrebali smo tri pravilne rešitve: 1. nagrada: Franci Rus, Slovenska vas 28/a, 61332 Stara cerkev 2. nagrada: Marijan Cerkvenik, Trg XXXI. divizije 6, 65282 Cerkno 3. nagrada: Karolina Osterman, Kolodvorska 10, 61330 Kočevje Rešitve nagradne križanke št. 10 pošljite do 12. 1. 1990 v zaprti kuverti s pripisom — nagradna križanka — na naslov: Uredništvo Kočevskih novic, Ljubljanska cesta 7, 61330 Kočevje. Za pravilno rešeno križanko št. 10 bomo izžrebanim podelili tri nagrade. 1. nagrada: Odeja Tekstilanc Kočevje 2. nagrada: 200.000.— din 3. nagrada: 150.000.— din Rezultate žrebanja bomo objavili v naslednji številki. Izžrebanim bomo nagrade poslali po pošti. ■J tekstilana -( — Kočevje i Glasilo »KOČEVSKE NOVICE« izdaja Občinska konferenca SZDL Kočevje Ureja uredniški odbor: Peter Sobar — vršilec dolžnosti glavnega in odgovoj" nega urednika, Cveto Arko, Mirica Dimitrijevič, Viktor Dragoš, Ive Stanič Naslov uredništva: Ljubljanska 7,61330 Kočevje. Gradiva za delegatsko prilog! ne lektoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo izhaja v naklad 7.000 izvodov. Vsa gospodinjstva v občini ga prejemajo brezplačno. Letno izi^ 10 številk. Lektoriranje, grafična priprava in tisk: Tiskarna Kočevski tis* Kočevje. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komitd* SRS za informiranje, št. 421-1/72. Izid naslednje številke: 21. februar 1990 ......................................................Illllllllllllllllllllllll.Illllllllllllllllllllllll.Illllllllllllllllllllllllllllllllllllll......................„.... !