Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
PoMmtii» fttavllka 10 v.
Reklamacije so poštnine pruit» Nefrankirana pisma »• a» «pir
imajo. Rokopisi « a o »r»o*J», lumU. EnoiUpaat peUt-mtta (iirlaa 88 tnm) u takrat SO Tla., ▼•čkiat p« dH*T*ru.
36. štev.
V Ljubljani, v sredo, dne 6. maja 1908
Leto XI.
MASLO V A: Za dopiie in rokopiie xa list: Uredništvo «Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne poiiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upiavnlštvo «Rdečega Prapora«, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3/1.
„Rdeči Prapor"
izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro - ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pel leta 5 K SO vin., za četrt leta S K 60 vin., mesečno 90 vin.
Za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K.
Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Upravništvo „Rdečega Prapora".
Narodni pogoj Slovencev.
Natančnega pregleda o gibanju posameznih narodov v Avstriji si ni mogoče sestaviti, ker primanjkuje strogo zanesljivih podatkov. Ljudsko štetje se je v raznih časih vršilo tudi po raznih načelih; narodnostni moment ni bil nikoli tako vpoštevan, da bi štetje podalo natančno sliko narodnega razmerja. Statističarji, katerim je bilo ležeče na tem, da dobe tudi sliko, katere ni dajalo oficielno štetje, so morali ceniti posamezne narodne svote po ključih, ki so jih sami napravili.
S takimi pripomočki se nam kažejo od petdesetih let sledeče številke.
Bilo je med domačim (v Avstrijo pristojnim prebivalstvom) Slovencev: leta 1851 . . . 1,070.517 . . . 6-10% » 1857 . . . 1,081.862 . . . 6-01% » 1880 . . . 1,140,304 . . . 5 23% » 1890 . . . 1,176.672 . . . 501% » 1900 . . . 1,192-780 . . . 4-65%
Dočim je torej absolutno število Slovencev tekom petdesetih let naraslo (za okroglih 120.000), se je razmerje napram drugim narodom trajno slabšalo. Od 610 odstotkov vsega avstrijskega prebivalstva so do konca stoletja Slovenci padli na 4-65 odstotkov.
Razvoj avstrijskih Slovanov sploh nam kaže za to dobo sledeči pregled: leta 1851 . . . 10,027.319 . . . 57-18% » 1857 . . . 10,383.170 . . . 57-72% » 1880 . . . 12,916.028 . . . 59'25°/0 » 1890 . . . 14,118 922 . . . 60-15% » 1900 . . . 15,494.285 . . . 60-40% Skupno so toraj Slovani absolutno in relativno napredovali; dočim je bila sredi 19. stoletja dobra polovica avstrijskega prebivalstva slovanska, je koncem stoletja slovanski delež že nad %. Ta napredek gre največ na račun Čehov in Poljakov, dočim se kaže pri vseh ostalih slovanskih narodih večje ali manjše nazadovanje.
Od leta 1851 do 1900 so prišli: Cehi od 3,987.687 na 5,955.397 Poljaki od 2,006.352 na 4,252.483 ali v odstotkih
Cehi od 22-74% na 23-23 odstotkov Poljaki od 11-45% na 16-59 ostali Slovani pa:
Rusini od 2,426.821 na 3,381.570 Hrvatje (in Srbi) od 535.942 na 711.380 Slovenci od 1,070.517 na 1,192.780 ali v odstotkih
Rusini od 13-84 na 1319 Hrvatje (in Srb») od 3-05 na 2 78
Slovenci od 6-10 na 4-65 odstotkov. Pri neslovanskih narodih opažamo sledeče gibanje od 1851 do 1900:
Nemci od 6,333.183 na 9,171.614 Italijani od 529.246 na 727.102 Rumuni od 187.513 na 230.963 Madžari
(v Bukovini) od 5.586 na 9.516 ali v odstotkih:
Nemci od 36 12 na 35-78 Italijani od 3 02 na 2 84 Rumuni od 1-07 na 0-90 Madžari od 0'03 na 0'04 odstotkov. Relativno so toraj vsi neslovanski narodi nazadovali, izvzemši neznatni napredek Madžarov v Bukovini.
Druga polovica devetnajstega stoletja stoji v znamenju češko-poljskega razvoja, ki je tako velik, da izravna v splošno slovanskem razvoju relativne izgube ostalih slovanskih narodov.
Kar se tiče poljskega razvoja, relativno najmočnejšega, je pač opravičen sum, da se vrši vsaj deloma na račun Rusinov, katereh delež je padel leta 1880 že na 12 80 odstotkov.
Številke Slovencev v posameznih deželah, v katerih prebivajo kompaktno, kažejo sledečo sliko:
a)	na Kranjskem:
leta 1851 . . . 408.745 . . .	88-10%
» 1857 . . . 421.398 . . .	90-15%
» 1880 . . . 447.366 . . .	93-67%
» 1890 . . . 466.269 . . .	94-07%
» 1900 . . . 475.302 . . .	94'24%
b)	na Štajerskem:
leta 1851	. . .	363.750	.	.	.	37-16%
»	1857	. . .	369.246	.	.	.	36-55%
»	1880	. . .	388.419	.	.	.	32-74%
»	1890 . . .	400.480	.	.	.	32'04%
»	1900 . . .	409.531	. .	.	31-18%
c) na Primorskem: lela 1851 . . . 202.287 . . » 1857 . . . 198.451 . . . 1880 . . . 199.124 . . » 1890 . . . 297.163 . . » 1900 . . . 212 978 . .
37-26%
3907% 3261 % 31'42% 29-90%
d) na Koroškem: leta 1851 , . . 95.735 . . . 29.99% » 1857 . . . 92-767 . . . 28-61% » 1880 . . . 102.252 . . . 29-72% » 1890 . . . 101.030 . . . 28-38% » 1900 . . . 90.495 . . . 25-08% Z narodnega stališča ta slika nikakor ni vesela. Na Kranjskem je še napredek stalen, absolutno in relativno, dasiravno tudi tukaj naraščanje ne kaže velike narodne plodovitosti. Sedemdeset tišoč duš v petdesetih letih za celo deželo ni mnogo. Ako bi imeli natančno statistiko izseljevanja, bi nam ta morda pokazala, da požira Amerika velik del na-
PODLISTEK.
Neprijetna dogodivščtna.
i.
Vršila se je ena izmed tistih slovesnosti, ki jih je dandanašnji toliko, da človek ne ve, kje bi se najprej napil. Štefan Bajt je bil pameten mož, Štefan Bajt se je napil povsod in vselej. Ni bil pijanec, časih je celo bridko tožil o svojih mnogoterih dolžnostih, toda bil je stanoviten, kajti ljubil je svoj ubogi, zatirani narod.
Navdušenost se je nehala šele ob zori in ko je stopil Bajt na cesto, mu je plesalo rdeče solnce pred očmi. Cesta se je zazibala najprej na levo, nato na desno; nagnila se je globoko, nato se je visoko vzdignila. Prijatelji pa so bili trije, držali so se pod pazduho ter so kljubovali vsem nezgodam in izkušnjavam. Kajti vsi trije so ljubili svoj narod.
Pred Bajtovim domom so so poslovili. Bajt je ostal sam in je takoj zapazil, da se hiša podira, Kakor žlahten konj, ki ne beži na cesto, kadar hlev gori, temveč plane z junaškim skokom v dim in ogenj, da se zruši dom nad njim — tako je planil v vežo Štefan Bajt. Samo trije dolgi, kolo-barni koraki so bili; v tistem trenotku pa se mu je zasvetilo pred očmi in mahoma se je streznil.
Spoznal je, da leži tik pod stopnicami in da ga boli glava. Prijel se je za čelo, potipal se je oprezno, potrkal je s prstom in votlo je zabobnelo. Takrat se je Štefan Bajt neizmerno prestrašil.
«Kako je mogoče P Saj to je ... zoper znanost!»
Na prvi stopnici so ležali možgani, čisto celi, neranjeni; nekoliko so se še tresli od nenadnega padca, kakor žolica v skledi, drugače pa so ležali tam popolnoma nedolžno, kakor da bi bili samosvoji in ne Bajtovi. Samo toliko se je Bajt domi« slil, da je naredilo «prrlunk!» — kakor da je bil kdo skozi ozko luknjico jajce izpil.
Bajt je bil najprej prestrašen, nato žalosten, naposled jezen.
«O ti prokleta reči Kaj bi zdaj s tem dre« kom ? ... Saj niso telečji možgani in tudi svinjski ne, da bi jih dekla izgubila na stopnjicah; morda se jim nazadnje celo pozna, čegavi so ... vrag vedi, če ni kje zapisano ,.,
Pobral je možgane, držal jih je v dlani pod suknjo in se je napotil urno v svoje stanovanje. Tam jih je srdit zalučil na mizo, da so se hudo zamajali in stresli.
Kakor je bil rodoljuben in vseh čednosti vešč, vendar ga je premagala togota do nespodobnih
besed. Na zofo je sedel, v suknji kakor je bil, in je klel.
«Sakrament! Kaj bi zdaj P Ali naj jih pojem... Saj so bili čisto pošteni možgani, nobenih nerodnosti niso uganjali.,. izhajal sem ž njimi, imeniten in češčen ... še moj sinočnji govor je bil vsega veselja vreden ... pa—prrlunk in konec! O Sakrament!»
Dolgo je sedel ter klel na glas, da bi ga bila groza poslušati.
«Nekam moram žnjimi ... kamorkoli!»
Zavil je možgane v star časopis, vtaknil jih je v suknjo in se je vrnil na cesto.
Svetel dan je že bil, ljudi pa je bilo malo, ker so bili večjidel trudni zaradi slovesnosti. Bajt je romal križem po ulicah, zato da bi se nekoliko ohladil v svežem jutru. Ko je prišel do frančiškan-skega mosta, se je ozrl na Prešernov spomenik, Prešeren pa se je hudobno nasmehnil.
«Še ta bi norce bril!» se je raztogotil Bajt. «Pokonci me piši!»
Na to je stopil na most, pogledal je opreznu po ulici doli, po ulici gori in je zalučil možgane v Ljubljanico.
To se je zgodilo ob polu šestih zjutraj.

ravnega naraščanja. Relativni napredek Slovencev je na Kranjskem še vpoštevanja vreden. Toda ta napredek je več kakor poraliziran z nazadovanjem v ostalih deželah.
Relativno izgubo imamo že na Štajerskem, kjer je odstotno razmerje padlo od 36*16 na 31-18 odstotkov vsega štajerskega prebivalstva. Tukaj je razlaga nazadovoljive prikazni precej lahka. Odstotna mera Slovencev se izpreminja Slovencem v škodo največ po mestih in trgih, kjer narašča absolutno število prebivalcev največ vsled doseljevanja z dežele. Prebivalstvo po deželi je skoraj izključno slovensko. V mesta se torej naseljujejo največ Slovenci, ki pa izgube svojo narodnost. Koliko dosega resnično ponemčenje, koliko pa gre samo na račun «občevalnega jezika», ni mogoče razsoditi. Dober del slabega rezultata je tukaj gotovo zakrivil ta način štetja, lahko se namreč opaža, da Slovenci, ki gredo za nižjimi službami v mesta, ne izgube naravnost svoje narodnosti, da pa vsled večjega ali manjšega gospodarskega pritiska svojih delodajalcev naznanjajo nemščino za občevalni jezik. Da je na ta način slika, ko jo daje ljudsko štetje, močno popačena, se razume samoobsebi.
Relativno nazadovanje ob skromnem absolutnem napredku opažamc tudi na Primorskem. Od leta 1857 je tukaj tudi absolutno število padalo do sedemdesetih let, potem šele se kaže zopet naraščanje. Relativni padec od 37 25 na 29-90 odstotkov je pa vsekakor precej velik. To nazadovanje gre pač bolj na račun Trsta in zlasti Istre, kakor na goriški.
Najžalostnejšo sliko pa daje koroška statistika, kjer je nazadovanje absolutno in relativno. Razvojna črta gre tukaj zdaj gor, zdaj dol. Od 1851 do 1857 leta so koroški Slovenci absolutno in relativno nazadovali, od 95.735 na 92.767 prebivalcev, od 29-99 na 28-61 odstotkov. Potem se opaža napredek do 1880 leta na 102.252 prebivalcev, odnosno 29*72 odstotkov. Od tega časa je pa zopet trajno nazadovanje do leta 1890 na 101.030 prebivalcev, t. j. 28 38 odstotkov, do leta 1900 na 90.495 prebivalcev, odnosno 25 08 odstotkov. Tukaj je ponemčevanje očividno glavni vzrok nazadovanja; kaj pa je vzrok ponemčevanja, razmotrimo na drugem mestu.
Ce se vzame v poštev rezultat ob zadnjih državnozborskih volitvah, bi se dalo soditi, da se je razmerje splošno nekoliko zboljšalo, zlasti v Trstu in na Koroškem. Natančen pregled pa bo seveda šele tedaj mogoč, kadar bo ljudsko štetje urejeno po narodnosti in — kadar ne bo gospodarska odvisnost silila delojemalcev, da vpisujejo svojo narodnost po želji delodajalcev. Dalje prih.
Peti zbor hrvatske socialno-demokratične stranke.
Največjo pozornost vsega je izzvala razprava o političnem položaju na Avstro-Ogr-skem in o boju za volilno pravico. K tej točki je imel prvi besedo poslanec sodrug Nemec. Iz njegovega govora posnemamo sledeče;
Vaš letošnji zbor ima podati znamenje za krepkejši volilnopravni boj. Mi smo svoj boj v tej »meri končali z zmago. Začetke tega boja je iskati pravzaprav že v revolucijskem letu 1848. Takrat so delavci pač še vlekli vrv meščanstva, ki jih je po zmagi kmalu izdalo. To izdajstvo se je pač maščevalo nad buržoazijo. Šele leta 1867 se je začelo samostojno organizirano gibanje delavstva, ki je takoj nastopilo z zahtevo volilne pravice. Govornik omenja potem boje avstrijske in posebno češkega delavstva za volilno pravico od začetka in gibanje v stranki sami, ki je takoj po doseženem zedinjenju zopet krepko naglašala zahtevo volilne pravice. Češke meščanske stranke, ki so se kazale demokratične, so ravnale farizejsko in «o vsa politična in socialna vpračanja, med njimi tudi volilno pravico zapostavljale za nacionalne zahteve. Ko je prišla Badenijeva volilna novela do veljave, ao se socialni demokratje udeležili volitev in so si priborili 15 mandatov. Nenadoma se je oživel boj za volilno pravico, ko je ob času strankinega zbora leta 1905 prišla vest o oktoberskem manifestu ruskega carja. Govornik naslika z veliko natančnostjo tedanje boje v Avstriji, zlasti na Dunaju in na Češkem ter veličastne demonstracije do tistega tre-notka, ko je Gautsch predložil načrt novega volilnega zakona in opisuje prepire do končnega sprejetja zakona, ki je v načelu vpeljal splošno in «nako volilno pravico, dočim je v praksi Se sploš-
nost in enakost precej pomanjkljiva. Lanska dr-žavnozborska volitev je prinesla socialnim demokratom 87, med njimi 24 čeških mandatov. Meščanskim strankam je ta uspeh nagnal strah t kosti. Prvikrat se je slišalo v prestolnem govoru omeniti delavce in naglašati socialno reformo. Baron Beck je takoj markiral svoje protisocialistično mišljenje in je izrazil svoj namen, da vzame socialnim demokratom z izpolnitvijo njih socialnih zahtev veter iz jader. Posebno poglavje posveča govornik razvoju strank v Avstriji in borniranemu sovraštvu meščanskih strank napram delavcem zlasti na Češkem. Ko so češki socialni demokratje prvič vstopili v državni zbor, so podali izjavo glede češkega državnega prava, kateri jim meščanske stranke še danes ne morejo odpustiti. A vendar se je stranka tako razvila, da zahtevajo meščanske stranske same, naj pravzame socialna demokracija narodno vodstvo češkega naroda. Socialni demokratje smatrajo pridobitev volilne pravice za državni zbor kot prvo stopnjo, kateri mora slediti splošno demokratizi-ranje države. Narodnim homatijam napravi samo zmaga enake pravice konec. Socialni demokratje potrebujejo državo in hočejo imeti Avstrijo, toda tako Avstrijo, ki ne bo ovira našemu stremljenju, temveč ga bo pospeševala; mi hočemo Avstrijo, y kateri se bo razvijala kultura, v kateri najdemo oporo za svoje življenje. Danes se ne bojujemo za vladne oblike, temveč zahtevamo svobodo gibanja za delavstvo. Po tej poti bodo morali iti tudi hrvatski socialni demokratje. Predvsem si morajo priboriti volilno pravico, ne le zaradi sebe, ampak tudi zaradi nemadžarskih narodnosti na Ogrskem in zaradi prebivalstva v Bosni, katero je Avstrija prevzela za pacificiranje, ne pa za zasužnjenje in gospodarsko uničenje. (Glasno odobravanje.)
Potem je kot poročevalec govoril poslanec sodrug K o r a č:
Glavni odbor stranke je mislil, da bo dobro, če se razvije debata o važnem vprašanju volilne pravice v zvezi s političnim položajem na Avstro-Ogrskem. Hrvatska je danes žoga med Ogrsko in Avstrijo. Avtonomijo imamo za svoboden razvoj, v resnici pa čutimo to avtonomijo kakor vrv okoli vratu. Prav zaradi te naše avtonomije ne more k nam prestopiti demokratično gibanje nove dobe. Izrezani smo iz kulturnega sveta. Mi, južni Slovani, ki smo pravzaprav en narod, smo raztrgani že v Translajtaniji na tri dele, v Cislajtaniji je ša slabše. Če vzamemo še Bosno in Hercegovino, dobimo sliko nezaslišane raztrganosti. Ta aparat nam ne dovoli dihati, jemlje nam moč za kulturni razvoj, ki je najvažnejše vprašanje za nas, za proletariat. Bolje bi bilo, če bi imeli eno središče in bi bili na enem upravnem teritoriju. V Zagrebu imamo glasilo stranke, ki se more pisati samo za Hrvatsko in Slavonijo; ta list bi lahko izvrševal vse drugo nalogo, če bi mogel služiti vsemu jugoslovanskemu proletariatu. Težja je še gospodarska stran. Kolikorkoli uplivajo gospodarske razmere na kulturne in politične, toliko velja tudi nasprotno. Ogrska je napravila iz Hrvatske in Slavonije nekako kolonijo, katero parperizira. Naš narod se mora izseljevati in iz tega zistema sledi samo propadanje. Če bi naši poslanci kot enakopravni sedeli v Budimpešti, pa bi Madžari hoteli poslati nažih 40 zastopnikov domov, bi morah poslati tudi vse druge. Onkraj Drave, \ krajih, v katerih prebiva naš narod, se zatira vsaka industrija. Gospo-darska politika madžarske oligarhije gre zistema-tično za tem, da centralizira vse tam, kjer je madžarski element. Tudi onkraj Drave je naš narod izpostavljen osiromašenju in propadanju, ker nima kapitalizem nobene protiteže. V Avstriji vidimo enako prikazen. Zapuščeno vidimo Dalmacijo, Istro, celo Primorje. Po dualistični uredbi je izročeno gospodstvo tam nemSki buržoaziji, tukaj pa madžarski. Vsa socialna in razredna nasprotja se skrivajo za nacionalnimi Z narodnimi vprašanji se morajo pri nas reševati tudi gospodarska. Seveda ne bi bilo nič bolje, če bi rekli, da hočemo čez noč porušiti dualistični zistem, ki je plod gospodarskega razvoja. Danes nimamo več samo nemškega in madžarskega kapitalizma, bbokratizma in militarizma, ampak razvija se že tudi pri ostalih narodih. Zato so pri nas nacionalna nasprotja središče, okoli katerega se sučejo vsa politična vprašanja. Socialna demokracija nima razloga, zamol-čati, koliko zlega nam je storil dualizem kot delavstvu in kot narodni celoti. Socialna demokracija brez razlike narodnosti mora biti nepomirljiva nasprotnica dualizma. V tem negativizmu smo si
že edini. Ni paše edinstvenega pozitivnega nazora. V Avstriji računa socialna demokracija s carinsko ločitvijo, kakor madžarska. Mi na Hrvatskem, ki smo nekak jeziček na vagi, kakor tisti osel, na katerega padajo udarci z obeh strani, čutimo najprej težave političnega položaja. Naravno je torej, da prihaja izmed nas iniciativa, da zavzame socialna demokracija stališče glede vprašanja Avstro-Ogrske sploh. Če ne bi šlo za nas, bi bili lahko ravnodušni. Reklo bi se lahko, da je to vprašanje dinastije; toda prisiljeni smo vendar, da živimo drug poleg drugega in da nosimo vsa bremena. V Budimpešti imamo pač svojo delegacijo, toda vladi je vseeno, če glasuje za njo ali pa ne Mi moramo to smatrati za vprašanje našega naroda, za vprašanje našega proletariata. Bilo bi prezgodaj, če bi hoteli sami danes nekaj skleniti. Treba je pa, da se zmenimo s socialno-demokracijo v Avstriji in na Ogrskem. Samo če bi lahko našli razumevanje naših razmer, bi lahko sami zavzeli svoje stališče. Zakaj smo postavili to vprašanje obenem z volilno pravico na dnevni red? Reforma volilne pravice bo morala prinesti izprosi embo vladnih oblik s seboj. Državnopravne formule se potlačujejo vse bolj nazaj, v ospredje prihajajo socialna vprašanja; pri nas in na Ogrskem je pa narobe. Med Hrvatsko in med Ogrsko ni boj dveh narodov; hrvatski in madžarski narod se bojujejo zoper madžarsko dijantrijo. Madžarski narod je enako potlačen, izkoriščan, obubožan, kakor hrvatski. To niso nacionalni, temveč gospodarski razpori. Zastonj imamo na Hrvatskem večino, dokler ne bo v madžarskem državnem zboru pravih zastopnikov, ki ne bodo imeli koristi od tega, če se tlači naš narod. Potem ne bo mogoče, da sede kak gospod na Danov stol, češ, da vodi hrvatska hranilnica opozicšonalno politiko. Sabor mora postati pravi predstavnik naroda. — Kako se ima izpremeniti dualistični zistem, o tem imam svoje osebno mnenje. Kakor gredo avstrijski sodrugi za tem, da ustanove svobodno zvezo narodov, tako lahko raztegnemo to stremljenje tudi na Ogrsko in na Hrvatsko. (Burno odobravanje.)
Govornik predloži resolucijo, katero objavimo prihodnjič.
Politični odsevi.
Državni zbor je imel v četrtek zopet sejo, na kateri bi bil imel priti Kolowratov nujni predlog o zvišanju števila rekrutov za deželno bratnbo. Toda vlada se ni upala, začeti s to stvarjo, ker ji dvetretjinska večina ni bila zagotovljena. Pomagala si je torej na ta način, da sa ministri odgovarjali na stare interpelacije.
Sociaino-demokratična zveza v parlamentu je imela sejo, na kateri se je ö>tr» kritizirala vlada, ki ne daje državnemu zboru priložnosti, da bi se pečal z drugimi rečmi, kakor s takozvanimi državnimi potrebami. Sklenilo se je, vložiti interpelacijo, ki vpraša vlado, kaj je s starostnim zavarovanjem.
Wahrmundova afera še ne daje klerikalcem miru, dasiravno je učno ministrstvo pokazalo že toliko «popustljivosti», kakor da bi bil klerikalni Lichtenstein, ne pa «liberalni» Marcbet, učni minister v Avstriji. Ne le, da se je sklenilo, poleg njegove stolice ustanoviti še drugo za cerkveno pravo, je tudi Wahrmund za dlje časa na dopustu in videti je, kakor bi se hotelo dijake kar odgnati od njegovih predavanj. Liberalizem igra v tej stvari tako žalostno ulogo, da bi se človek zjokal nad njim. A vse to še ne zadostuje klerikalcem in v gospodski zbornici je grof Franc Thun napovedal, da bo njegova stranka glasovala proti proračunu in proti proračunskemu provizoriju, če vlada ne ustreže zahtevam klerikalcev glede Wahr-munda. Kako dolgo bodo liberalci neki še nastavljali lice klerikalnim klofutam?
Nemški minister-rojak Peschka je umrl. V nedeljo je bil na Dunaju sprevod do kolodvora, odkoder so prepeljali truplo v Opatjo vas. Za naslednika imenujejo bivšega ministra Pradeja.
Poslanec dr. Bobrzynski je imenovan za namestnika na Gališkem in je že prevzel posle.
Gosposka zbornica je odkazala vladni načrt o ministrstvu dela, ki ga je poslanska zbornica nujnim potem sprejela, posebni komisiji. Ta pred' laga, naj se iz delokroga novega ministrstva izloči rudarske zadeve in obrtno šolstvo ter naj se od-« kaže prve trgovinskemu, drugo pa učnemu mini« strstvu.
Poslaneo dr. Herold je v pondeljek zjutraj v Pragi umrl. Bil je član mladočeške stranke, v kateri je igral važno ulogo.
Brambovski odiek je razpravljal v sredo ö preskrbi moštva, ki postane v vojaški službi za delo nesposobno. Minister deželne hrambe Georgi izjavlja, da želi izboljšanje stanja invalidov in pen-zionistov,Sekčni načelnik Reuter je pojasnil, da je predložilo vojno ministrstvo obema vladama
nov zakonski načrt o preskrbi vojakov. O postavi se bo pa moralo razpravljati v zvezi s splošnim invalidiletnim zavarovanjem. Vlada se hoče držati sledečih načel: Če bo šlo za rente, povzročene po nezgodah, se bodo določilo ne glede na dobo aktivne službe po omejitvi zaslužka v civilnom stanu vojaka. Ozirati se nameravajo tudi na ponesrečencev brate in sestre ter na njih zakonske in nezakonske otroke. Izvolili so končno pododbor prtorice, ki naj izdela zakonski nafrt glede na preskrbo onih vojakov in njih rodbin, ki postanejo nesposobni za zaslužek v aktivni vojaški službi. Nadalje je obveljal Scliuhmeierj ev predlog, naj izdela vlada zakonski načrt o preskrbi onih vojakov in njih rodbin, ki puuesreč'jo v vojaški službi.
Razmere na Hrvatskem se poostrujejo od dne do dne. Baron Rauch in njegov famulus Črnko vič besnita proti opoziciji bolj fanatično, nego je bilo v Khuenovih časih. Maščevati se hočeta nad vsemi, ki niso pri zadnjih volitvah glasovali za Rauchove kandidate. Uradniki in sodniki se predstavljajo «iz službenih ozirov», a v zadnjem času se je vlada spravila nad vseučilišče. Penzio-nirala je profesorja Šurmina, ki je tudi poslanec, potem je suspendirala profesorja poslanca drja. Manojloviča in končno je odstavila še profesorja Car j a in Šišiča, ki nista hotela odobriti vladnega nasilja nad profesorji. Vseučiliški senat ni pokazal mnogo hrabrosti, a dijaki so sklenili, zapustiti zagrebško vseučilišče in oditi na avstrijske univerze. Javne shode, ki so ?e hoteli pečali z vseučiliščnim vprašanjem, je policija prepovedala, celo zaupen shod je preprečila z orož-ništvom in z redarstvom. Med policijo in med občinstvom so bili hudi spopadi, resne demonstracije so na dnevnem redu. V Zagrebu je razburjenost tako velika, kakor v času bojev zaradi grbov. Rauchovo blazno nasilstvo kaže, da je njegov položaj res že do skrajnosti omajan in da se skuša le še z največjo brutalnostjo ohraniti na površju. Toda s to metodo menda ne pojde, ampak prej pojde Rauch in njegovi podrepniki.
General Tiirr je v nedeljo ponoči umrl v Budimpešti. Leta 1848 je Turr poveljeval v ogrski revolucijski armadi. Bil je nekdaj zelo bogat, a umrl je v velikem siromaštvu.
V	južno-amerikanski državi Peni je izbruhnila revolucija. V Limi so se ustaši polastili železnice in so prerezali brzojavne žice. Vlada je odposlala vojaštvo proti njim.
V	Alahabi v Indiji so zarotniki nameravali ubiti sodnika Kingoforda. Bomba je pa zadela voz, v katerem se je peljala Angležinja Kenndy s hčerko. Mati je mrtva, hči pa smrtno ranjena. Policija v Kalkuti je našla mnogo bomb in streliva ter je zaprla mnogo ljudi.
Prvi majnik.
Spljet. Praznovanje prvega majnika je letos sijajno izpričalo veliki napredek socialno-demokra-tične stranke v Spljetu. Dolgotrajni boj tukajšnjega delavstva nosi prve sadove. Težko je bilo to delo, kajti dolgo je bila Dalmacija takorekoč izven zakona in socialna demokracija se je še posebej smatrala za stranko, proti kateri je dovoljeno vsako sredstvo. Vsled tega so bili vsi dosedanji boji polni žrtev. Toda stranka, ki je pretrpela dosti hudih udarcev, vendar ni nikoli obupala in končno je prisilila oblasti in svoje nasprotnike, da ji priznavajo pravice, ki ji sodijo po zakonu. S svojo doslednostjo in nepopustljivostjo si je stranka priborila ugled, ki se je dne 1. majnika sijajno izkazal. Dopoldne se je zbralo delavstvo v društvenih prostorih, kjer se je sestavil sprevod po organizacijah. Z rdečo zastavo na čelu, katero je nosil stari so-drug Franc Pazinovid, je sprevod z več kakor tisoč delavci ob iltlO. odkorakal ob prepevanju delavskih pesmi po določenih ulicah. Približno ob 10. je prikorakal na obalo pred hotel Bellevue, kjer ga je pričakovala ogromna množica. Tukaj pod milim nebom se je vršil ljudski shod, katerega se je udeležilo daleč nad 3000 oseb. Sodrug Prku-šič je v imenu politične organizacije pozdravil zbo-rovalce in izrazil zahvalo za velikansko udeležbo. Glavni govornik je bil sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane, ki je v celournem hrvatskem govoru razvil pomen prvega majnika in naglasil visoke naloge socialne demokracije ob navdušenem odobravanju poslušalcev. Potem je spregovoril sodrug Pazmovič nekoliko navduševalnih besed v italijanskem jeziku, za kar je žel viharno priznanje. Sodrug Prkušid je zaključil shod in sprevod, ki je močno narastel, je nadaljeval svojo pot čez Gospodski trg do društvenih prostorov, kjer se je razžel v najlepšem redu. Popoldne je bila ob mnogoštevilni udeležbi ljudska veselica, ki je trajala do večera. Vse priredbe so se izvršile krasno in v vzornem redu. Spljetsko delavstvo je dokazalo, da je red in mir najbolje zavarovan, kadar ga varujejo delavci sami. Z veseljem, ki vlada med krasnim uspehom proletarskega praznika, se združuje njegov opravičeni ponos nad velikanskim napredkom.
Zagorje ob Savi. Prvi majnik se praznuje pri nas že od začetka na slovesen način. Tako je bilo tudi letos. Praznovali so rudarji, steklarji, kamno-lomci, obrtni delavci. Delo je počivalo in povsod je bilo praznično razpoloženje. Zjutraj je bila bud-nica, delavstvo je priredilo impozanten sprevod 2 godbo, ob y,10. je bil pa ljudski shod, na katerem
je govoril sodrug To kan iz Ljubljane o pomenu prvega majnika. Njegova izvajanja je zbor burno odobraval. Popoldne je bila velika ljudska veselica ob velikanski udeležbi delavstva. Vse priredbe so se izvrstno obnesle. Po vsem kraju so plapolale po hišah zastave, večinoma rdeče. Praznovanje se je v najlepšem redu končalo ob 10. zvečer, r Trst. Tukaj se je praznovanje izvanredno dobro obneslo. Slovenski socialisti so imeli dopoldne z italijanskimi skupaj shod, popoldne pa svojo veselico v Rojanu, katere se je udel žilo približno 1500 oseb. Obširno poročilo objavimo prihodnjič.
Polj. Jugoslovanska socialno - demokratična stranka je imela dopoldne shod v Arco Romano, popoldne pa je bil shod v gledališču, kjer je govoril poslanec sodrug Pagnini.
Gorica. Praznovanje prvega majnika se je častno izvršilo. Dopoldne je bil shod pod milim nebom, kjer je poročal sodrug dr. T u m a. Natančnejše poročilo pride prihodnjič.
SggSggggggggggggggggggggggg
Pozor!	Pozor!
Kamnoseke se opozarja, da ne sprejmo dela v Ljubljani pri gosp. Camerniku, ker so pri do-tični tvrdki v plačilnem gibanju.
gasgžssgaggflggžsggasgasgžS^
DomaČe stvari.
Terorizem «Slovenskega Naroda» si je izbral v zadnjem času sodruga drja. Tu m o za cilj. V pondeljek mu je posvetil ves uvodni članek, ki je s svojo dolžino v najostrejšem nasprotju s posku-šanim bageteliziranjem napadanega. Ne verjamemo, da bodo «Narodove» invektive zmanjšale duševni mir drja. Turne; na Slovenskem namreč kmalu ne bo delavnega človeka, ki ga «Narod» ne bi bil obsipal s svojim čudno dišečim cvetjem. A jeza liberalcev je v tem slučaju še posebno umljiva, kajti čeprav je poteklo že nekaj časa, kar je dr. Turna, spoznavši prazno frazerstvo te stranke, zapustil njene vrste, so vendar še vedno na tihem gojili upanje, da se povrne k njih egiptovskim loncem. «Narodova» posestrima «Ediaost» je še pred par meseci emfatično opozarjala, da je dr. Tuma «naš», namreč narodnjaški, dasiravno je že davno prej sam povedal, da je socialist in demokrat Ne smatramo za svojo nalogo, braniti drja. Turno. Ce se mu bo zdelo vredno odgovarjati, poskrbi že sam to. Koristno se nam pa zdi, pokazati tudi s tem slučajem, kako nestvarna in nenačelna je vsa politika naših liberalcev in narodnjakov. Razven osebnosti ne pozna ta družba ničesar. Svoje prvake povzdigovati v devuta nebesa, nasprotnika pa oblatiti in opljuvati, to jim je politika, to jim je taktika, to jim je «narodno delo», to jim je skratka vse. Bilo bi res žalostno izpričevalo za slovenski narod, če bi se dolgo prebavljal tako politično mazaštvo.
Med italijanskimi in slovenskimi narodnjaki
v Trstu je po porečilih primorskih časopisov dosežen sporazum glede deželnozborske, odnosno občinske volilne reforme. Kolikor se da presoditi, so Slovenci hrabro retirirali. Nekateri mestni okraji, v katerih igrajo slovenski glasovi nekaj večjo ulogo, se pridružijo okolici, zato da bo za Italijane nevarnost manjša in povrh tega dobe Slovenci manj mandatov, nego je določal načrt vlade. To je prav tako, kakor je bilo z volilno reformo v Istri. Seveda poznamo pesem, ki jo bodo zapeli narodnjaki: Če ne bi bili sprejeli tega, bi bila šla volilna reforma spluh po vodi. To sicer ni dokazano, kajti socialisti so izjavili, da hočejo upreti vs; moči, da se ne voli več po starem volilnem redu. Toda dajmo, da imajo narodnjaki prav; potem imamo pa pravico, vprašati, kaj imajo narodnjaki še očitati socialistom v narodnem oziru? Bolj popustljivi, kakor narodnjaki, niso bili še nikdar in tudi ne bodo nikoli.
Ljubljanska podružnica zveze kovinarjev priredi v nedeljo, dne 10. maja ob pol 10. uri dopoldne v Perlesovi restavraciji društven shod. Člane se opozarja točno in polnoštevilno vdeležiti se shoda. Pristop imajo tudi drugi kovinarji in razpravljalo se bode o važnih stvareh. Odbor.
Dopisi.
Loke pri Zagorju. Gospod Ošič se hoče v št. 34. s g 19. tis. zak. oprati, če misli, da se z zlorabo tiskovnega zakona da tudi vtajiti, se mož moti. Ce ste ekonom ali inštruktor, je to nam vseeno, za to, kdaj da ste prevzeli posestvo, se tudi ne bodemo prepirali; da pa ste se preselili pred kratkim, priznavate sami. Hlapec je bil gotovo dalje časa bolan in je bival v hlevu. Če ste ga Vi smatrali za bolnega ali ne, to je nam vseeno; s pričami lahko dokažemo, da je dlje časa bolehal. Isto jutro pa je radi bolezni že tudi zblaznel in je šel iz postelje ter hotel uiti; saj ste vendar naročili dekli, naj bi poznažila sobo na Vašem mlinu, da bi se ga izpovedalo. V hlevu pa je mrtev ležal
od osmih zjutraj do treh popoldan. Zakaj pa ga niste vsaj mrtvega spravili na mrtvaško postelj v kakšno soba, kakor store to gospodarji, ki ljubijo svoje posle? Da so ga odnesli rudarji v mrtvašnico iz hleva, priznavate sami; če pa 3te jim plačali, kakor trdite, ne smete misliti, da je bila lakomnost za denar od rudarjev, temveč človeško sočutje, da so ga odnesli. Izvedeli smo, da ste plačali enemu po eno in drugim po 2 kroni; naj bo to res, ampak radi tega je dopis še vedno resničen, saj vendar nismo trdili, da niste dali tistih par kronic. Radi hrasta pa vprašajte svojega soseda, ali pa otroke rudarjev, ki Vam potrdijo, da smo imeli mi prav. Tudi za mleko je menda vseeno, če ste jim rekli, da je mleko prevredno in da kmet ne mora izhajati, kakor če bi bili rekli, da naj podražijo. Res pa je, da so ga podražili takoj, ko ste jim Vi razložili svojo modrost. Da Vašo ljubezen do poslov še bolj opišemo in to radi tega, da si zapomnite za drugič zopet rabiti § 19. tisk. zak., Vam povemo še o Vaši učenki, ki je bila v prodajalni. Učenko ste imeli v letošnji zimi, ki vendar ni bila mrzla; ali menda radi same ljubezni je imela vse ozeble roke, tako da je zbolela; vživala pa je kakor je sama pripovedovala le bolj po domače rečeno oblicah krompir pa močnik, tako, da je proti neki prijateljci dejala, da bode morala pisati svojim staršem po denar, ker ne more več obstati ob tako dobri hrani. Navedli bi Vam lahko še marsikaj, pa bodemo čakali, da še enkrat privandrate s § 19.
Torej na svidenje, gospod vinski inštruktor!
Dopisnik prvega dopisa.
Spljet. Zadnje dni meseca aprila je dosegla tukašnja organizacija jako lep uspeh. Prvikrat smo dobili občinsko gledališče za predavanje. To se seveda ni zgodilo iz naklonjenosti občinske gospode, kateri je hudič ljubši od socialnega demokrata, temveč le zato, kar tudi občina ne more več tajiti moči, katero si je pridobila socialna demokracija v Spljetu. Doslej so dobivali gledališče večinoma klerikalci za svoja predavanja. Značilno je, da narod-njaške gospode v občini nič ni ženiralo, če je bilo tako predavanje italijansko in če je prišel kak padre gaetano naravnost iz Italije. Dovolj je bilo, da je bila stvar klerikalna. Za hrvatska predavanja je bilo gledališče socialnim demokratom zaprto. Končno so pa vendar na Gospodskem trgu spoznali, da se ne smejo preveč igrati s socialisti. Izgovarjali so se pač in so tudi najprej odklonili prošnjo stranke za gledališče, a skoraj v zadnji uri so sami poslali naznanilo, da je gledališče na razpolago. Tako se je v sredo, 29. aprila vršilo tam prvo predavanje za socialne demokrate. Predaval je sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane, ki je našemu delavstvu še dobro znan konferencier, vsled česar je bila udeležba delavcev zelo velika. Buržoazijase je pač večinoma odlikovala z odsotnostjo. A tisti maloštevilni meščani, ki jih ni bilo sram, priti na delavsko predavanje, so zapustili gledališče presenečeni in zadovoljni. Celo neki duhovnik, ki se ja neopažen v loži udeležil, je priznaval, da je bilo «zelo zanimivo». Sodrug Kristan je predaval o starih verah stvarno, instruktivno, a obenem tako prijetno, da poslušalci še opazili niso, kako hitro je minulo poltretje uro, V četrtek je predaval sodrug Kristan v društvenih prostorih o etiki in socializmu. Tukaj gostuje namreč hrvatska primorska gledališka družba, ki je hotela tega dne igrati v spomin Zrinjskega in Frankopana, vsled česar se je stranka zadovoljila z enim večerom v gledališču. Tudi drugo predavanje je bilo zelo poučno in zanimivo ter je povečalo željo delavstva za pogostejšimi podobnimi priredbami. Za stranko pomenita oba dneva velik moralen uspeh.
Stališče odvetniških in not. uradnikov.
(Odgovor na poslano brošuro, «pisal dr, H. Tuma.) Dalje.
Odpovedna doba bodi najmanj 6-tedenska za stalno nameščenega uradnika za vsako koledarsko četrtletje ter je v odpovedni dobi pustiti v svrho iskanja službe prostega časa vsakih 14 dni najmanj 1 dan.
Konkurenčno klavzulo bi bilo po mojem mnenju sploh odpraviti.
Izpričevalo bi moralo obsegati vse, kolikor se tiče zmožnosti in znanja oradnikovega. Seveda je najtežja stran y izpričevalu ravno zadeva psihološkega in moralnega vprašanja. V največ slučajih bi resnično izpričevalo bolj škodovalo nego koristilo. Sprejeti bi se morala torej glede izpričevala le prepovedna določila, kaj se v izpričevalo ne sme postaviti. Danes velja izpričevalo, ki potrjuje le dobo službe, za slabo izpričevalo.
Brez druzega sem za to, da je dati prostost službenemu osobju za izvrševanje vseh državljanskih pravic, torej posebno za izvrševanje volilne pravice.
Glede dopusta imam pomislek, ali je mogoče uradniku nastopiti dopust, ako tudi nima primernih sredstev. Po mojem je dopust jako draga stvar tako za šefa, kakor za uslužbenca. Tako dam v svoji pisarni za slučaj dopusta stalnim uradnikom tudi nagrado, ako ni že pri določitvi plače mišljeno na dopust. Ako naj dopust služi za to, da uilu&-
benec nabere novih moči, si mora dati telesnega in duševnega odlastka, priložnost telesne in duševne reakcije, torej premembo zraka, hrane, gibanja v prosti naravi, potovanje i. t. d. Dopust kot brezdelje je nezmisel. Uradnik, ki svoj tedenski dopust ubije s tem, da zjutraj leži do desete, ali kolikor mogoče veliko čez dan poseda v kavarnah in gostilnah in zvečer zopet leže zgodaj spat, ali pa si privošči krok in ponočevanje, ima ravno nasprotno od dopusta. Jaz bi želel, da bi vsi naši uslužbenci za čas dopusta privoščili letovišče sebi in družini, gibanje in telesno delo, ker le tako je mogoče iz-nebiti se vse m dre celoletnega pisarniškega dela in njim združene otrplosti živčevja. Za uživanje takega dopusta pa je treba seveda regulacije plač, in najbolj se ustreže sedanjemu položaju, ako določi šef svojemu odgovornemu voditelju pisarne za dopust toliko nagrade, da ga more uživati, ne da bi si nakopal dolg. Dopust bodi nepretrgan v dobi sodnih počitnic. Zahtevam pa, da bi se zakonitim potom določila pravica do dopusta ne glede na premembo službovanja v eni ali drugi pisarni, ker bi se take počitnice in dopust po vseh pisarnah docela izjednačili. Voditelj pisarne, ki je že več let služboval pri enem šefu in prestopi k drugemu, bi moral biti pri drugem šefu takoj tudi deležen dopusta.
Glede poskusne dobe je 14 dni premalo za duševnega delavca in posebno za voditelja pisarne. Največkrat se spozna uradnika takrat, kadar je izredno delo, ko mora imeti uradnik v redu svoje živčevje in mora znati intenzivno pokazati svoje znanje. Odvetniške pisarne imajo itak svoje sezone. Zaraditega je po mojem mnenju za spoznanje sposobnosti uradnika tudi 4 tedne premalo. Zase bi zahteval najmanj 6 tednov. Vestnemu šefu pa tudi po šesttedenski poskušnji ni mogoče izreči svoje sodbe. Mnogo je značajev, ki se počasi privadijo na delo kake pisarne, potem pa tem vestnejše in trdnejše vrše svojo službo. So pa drugi, ki prve dneve vsled novosti položaja pokažejo vso svojo pozornost in razburjenost, potem pa še nagleje opešajo in potrebujejo vedno nove izpodbuje. Zaraditega šesttedenska odpovedna, pa tudi šeštte-denska vsprejemna doba.	Dalje prih.
Mizarji, pozor I Vsakdo, ki namerava zapustiti prostor ali delavnico, da si poišče v kaki drugi delavnici dela, sploh vsak mizar ali delavec pri strojih, ki išče dela, naj se oglasi poprej v društvenem lokalu na Rimski cesti št. 19. Nihče ne šči dela v nobeni delavnici, preden se v društvu je informira o položaju!
Priznano najlepše Šaljive bazare, kakor tudi ▼so slavnostne predmete za vrtne veselice, društvene znake, kuverte, številke za bazare in knjižnice, koriandoli, serpentine, rdeče nagelne, lampione, papirnate čepice, karte za šaljivo pošto, bloke, štambilje dobavlja društvom
najceneje
Wunibald Plann
i
Dunaj VI., Viallgasse 19 (poleg RaimnndUater).
Lastno Issdlelovanje S Zahtevajte znižani cenik!
Novo!	Novo!
Izšla le v založbi časopisa „Naprej I" v Idriji brošnra
„Proletarijat"
ki jo je napisal Karol Kautsky, poslovenil Anton Krta t&n Brošura «Proletarijat» obravnava sledeče predmete: «Pro-letarec in rokodelski pomočnik», «Delavska mezda», «Razpad proletarske rodbine», «Prostitucija», «Industrijska rezervna armada», «Rastoča .razsežnost proletarijata» in «Trgovski in „izobraženi" proletarijat». Cena brošuri SO vinarjev.
" "'i Pranor"
po vseh gostilnah, kavarnah in . •. brlvnicah BST" H
a8ÄS82SS5£5S8ÖS5ÖSSÖSesS J525SK §	KAVARNA
projo ,Tedesoo' v Trsta
se priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena.

č&cUni/ti t y </kmt?rißto yfaü*ri želijo dvbrcr, po cevts in zamf&ljiiHypotovali rta/av obrn^fo
rSünon^c/Griefefra
o J^'ubQatvi yCelc>6vorsk« u&v^R
"täakvvrs&ui&yasrula ¿fcjsČJ
V življenju nikdar več 600 komadov samo gld. 1*65
1 krasno pozlačena preciz. ura z verižico s 3 letnim jamstvom, 1 moderna svilena kravata za gospode. 2 tina žepna robca, 1 prstan za gospode z imit. his ioni, 1 elegantna broša (novost), 1 par gumbov z imit. bri-ljanti, 1 žepno zrcalo, 1 denarnica, 1 par manšetnib gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentiran« zapono, l album, 10 najlepših slik sveta, 3 Šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 nikel-nasti tintnik, 20 važnih dopisovalnih predmetov in še 500 lažnih predmetov, za dom neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja samo old- 1-65. Pošilja proti povzetju, ali če se denar naprej pošlje	3—2
Dun. ceD.razpoBiljalniGaf P. Lust, Krakov 463.
Kar ne ugaja, se zamenja.
Berite!
Berite!
Citajte in širite sledeča knjige in brošure: K. Kantakjr:
„Kdo uničuje proizvajanje v malem?"
Cena 30 vinarjev.
H.	Klrchstoiger:
„Pod spovednlm pečatom".
I.	del velja 3 kroni 60 vinarjev. II. del velja 2 kroni. A. Kristan:
===== „Socializem". ==
Cena 20 vinarjev.
A Kristan:
„Socialna demokracija in kmetlško ljudstvo".
Cena 10 vinarjev. K. Man in Friderik Engels:
„Komunistični manifest".
Cena 40 vinarjev.
A. Kristan:
„Zakaj smo socialisti?"
Cena 14 vinarjev.
„Vatikanski Jetnik".
Razglednica. Komad 6 vinarjev. 100 komadov 6 kron.
Vse te knjige in brošure se dobe v upravi «Rdečega Pra porja» v Ljubljani, «Naprejal» v Idriji in v vseh slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Trstu, Gorici in Kranju.

*
*
Prodam okoli 8000 metrov
ostankov posteljnega platna
(kanafas) zajamčeno'Ia kvaliteta, samo izbrani ostanki po 8 —16 metrov kos, za popoljno posteljno'perilo 1 meter po 22 krajcarjev. Razpošilja se najmanj 40 metrov po poštnem povzetju.
S. Stein, tovarna za platno	6
Naohod na Čeikem.
* * ♦ * *

Stanje hranilnih vlog: 24 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
860.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši, Prešernove ulice 3, poprej na Mestnem trgn zraven rotovia,
sprejema hranilne vloge vsak delavnki od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po -i °/y ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.	86—22
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom o. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na semljliča po 47t%,na menioe in na vrednostne
listine pa po 5% na leto.
"t
t
T XOX 1'ITI 01 01 01 T TT TT dt 31 oic I Tc Tc Tc TC TC TC TT TT T IG TClC TC TC
S Delniška dražba združenih pivovaren Žalec In Laški trg
T.l.lon it. tO«
v Ljubljani
pripweč» mji
Tvlelon it. 1B8.
isbonio pivo i sodeih in stoMonieik

ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI. WSSZSüm «_« f
IpdijiUlj in «4$Nf»roi «tednik Frpi Bs?U
Tiska Iv. Pi. Umpre* v Kranja.