LfitO LXVI PoSInfn» p1a?ane » Solovlnl V Ljubljani, v sredo, dne 16. februarja 1938 Slev. 38 6ena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredn ištvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-IJunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva io nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Kdo hujsha na vojno Če kdaj, lahko danes z ozirom na medsebojne odnošaje velikih in malih držav rečemo, ne da bi pretiravali, da so naravnost kaotični, tako da se v njih nihče prav ne spozna, najbrž niti vodilni državniki Evrope in Amerike ne. So preroki, ki nič ne dvomijo in javnosti z največjo prepričanostjo dopovedujejo, da je sedanji položaj na svetu podoben onemu leta 1914 Ln da stojimo prav tako kakor takrat na pragu nove svetovne vojne. Na drugi strani pa ni nič manjše število onih, ki v vojno niti malo ne verujejo ali jo vsaj ne smatrajo kot verjeten izhod iz nepopisne zmede današnjih dni. Pravijo, da se najmanj žc deset let ponavljajo napovedi, da bo vojna izbruhnila prihodnjo pomlad, če pa ne spomladi, pa prav gotovo jeseni, in če jeseni ne, pa drugo leto. V zgodovini je pa to, kar se bo zgodilo v bli/.nji ali daljni bodočnosti absolutna neznanka in dogodki so navadno vedno postavljali na laž preroke, ki eo z gotovostjo trdili, ali da bo vojna, ali pa se bodo vsi spori poravnali mirno. Tudi, kaj ljudje splošno mislijo in čutijo, ni merodajno. Večkrat je izbruhnila vojna, ko jc bila javnost splošno prepričana in so tudi državniki s strokovnjaško gotovostjo izjavljali, da se »mir šc dolgo ne bo motil«, in nasprotno vemo, da jc Evropa večkrat kljub konfliktom, ki so se zdeli nepremostljivi, uživala blagoslov miru, medtem ko ni skoraj nihče dvomil, da bo moral spregovoriti meč. Nasprotja med političnimi ideologijami, ogromnimi gospodarskimi interesi, ki stoje na kocki, in nacionalnimi silami, od katerih je vsaka prepričana, da jo hoče druga napasti, ter si druga drugi očitajo imperializem, so danes v resnici huda in nujno zahtevajo čimprejšnje izravnave ali po strašnem bojnem pretresu ali pa po mirnem in splošnem sporazumu, ki bi trajal vsaj nekaj desetletij. Kdor se boji vojne, se opira na dejstvo, da ni videti nobene možnosti mirne poravnave med državami, ki trdovratno vztrajajo vsaka na svojem stališču in so priti-rale svoje različne poglede in zahteve, od katerih da ne morejo odstopiti za nobeno ceno, do skrajnosti. Kdor pa je prepričan, da mora priti do sporazuma, naj se vsi različni mednarodni spori zdijo še tako neporavnljivi, pa izhajajo iz predpostavke oziroma iz dejstva, da se vsaka velika ali mala sila v Evropi ne boji nobene stvari bolj nego vojne in utegnejo imeti prav, zakaj to je gotovo, da je strah pred vojno danes, hvala Bogu, najmočnejša ovira za to, da vojna vseh proti vsem ne izbruhne Medtem ko pesimisti po pravici lahko dvomi io v razloge, s katerimi na primer predsednik češkoslovaške republike utemeljuje svoje stoodstotno prepričanje v mirni konec sodobnih liomatij — da je namreč duh spravljivosti globoko vko-reninjcn v zavesti sodobnega človeštva — pa nihče ne bo oporekal, da drži ugotovitev, ki jo je nedavno izrekel francoski poslanik v Berlinu Poncet, da noben pameten človek in nobena srla na svetu ne dvomi, da bi v prihodnji svetovni vojni ne bilo več ne zmagovalcev ne premagancev. ampak da bi bili premagani vsi in da bi mir zavladal šele, ko bi bilo do temeljev vse porušeno, kar imenujemo gmotno blagostanje in kulturo. > _ Značilno je danes, da se prepričanje o bližnjem izbruhu svetovne vojne širi iz krogov, kj so v politični zvezi s sovjetsko Rusijo in tudi ideološko več ali manj simpatizirajo s sovjetskim režimom. Zlasti francoska ljudska fronta in njena glasila, predvsem zloglasni ».L'Oeuvre«, je središče, iz katerega se dan za dnem širijo po vsem svetu članki, vesti in razprave, ki utr-jajo v javnem življenju razpoloženje, kakor da ves svet ni ničesar drugega ko z eksplozivnimi snvmi nabit prostor, ki čaka samo bakle, s katero ga bo kdo zažgal; razume se, da ti krogi že vnaprej delajo za tako katastrofo odgovorne tako zvane avtoritarne režime in sile, sebe pa slikajo kot mirne angele. Je j>a vse to pisanje tako, da vzbuja sum, kakor da bi ta tabor napovedovalcev bližnjega svetovnega požara sam srčno želel, da bi ta požar izbruhnil, v čemer nas jx>trjajo tudi glasila ruskih sovjetov, ki pripravljajo svet na vojno, trdeč, da se V6c bur-žuazne sile sveta žc dolgo pripravljajo, da napadejo Sovjetijo To me l od ijo je zapel že Lje-nin in jo navija zdaj spet Stalin, ki je ukazal inteligentnim kulijem svojega despotskega režima pisati, da bo za to vojno seveda sledila svetovna revolucija, oziroma, da se bo končala s sovjetizacijo vsega sveta in je to zdaj tudi sam .javno zapisal v moskovski »Pravdi« od 13. t; m. Gospa Tabu is, ki jo po pravici imenujejo Ege-ri jo francoskega levičarskega režima, pa pridno sekundira Stalinu in hujska na krvavo vojno dveh ideologij: socialistične in fašistične, ki se mora seveda končati z zmago rdečih revolucionarjev ... Dočim se vladajoča francoska »demokraci ja« ljudske fronte žal popolnoma vdajo tem nagonom in stremljenjem sovražnikov evropske krščanske kulture, ki jo želijo uničiti z ognjem in mečem, pa jc angleška demokracija drugačnega mnenja. Sedanji angleški premier Chamberlain je te dni jasno izrekel, da Anglija veruje v mir in da si bo z vsemu silami prizadevala, da ga ohrani, in čc Anglija to reče, smemo verjeti, da bo res tako in da ta prizadevanja jio vsej priliki ne bodo doživela neuspeha. Zakaj volja in vpliv ter interesni krog britskega imperija je zaenkrat gotovo močnejši nogo krvoločne sanje sovjetskih mogotcev. Gotovo sta tudi v Angliji dve struji, ena konservativna, ki neprijazno gleda alianco med največjo angleško prijateljico Francijo in sovjetsko Rusijo, in druga, kateri pripada liberalna opozicija in skrajneži delavsko stranke, s katero tudi simpatizira zunanji minister Eden, ki v alianci med Parizom in Moskvo vidi najboljše orožje v rokah velikih demokracij, da se kroti Nemčija in oslabi, če ne zlomi os Rim-Berlin. Znano je tudi, da med Chambcrlainom in Edcnom vlada v tem oziru neko nesoglasje, ki «e jc zlasti pokazalo te dni, ko na eni strani Chamberlain skpša čimprej doseči sporazum z Italijo za ceno priznanja afriškega imperija, dočim Eden temu stavlia vse mogoče ovire. Toda interes, ki ga ima Angli ja na |K>mirjenju v Evropi in tradicionalna palriotič-na zavest vseh Angležev, naj sedijo na skrajni desnici ali ua skrajni levici, so premagali razne O čem sta govorita Po londonskih poročilih %) Berchtesgadenu London, 15. febr. TG. 0 sestanku v Berchtesgadenu med Hitlerjem in Scliiischniggom je povedali tukaj tele podrobnosti: 1. sestanek je želel Mussolini sam, ki je hotel, da naj se avstrijsko vprašanje uredi še prej, preden hi so Italija popolnoma sporazumela z Veliko Britanijo; 2. Hitler je na sestanku izjavil, da bo javno priznal avstrijsko neodvisnost, zahteva pa za svojo pristaše v vladi troje ministrstev in sicer vojno in notranje ministrstvo in ravnateljstvo javne varnosti; 3. Schuschnigg j izjavil, da bi lahko odstopil samo notranje ministrstvo; 4. nato mu jo Hitler odgovoril, da ne moro prevzeti nikakih jamstev za razvoj dogodkov v Avstriji in je bodočnost Avstrije narisal Schuseh-oiggu v zelo temuih barvah; 5. Schuschnigg je nato izjavil, da mora za vsako vladno spremembo vprašati poprej za mnenje predsednika republike Miklasa in svoje tovariše v vladi; 6. Hitler pa mu je odgovoril, da mora dobiti Schuschniggov odgovor še pred svojim govorom v r a j h s -t a g u due 20. f e b r u a r j a ; 7. ko se je Schuschnigg vrnil na Dunaj, ni hotel objaviti uradnega poročila, ker ni hotel jasno pristati na Hitlerjevo pogoje in jih tudi ni hotel krutkomalo odkloniti. To se mu je zdelo preveč usodno; 8. Schuschnigg je takoj stopil v stik z Rimom in Mussolinija zaprosil za posredovanje in mu izjavil, da hi bila to za Avstrijo popolna kapitulacija, če bi moral pristati na Hitlerjeve predloge; П. Mussolini pa ne biva v Rimu, ampak nekje v okolici in še ni odgovoril. Vse je torej odvisno od Mussolinija. Se en sestanek Dunaj, 15. febr. TG. Tukaj se širijo vesti, da ho Schuschnigg imel še en sestanek z nemškimi državniki. Najhrž se ho sestal v Inomosta z Giirin-gom, ki je posebni Hitlerjev pooblaščenec za Avstrijo. Če pa tega sestanka ne bi bilo mogoče organizirati, tedaj bi se Schuschnigg sestal s Hitlerjem v Inomostu tedaj, ko bo Hitler potoval v Italijo. Na sestanku z Goringom hi se govorilo največ o gospodarskem sodelovanju med Avstrijo i" > Nemčijo, ker vodi Goring vso nemško gospodarsko politiko. Angleški poslaniki naj poizvedo ... London, 15. febr. c. V Londonu se silno zanimajo za posledice razgovorov v Berchtesgadenu. Sploh so silno pozorni na ves jx>lek dogodkov v Srednji Evropi, ki se te dni tako hitro slede. Danes so iz zunanjega ministrstva uradno naročili diplomatskim zastopstvom v Berlinu, Ri- mu in Dunaju, da naj zahtevajo pri teh treh vladah pojasnila o sklepih na tem sestanku. Popoldne je v Berlinu že odšel sir Nevillo Ilenderson v nemško zunanje ministrstvo. Menijo, da je ta stik med angleško in nemško vlado zelo važen, ker se nadaljujejo s tem pogajanja, ki jih je načel v Nemčiji iord Halifax. Na današnjem sestanku med Hendersonoin in von Ribbentropom se je že govorilo o vsebini prihodnjega Ribbentrojiovega obiska v Londonu. Rihbentrop bi naj s svojim obiskom v Londonu nadaljeval jiogajanja z Nemčijo, kjer so se zaradi odjiovedanega Neurathovega obiska ta v poletju ustavila. Berlin, 15. febr. AA. (DNB) Vodja rajha in državni kancler Hitler se je danes vrnil iz Berchtes- gadena v Berlin. Kakor so že prej poročali, bo drevi tradicionalni diplomatski sprejem, ki ee ga bo udeležil tudi Hitler. Pred tem sprejemom bo pa zunanji minister Rihbentrop sprejel diplomatske zastopnike v Berlinu. Eden bo potoval po Evropi Instambut, 15. febr. b. Tukajšnji listi objavljajo senzacionalno vest, da bo britanski zunanji minister Eden v kratkem potoval po srednji in južnovzhodni Evropi, Na svojem potovanju bo minister Eden stopil v zvezo z vsemi odgovornimi državniki tega dela Evrope in ho obiskal Pariz, Dunaj, Prago, Belgrad, Budimpešto in Ankaro. Avstrijski notranji minister odstopil Avstrija išče „trajno obliko v razmerju do Nemčije" Dunaj, 15. febr. AA. (Štefani) Nadaljujejo se politični razgovori za rekonstrukcijo dr. Schusch-niggove vlade. V političnih krogih govore, da bo sedanji ponkancler general Hulpert z več minietri-etrokovnjaki stopil iz vlade, in da bo drž. svetnik Seiee imenovan za notranjega ministra. Notranji minister Horstenau je odstopil, da olajša Schusch-niggu pogajanja za eestavo nove vlade. Izvedelo se je, da bo Horstenau imenovan za avstrijskega poslanika v Berlinu ali pa za obrambnega ministra. Lieta novih ministrov bo izšla po sodbi tukajšnjih krogov najkasneje do sobote. »Neues Wiener Tagblatt« piše. da je zvezni kancler dr. Schuschnigg sklical za danee sejo pokrajinskih voditeljev patriotske fronte. Seji bo prisostvoval dr. Schuschnigg z več člani vlade. List meni, da bo dr. Schuschnigg podal poročilo o včerajšnjih sklepih avstrijske vlade in da bo govoril o razgovorih, ki so v teku in o splošnem političnem poločaju. List meni, da je sedanjim razgo vorotn za ureditev avstrijske vlade namen, da ве da trajna oblika v razmerju med Nemčijo in Avstrijo in da se odetranijo razna nesoglasja. Glede razmerja med Nemčijo in Avstrijo misli list, da eo diplomatski razgovori v teku in da se bodo nadaljevali. Na koncu računa list z rekonstrukcijo avstrijske vlade in pravi, da je imel dr. Schuechnigg včeraj več razgovorov z raznimi politiki, kakor n. pr. z bivšim kanclerjem Enderjem. ki je sestavil besedilo ustave iz leta 1934, in z dunajskim županom Smitzom. Dunaj, 15. febr. e. Proti večeru se širijo vesti, da se je kancler Schuechnigg vdal in sprejel v načelu Hitlerjeve zahteve. Schuschnigg so čuti pojiol-noma osamljenega in jo bil njegov položaj posebno to noč brezupen. Največja je borba za notranje ministrstvo in za njegov novi obseg. Hitler je namreč zahteval za svojega kandidata notranje ministrstvo Uradno avstrijsko poročilo in nova vlada Dunaj. 15, febr. c. Načelnik propagandnega od delka pri avstrijski vladi, polkovnik Adam, je nocoj ob 10 v dunajskem radiu prebral uradno poročilo o sestanku med Schu6chniggom in Hitlerjem dne 12. februarja v Berchtesgadenu. Dostavil je, da bodo to uradno poročilo istočasno prebrali v Nem-ičji in v Avstriji. Uradno poročilo pravi, da ela se Hitler in dr. Schuechnigg zlasti pogovarjala o tem, kako bi ee epopolnila pogodba z dne 11. julija 1936, in sicer tako, da bi pogodba popolnoma zajamčila iskrene in prijateljske odnošaje med obema državama. Po goabi niso bili dodani nobeni novi dostavki, pač pa sta oba državnika prepričana, da bodo njuni sklepi koristili vsemu položaju v Evropi. Potem, ko je prebral uradno poročilo, je polkovnik Adam poudaril, da je v odnošajih med Nemčijo m Avstrijo prišel zdaj čas za splošno in dokončno razčiščenje. Posebno danes so se razširile senzacionalne vesti o bodočih dogodkih v Avstriji; zato mora ugotoviti, da ee temelji pogodbe z dne 11. julija 1936 ne bodo prav nič spremenili. V veljavi ostane majska ustava iz leta 1934 in domovinska fronta se ne bo nič cepila. Nobena stranka izven domovinske fronte ne bo 6mela delovati, pač pa se lahko domovinski fronti priključijo tisti, ki бо doslej še stali ob strani. Polkovnik Adam je še izjavil, da bo vse opravljeno še v teku te noči in vse spremembe bodo takoj sporočene javnosti, ko bodo priprave končane. Vsekakor pa ne gre za nobene senzacije, ampak 6amo za to, da ee vee izvede v duhu pomirljivosti. Nova vlada Dunaj, 15. februarja, c. Kmalu potem, ko je bilo prečitano uradno poročilo, se je izvedelo, da je •nova avstrijska vlada v svojih glavnih resorih sestavljena tako-le: drž. kancler in vojni minister dr. Schuschnigg: podkancler Zermatlo; notranji minister Seyss Inquart; zunanji minister dr Guido Schmidl; načelnik za javno varnost dr. Skubl. Glavne spremembe vlade eo torej v tem. da je moral izpasti vojni minieter Zchner. Njegov odstop je zahteval Hitler na eestanku v Berchtesgadenu. pa ee je temu tedaj Schuschnigg baje upiral. Novi notranji minisler pa bi moral po dogovoru v Berchtesgadenu baje dobiti tudi v evoje roke oddelek za javno varnost. Vendar pa je Scuschniggov zaupnik dr. Skubl j»oslal načelnik tega oddelka, dasi je v novem vladnem ukazu rečeno, da jc ta oddelek izrecno podrejen novemu notranjemu ministru. intrige in tendence, ki so šle zn tem, da bi sc sjKir med Chaiuberlainom in Edcnom jxiglobil in privedel do krize v angleški vladi, ki hi gotovo ne imela dobrega vpliva na mednarodni položaj. V trenutku, ko v Moskvi, kjer so zelo razočarani nad potekom državljanske vojne v Španiji, katere je kriva Moskva, ki je ščuvala na popolno krvavo iztrebitev nacionalnega in katoliškega elementu Španije, odkrito hujskajo nn vojno, pripravljajo v Londonu pot Edena po Evropi, kjer bo etopil v stik tako z avtoritarnimi režimi kakor s svojimi prijatelji, ki se oklepajo angleške in francoske demokracije, da se doseže spet sporazum in sodelovan je vseh evropskih sil. da se izognemo splošni vojni in se posvetimo mirnemu delu za gos|Kxlarsko okrepitev sveta V sporazumu s Francijo hoče Anglija doseči spet harmonijo v Evropi, kolikor je pač mogoča, in bo seveda v prvi vrsti temeljilo prerešetala svoje dosedanje odnošaje z Italijo in Nemčijo, pripravljena na pameten kompromis v prid evropskemu miru Seveda ni mogoče o izidu teh prizadevanj ničesar prerokovati, toda razveseljiv je že velik napor Anglije, da prepreči )»ožnr. ki ga drugi s tako vnemo netijo Razveseljivo jc tudi dejstvo, da se tudi v Franciji množijo glasovi zelo uglednih politikov, ki jih nihče ne more istoveliti s fašizmom in ki odločno vstajajo zoper nesrečno politiko ljudske fronte, ki se jc popolnoma vpregla v jarem ruskih sovjetov. Zdi se, da so v Chautempsovcm kabinetu, ki se zaman trudi, da bi rešil Francijo pred usodnimi posledicami politike ljudske fronte, ki ruši gospodarsko blagostanje in socialni sporazum ter Francijo tira v vse večje mednarodne konflikte in napetosti, šteli dnevi in da so pripravljajo sile zmernih republikancev, da obrnejo krmilo francoske politike v drugo smer Bivši predsednik Flandin je imel te «I n i govor, v katerem je odkrito pokazal na neizogibne posledice fanatične sovjelofilske jio-litike francoskih levičarjev, ki vodi v krvavo vojno zaradi dveh ideologij, medtem ko je Franciji. ki jo je pogubna socialna in gospodarska politika prijateljev Moskve razmajala do dna. nujno potreben mir in mirno delo ter sporazum z Nemčijo in Italijo, ki bi bil v čast Franciji |)a v prid svetovnemu miru Vojni hujskači, ki bi zaradi zmage svojih prekucuških ideologij in socialističnega fanatizma radi priklicali spet vojno furijo temeljitega razdejanja in uničevanja, so torej zadeli na močan odpor, in upati jc, da ta odpor nc ho brez blagodejnih posledic. in pa ravnateljstvo javne varnosti. To ministrstvo in ravnateljstvo hi naj prevzel Seiss Inquart. Okoli poldne pa ee je Schuschniggov položaj nekoliko zboljSal in je bilo baje v načelu sklenjeno tako, da naj bo Seiea Inquart notranji minister, ravnateljstvo javne varnosti pa bi še naprej vodil Skubl, ki je zaupnik Schuschniggov. Nova vlada, ki bo najbrž sestavljena že nocoj, hi v glavnem imela te-le osebnosti: Schuechnigg, kancler, Zcrnato, podkancler, Schmidt, zunanji minister in Seiss Inquart, notranji minister. Pričakuje se izprememba tudi v pravosodnem ministrstvu, zaradi bolezni v. Ressa pa tudi v ministrstvu za socialno politiko. Mussolini naj svetu e Dunaj, 15. febr. c. Na Dunaju govore, da je v soboto zvečer Hitler Schuschniggu predložil že sestavljeni protokol zahtev o Avstriji in ta protokol bi naj Schuschnigg kar podpisal. Ta je pa to odklonil. Hitler je posebno zahteval, da mora odstopiti tudi vojni minister general Zehner. Ta bo pa baje še ostal na svojem položaju. Širijo se tudi vesti, da je voditelj narodnih socialistov kapitan Leopold že odpotoval v Nemčijo. Inž. Tause. ki je bil nedavno aretiran, pa bo po-miloščen in bo od|>oloval v Berlin. Čez dan je Schuschnigg večkrat sknšal govoriti r Mussolinijem. Iz Rima pa so mu odgovorili, da ne morejo svetovati, ali naj sprejme nemške predloge ali ne. Goga v St. Moritzu Bukarešta, 15. februarja, b. Bivši romunski predsednik Goga je naglo zbolel. Nu nasvet zdravnikov je šel v inozemstvo. Goga je v spremstvu svojega osebnega zdravnika odpotoval v St. Moritz, kjer se nahaja 6cdaj tudi bivši zunanji minister Ti t u lesen. Potrjujejo vesti, da bo prišlo do ustanovitve trajnega kronskega sveta, ki mu Ivo predsedoval patriarh Miron. Mesto predsednika vlade bi prevzel bivši ministrski predsednik Tatarcscu ter se v tej smeri že vodijo jwgajanja. Glede bodočega režima v Romuniji poudarjajo, da ne bo prišlo do uvedbe korporativiz.rna, temveč bo uveden »omejeni parlamentarizem«, tako da parlament ne bo mogel rušiti vlade. Notranji minister je jwslal prefekloin zelo podrobno okrožnico, v kateri jim nalaga, da imajo strogo izvesti vladni program in da nimajo dovoliti nobenih strankarskih manifestacij Prepovedani so vsi shodi in sleherno deljenje propagandnih spisov. Prefckti imajo pravico zapreti vse strankarske lokale. Dalje poudarja okrožnica, da se ima uradništvo depolitizirati. Prvi znaki nezaupanja Pnriz, 15. februarja, b. Zunanji minister Dellios bo na današnji seji ministrskega sveta obširno poročal o romunskih dogodkih Sestavo vlade gosp. Tatarcsca bi v Parizu ugodno sprejeli. Njegova vlada bi lahko raču-•oja tudi nn podporo Francije in Anglije pe reševanju krize. Položaj vlade se maje Bukarešta, 15. febr. c. O dogodkih v Romuniji objavlja «Paris Soir» senzacionalne vesli. Tak« piše lisi. da je patriarh Miron Christea že podal svojo ostavko, kralj pa te ostavke ni sprejel. Anglija ne priznava zasedbe Abesinife London. 15 febr. V spodnji zbornici je zunanji minister Eden izjavil, da Anglija ne misli priznali Italiji posest Ahrsinijr. Anglija sloji še vedno na istem stališču kakor 5. maja preteklega leta. namreč, da je rešitev lega vprašanja odvisna od Zveze narodov. »Daily Mail« (London) piše, da sta včeraj imela Chamberlain in Eden iskren razgovor o vseh vprašanjih zunanje politike. Oba sla se v vseh vprašanjih sporazumela Volitve na Irskem Belfast, 15. febr. A A Reutcr: Definitivni izid volitev v severni Irski je tale: Un ion isti )9, nacionalisti (de Valera) 8. neodvisni unionieti 2. iu neodvisni 1. Od lela 1922 naprej unionisti še niso imeli toliko mandatov. Dunajska vrem. napoved: Večinoma oblačno, sneg. lahen mraz. Zagrebška vrem. napoved: Hladno, morda padavine. Zasedanje banskega sveta Prvi govornik popoldne je bil Alojzij Mihelčič (Celje). Zahteval je večje podpore za hmeljarstvo ter je naglašal, da je konkurenca za naš hmelj huda in da je treba pobijati bolezni, ki ogrožajo naš hmelj. Hmeljarstvo v Savinjski dolini opravlja tudi potnemhno socialno delo, ker dobe v hmeljarski sezoni tam delo razni brezposelni iz vse Slovenije Dr. Leskovar (mesto Maribor) je opisoval žalostne razmere slovenskega kmeta. Vzroki temu so v preveliki davčni obremenitvi kmetijstva in v trgovinski politiki. Zemljarina je že sama po sebi previsoka, ker se je stari katastrski donos v kronah spremenili v dinarje in pomnožil za 30. torej na 80 kratno višino, dočim razvrednotenje denarja iti sledilo v taki meri. K temu pa pridejo še vse samoupravne doklade, ki so zelo vieoke, ker so pač mnoga bremena, za katere bi morala skrbeti država in za katere v južnih krajiih tudi skrbi, preva-liuje na banovinska samoupravna bremena. Naša bach je zlasti obširno komentiral one točke v екб-pozeju g. bana, ki se tičejo sanacije našega zadružništva. Oovor dr. Schaiutoacha bomo zaradi njegove izredne važnosti priobčili v eni naših prihodnjih številk v celoti, zaenkrat pa priobčujemo resolucijo, ki predstavlja glavne misli senatorja dr. Schaubacha in ki jo je soglasno odobril ves banski svet: I. Banski svet dravske banovine vzame z zadovoljstvom na znanje poročilo g. bana o upo-stavitvi likvidnosti in sanacije našega donarstva, zlasti našega kmečkega zadružmištva, pcxzdravilja z navdušenjem tozadevne banove ukrepe, fjoseb-no razpis 5% obligacij z dne, 24*. I. 19% V f T 645-4, jih odobrava v vsem obsegu, stoječ trdno za svojim banom, ee v i mami slovenskega ljudstva toj>lo Ln iskreno zahvaljuje za njegove ukrepe, ter za njegovo i/kazano skrb, razumevanje ter od ločno pomoč kmečkemu kreditnemu zadruž- trgovinska politika mora dovoljno skrbeti za mož- : ništvu, ki je ravno s tem n jegovim činom zado-nost izvoza naših glavnih pridelkov, ki eo: les, ži- ■ bilo svoj vina, vino in sadje. Nujno je, da ве omogoči izvoz našega vina, sicer bo naš kmet, ki po naravi ni nagnjen k pijančevanju, jjostal popolnoma vdam pijanosti, kakor svojčas srbski kmet v maeti. Nujno je potrebno, da se uredi izvoz sadja. Pri tem je treba omogočiti rentabilno prodajo. Nujno potrebna je zlasti regulacija Pesnice, kjer propadajo travniki. Alojzij Zorenč (Šmarje pri Jelšah) je imel daljši govor, v katerem se je zavzemal za čim prejšnjo regulacijo Sotle in hudournika Bistrice 1er za uetanovitev banovinske trsi lice v šmareketn okraju, za podpore k nakupu galioe, za podpore pri nakupu plemenske živine, za dodelitev plemenskega žrebca, za povišanje sredstev k nakupu plemenskih mrjaščkov, za nastavitev živi nekega zdravnika v Rogatcu, za brezplačno dodelitev cepiva za cepljenje svinj proti rdečici in kugi in cepiva za zatiranje vraničnega prisada in šuš tarča ter zdravila proti metljavosti, za ustanovitev gospodinjske šole v Rogaški Slatini, za podaljšanje gospodinjsko kmetijekih tečajev v okraju ter za zaščito gozdov, ki eo podvrženi čezmernemu, naravnost obupnemu ■izkoriščanju in za čim večje podpore pri gnojenju sadnih sušilnic in gnojišč. Dr Peter Jereb (Radeče) je utemeljeval nujne potrebe, naj 6e nastavi banovinski živinozdravnik v Radečah, za to občino in za okolico. Prosil je, naj 6e nadaljujejo regulacijska dela pri hudourniku Sapoti. Opozarjal je na obstoejče trdote določb zakona glede delitve gozdnih zemljišč ter je podal konkretne prediloge, kako bi se dale te trdote odpraviti in bi se postopek ocenil ter poenostavil. Dekan Anžič (Krško) je imel obsežen govor o potrebah evojega okraja. (Glavne misli tega govora še jjriobčimo.) Pavel Bitnar (Črnomelj) je opisal kmetijske potrebe svojega okraja. Bela Krajina bi se razvila, če bi ji banovina pomogla, da bi preorala evoje puste pašnike v plodne njive, da bi razvila zlasti1 ovčjerejo in zlasti če bi šla železnica 6kozi Belo Krajino na Vrbovsiko. Izrazil je hvaležnost Belo-kratijcev za razširjeno drevesnico, ker ima Bela Krajina drugo podnebje kakor drugi slovenski kra ji in potrebujejo posebne vrste sadnega drevja. Bridkosti Suhe Krajine in novomešhega okraja Alojzij Zupane, župnik v Smihelu pri Žužemberku, je obširno govoril o etrahotaih in trpljenju ljuosestev so tudi občine, saj meri skupna parcela 17.000 ha. Ta gozd je imel lani 300 tisoč dinarjev čistega dohodka, toda od tega Občine nimajo nobenega dobička in bi v sedanji revščini in lakoti potrebovale iz tega gozdnega fonda nujno podporo. Temu pa se upira Belgrad, ker so nekam zataknili ta denar. Dr. Franc Vidic (mesto Kamnik) je govoril o potrebah znatne podpore za gozdarstvo in za ureditev hudournikov. Izrazil je tudi priznanje slovenskim gozdarskim uradnikom. Naše zadružništvo hvaležno voditeljem Dr. Fr. Schattbach (okraj Maribor desni breg) je imel obsežen gc»vor, ki so ga spremljali banski evetniki ob največji pozornosti. Senator dr. Schau- ojo moč nazaj in s tem dobilo priznanje tudi s strani bana za gospodarsko delo v preteklosti. 2. Banski svet dTavtfke banovine pozdravlja z zadovoljstvom ukrepe centralne vlade, s katerimi je poskrbela nova denarna sredstva za naše denarstvo: bančnim zavodom in regulativ-nim hranilnicam potom kredita pri Narodni banki proti zastatvitvi banov Privilegirane agrarne banke in državnih obveznic, kreditnim zadrugam pod istimi pogoji pri Poštni hranilnici. 3. Banski svet dravske banovine izraža svojo zalivalo vsem državnim funkcionarjem, ki so kakorkoli sodelovali pri delu za poživljnmje našega denarnega gos[x>darstva. G. bana pa naproša. da tolmači to zahvalo zlasti predsedniku kr. vlade dr .Milanu Stojadinoviču ter našima ministroma, voditelju dr. A. Korošcu in dr. Mihi Kreku s prošnjo, da ohranijo dosedaj izkazano naklonjenost našemu najmočnejšemu ljudskemu gospodarskemu stebru, t. j. zadružništvu, tudi v bodoče . Ob zakl jučku lista debata še traja ter je najavljenih še mnogo govornikov. Skupno se je priglasilo k razpravi o kmetijskem oddelku 30 govornikov: Nadaljevanje poročila o debati o kmetijskem oddelku priobčimo v jutrišnji številki našega lista. Seja Narodne skupščine IKdgrad, 15. febr. m. Današnja skupščinska seja se je pričela ob tričetrt na 9. Po prečitanein zapisniku so je javil k besedi Voja Lazič in vprašal predsednika, kako je s podporami za pogorelco v Hercegovini. Predsednik je odgovoril, da je že nakazal 10.000 din, če mu bodo pa sredstva dopuščala, pa bo dal še več. Prešli so na dnevni red, na proračun. Govorilo je več poslancev, ki so raz-pravljali o opozicijskem sporazumu in konkordatu. Tudi danes je >dežurak za JNS bivši senator Jovo Banjanin. ki je opazoval potek z galerije in skušal na ta način opogumiti namišljene veličine, ki jih je JNS postavila za govornike. Prvi je govoril Jor-gan Acimovič, poslanec iz južne Srbije, član sjx>-razunia. O razmerah v južni Srbiji je govoril zelo pristranko in neokusno iznašal govorice z banketa ob priliki proslave 25 letnice osvoboditve južne Srbije. Govoril je tako zmedeno, da mu je nazadnje predsednik odvzel besedo Naslednji je govoril Milan Vukičevič (Baričevičev jugoslovanski klub), ki je tudi letos razčlenjeval jiosamezne postavke. Glasoval bo proti. Naslednji je govoril Mirko Došen (JNS). Nastopil je očividno po na-vdihnjenju Banjanina, ki ga je ves čas poslušal na galeriji. Tudi se je na par mestih na Banjanina skliceval. Golovo je mislil, da bi bila velika škoda, če bi skupščina ne vedela za njegova mnenja o notranji politiki sedanje vlade. Nastopil je proti ureditvi notranjepolitičnih vprašanj. Glasoval bo proti. Zaradi osebnega pojasnila je spregovoril Caslav Nikitovič, poslanec JRZ, ki je ostro zavračal poslanca Acimoviča. Naslednji je bil Ante Kovač (JNS), ki je govoril o notranji in zunanji politiki v žargonu zagrebških »Kopriv*. Ni prizanesel niti slovenskim fantovskim odsekom. V istem smislu je govoril tudi Radislav Novakovič, izvoljen na Mačkovi listi. Dopoldanska seja je bila s ioni zaključena. Popoldanska se je pričela ob 5. Vodil jo je podpredsednik Franjo Markovič. Prvi je govoril Ignatije Štefanovič (JNS), ki se je jx>šteno trudil in branil šestojanuarsko politiko. Precejšen del govora je posvetil notranjemu ministru dr. Korošcu. Vehementno je napadal lanskoletno majniško proslavo in je rekel, da so bile slavnosti čisto ple-mensko-slovenskega obeležja in da to ni bil noben revolucionaren akt, ker ni zajel tudi Srbov v Srbiji. Ploskali so mu tudi slovenski JNSarji. Glasoval SSSR pripravlja svetovno vojno Prolétariat naj bo v trajni mobilizaciji — ukazuje Stalin Varšava, 15. febr. 13. t. m. je objavila moskovska »Pravda« pisino, ki ga je pisal Stalin nekemu vodji »Komsomola«, v katerem sovjetski diktator izjavlja, da je med sovjetsko Unijo in kapitalističnimi državami vojna neizogibna. Ta vojna ho prinesla končno zmago socializmu. Nadalje pravi, da morajo sovjetska Unija in pa z njo zvezane mednarodne delavske organizacijo osredotočiti vse svoje napore, če naj prolotariat izvojuje svojo končno zmago. Zato jo treba sovjetsko vojsko, mornarico in letalstvo povečati do najvišje stopnje in ljudstvo se mora pripraviti na sadnji spopad mod kapitalizmom in proletarintom. tako da ho odslej t trajni mobilizaciji. Stalin zaključuje pismo s pozivom na vos svetovni prolétariat, da podpre Moskvo. Ta trud ho poplačan z ustanovitvijo socialističnega sovjetskega režima po vsem svetu ... Spet eden iz stare garde »Izvestja« (Moskva) pa so objavila nepričakovano novico, da je bil za vrhovnega poveljnika sovjetskega letalstva imenovan dosedanji poveljnik vojnega okrožja srednje Azije Loktjonov. Ne povedo pa »Izvestja«, da je bil dosedanji šef sovjetskega vojnega letalstva Gakov Alknis (po rodu Litovec) »likvidiran«, kakor pravijo v Rusiji ljudem, ki čez noč izginejo, bodisi da so jih ubili ali pa neznano kam zaprli ali izgnali na sever. Alknis je tudi pripadal stari Ljeninovi gardi in je bil prvi, ki je organiziral rusko vojno letalstvo. Bil je najintimnejši prijatelj vojnega komisarja Vorošilova in njegova desna roka. Zato je njegova likvidacija zbudila veliko presenečenje, saj kaže na to, da se namerava Stalin s časom iznebiti tinli Vorošilova samega, ki se ima samo svoji popularnosti zahvaliti, da je bil na zadnjem zasedanju vrhovnega sveta Sovjetov imenovan spet za vojnega komisarja. Usoda dveh posranikov Stalin sploh nadaljuje krvavo čiščenje v vrstah boljševiške elite. Nesrečni Ostrovski, bivši poslanik v Bukarešti, ki je bil odjioklicnn in se spočetka ni hotel vrniti, ampak se je podal na Dunaj, ki ga je pa takoj zapustil, ker je izvedel, da ga čakajo od GPU naročeni morilci, se je zdaj vrnil v Moskvo, ker so mu sporočili, da bodo neusmiljeno obračunali z njegovimi starši in sorodniki, če se ne odzove odpoklicu. Ostrovski se nahaja zdaj v zloglasnih zaporih Lubjanke v Moskvi. Te dni so ustrelili tudi bivšega sovjetskega generalnega konzula v Barceloni Ovsojonka. Ta usmrtitev je napravila tako globok vtis. kakor ga niso povzročile niti usmrtitve drugih boljševiških kolovodij. Ovsejenko je namreč bil za sovjetski režim zelo zaslužen. Leta 1918 je organiziral ukrajinsko komunistično vlado v Harkovu, odkoder je jiotem zavzel vso Ukrajino. Najbolj se je »odlikoval« v vojni zoper generala Denikina s svojo Po španskih bojiščih Pariz, 16. febr. AA. Havas: Po poročilih iz Burgoea so nacionalisti dosegli na estramadurski fronti velik uspeh. Njihovo zmagoslavno prodiranje se je končalo enoči ob 23. Napadli so 5 linij strelskih jarkov ter 4 zavzeli že zjutraj po krvavih bojih, peto linijo so pa zavzeli po težkem topniškem ognju in hudem strojnišfkem obstreljevanju. Najvišji vrh, ki obvlada okolico Jalam. eo nacionalisti zavzeli z ročnimi granatami. Preden eo zavzeli gradič Argallen, so se nacionalistični oddelki nahajali v dolini, na^>rotnik je pa obvladal vrhove, zdaj imajo pa nacionalisti pred soboj veo dolino Eslramaduro in jo obvladujejo. Madrid, 16. fobr. AA. Havas: Na estramadurski fronti nacionalistične čete še močno pritiskajo pri Sieri. V odseku pri Zalamei della Serena so nacionalisti po triurni borbi morali zapustiti zerni-liirtče, ki so ga bili zavzeli in se umakniti na moje prvotne jiostojanke. Poralas, 15. fobr. AA. Ilavas: Posebni Ilavasov dopisnik poroča, da so nacionalistični sanitetni oddelki te dni severno od Teruela na bojišču pokopali nad 5000 miličnikov. Nacionalisti pa so ujeli 10.000 miličnikov. Pred splošno ofenzivo na Madrid Madrid, 15. febr. c. V okolici Madrida pripravljajo nacionalisti najbrž splošno ofenzivo proli Madridu. Pri Bruneti in ob Jarami zbirajo nacionalisti čete in municijo. Danes so vladni lopovi ves dan otietreljevali nacionalistične [postojanke. Tudi pri Questa dela Reina se opaža močno gibanje nacionalistov. V neposredni bližini Madrida pa je nn obeh frontah vse mirno. krvoločnostjo. V Barceloni pa je organiziral španske komuniste, jih vojaško opremil ter je zamislil vee grozovitosti, s katerimi so španski komunisti divjali proti nacionalcem in duhovščini, ter postal naravnost morilec v masah. Zdaj ga je zadela tista usoda, ki jo je v Kataloniji pripravil na tisočo nedolžnim žrtvam. Obsojen je bil zaradi trockizma. Tiskovna „svoboda" pod Stalinom Stalin je hudo poostril tudi cenzuro sovjetskega časojHsja, revij in gledališča ter vseh umetniških kulturnih prireditev ter knjig. Režim je prepovedal veliko igrokazov in celo oper, ki so se doslej uprizarjale brez ugovora. Tudi veliko knjig, ki so so doslej svobodno čitale, je prepovedanih in jih policija zaseže ter uniči, kjerkoli jih zasledi. Zaradi tega seveda naglo pada umetniška produkcija, ker mora vsako delo v najstrožjo cenzuro in se seveda vsak boji, da ga ne bi osumili trockizma ali »neproletarskega mišljenja t. Samo take kn jige oziroma dela imajo uspeh, ki proslavljajo proletar-sko državo, kakor si jo predstavlja Stalin. Venžništvo z draginjo »Pravda« in večerna »Moskva« se razburjata, ker se je zadnje čase silno razpasla špekulacija in verižništvo. Verižniki, ki se nahajajo v sovjetskih vrstah samih, delajo s pomočjo posredovalcev, zato da sami ostanejo v temi. »Pravda« zahteva, naj polirija take ljudi neusmiljeno izsledi. Ne povedo pa sovjetski listi, da je vorižništvn krivo čedalje večje pomanjkanje živil in nujnih življenjskih potrebščin sploh. Marsikateri sovj. funkcionar, ki dela v državnih konsumih, skriva in kopiči živila, obleko in obutev ter jo potem prodaja po posredovalcih za oderuške cene, ki dosegajo 400 odstotkov dejanske vrednosti I Vse to dokazuje globoke rane, ki jih sekn Rusiji in njenemu prebivalstvu komunistični režim, ki more samo s krvavo krutostjo krotiti ljudi in preganjati razmere, ki jih je ustvaril sani. Neljubi komunisti tudi v rdeči Spaniii niso varni Libérée, 15. februarja. Na dan je prišlo, da so bivšega zasebnega tajnika Leva Trockega, Ervina Wolt'a, sina nekega tukajšnjega veletrgovca. sovjetski agenti nasilno odvedli iz rdeče Španijo v Moskvo in da so ga tamkaj obsodili na smrt. Ervin Wolf je bil Trockemu tajnik za njegovega bivanja na Norveškem, jiozneje je pa šel kot vojni dopisnik nekega marksističnega londonskega lista v rdečo Španijo, kjer so ga meseca avgusta 1. 1. pogrešili. Češkoslovaški konzulat ie uvedel obsežno preiskavo in ugotovil, da je bil Wolf nekaj časa zaprt v samostanu sv. Uršule. Vse kaže, da so ga od ondod odpeljali v Moskvo. Smrtno kazen nad VVolfom so že izvršili. Francoski komunisti Francijo vlečejo v vojno Pariz, 15. febr. Bivši ministrski predsednik Flandin je rekel v nekem govoru v Bordeauxu, da komunisti vlečejo Francijo v vojno. Povsod to izjavo zelo živahno komentirajo. Levičarski tisk, ki zagovarja zvezo s sovjetsko Rusijo, zelo hudo napada Fiundina zaradi te izjave, številni desničarski listi pa Flandinu čestitajo. Vse ie dovoljeno • ludi obiskati papeškega nuncija, če kaže Budimpešta, 15. febr. b. Novi predstavnik sovjetske Rusije v Budimpešti in odpravnik poslov sovjetskega poslaništva Viktor Plotnikov je prispel t Budimpešto tor jo žo napravil nekaj diplomatskih obiskov. 1'lotnikov je obiskal tudi predstavnika sv. stolice, hudiinpeštanskega nuncija, kar je vzbudilo v političnih in diplomatskih krogih veliko pozornost, ker vsi njegovi predniki niso obiskali predstavnika sv. stolice. Ruski odpravnik poslov so jo pričol učiti tudi nemščine in madžarščine, vslod česar sklepajo, da ho ostal dalj časa na svo-join mestu. bo proti. Sledil je Dimitrije Vujič (Baričevičev jugoslovanski klub), ki je kritiziral personalno politiko prometnega ministra. Glasoval bo proti. Za Vujičem je govoril Milun Mravlje, ki je tudi v svojem sedanjem govoru pogreval stare fraze in pobijal klerikalnega zmaja, katerega je v najstrašnejši barvi slikal ostalim poslancem. Najprej se je spravil na bana dr. Natlačena, nato pa je srbskim poslancem prifiovedoval, da hočejo Slovenci na Brezjah postaviti grob neznanemu vojaku, čeprav že imamo tak grob na Avali. Slovencem po zatrjevanju Mravljeta ni treba nobenega groba, kvečjemu še grob slovenskega prostovoljca. Tudi Slovenci več ne rabijo svoje zastave. Za JRZ v Sloveniji je dejal, da slovenska JRZ sploh ne obstoja, ker deluje samo pod raznimi drugimi organizacijami fašističnega kova, kakor »rojnikk. Po svoji stari navadi je večino Slovencev spet de-nunciral ter je zatrjeval, da pristaši JRZ v Sloveniji povsod obešajo samo slovenske zastave. Ce pa pride kak poslanec ali kak gost kot kontrola iz Belgrade v Slovenijo, pošljejo kakšnega fanta v vas, da hitro obvesti vse vaščane, da morajo tega dne obesiti državne zastave. Prebral je nato tudi znani letak, ki so ga lani izdali nekateri nezadovoljni pristaši bivše SLS. S čitanjem tega letaka je poslance popolnoma zbegal, tako da njegovi pristaši niso vedeli, ali naj ploskajo in so zato delali popolnoma neumestne klice, ki so šli v prid vladni večini. Zato je večkrat mod njegovim govorom nastal buren smeh na račun Mravljeta. Zlorabljal je tudi ime dr. Gosarja, kakor da bi bil le-ta podal kako izjavo njemu v prid lz zaključka njegovega govora se je dalo jxwneti samo to, da narodna zavest v Sloveniji še nikdar ni bila tako močna, kakor je zdaj. Pristaši vladne večine ploskajo in vzklikajo: In to po zaslugi sedanjo vlade in dr. Korošca Nazadnje je prebral spomenico Zvezo slovenskih zadrug kot kritiko posojila Zadružni zvezi za sanacijo slovenskega kmečkega zadružništva. Kakor po navadi, je bil tudi današnji Mravljetov govor vseskozi zmeden in ni na nikogar napravil kakšnega vpliva. Za njim je govoril Aleksander Lazarevič, edini Ljotičev pristaš v skupščini. Knez namestnik spet v Belgradu Belgrad, 15. febr. AA. Danee ob 11.50 se je vrnil iz Aten Nj. kr. Vie. kjierz namestnik s svojim spremstvom. Z istim vlakom so prispeli Nj. kr. Vis. vojvoda K en tek i, Nj. kr. Vis. ruski veliki knez Dimitrij in grof Terring, ki bo Se danee nadaljeval svojo pot. Na topčiderski postaji eo Nj. 1er. Vis. sprejeli kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, predsednik vlade dr. Stojadinovič, prometni mini-s|er Spaho, tukajšuji angleški in grški poslanik in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. 2Î. februarja volitve pravoslavnega patriarha Belgrad, J5. febr. m. Na predlog pravosodnega ministra je podpisan ukaz o volitvi patriarha pravoslavne cerkve. Volitev bo 21. februarja t. 1. Prometni minister odhaja v I tati» o Belgrad. 15. februarja, m. Jutri dopoldne odpotuje v Italijo prometni minister dr, Spaho. Njegovo potovanje je informativnega značaja. V Italiji si bo ogledal najmodernejšo železniško postajo v Florenci in velike tovarne »Breda« ter večje tovarne za vagone in električne lokomotive. Obiskal bo tudi znamo tovarno »Fiat«. Na potovanju v Italijo, kjer bo ostal kakih 10 dni, ga spremlja njegov pomočnik inž. Schneller. Ponarejevalci denarja obsojeni Celje, 15. februarja. Današnja ra/.prava proti znanim ponarejevalcem 100 in 1000 dinarskih bankovcev jc trajala od ti dopoldne do pol 2 popoldne in se je nadaljevala od 4 pojjold.ne do četrt na devet zvečer. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje ter je bilo v dvorani precej poslušalcev. Ob 7 se je senat umaknil k posvetovanju, ki jc trajalo do četrt na devet, ko je bila izrečena sodba. Plevnik Jurij je bil obsojen na 4 in pol leta robije, Oprešnik Anton na 4 leta robije, Arzen -žek pa na 3 mesece strogega zapora. Oproščena sta bila vsake krivde oba Kladnika. Obsojenci bodo morali plačati 2000 din povpreč.nine raz-delno. Sodišče je upoštevalo pri Plevniku. da je oče devet nepreskrbljenih otrok in njegovo priznanje, medtem ko je pri Oprešniku upoštevalo au d i 3 in pol letno obsodbo, s katero je bil obsojen zaradi številnih vlomov že lani. Obtoženci so kazen sprejeli. Zaradi jToman.jkanja prostora bomo podrobneje poročali jutri. Spor med Nemci Belgrad. 15. februarja, m. Spor, ki je izbruhnil v vodstvu nemške narodne manjšine, se nadaljuje in kakor kaže, bo stvar prišla pred sodišče. Dr. Kraft izjavlja v listu »Deutsche« Volksbl att«, da bo imel dr. Moser priliko, da dokaže svoje očitke pred sodiščem. V isti številki pn objavlja tudi dr. Moser, da z mirnim srcem čaka sodnoga poziva. Dr. Moser je med vodilnimi člani nemške manjšine im zahteva ločitev gospodarskih in zadružnih ustanov od političnega vodstva, ki ga ima zdaj v svojih rokah dr. Kralt. Sesfaneh Balkanske zveze Atene, 15. febr. Na predlog točasnega predsednika Balkanske zveze Metaxaea so zunanji ministri Jugoslavije, Romunije in Tučije določiili 25. febr. kot dan eestanka Balkaneke zveze. Sestanek bo v Ankari. * Belgrad, 15. februarja, m. Kmetijski minister je s svojim odlokom dovolil odložitev P.lačnl za šest let Posojilnici v Kapelah pri Brežicah. V tem času se bodo stare vloge obrestovale po 2%. Osebne pesfl Belgrad. 15. febr. AA. S sklepom ministrstva za gozdove in rudnike sta postavljena za pristava 8. skup. in v. d. šefa gozdne uprave v Dolnji Lendavi inž. Anton Cenčič. dosedai uradnik-pripravnik in za pripravnika volonterja pri ravnateljstvu goz dov za križevsko občino v Belovaru inž. Ad. Rožič