....... SgS . _ TELEFON: 2876 CORTLANDT List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 5. — ŠTE* NEW YORK, MONDAY, JANUARY 7, 1918. — PONEDELJEK, 7. JANUARJA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. Rusija na robu vojne. ---OOO—— ZARADI NEMŠKIH MIROVNIH POGOJEV BO RU SIJA ZOPET PRIČELA Z VOJNO. — TROCKI JE V SVOJEM GOVORU NAVEZAL NASE POSLUŠALCE KOT NI NITI KERENSKI. — ARMADA ZAHTEVA, DA GRE NA FRONTO. — LENIN IN TROCKI STA ODKRITOSRČNA. — ZAVEZNIKI BODO NAJ BRŽE PRIZNALI BOLJSEVIŠKO VLADO. -ooo- Trm- translation filtri with the post master at New York. N. Y. on Jau. 7. liUK, UH !ft|uireane- je vprizorilo <>00 delegatov buren aplavz voj-i-»*mu icovoru zunanjega ministra Trockija pred sovje-tom. Noben Kerenskijev vojni govor ni povzročil toliko resnega aplavza. Vzrok temu je to, da vojaki zdaj vedo, da se borijo :.a svoje demokratične mirovne pogoje. Navdušenje jt> doseglo svoj višek pri prizoru, ko so baltiški delegati klicali :B < "Baltiška zastava bo zadnja, ki se bo vklonila." To nadušenje pripravlja za Nemčijo velikansko presenečenje. * - ^ Pri nocojšnji seji je bilo izmed 35 armad, ki so na fronti, zastopanih 14. Od teh so vojaki trinajstih armaa pripravljeui oditi v boj. < etc, ki se ne nahajajo na fronti, kažejo zdaj možnost, ki ni obstajala izza revolucij, kajti v njih je prišel nov duh, odkar izvolili častnike ki jim sedaj povelju-jejo. Najvažnejši dogodek pa je sobotna mirovna parada, pri kateri se je pokazala disciplina v polkih, z izvoljenimi častniki in pri polkih, ki so sestavljeni iz vojakov in članov rdeče garde. 1 JSa Podobne čete, je najti po celi Rusiji in Sibiriji. V kolikor se bo to navdušenje pokazalo, da je sposobno za kako delo, se mora še )>oskusiti, toda na noben način ne bo liusija kapitulirala pred nemškimi mirovnimi pogoji. Na vprašanje, kako vlogo bo Amerika igrala v novi Fituaeiji, se delegati v so v je tu in drugi voditelji raznih strank odgovorili: "Ako fc hočete z nami bojevati za svobodo sveta, razložite svoje mirovne pogoje in pokažite, da ste z nami."— London, Anglija, ti. januarja. — Zdaj se razpravlja o tem da zavezniki povedo svoje vojne cilje, kar bo obenem odgovor na nemške zahteve od boljševiške vlade Kuscije. Odpustila se je namera, da bi se čakalo, da Nemčija potom kakega nevtralnega pota sporoči svoje mirovne pogoje. Jasno je tudi, da zavezniki niso več nasprotni temu, da se priznajo boljševiki; in ako narodna skupščina po svoji lastni prosti volji sprejme boljševiško administracijo kot ustavno vlado, je skoro neizogibno, da jo zavezniki priznajo. .v •«•»«> t Kaže se iu prepričanje narašča, da Lenin in Trocki delujeta |m> svojem poštenem prepričanju. Da so se nazori o njih premnili, je pripisovati nju-neinu načinu pri mirovnem pogajanju s centralnimi državami v Brest-Litovsku. — Najslabša politika, ki je mogoča proti Rusiji, je, ako se izgubi stik z Rusijo. — S i,mi besedami je prejšnji francoski munieijski mi-inster Albert Thomas, ki je sedaj v Londonu, izrazil zastopniku "Daily News" mišljenje francoskih soejaiistov. — Mislimo. — je rekel, — da je v Rusiji koristna propaganda proti separatnemu miru in obenem zaradi razmer tudi za splošni mir. Petrograd 6. januarja. — Izja va, katero so objavili b< »lj še viki, pravi, da sovražni delegati, ki se zdaj nahajajo v Petn»gradu, ne zavzemajo diplomatičnega stališča in so tam samo zato, da uredijo podrobnosti, ki so nastale vsled premirja, kakor izmenjava ujetnikov ter obnovitev jx>št ne zveze. I*ri mirovnih pogajanjih v Brest-Litovsku se je pokazalo, (ia se Nemci kažejo kot osvajalci, medtem ko A-vstri ja, Turčija in Bolgarska kažejo željo po miru ter nagnjenje h kompromisu. Ruski delegati so zahtevali pravico, da pošljejo vsako publikacijo, katero žele, ruskim ujetnikom v Nemčiji in socjalistom v centralnih državah. Zahtevajo tudi neomejeno direktno brzojavno zvezo z zastopniki socjalisti-čiiih strank v sovražnih deželah. 'jfl' Nemški delegati so izjavili, da nimajo pooblastila, da bi v tej točki napravili kako pogodbo. VOJNI CILJ! ZAVEZNIKOV. -ooo ANGLEŠKI MINISTRSKI PRED SEDNIK LLOYD GEORGE JE POJASNIL VOJNE CILJE ANG LIJE TER S TEM TUDI CILJE ZAVEZNIKOV. — ZAHTEVA POVRNITEV BELGIJE, ALZACI-JE IN LOTARINŠKE TER ZASE DENEGA OZEMLJA FRANCIJE IN ITALIJE. — RUSIJO MORA REŠITI NJEN LASTNI NAROD. POLJSKA MORA BITI NEODVISNA. -OOO Tru»» translation filed with the post waster Jit New York. N. Y. <>li Jan. 7. ISflS. as required by the A«-t of October G. 1H17. boku z novo rusko demokracijo. Tako bi rade storile tudi A-merika, Francija in Italija. Rusijo pa more rešiti le njen lastni narod. j i Vojna se bo nadaljevala, dokler se ne doseže v polni meri vojnih ciljev zaveznikov. — V tem Bmislu razlagajo v Washington^ govor Lloyd Georga. London, Anglija, 5. januarja. — Angleški mini>irski predsednik David Lloyd George, je objavi! danes vojne cilje Velike IJritanij«-na bolj natančen način, sicer pred j zastopniki in odborniki obrtnih zvez. Potem ko je najprej izjavil, da to ni vojna napada proti Nemčiji ali nemškemu narodu, in da ni raztrganje nemškega naroda in njega države namen vojne in cilj. za katerega se bore zavezniki, je na daljeval ter pojasnil glavne cilje, za kat»re se bori Velika Britanija in njeni zavezniki. Prvi med temi cilji je rastavra-cija Belgije ter poprava škode, ki je bila storjena. Nadalje pride restavracija Srbije. Črnegrore ter zasedenih delov Francije, Italije in Rumunske. Francija mora dobiti Alzacijo-Lotarinško, in ministrski predsednik je izjavil, da hoče angleški na rod stati na strani franebske demo kracije do zadnjega dihljaja. V govoru se jc dotaknil Lloyd Geor-jre tudi Rusije ter izjavil, da bi bila Amerika, Anglija, Francija in Italija ponosne na to, da se borf ob strani nove ruske demokracije ! Kljub temu pa je mogoče Rusije rešiti e-dinole potom ruskega na roda samega. Izjavil je nadalje, da je ne od vis na Poljska nujna potreba za vsta uovitev razmer v zapadni Evropi Rumuusko naj bi zavarovali, in Angleži z drugimi zavezniki vrei se strinjajo z Italijo glede nje že ije, da dovrši zvezo in združenj« naroda italjanskega plemena in je zika. O Avstro-Ogrski jei zjavil, df ni razkosanje dvjne monarhij' cilj zaveznikov, da pa je nemogo če gojiti upanje za odstranjen j« vzrokov nemira v tem delu Evro pe, dokler se ne dovoli pristne sa movlade posameznim narodnostin v Avstro-ogrski monarhiji. Vojni cilji Anglije, kot jih je oh razložil Lloyd George. London, Anglija, 5. januarja. — Bistvene točke v definiciji vojni! ciljev Velike Britanije kot jih j« objavil ministr. predsednik Lloyc Oeorge so naslednje: Borimo se za pravičen ir trajen mir. Treba je izvršit in izpolniti tri pogoje: 1. Svetost pogodb je trebe nanovo vstanoviti. 2. Treba je uravnati zemljiška vpL-ašanja na temelju pravice, samodoločbe ali pa sodovoljenja vladanja. 3. Vstvaritk je treba mednarodno o -ganisacijo za o-mejitev oboroževanja in o-mejitev možnosti vojne. Mi se ne borimo za uničenje nemške ustave. Mi se ne borimo v napadalni vojni proti nemškemu narodu. Naša želja ni uničiti velikega stališča Nemčije v svetu, temveč odvrniti jo od načrtov vojaške nadvlade. Mi zahtevamo popolno restavracijo v političnem, teritorialnem in ekonomskem smislu ter neodvisnost Belgije, v kolikor je mogoče to po praviti. Obnovitev Srbije, Ornego-re ter zasedenih delov Francije, Italije in Rumunske. — Hočemo stati do smrti ob strani francoske demokracije v zahtevi, da se nanovič razmišlja o veliki krivici 1.1871, ko je bila odtrgana Alsacija Lotarinška od nje. Dasiravno soglašamo s predsednikom Wilsonom glede pretrgan j a razmer z Av-stro-Ogrsko, ni Blednja noben izmed naših vojnih ciljev. Čutimo pa, da je nemogoče odstraniti onih vzrokov nemira v onem delu Evrope, ki je že skozi dolgo časa ogrožal pristni mir, dokler se ne vstvari pristne samovlade na resničnih demokratičnih principih za avstro-ogrske narodnosti, kar smo že dolgo želeli Dočim nočemo razdreti turškega cesarstva v domačih deželah turškega plemena z glavnim mestom Carigradom — dočim naj bi se prehod med Sredozemskim in črnim morjem mednacionaliziral — so Arabija, Armenska, Mezopotamija, Sirska in Palestina upravičeni do priznanja svojih posebnih narodnih zahtev Neodvisna Poljska, obsegajoča vse pristnopoljske elemente, je potrebna za enako-vesje Evrope. Prebivalce afriških kolonij je treba staviti pod administracijo, ki je sprejemljiva za nje v namsnu, da se prepreči izkoriščanje v prilog evropskim kapitalistom in evropskim vladam. Lahko bi bili ponosni, da se borimo do konca bok ob Washington, D. C., 6. januarja. j Vojna do skrajnosti, dokler se n^ J doseže vseh zavezniških ciljev, je j razlaga govora Lloyd Georga pred i delavskimi delegati. V tem govoru se je določilo cilje narodov na-hajajočih se v vojni proti Nemčiji Poziv slovens kim društvom. -ooo—- Okoli 20. januarja ho prišla v New York srbska vojna misija. - Ko prihaja k nam misija trpečega srbskega naroda, nas veže bratska dolžnost, da izrazimo svoje simpatije narodu, ki je malone izkrvaveL Dolžnost nas newyorskili Slovencev je, da dostojno pozdravimo misijo našega bratskega srbskega naroda. Pri tem pozdravu naj hi bila zastopana vsa newyorska društva. Zavedati se moramo edino tega, da hlepimo po svobodi v isti meri kot Srbi, ki so bili prej svobodni in zato znajo ceniti neodvisnost. Da pa naša slovenska javnost dostojno pozdravi naše jugoslovanske brete, se bo v New Yorkii v torek 8. januarja na 443 West 22nd St. v ta namen vršila seja jugoslovanskih društev in se bo ob tej priliki uredilo vse, kar je potrebno za sprejem. Poživljamo vsa slovenska društva, da pošljejo na to sejo po dva zastopnika. Izostati ne bi smelo nobeno slovensko društvo. Ker nam je poročilo prišlo prepozno in ni mogoče društvom izbrati zastopnikov, zato naj bo vsako društvo na tej seji zastopano po svojem odboru. Pozneje pa se lahko izvolijo zastopniki, ki bodo prisostvovali sprejemu. Društva, ne zamudite tega in pošljite gotovo svoje zastopnike na sejo. in diugim centralnim zaveznikom, da skrbi za to situacijo. Pomanjkanje premoga. -000- True translation filed with the ro«t mastor nt New York. N. T. on Jan. 7, 1018, as re<]uiivil by tbe Act of October 0, 1917. iUbany, N. Y., 6. januarja. — Governer Whitman jo odredil, da se objpvi n situaciji premoga sledeča informacija: — Združene države so v letu 11)17 producirale okoli 675 miljonov ton premoga. To je 10 odstotkov več kot v letu 191H in 25 odstotkov več kot 3915. In vendar še ni dovolj premoga, da bi se obvarovalo prebivalstvo po nekaterih krajih trpljenja vsied mraza. Vedno primanjkuje premoga sredi zime. To zimo pa je pomanjkanje ver je kot po navadi. To leto pa je gotovi del vlade popolnoma pooblaščen. Dasiravno ni bil oficielno obja vl.jen noben komentar glede tega slovitega nagovora angleškega mi iiis-tr.sk o ga predsednika, se je vendar izvedelo, da smatrajo oblasti v Wushingtonu ta govor kot dejan sko zavrnitev mirovnih predlogov ki jih je s.avil grof Černin, av strijski ministrski predsednik in zunanji minister. Namesto nemških ciljev — kot se zagotavlja — so stavljeni pogoji, ki ne kažejo nobenih znamenj oslabljen j a ali kompromisa in v katerih se zahteva in vstraja pri tem, da more priti mir edinole potem. ko bodo centralne sile plača Administracija za kurjavo predstavlja skoro popolno delovanje vladne industrijske kontrole. Administracija zu kurjavo seže v čas, ko je bila sprejeta Leverjeva predloga 10. avgusta 1917. Predsednik Wilson pa je avgusta imenoval dr. Garfielda za administratorja za kurjavo in ga je pooblastil, da sme imenovati za vsako državo administratorja. Predsednikova odredba je datirana z 21. avgustom, 23. avgusta pa je določeno, katera cena premoga se mora plačati pri rudniku v vseh premogarskih okrajih. Administracija za kurjavo pa je prisiljena, rla je vpeljala nekatere izjeme. Na dalj ne predsednikova odredbe določajo povišanje , - - - . jcen za Pi*i toni antracita in 4.V. pri toni premoira z le Združenim državam ter dmgim zemeljsko smolo. * M zaveznikom polno zahtevano ceno.' Čuti se, da je govor izvrstno slu- Ta lzPrcmeniba jt> v soglasju z definicijo dr. Garfiel-žii stvari zaveznikov, ker se je s; ki pravi, da se mora jamčiti Lar največja produkci ja tem zmanjšalo zavezniške pogoje i kuriva po ceni, ki je pravična producentu in primerna ter stavilo konkretne predloge, o( koilSUmentll. katerih lahko odsedaj naprej raz-' xt i vi miši ja jo centralnc sile ter tudi za-1 -WeKoliKo premoga se lahko prihrani, da imamo po-vezniške dežele. noei malo manjši ogenj. Mnogo več se more prihraniti Nadalje je značilno namigava ] podnevi, da se temperatura ^ stanovanjih zniža na 65 nje, da ni bil ta govor nikako pre-j stopinj, ali pa colrv na m kar sinatraio Anelcži za ravno seneeenje v A\ashmgtonu, kajti to J pravo toploto. Kajveč težav povzroča premog za kurjavo. Polovica trdega premoga in 15 odstotkov mehkega premoga jo razdeljen po železniških vozovih. Vozovi, ki vozijo ta pre mog, gredo daleč, morda se celo izgube, ali pa jili morebiti konfiscira železnica. Pomanjkanje premoga jc prevozni problem. - . . ------------ w Prevažanje premoga daje kurilni administraciji naj- mi, objavljenimi od grofa Čemi-1 več dela, ne pa kopan jf\ b^tV^^t^i^: • Policah so j, toliko nakopičilo premoga, da se je dolzilo zelezince, da so odgovorne za pomanjkanje premoga. Toda pravi vzrok ne zadene železnic. Naš celi si- namigavanje znači, da ta izjava ni bila podana, dokler niso bili izmenjani nazori z Washingtonom ter drugimi zavezniškimi glavnimi mesti. — Oficielno tukaj ne domnevajo da je mir bližje vsled govora Lloyd Georga. Jasno je vsem, da je med j stavljenimi predlogi ter med oni bi jih v sprejele. tem času centralne sile Iz tega vzroka se izjavlja, da je produciran ja in razdelitve je zapravljiv. izid voine odvisen 1a nH vniaSL-n nraT-1 "iivri ia 71 rhinn.m /I O /I K 1 «* A iJ izid vojne odvisen le od vojaške zmage in od ničesar drugega. Vojna poročila. Zapravljivo je za Chicago, da dobiva desetino svojega premoga iz antracitnih polj v Pennsvlvaniji, kar po-j meni razdaljo 700 milj, medtem ko so velikanske zalog© j premoga v razdalji 100 milj od mestnih vrat. | Zapravljivo je tudi za Nebrasko, ker dobivajo tamo- __i^ji farmer j i premog iz West Virginije, namesto, da bi True translation filed with tu« post j ga kupili, dasiravno proizvaja več rlinia in pepela v _ master at New York, X. Y. on Jan- 7, | Kansas U. 11>1S, as required by the Aot of October I T '. . fi. 3017. j Ivanko se reče, da ^ ~ preveč. Včeraj zvečer so naše čete z uspe-! --~ ■ i i_glLL! hom naskočile in zopet zavzele za-| kop, katerega je sovražnik zjutraj j zavzel vzhodno o f J Velja za vse leto . .. $3.50 l|l Za pol leta......$2.00 ]j[ Ti SLAS N'AROD'A. 7. .TAX. 1913. "GLAS NAPODA" I&lovenian Daily.) Owm4 and pubiUtwd by um ILOVKHIO PUBLISHING COMPANY I a eorporatloa.) nuwt HAlLSfi. rwHwt touig BEVtDIg. Twtwgif. I'la^w ot BualaaM at ttm corporation and tddreMM at above officer«; « Oirtlandt Xtrm i. Bofoqgfc at Manhattan, New T of k City. N. T.__ a* «»io i. io »e!Ja Mart sa rtfca 1 7jl <*1o leto ta mesto New York $5.00 li Cauado................... fStO j £a pol leta n Bttto New Torkr. B OO I« i* i U«a____________2.00 [ Za četrt leta sa mesto New Xocf UK) flrtn' it^a .................. 1.80 fa trn m uro m črto lato...... M) _"til.AS NAKOPA" Uhaja vafc dan iaraemfli nedelj In pramlkoy._ "O L A 8 NARODA" ("Votrt ot the People") Inuil every day except Sundays and Holidays Kabarrtptloo yearly $3 50. ix i mi hres po»ljtfi»a In osetmoetl se ne priobčnjejo. Denar naj »e blagovoli i»»>ai!.}ii.' po — Mowy Order, Tri i.iinimtil kraja naročniki.* prosimo, da se aam tndl prejšnji RnMf naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ln poUljatram naredite ta naslov: -ti L A 8 NARODA" tt Portland t «at»__Haw I«l City __Telefon : 2ff7f\ Cortlandt. Velika ruska tržišča cilj Nemcev. .M Ili«> jinstuiitMiT al Ve« \ "rk. N. V. <41 Juu. 7, • I*- r , ir.'l tijr 11 m* A.t <>f OetoUr »i, li»17. \ n;i nizpotju. Izguba Rusije kot sve- < . • j«- strašna prednja za zaveznik«'. /.. . **'ila iz Uusije pa mw t'jo na vse dogodke ► . . < S vi i li • • luč. Kažejo namreč, st i »hrani. t**mv«4e. da jo tudi deli z nem- K 1 . i a >ila je izgubila začasno vso svojo moč, a •■!. i. - .»m U. pokazala, kako velika bo njena moral-i i ri(Mi< razvoja svetovne misli. ^ 1 • ■ i'-us ue raka, teuwr koraka naprej, s, .i n m zgodovinski trenutek je najbolj važen v zgo-edaj pred problemem. ki ga je treba re-- .. > in vsaka nova napaka ob t« 111 času bo Jo-vedla ..'« 1'»1T !<• bil razvoj te dežele, tako s trgovske-_,t 1 \ .': <»ini'«2a o-aio.-. i iit*'i j» najbolj potrebna v sedanjem trenutku in Uater. bo i .tu lma tudi po koneani vojni. 1'M-ij- < -edaj na razpftlago kot novo polje delavno* -ii , u: »v^ka jK»djetja. Ona ima najbogatejši trg zs iir-.-vii < i lahko i/meuja za dovršene produkte T.i ti . je -«edai »»dprt eelemu svetu in prvi prišlec ga bo it:ib;! \< i'ateri izmed ponudnikov pa bodo boljše spre j ti I ni 1 iiv' in i/, tega v7.roka poživljam Ameriko, da s< ■iv» h h možnosti, kajti izmed vseh bo najboljše sure leta. 4 1 » \ rat.i lega trži- a straži seototii ekonomskega podvrženja Lifusije. bi ojačilo tudi njeno silo v Evropi v toliki meri, cbi bi se ničesar več ne bala. Ne brigala bi se niti za izgubo Al/a« ije in Lotarinške. za aneksijo njenih afriških ir azijskih kolonij, kajti za te izgul>e bi bila stoterokrat kompeemirana. Tak izid vojne bi j>omenil )»o|x»len poraz zaveznikom in nobena e»*na ne more biti prevelika, ki se jo 'plača za preprečen je tega. \ prieetku vojne so napravili zavezniki dve veliki napaki z ozirom na Rusijo: prva teli napak je bila, da niso zavezniki odredili vsega, da omejijo avtokratično sile ■ arja, potom ko s<» spoznali njega nestalno pozicijo tei itleli, da jc obdan -ni slabih uplivov in brez zaupanja vojega naroda. Ce bi s to zgodilo ter bi se Nikolaja IX ;>od redilo volji zaveznikov ter naroda kot se je zgodilo to v slučaju njegovega sorodnika Jurija, bi bila vojna žt zdavnaj izvojevana. Drugo napaka bc.je>tarilo po pričetku ruske revolu- Pregled ruske revolucije | Odstranite svoj revmatizem in nje VOdltBljSVi j in rabite le vspešn » zdravilo za to bolezen. REMO protiprotin8k° Tru<« translation filtnl u ith the post master at New York. N. Y. on Jan. 7,! 11)18, as retiuirf^l by the .Vt i>f October j G, 1J»17. <_Kl i>ri»*etka niske revokieijej naprej je bilo mnenje v zarpadnihj de/dali povevLni zavedeno oil 2a-pxkduih ua pav n tli informacij. Au-plija iti Francija st.i napačno sodili skoro irlede vs«'h osebnosti in vpLivtfv k<»t tudi irlede vseli te-meljniii nariranj v v.seh krizah revoiueije. iz teua vzroka jc setlaj prav posebno v lika želja, da sc izve kaj Vič » Lenina. Trockiju. Kri-lenkii ter družili voditeljili artrati-ke boljievikov. Opazili je hvalevredno razpoloženje, da se ne dela sklepov in zaključkov tako naglo kot pa v pričetku ruske revolucije. Zelo vrjetno .ie. da bi bilo razmerje ruske revolucije do vc-zr-ikov danes razlicuio. če bi se opustilo par očitanj, katera se je naprtHo na naslov napačnih ljudi ter tudi par slavospovov g-lede mt»ž. ki so se s«-daj izkazali nezmožnim iiirati veliko ulopo. V preteklem letu. ko se je dovolilo Leninu .potovati preko Nemčije na njeaovi ]>oti iz Švice v Rusijo, se je sprejelo to dej >tvo kot dokaz, da je Lenin le nemški ajrent, in to njegovo domnevano i-iznierje z nemško vlado je tvorilo eno opravičil na-sprotovanji'. zaveznikov proti konferenci v Stockholmu. NtAeaieg-.i dvoma, ne more l>iti. Ja je Lenin (njegovo pravo ime je baje Vladimir Ilija. Ulnjav) mož resničnih »zmožnosti ter veli-knnske sile. Razventega pa do-ainevajo oni, ki ga najboljše poznavajo. da ne zasluži, da bi se ga .zposta-vljalo moralnim očitanjem, vaterim je bil izpostavljen. Izjav-Jajo, da ni nikak nemški agent, liti zavestno, uiti nezavestno, ter ^elo vstrajajo pri trditvi, da bo Xemčija, predno bo ž njim gotova, najbrž spozntala, da je ujela fartarj-i. Napake, katere so Motile Anglija. Francija in Amerika s tem, J a so poveličevalo osebnosti revolucije, so preveč številne, da se jih vse omenilo. Prva značilna ilustracija teira dejstva je bila. CO se je stvori i o prvi revolueijo-aarai kabinet ter je bil imenovan -Uiljukov ministrom za zunanje zadeve. Miljukov je bil najbolj znana osebnost v novem režimu. Tmel je resnično narodno pojmovanje o Rusiji in usodi, katero pojmovanje je temeljilo na prepričanju, da se mora R-usiji dovoliti ustanovitev stika z naprednimi zanadnimi narodi, da je treba razviti industrijo in trgovino ter da je v.-Ied tega tudi treba dostopa k gorkim morjem. S prvim vabinotom se je spri radi izjave, la mora dobiti Rusija suverenost iad Carigradom. Ko je prišel Kerenski na površje, je predstavljal tako značilno osebnost, da so bile zapadine dežele pripravljene sprejeti ga z odprtimi rokami. Dočim ni bil tako strog nationalist kot Mrlj-ukov. je pokazal zmožnost, da spoznava potrebo reda in da zre daleč v bo dxK-ncsrt. Kmalu pa se je razvilo pri njem razpoloženje, da se druži s sentimentalnim humanizmom lovega reda, iu ko se je spri a Kornilovom glede smrtne kazni za izdajo, sta Anglija in Francija takoj stopili na stran Konulova v domnevanju, da bo general nadvlada! mladega humanitarnega navdušenca. To je bilo slabo in nesrečno domnevanje, kajti Kor-•iklov je bil hitro strmo gla vi j en. in Kerenski je za kratek čas zopet ustanovil svojo avtoriteto. Vse kaže. da je izgubil Keren->ki svojo moč na velikih »kupšči- žlično zdravilo K na stekleniea stane en dolar, tri steklenice f*2.80, šest steklenic, vspesno in po-polno ozdravljenje eelo pri zanemarjenih slučajih, celo zdravljenje stane $5.00 s poštnino vred. CROWN PHARMACY OF CLEVELAND 2812 East 79th St., CLEVELAND, O. le . "Vi laliko P^ete meni z ozirom na katerokoli bolezen ■la 1,1 Prejeli boste najboljše pojasnilo in ostalo bo popolno- ma tajno**. ■ NAROČILO. ■ ■ Tem potom naročam......steklenie REMO PROTI- I ■ PROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO in priložim in I H ......centov. H ■ Ime ....................................................................■ ■ Naslov ........................................................................I m Jugoslovanska m © Katol. Jednota —BI Ustanovljena leta '898 — Inkorporirana leta 1900, Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemantrh, P» Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik. GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS TOSTELLO Salida Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. Y. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Mb™, ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago IU IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176. Black Diamond, Wuh. LEONARD SLABODNTK, Ely, Minn., Box 480 JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOIIN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Puluth, Minn MATT. POGORELC, 7 ^V. Madison St., Room 605, Chicago, PI ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PEitDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohic mANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 3S6, Gilbert, Minn. V«i dopisi, tikajoči ne uradnih cadev, kakor tudi denara* »cSiijntve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vae prt toibe pa na predsednika porotnega odbora. Na ooebna ali neuradna pisma od strani Jlanov H d« M« oadral*. DrnStveno glasilo: "GLAS NARODA". nali v Moskvi, kjer niso njegovi govori dosegli višine prejšnjih. V tem času je ibil že izmučen in izrabljen UH«. Od tega čxtivi je pri čeia z\ezda njegove slave zaiia-jati in ko so ga Leninist i strmoglavili ter je pobegnil iz Petro-grada, je pričela zapadna Evropa spoznavati, da bi storila dob)*o, če bi mu dala svojo pomoč ter mu pomagala ohranili avtoriteto. .11 i 1 o pa je že prepozno. Na površje je prišel l^enin ter neposredno so zaipadni drža\Tiiki in publicisti, ne da bi čakali na resnico gb*de njega, glede tega, kar je storil in kaj bo skušal storiti, označili ga kot nemško orodje, kot usurpatorja in kot skozi in skozi slabo in nevarno osebo. Za to naziranje je bilo najti do-f ti opravičila vsprieo stališča Berlina proti i1, j emu. Vendar pa je dvomljivo, če je Pierlin uporabljal Lenina ali če je Lenin uporabljal Berlin. Ta mož, ki danes na obupen način poskuša v najkrajšem času popolnoma porušiti stari red v Russiji. je brezdrvemmo prepričan, da je domoljub in filozof. Prihaja iz revolucijonarne družine ter je bil skozi večino svojega življenja izgnanec. Star je £elo 47 let in trideset let na-zaj je videl svojega starejšega brata obešenega radi sovdeležb^ pri re-volucijonarni propagandi. Lenin je predlagal odpravlje-nje avtokracije in plemstva; vso politično avioriteto pa noj se odvzame buržuaziji in profesionalnim razredom ter jo popolnoma izroči v roke kmetstva in delavcev. Njegova filozofija, je popolnoma rateumljivta. Tekom študija razvijajočib so demokracij iz starih avtokracij je spoznal, da se sriba eeli razvoj v tej sineri. Vse kaže, da ni imel Lenin nobenega pravega pojma o velikanskih posledicah vojne, ki se je pričela leta 1914. Ko se je pričela vojna, se je nahajal na avstrijskem ozemlju, v Karpatih, kjer so ga aretirali kot ruskega podanika. Kmalu pa so ga izpustili in odšej jo v Švico, kjer je pričel izdajati nov radikalen list, katerega je imenoval "Soeial Demokrat". V tem listu je stalno izjavljal, da je poraz Rusije v tej vojni v interesu, stvari socijalne demokracije neobhodno neoifrhodno potreben. To je bilo na eni strani zelo logično naziranje, kajti Lenin ni vrjel, da se zapadni narodi Kmalu se je spri j Kercnskijem, nakar je bi! aretiran in zaprt p.ir tednov. Konečno izpuščen. zopet pričel s svojim delovanjem in "-opet bi se ga .oprlo, če bi Keren-ski medtem ne padel.Njegova delavnost in njegov vpliv nu-d vojaki sta opozorila L< n»n;i nanj m povsem naravno je oilo, da se j>-obrnil na Krilen k n, ko se je oziral po armatinem poveljniku, ki je bil tudi resnično izkušen demokratični politik. Sovražniki soma. ^loi-ski som iiv.a razen človeka še druge sovražnike, in sicer med morskimi živalmi. Njegov najhujši sovražnik je takozvani "ubijalec". v angleščini imenovan "killer", ki spada tudi k vrsti morskih somov. i Kdor se sam na lastne oči še ni prepričal, ne more verjeti, kak strah se polasti orjaka, kakor hitro se mii bliža njegov smrtni sovražnik. Morski somi se drže navadno skupaj v velikem številu; kadar se pa prikaže v bližini ubijalec, tedaj se podajo v be^ na vse strani. Neki ribič na angleškem obrež ju je opazoval tak boj. Ubijalec je nenadoma napadel soma ter ga pograbil s svojimi zobmi za spodnjo čeljust. Velikansko telo soma se je dvigalo v vodi kakor pamik v viharju, tako da je penila voda daleč na okrog. Morje je bilo rdeče od krvi soma, ki se dvigal iz vode s široko odprtim žrelom ln se zvijal v smrtnem strahu. Roj je trajal skoraj eno uro in ves ta čas ni bilo mogoče somu rz-nebiti se *vbijalea, ki je visel na! njegovi čeljusti. Ves ta boj pa se vedno vrši le, za somov jezik, katerega žre rati ubijalec. Jezi kvisi v žrelu soma kakor velika bela vreča. Ta jezik d;i sam pet sodov masti in ubija-' lec je neprestano na lovu za somi. da si preskrbi to priljubljeno: hrano. Ostalo ogromno telo soma pa pusti potem ubijalec drugim! morskim živalim ali morskim pticam. Ubijalec je na svojem lovu ja-ko predrzen; mnogokrat se je pripetilo, da je (zasledoval barke j ribičev, ki so vlekli s seboj ujete! some. Ubijalec, je počakal na ugo-j den trenutek ter ugrabil soma in izginil ž njim v globočini. Dva druga sovražnika soma st a1 "sabljač" in "mlatilec". Ta dva| morska roparja sta prit lik ovca i proti morskemu somu, vendar pa sta njegova smrtna sovražnika, ki ga vselej uničita, kadar ga kateri napade. Sabljač ima rte koncu gornje čeljusti dolgo bodalo, to je trdo oatro kost, s katero prehode svojo žrtev. Mlatilec pa iana tanko, razmeroma slabotno telo, s ka- teiim udarja po svoji žrtvi, dokler ni premagana. Ponavadi ><• ta dva združita v boju n;t soma. Sabljač ira namreč primoia s svojim bodalom, du se drži na površ ju vode, nakar ^n prične lolči mlatilec s svojim truplom, dokler ni som izmučen in oslabljen, nakar ga prehode sabljač od spodaj; to pa siori vselej na najbolj občutljivem delu. tako da je s mi popolnoma premagan. Japonska in Rusija. Trne translation fil«w| witn the i*ost master :it New Yolk, X. Y. »m -Tan. 7. 101-S, as require! I»y tin- A«-t «.f <><-tol.( .-0. 1!>17. Kodanj, Dan>ko. 4. januarj;i. Berlinski ' Lokalanzei^er" jiravi. ia je izvedel \y. Tokio, da je japonska vlada sklenila, tin stopi v di-plomatično zvezo z novo rusko vla-Jo. — ŽENITNA PONUDBA. Slovenec, samce, star 4o k-t, si-želi seznaniti Slovenko v starosti od 2.") do •'>."» let. Katero veseli na iV.rmi, naj piše pod šifro: Farmer, e o (ilas Naroda. <:> Cortlan h St.. New York, N". V. Iščem svojega prijatelj- ALOJ ZIJA PIRN AR. doma iz Dobrave. fara liela cerkev na Dolenjskem. Nekako pred en in pol letom mi je pisal dva pisma iz Indianapolisa. Ind.. ter mi dal naslov: 702 Holmes Ave. Od takt ..t pa ne vem nič več o njem. I'ro-.im. če kdo ve, adne Evrope. Gotovo je bil izdajalec proti vsaki demokratični stvari in le orodje Nemčije. Ni povsem ne-j vrjetno, da je uporabljal Lenin nemški denar pri izvajanju svoje ( kampanje v Š\iei po pričetku se-danje vojne. Njego\i prijatelji pa zatrjujejo, da tudi v slučaju, da je vzel in uporabljal nemški de-mar, tega ni storil v namenu, da izd a svojo lastno deželo ter svojo lastno srtvar. Prepričani so. da je bil fanatično udan ideji, da kone-I ni namen posvečuje sredstva, in j bil je tudi brezkompromisni so-| vražnik vseh avtokracij, med ka-jtere je štel avtokracijo ruskega earstva, pruski militaristic ni in intelektualni režim ter od kapitalistov kontrolirane demokracije Ajig'ije, Francije in Združenih držav. V tem času je videti, da sta v sedanjem času dva najbolj važna pomočnika Lenina: Trocki, mini-, ster za zunanje zadeve, in Krilen-! ko, mladi praporščak, ki se je naenkrat dvignil na mesto vrhovne-jga poveljnika vseh armad. Kot ; Lenin, je živel tudi Trocki v Ameriki ter je mož precejšnje izobrazbe in intelektualnih sil. Ker je brez vsake izkušnje glede vladnih metod in administracije, izgleda 'njegovo postopanje precej smeš-|no, a on je vsaj zadovoljiv pomočnik Lenima v tem, da hoče sto-' riti čim več mogoče škode v naj-kmjšem#času. Njegovo poslovanje ! zunanjih zadev je enačilo odločno prepričan ie, da je to, kar obstaja, napačno. Katerokoli metodo se je uporabljalo v preteklosti, take metode se ne sme uporabljati v bodočnosti. Vsled tega je kršil vse določbe priznanega diploma-tičnega postopanja v nametrm, da pretrese ruski narod in v obupu, da pretrese mase naroda vsepovsod ter da jim odvzame vsako zaupanje v staro diplomacijo. Krilenko je mlad. mož, ki še ni star 33 let. Rodil se je v Bjelovu v smoleffiski guberniji. Vzgojen , je bil v Lublinu in njegov rekord je čudovito slieen onemu Lenina, ' kajti že zgodaj se je spri s tiranskimi avtoritetami starega reda. Leto pred vojno je bil aretiran jradi revolucionarnega delovanja, i a je ušel, šel po svetu ter ostal izven Rusije do pričetka sedanje vojne. Ko je prišel n;v;aj v zadnji oolovici leta 1915, so ga zopet prijeli iin internirali za še3t- mesecev. Na ta ali oaii naiin pa se mu je posrečilo priti v armado kot poročnik. Njegova višji izobrazba in govorniške zmožnosti so bile povod, da ae ga jo izvolilo predsednikom komiteji ene izmed armad, ko m je »tvorilo So v jet delegatov delavcev in vojakov, ""v; ' • • c i je. Ko so je pričela majati disciplina v armadi, ko so , doživele ruske čete poraz ter je pričel nered vladati tako na fronti kot po eeli deželi, tedaj bi se moralo dulia ruskih t eet ojačrti z odposlan j em zavezniške armade. Nekako 200 tisoč bi rešilo Rusijo poraza. Zavezniki pa so zgrešili obe ti priliki. Sedaj je že prepozno. Težko bo zopet ustanoviti Rusijo kot bojno silo. i Treba po jo je rediti kot svetovni trg in v to smer mora biti obrnjena pozornost diplomacije zaveznikov, i Najboljše sile ruskih intelektualcev so v sedanjem trenutku stavljene izven akcije ter prisiljne v začasno • letargijo. Prišel pa bo čas. ko se bodo še enkrat prebu-■ dile. — Prosti in hvaležna Rusija pa bo tedaj v stanu razlikovati med njen i Ali resničnimi prijatelji ter hinavskimi sovražniki. Nato se bo ideja svetovne demokracije, z Rusijo in Ameriko na čelu, združila s praktičnimi prednostmi, ki so bistveen za zaveznike. ITLASNARODA, 7. JAN. 1918. V//U J2L W WZI Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 1NK0RP0RIRANA 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSEPH PRIJATEL, 5232 Wash. Street, Denver. Colorado. Podpredsednik: ANTON VODIŠEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. L tajnik: FRANK S K RAB EC, R. F. D., Box 17. Stock Yard Station, Denver, Colorado. 11 tajnik obenem zapisnikar: J. CAXJAR, 4422 Grant St., Denver, Colo. Blagajnik: JOE VIDETICH, 4485 Ixj-an Street, Denver, Colo. Zaupnik: JOHN PRE DO VIČ. 4S37 Washington St, Denver, Colo. NADZORNI ODBOR: L nadzornik: JOHN GERM, 316 Palm Street, Pueblo, Colorado. 2. nadzornik: t RANK HEM GSM AX, 1230 Berwind Ave., Pueblo, Cola S. nadzornik: M1BAIJ KAPSCH, 508 N. Spruce, Colo. Spring«. POROTNI ODBOR: 1. porotnik: PETER MEDOŠ, Route 8. Box 166, Pittsburgh, Kansas. 2. porotnik: JOHN HOČEVAR. 514 West Chestnut St, IjeadvlUe, Colo. 8. porotnik: JOHN JAKŽA, Box 272, Louisviil, Colorado. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. S. BURKET, 4487 Washinfe-ton St., Denver, Colo. URADNO GLASILO: GLAS NARODA. 82 Cortlandt Street, New York. N. Y. Vse denarne nakaznic in vse uradne stvari se pofiljajo na gl. tajnika, pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, prepirne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora. IZ URADA GL. PREDSEDNIKA Z. S. Z. Cenjeni mi sobratje in sosestre: .tedaj sta potekli dve leti. kar sera prevzel urad gl. predsednika Z. S. Z. V tem easu, kar vsak član(iea) lah k vidi, po mesečnih poročilih gl. tajnika, smo kljub kritičnemu času zelo lepo napredovali v članstvu, posebno pa v finančnem stanju. Tudi, kar se tiče poslovanja med gl. uradom in društvi, lahko smelo trdim, da je v lepem redu. ker dosedaj kot gl. predsednik nisem dobil niti najmanjše pritožbe od nobene strani, kar je dokaz, da je poslovanje redno. Tudi od sedaj naprej apeliram na vas, eenjeni sobratje in sosestre, delujmo složno roko v roki, pa bodemo tudi v bodoče imeli priložnost napredovati v vs^li ozirih kot dosedaj za procvit in napredek naše dient organizacije Z. S. Z. Toraj na delo s pridno agitacijo za pridobitev novih članov in članic, kajti čim več novih moči dobimo v organizacijo, tem bolj bomo napredovali finančno in tudi moralno. Vsak novi kandidat se lah kc zavaruje za poljubno svotu in sicer $230, $500, $1000 in na dan bol. podpore. Zavaruje se tudi za vse druge poškodbe in operacije. Tudi priporočam Zapadno Slovt-nsko Zvezo rojakom in rojakinjam. kateri so v takih naselbinah, kjt»r še ni krajevnega društva spojenega z Z. S. Z., naj si društvo vstanove ter ga priklope k K. Z. S. Z. Za vsa pojasnila sc lahko zaupno obrnete na gl. tajnika, kateri vam bo vsaki čas drage volje dal vse potrebne informacije, kako ustanoviti društvo itd. K sklepu voščim cenjenim članom in članicam srečno novo leto 1918! Z bratskim pozdravom Jos. Prijatu, gl. predsednik r - IZ GLAVNEGA URADA. Leto 1911 o je bil za Zapadno Slovansko Zvezo precej ugodno kljub kritičnim časom, v katerih se sedaj nahajamo. Napredovali srn«, lepo v članstvu, posebno pa v finančnem oziru. V tem letu smo bili še precej srečni. Izgubili smo ne več kaker šest članov, kateri so se siril vseokrog, kljub teran, da j€ bilo vse poškropljeno z močnimi dišavami. — O, moj Bog, iuoj Bog! — je kriknil Armand in prebledel šc strašnojeU*. Celo kopalca sia odskoeila. Velik, bel prt je pokrival mrliča in (pod prtom i»e je poznalo nekaj oblik. Ta prt je bil na enem koneu že skoro popolnoma razje-den in ena noga je molela iz odprtine. Čudna, da nisem omedlol, pa 1 udi zdaj, ko pišem te vrste, je še vedno pred menoj ta prizor, tako poln vedičaKtnc resničnosti. — Požurimo sc? je ukazal komisar. Grozno je bilo gledati in strašno je pisati o tem. Od oči je osraio še dvoje .praiz-nin, ustnic nikjer več in beli zobje tesno stisnjeni skupaj. Dolgi, err.i. suhi lasje so bili oviti okrog senc ter so zakrivali nekoliko pogreznjena, zelenkasta lica. Vendar sem spoznal v teh. ostankih beli, rožnati, divni obraz, ki sem ga občudoval tolikokrat. Anuatid ni mogel obrniti pogleda od liiHrna, Tiščal je robec v sta in ga grizel. Metli se jn zdelo, da me stiska okrog glave železen obroč, očij kc mi je ovil temen pajčoian, po ušesih mi je ^agrmclo in edino, kar setn mo«el še storiti, je bilo, da s*'iu hitro odprl steklenico, ki sem jo bil vzel za vsak slučaj s sobo j, in da sem v globokih dihih, potegoval vase vonje, ki so bili v njej. V tej omotici sem slišal, kako je vprašal komisar: — Jo poznate 1 — Da! je odgovoril Armand votlo. — Potem zaprite in odnehate! je ukazal komisar. Moža sta vrgla spet prt čez nir-ličev obraz, zaprla krsto, pnjeda jo vsak na enem koncu ter jo odnesla v smeri, ki jii.r je bila določena. Armand je stal še vedno trd in nem ter njegove oči so bile zapita t me v to prazno gomilo. Bil je bled kakor mrlič, ki smo ga ravno videli. Človek bi bil misli!, da je okainenel. Vedel sem že vnaprej, kaj se mora zgoditi zdaj, ko je ta strašen prizor končan, — trpljenje se zmanjša, a ga tudi ne bo podpiralo več. Stopil sem h komisarju. -- Ali je treba šeT da ostane ta gospod tu ? sem rekel in pokazal Armanda. — Xe, je odgovoril, in svetoval bi vam celo, da ga peljete proč, ker je videti bolan. — Pojdimo! sem nagovoril Armanda ter ga prijel pod pazduho. — Kaj \ je rekel ter me gledal, kakor da me ne pozna več. — Končali smo, sem rekel, in treba je. da greva, zakaj vi ste strašno bledi in mraz vam je. Bojim se, da vas tu razburjenja popolnoma ne strejo. — Prav, pojdiva! je pritrdil, a ne da bi se izganiL Prijel som ga za roko in ga potegnil s seboj. 1*1)stil se je peljati kakor otrok ■in samo včasih je za mrmral: — Ali ste videli oči? hi obrnil se je vsakikrat, kakor da ga kličejo nazaj... Njegova hoja je postajala z vsakim korakom txrtj opotekajoča ; bilo je, kakor da Ta nekdo od zadaj ■suva naprej; zobje so mu škU-petali, roke so bile mrzle, silni mrzlični stresi so zvijali celo njegovo telo. Tiovoril sem mu to in ono, a ni mi odgovarjal. Edino še voditi se je pustil, več ni mogel. I Vi vratih sva našla kočijo. Bil je že zadnji čas. KKomaj se je zgrudil v voz, ko ga je zgrabila mrzlica še groeneje in se spremenila kmalu v pristne krče. In sredi teh bolečin se je bal samo, da bi me ne bilo groza, ter neprestano mi je stiskal roko in mrmral: — Nič hudega, nič hudega, — le jokal bi rad. Tu čnl sem hropsti njegova prsa in kri mu je silila v oči. a solz ni hotelo biti Ponudil sem mu stekleničico, ki je bila prišla meni tako.prav, in ko sva dospela do njegovega doma, ga je res stres&l samo Se mraz. S slu gov o pomočjo sem ga del v posteljo, ukazal močno zakuriti v njegovi sobi, nato pa sem tekel k svojemu zdravniku, ki sem mu povedal vse, kar se je bilo dogodilo. Frisel je takoj. Armand je bil ves škrlatasto-rdec, bledlo se mu je in govoril je nekai brea-----iimiiole m y--- je bilo slišati razločno edino le Margerltino ime. — Kaj pravite? sem vprašal zdravnika, ko je bil preiskal bolnika. — IIui. pravim, da ima možgansko mrzlico, nič več in nič S manj, in da je to njegova sreča, kajti zdi se mi, Bog mi odpusti, da bi bil revež sicer zblaznel. K sreči prežene in ubije telesna bolezen duševno in v enem mesecu bo morda ozdravljen od obeh. (Dalje prihsdnjiA). preselili v večnost /a vedno, kjer ni tuge in gorja. Dalje se lepo zahvalim uradnikom krajevnih društev, posebno tajnikom, za njih vestno in točno delovanje med društvi in Zvezo. Priporočam se tudi novo izvoljenim za naklonjenost in točuo delovanje med %jimi in mojim uradom. Za vsakojake informacije sem vam vsak čas na razpolago. Še enkrat lepa hvala staremu odboru. K sklepu voščim vsem srečno novo leto 191SI Dal Bog, da bi bilo bolj srečno za vesoljno človeštvo in da bi napočil po celem svetu mir in zadovoljstvo med narodi. Z bratskim pozdravom __Fr. Škrabec, gl. tajnik. • * -—-- PREMEMBE V ČLANSTVU Z MESEC NOVEMBER: Pristopili k društvu št. 1 : Viktor Miklie, rojen 1900, cert. 1797 za $1000. K št. 3: Frank Pugel, rojen 1900, cert. 1798, za $500; Amalija Papesh, rojena 1901, cert. 1799, za .$1000. K št v. 4; Jernej Gačuik, roj. 1S88, cert. 1SOO, za $500. K št 7: Mary Mazzi, rojena 1896, cert. 1801, za $1000. K št v. 16: Frances Horvat, rojen 1901, cert. 1S02, za $1000- Anton Perše, rojen 1901, cert. 1803, za $1000; Joe Perko, rojen 1900. cert. 1804, za $500; Marv Zupančič h, rojeena 1901, cert. 1805; John Jaklič h, rojen 1901, cert. 1806, za *1000; Helen Klobučar, rojena 1901, cert. 1807 za $500. K št v. 21: Frank Miklavcich, rojen 1884, cert, 1808, za $500-John Kohetič, rojen 1880, cert. 1809, Za $500; Frances Miklaveicli. rojen 1887, cert. 1810, za $.^00; Matt Ogrine, rojen 1896, cert, 1811 za $250; Joseph Turk, rojen 1890, cert. 1812, za $500; Lovrenc Za-vcrl, rojen 1894, cert. 1813, za $500; Annie KošČak, rojena 1SS3, cert. 1S14, za (?) ; John Koščak, roj. 1883, cert, 1815, za $1000; pp. Margareta Turk, rojena 1891, cert. 1816, za $1000. Sspendirant člani in članice: Od Štv. 1: Frank Gregorieh cert 469. — Od štv. 81 Frank Borštnar, cert. 649; Josephina Borštnar, cert 480. — Od štv. 23: Frank Mišič, cert. 1644; Anton Kovačič, cert. 1746; Frank Krašovcc, cert. 1697; Agnes Leovich, cert. 1470; Math Leo-\ich, cert. 1436; Frank Urbas, cert. 1773. Prestopili: Od štv. 3: John Perko, cert 1442 k štv. 16. Od štv. 4 k štv. 3: Anton Mihelic, cert. 1323. Od štv. 10 k štv. 3: Valentin Germ. Od štv. 21 k štv. 3: John Skluj. Zopet sprejeti: K štv. 15: Paui Cnlaj, eert. 964 : Martha Culaj, cert. 1614. K štv. 21: Frank Zamlan. K štv. 13: Peter Škufca, cert. 236. " Črtani: Od štv. 1: Ignac Jankovieh. Od štv. 16: John Derganc, cer. 1672; Anton Jordan, cert. 1617; Jennie Lest, cert. 1560; Louis Oražem, cert. 1713; Louis Pesln-k cert. 1157. Od štv. 19: Louis Sevšek, cert. 1636; Jakob Kokotich, cert. štv. 1373. Zvišal smrtnino: Od štv. 3: John Papesh, cert. 278, iz $500 na $1000.00. Z bratskim pozdravom Fr. Škrabec, gl. tajnik. DRUGI IZDATKI ZA MESEC NOVEMBER: _ « Frank Škrabec, mesečna plača ........................$ 50.00 John Bohte, stanarine pisarne ........................$ 6,50 *'01as Naroda", glasilo ..............................$ 15.00 Z i poštne znamke in kurjava..........................$ 10.00 •Skupaj ..............«.............................$ 81.50 Operacije skupaj ..................................$ 30000 i Jo In a podpora skupaj ..............................$ 583.00 Posmrtnimi skupaj ..................................$ 500 00 Skupaj izdatki ......................................$ 1264.50 Skupaj dohodki za isti čas ............................$ 1460.07 Preostanek .........................................$ 195.07 Bivša imovina v blagajni je bila..............„.......$ 22,891.73 Sedaj je v blagajni ..................................$ 23,087.30 Z bratskim pozdravom __Fr. Škrabec, gl. tajnik. Slovensko Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1918 m Basen koledarskega dela ima še sledečo vsebino: Pesem. A Nemški napadi s plinom. Pesem jetnikov. v*- Vaien zgodovinski dokument. Živali in aeroplanL * f* Kozaki in njih vojska. Popolen pregled svetovne vojne. Ruska revolucija. A - TLitvinski kmetje. Praznik v Petelinji vasi. Program ruske socijalistične stranke. Nevidna poslanica. Prag. Aforizmi. Buchara. V Problem Alzacije-Lotarinške. Normalni potek ruske revolucije. čudne pogrebne določbe. Ukradeno pismo. Rusija. Album. Red. Nemški cilji in Rusija. Krščanska svatba pri Kafrib Veliki dobitek. Padec rodbine Romanovcev. Večni koledar. Rasno o otrocih. Prednost brzojava. ' ~ Petelinji boji. Oošivljaj francoskega žurnalista. ___ Nekaj za gospodinje. Veniselos. otane OOC« Bala. /^A.' O postanku koledarja. OglasL f / / Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MMfewi^B nt f ' ^^Fm^^^^^^H^IHi^Pw-'l * 82 CORTLANDT STREET, FMmmt NEW TORS CITY, N. Y. . Armand mi je iwo»il svoje pa-! pirje in ov«»su!o za iKikopali^kega čuvaja. I>ojfi*vort4i Kino se, da bo prekop jutri ob detsetih predpol-dnern. da prid»Mii jaz k Armandu uni pr«-j in ila pojdeva potem »k i*paj na v»atko pokopališče. liil s< rn Kslno radov«^ien, kako s«- bo v.se to vt^ilo, iti priznati uioram, da nis^iii celo noč zatisnil očesu. 1 Iu « e s<* !^H»niniju, koliko čudnih misli se je še meni podilo po I'lavi, se mi zdi, da je morala biti tista noč Armandu pač dolga — Ki> **»n vstopil drugo jutro ob j de vetij v njegovo N»obo, je bil pač' st nišno .Aed, a »del se mi je miren. Nasmehnil se mi je in sni stt*gniJ roko. i Njegjove sveče so bile dogorele do konca L. k feebi je vzel, predno I sva zapustila sobo, delalo pismo, 1 ji .s-lovljeoo na o«Vta, kjer so bili «r<«4ovo ohranjeni obču^-ki te pre-"ute noči. Pol ure poaneje sva dospela na' Montmartre. Komisar naju je že čakal. 1'tfrčasii «no 1 m dal j oval i |K>t | pfoti Margeritkneaaoi grobu. Ko-jinisiir je stopal pr\i, midva nekaj korakov za njim. /rl sem se slednjič vanj. Umel je moj pogini in se mi nasmeh-, i 11 i I ^ celo pot, od doma sem, nisva' spregovorila niti besedilne. Nekoliko pred grobom se je Ar-' inaiml Uirtavil in m otrl obrala, poln , j velikih znoj nil 1 kapelj. Porabili sem tudi jaz ta treuutck, da sem j se enkrat globoko oddahnil, kaj-j j ti srce me je tiščalo, kakor da jej dklergetio v vijak. jPj^HV Od kje pač bolestni užitek, ki i človeka tira k takim prizorom? Ko smo došli h gomili, je bil vrtnar odstranil že vse kance si metlicami, železna ograja je stala ob strani in dva moža sta kopala zemljo. Armand se je naslonil 11a najbližje drevo in gledal, gledal, ka-1 ' kor da se je vsa njegova duša zbrala v njegovih očeh. Naenkrat je zaškripal eden izmed obeh pikonov ob trd kamen. Pri tem iglaKu se je Armand zdrznil, kakor da ga je zadel električni udfarec, in stisnil mi je roko j« lako silo, da me je zabolelo. Kden izmed kopalcev je vzel v roke .široko lopato in je počasd kidal prst iz jame. Nato je metal kamenje, ki je pokrivalo krsto,! drugo za drugim enakomerno naj dati. Pogled;il sem Armanda, kajti bal sem da bi ga občutki, ki jih je očividno komaj *e krotil, ne štrli. Toda 011 je le gledal, venomer gledal, oci odprte in trde, kakor v blaznosti, iu samo lahko drhtenje lic in ustnic je pričalo, d« ga je zgrabila s-trašna živvna kriza. Kar sc in ene tiče, morem reči le enožal mi je bilo, da sem prišel Ko je bila krsta docela izkopana, je velel komisar kopalcema: — Odprita! Jloža sta uijogala, kakor bi bšlo to naj navadnejša stvar na svetu. Krsta je bila i2 hrastovega lesa. Lotila sta se najprej pokrova. V*led mokrote so bili zarjaveli vsi žeblji in treba je bilo veliko truda, prodno se je krsta odprla. Straien duh po gnilobi se je imz-* - Se dve uri iu potem vsta Kam h.- vaui p» tako inudi K p«hlu'ij»kemu komisarju. Zal j hi ne prosili k<4r. dr igega. dn stori to mm vas, mesrtt ila utavkfi* s.irni svoje ztiravje m ktT jt' to ulitki, kar uie mo rr SO i »zdraviti. Ne pomaga \tm nt-. — moram jo videti! i.ske, ki jih j.- »Močila Margerita za __t0 v,) Armand je potffnil mal zavitek izpisi v zglavja tor ga takoj zopet — Iz irltv« vem. kaj je v teh liMtih, rvke4. V teh tr^h tislnih >eni jih i-ital vsak tki«.n deusi-'tkrat. Tudi vi jih dobite, a QM«»aieje, ko •mmu mirnejši ter vam Isnu mogel ray.!i*ž.tiT koliko je v tem dnevniku siva in ljubezni. 7.a enkrat pa \ as 111 ura ji proMSti neke usluge. — N am raka voz spodaj, kaj — - iia. — Ali ste t^iko dobri, da greste povprašat 7. mojo®, potnim ii-titoiji na .pošto, ali je kaj zaiue tarn ' Moj očt in moja sestra mi »m«jo pisati v Pari/, a odšel sem h tako naglico, da nisesu mogel iti sani prej povprašat. Ko se vrnete, greva skupaj obvestit jsilieijske-ga kom»šiirja da m* pripravi za juti i. Dr. Koler SLOVENSKI 7DRAVNIK <38 Pittsh«A Ps 1 Dr. KoUr )• naj- Č&mijr** star«)« al o venski . sdravnlk, ftp^KSJa- HHW f Ust T Pltt»bur»hu. ki Ima M-l«tno >4 prtkM ▼ mdrmrl>-*** VMh maAkU> ZutruplJanJ« knl Bdrart • cia-""Tl*lim J01, S» H liumtl dr. prof. Brilefc. Cm im&U mow>li« ali mehur-Ck« P« Umu, ▼ griu. Izpadanj« Iu, v kosteh, pridite ln lafitetn <«m bom krt. n« ta bo- l«MO M DtltM. Vm molk« bolmi adrmvlm po okm}-•aal m«todl Kakor hitro opsslt«, 6» •r+m pronshu}« idravj«. n« ftakajt«, tmn-wO pridite im Ju vam «m bom wpot povrnlL Hydrocele mU vodno Idle osdrrnvtm * W in sleor bmt operaHJo. Botesal mehurja, ki ponroUJo bo-eUna r krtto In hrbtu ta včasih tudi rade. oadrarlm ■ gote- Ravmatlsam. trianja. botaClna, «-tdfclKia. arbaeioa. toron* ni zadevi, katere ni mogoče odlašati. — Kaj pa je? — Ali mi hočeš napraviti prijatelj, ko uslugo? Leon je l>ii tako hied in njegov glas je bil tako resen, da je Cler-jgeau takoj uganil, zakaj gre v tem slučaju. — Vse mi povej, Leon. — Vse mi povej, ničesar ne zamolči in j bodi prepričan, da se lahko v vsakem oziru zaneseš name. Leon se je najprej globoko oddahnil, potem je pa pojasnil prijatelju v kratkih besedah vse, kar se je zgodilo. — Jaz grem takoj. — Ali me boš tukaj počakal / — lla. — Pa se neko prošnjo imam do Tebe. — Povej, kakšno prošnjo! — Dovoli mi. da bom to noč pri tebi in sieer vse do onega časa, ko se bova podala skupaj na določeno mesto. — H Kari se ne vrnem več, moji stariši in Madelajua pa niti slutit^ ne smejo, kaj nameravam. — Nekaj bi še rad napisal Kari, materi in Madelajni. — IŠČE SE 30 slovenskih delaveev na Rolling Rock Fa nns, West morel an d Co., Pa. F armersko delo. čistiti svet in zravnati itd. Slovenski boarding boss z ženo za kuharico; hrana 55 centov na dan. Naslovite na : Joe Cornish, e. o Rolling Rock Farms. I>aughlinstown, Pa., (5-16—1) Westmoreland Co. §DR. ROSENTHAL, Specialist, «22 PEMM AVE. Ur»: «3 9. dc 8. PITTSBURGH, PA. Dr. Rosenthal, specialist, nad 20 tet. Ako Imata katerokoli moško bolezen na krvi, iivclh, želodcu, ledlcah, maxulje, revmatlrmu ali mehurju pridite k Or. Ro-aanthalu po nasvet ln on Vam pove, ali morete biti o-cdravljenl ali ne. Or. Rosenthal xdravl vsak slučaj z najboljilml zdravili Iz Evrope, indije, Kine, Južne Amerike In vseh delov aveta. On skrbi, da ozdravi svoje bolnik«. ___Jamčena tista zdravila.__ SPODAJ OMENJENI S O JAKI IN ^OJAJONJE, kateri imajo ▼ rokah naia potrdila za denarna poiiljatve. a itevilk^i mi, hakor ao označene pod imenom, naj bl&govolijo naznaniti prej-komocoče »vej natančen naalov radi važne zadeva. Piama kattra aaui jim poalali, ao «e nam povrnila. Tvpdk* Frank ftakav. 3 N^3^ Ka3teUc John Pintar No. 329639 No. 44708 No. 330848 Bartol J* -rr i..- ,, M„ qqn7M Kraljig Martin Resman rranJr Be« D„ No- 214380 No. «29« No. 260638 Kova* Frani S amide Frank Beljan Ana No 260641 No. 330721 No. 319997 ' . Besen* May Mi« ^enarSie Jod, SinSič John No. 330062 N0- 44559 N°- 330763 Bobič Vajo Meden John Spariček Bosi No. 260588 No. 331014 No. 328894 Božičkovic Djufd __. . Starčevič Johan" No 260M1 Merknn Anton No gg1(„fi ^oUool No 331353 Brann Mary Tehier Anna No. 260643 Mikolich John 82889« Dolar Valentin No. 323262. Turk Charlea No.f0086 Oswald Lube GrgonS Blal Tu* Ivan No. 26057» ' _ No. 260647 Gilbert Graaeppa Oawald Jo« Turk Jernej No. 323069 No. 260621 No. 829741 Dr.LORENZ. Jaz sem edini slovensko govoreči žperialist mačkih bolezni v Plttsburgbu, Pa. Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LOREXZ, Specialist moških bolezni, 644 Penn Ave. D. nadst. na ullee, Pittsburgh, Pa. POZOR ROJAKI H Najmaveteeje miQo as. lenake Us*, kakor tudi za. molk* brke is brado. Od t*-r* mazila sraatejo v ttlk tednih krasni C o* ti ln dold lasje kakor tudi saoCklat krmanl brki ln brada ln n* bodo odpadali ln osiveli. Kavnaattaans. kostlbcl ali trganje ▼ rokah, nogah ln v križu, v oMlk dnek i>oj»olnoma ozdravim, rane, opeklin«, bule. tura, kraste ln ffrliita, potne nos«, kurja o«Mk, ozebline v par dcevlk popolnoma odstranim. Kdor bi moj« ■dravtle brez zapeka rabU as« JamUm aa 9C.M. PiKU takoj pe eealk. bi aa takej r t film caatoai, "T.1 V*Pa< K9LKDAR u M* IB1T JAKOB WAHOlO, 670S Bonna Ava., Claralani, Ohio. HAHULOTLO. Cenjenim rojakom v Chicago in sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik in ^ /^kmek v * fii Mr. Jaako Flaike, ki je pooblaiien prejemati naroi oino sa "Glaa Naroda" In ladajat, tozadevna potrdila. On je pred 1st; 2e večkrat prepotoval države, t katerih ao na2 rojaki naaeljeni b je povaod dobro posnan. Upati je da mu bode fii rojaki t vseh oil -il^najPolrojjpoeebeo K ta|N waaaa>agiaygiaiaa^^ BaJakl aaniajfta aa aa "Gki Nate ia» najretfl atoveuU 4aewnfk v Un MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda SBB VB AKO RSTNE TISKOVINI SSS ZZVBiUsTE po nizkih 0XHAB, H is •!• DSLO OKUSNO« 9 mm EllZVBtUJZ PREVODI DRUGE JEZIKE, a a ■ UNU8K0 ORGANIZIRAN AL —U ' «/4 111BBWOW BI DRUtTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAUFUTIf OEWIKI L T. D. TU MABOtilLA POfiUITI MA\ Stewnic Publishing Co., M Portland* Bt, Torit, N. T._ ................ - - iLoymxo - |W Inižtve m&ffl sviti Barbara m— E M KBDmJEf* DRŽAVE SEVERNE AMSBIEB. Bedei: FOREST CITY, PA. IsiMiahMi te« »L januarja 1902 v driart Ptrnwylvaf, GLAVNI URADNIH: FittdMdalk: F. 8. TACCHAH, 074 A tuny Ave.. Bock Bpriaga, Wye« PodpredWMlnlk: JAKOB DOLENC, box 181, Brought«!, Pa. Tajnik: FRANK PAVI.OVČIČ, 1ya 047 Forest City, Pa. Pcaoinl tajulk: AVG18T OOSTiSa, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MARINČlC, 6805 St Clair Ave., Cleveland, Obla. Plodni blagajnik In saupolk: ANT- HOCHEVAB, RFD. No. 2 box 27. Bridgeport. Obi«. NADZORNI ODBOR: Prwtodnlk aada. odbora: JOSIP PE7TERNEL, box 90. WUlodk, Pa, L aadaomlk: JERNEJ HAFNER, box OS, Bordtae, Pa. t- aadaomlk: I VAN GBo6EU, 886 ZL 137th Bt„ Clevelaad, Okla. POROTNI ODBOR: PiadaMUdk porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, R. Mlnaral, Kaaz 1. porotnik: FRANC TEROP&Č, R. F. D. No. 3, box 140, Fort Bmltb, Ark a poročnik: JOSLF GOLOB, 1910 Ko. 14tb 81.. Springfield. 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP F. QRAH1CK. 843 E. Oblo SU, Pittsburgh, Pa« Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortland! St_, New Tort, R. Z, Csojena draMra, odroma ajlh uradniki bo naproAenl poilljatl rss da (rta* direktno na glavnega »ajnlka ln nikogar dmgega. Denar naj se pa po-■lja edino potom poftnlb. ekspresnlh ali banfinlb denarnih nakaznic, nika kor i« ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank PavlovflC, Farmer« a Miners N*lions I Bank, Forest City, Pa. F sločajn, da opsudjo drnitvenl tajniki pri poroWDn glamega tajnika kaka poaaacJkJJivoad, naj to nenadoma naznanijo nravi u glav. tajnika, dc aamora napako popraviti Gospodična Kara Roman ii pariškega življenja. Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T. _______ ___T 40 ' Nadaljevanje.) tur* ;i j. M'drl v iHislonja«" in si začel brisati pot s eela. — hr/e j*. 7t* ,>| res premliljrvati, kaj je stori!. No. kako j«-? — Nikar se nw» ne bojte. — Saj ni bi-! r,l('rsar nmiefra. — Ali nimam polne pravice.... — Mul itt*! je E«krieal L^on t^r prijel m te/kn palieo, ki jc! i'-iala na min. -J — Karen je nekaj lainnvai. Pojdiva iz tega stanovanja — je prosila Madelajna ter se o- • fiila visok«.iravnane Leonove postave. .Ma.lt lajna, e«- -i dovolj močna, da se pripraviš na odhod, te iuir-im. a v,n J*' zelo nehvaležna ženska. — Že skoraj ee- • 1 1 J'1, vi h/xijrm, pa me ni v zahvalo niti enkrat poljubila. fjJ.kligT'1' M " Jt> i moj prjatelj! F-uren je vstal ter nakratk«» odvrnil: — Rue de Berry, St v. 17. * N — IKibrr.. — Priporoeam se vam. d<*dtei» j» priK« *Iadflajna iz spalnice ter o^lšla žnjim. L«-on kIl.iI kona. " mu je o^ivrtiil. da j»- »rf»spfKi Bvassou ravnokar prišel. >(tt! i g 1 se j»» ,o za« udil, ko vi.iel stopiti v stanovanje i.eona m Ma«lt*lajno rr4<> v roki. -- Ka»;o? — Ali prav vidim? Al.i ^ niojro<-o? je vzkliknil. Vi ste, Leon m Madelajna? — Moj drapi, stari prijatelj — j,- odvrnit l^on — vsled razmer, ti so na*tale pr»-d kratkim, je bila moja sestrična prisiljena zapustiti *voj#^*tan vanje. - - Vd«-d »»-»i, .i«' br.-z doma in i»r»»z strehe. — Pro sinu \ ms !<>r«-j. hebno pa zategadelj, ker je bil prepričan, da se Leon ne šali. — Povejte mi vendar, zakaj.... — Z iaj vam še ne morem vsega pojasnili, i;ospotl Byasson. - ' iaj imam zelo važen opravek. — Pole* tepa pa tudi ne veni. če bi h»la MailelajnH zadovoljna, ako bi bil še nabj^l vitko in sveže telo Madelajn.- katera je bila sklonila >vojo ko,lrasv, glavieo na nje-gove prsi. — Made'ajna, Madelajna ~ Je vzkliknil I^eon. — Ti me torej še vedno ljub m ? — Oh, zakaj, zakaj mi nisi te*a prej priznala 1 — Zakaj mi nisi priznala uoeoj, ko »ena trkal na vrara tvojega stanovanja? — Zdaj je ">a prepozno, prejw?aio Ko se je igfil iz njenega objem«, je stala pred njim vsa tresoča se in so!zna. Z obem« r »kama je prijel njeno glavo ter ji pritisnil dolg poljub na čelo. ^H . '■^^Nf _— Po? Ir. vljena' - je zaw jxtal. — Pozdravljena! — Če mi je zdaj namonj< n.» umreti, bom umrl ^reeno. zavedajoč se tvoje ljubezni ter v prepričanju, da mi je Boj: odpustil vse grehe. Predno sta mu mogla Madelajna in gospod Bvaasoa kaj odvrniti, j* ie odšel skozi vrata in pobegnil na eestx>. Tj Pol ure kasneje w je o«Ha-il pri svojem bivšem prijatelju. Hen-rjrm Clergreau. i^ial je na zofi t-r nekaj hral in ni mogel vrjefci svojim očem. ko je opazil Leona. — K tebi sem pri.^el, U«-nry, čeravno vem, da fii jezen name. R ~ .Ve, ner L^ou, motiš «e, jaz >e nnem nikdar jezil n&t«. ampgt mm ial mi jo bilo________. A i . . . . . i „ ^ „ ■ i&i ■ Kadar jš kak« drnitv« asawnjsoa knpltl bandoro, aaatavo, rsgaljv fodbene lnltrument«, kape ltd., ali pa kadar potrebujete ure, verUBoe, piliiMf irstane itd., ne kupi te prej nikjer, da tudi nas aa seaa vprašata Uprašaajg kaas Is 2c. pa «1 bode te prihranili dolarje. Oaalka val vrst potikamo bresplaCno. Pilita »saj, IVAM PUI ft CO., 126 Chestnut Street, Conemaugh, Pa. \ KRASNA PONUDBA. ) 0 Doctor Sloan slavni Specialist X-Zarkov nudi svojo službo vsem jjŽ ^ bolnikom in s tem da priliko vsem onim. ki so bili neuspešno zdravljeni 8 ^ od dmglli zdravnikov in potroSili velike svote denarja ne da bi dosegli S 4 kake uspehe S \ cr|Ste P^cajt® ne- i 1 J* uspešno zdravljenje, i f pE^wJ^wM^F. fg* Hoj urad ima vse moderne 0 t ^T^^^^V ^lS^H^^V priprave za popolno preiska- & i i iF v<> in zdravljenje vseh dolgo- R » ^fSS^-IBffl 1 i4 n trajnih bolezni. Moj namen & f 1^4 IWHfe^^ .V; m en sam obisk vas bo pro- S ^ ^^ |f■ aF^f^^J: Ne čakajte svojega 0 J tfgH 14 zdravnika, aa vas pusti in ^ i SS^j pošlje k meni, pridite sami K g CT V<~ je ozdraviti vsakega bolnika E * POSEBNO NAZNANILO. | $ Jac boCem VaSe zaupanje, jaz hočem, da se z Vami pomenim o rsen 4 t težavah v vašem Ustnem jeziku. Zapomnite, da jas nisem navaden f P zdravnik, ampak Specialist z ve« let skušnje v zdravljenju bolezni kot 4 0 Je Vaša, take. ki so drugi opustili, Smdalje ste bili bolni ln čimbolj m 0 kom pUcirana je Vaša bolezen, tembolje volim, ker Jaz želim storiti, I 0 kar m drugi poskusili, pa niso mogU storiti. Jaz nečem niti centa vašega # 0 težko zasluženega denarja, dokler Vam ne pokažem kaj »nn-n nareditL i 1 NI Vam potrebno izgubiti delavni čas in zdravljenje Je prijetno bres 4 0 vsakih bolečin; torej različno od vseh drugih. Jaz Imam čudovite stroje i p za zdravljenje vsakovrstnih bolezni ln čudili se boste. Ako me obiščete, 4 0 Vas bom osebno zdravil z namenom, da vas ozdravim v najkrajšem času. i 0 Moja poix>Ina preiskava z rabljenjem X-žarkov bo pokazala pravo bo- i f Jezen če so drugi le mislili, pridite k meni ln dokazal bom. Ne odlašajte, i 1 ampak pridite takoj, ker nazadnje boste le prišli, «,ir,j M | d 0 _ Vabim za preiskavo in nasvete zastonj. & t O^ m PROF. 00CT0R SLOAN \ 0 vaS Jezik. SPECIALIST Kanfman Baers prodajalni { [ ^ 408 SIXTH AVENUE PITTSBURGH, PA. I š Uradne are: dnevno od 9. ajutraj do & svefier. Ob nedeljah od 0JO j 1 »amo do L popoldne. B