Dopisi. Iz Braslovč. (Mesto zazdravnika. — slovenska zavest). Ni še dolgo časa minilo, ko smo pri nas imeli dva zdravnika stalna, ki sta pa vže oba kot starčeka umrla; slednji g. Jan še le pretekli mesenc. Ali brez zdravnikov ne moremo biti. Moramo njih daleč okoli iskati v potrebi, ker v bližni okolici, v petih županijah nobenega ni. Zatorej bi želeti bilo, da bi kterega praktičnega in izobraženega zdravnika v naš prijazni trg dobili. Vljudno vabimo, ako je kterimu volja k nam priti in to službo nastopiti. Bilo bi njemu in občinstvu jako ua korist. Ako se nekoliko v pretekli 5as ozremo, moramo zadovoljni biti, kar narodno zavest zadeva. Vedno večje stevilo slovenskih časopisov k nam dohaja, v prijazno našo savinsko dolino. Hvala Bogu, vsi so konservativni. Tako na primer samo nSl. Gosp." dobiva naša župauija 5rez 10 iztisov ; potem nam dohaja ^Slovenec", ,,Danica", šaljivi ,,Brence!j", tako tudi oba lepoznanska lista nBesednik", ,,Zora", lažiliberalnega ni nobenega, da bi med nami strup neverstva razlival. Pa tudi ne6emo liberalnih listov, akoravno se nam obilno ponujajo. ,,Naj grejo rakom žvižgat, ti malovredni 5asniki; mi želimo v dobrem napredovati. Tako je prav, le naprej". Od sv. Križa pri Ljutomeru. (Poštne ne porednosti.) Skozi sv. Križ na murskem polju gre vsaki dan vožna pošta iz Ljutomera v Radgono — in nazaj, ktera pa drugod ni5 ne sprejema in ne oddaja, kakor le na omenjenima postajališčema. Za sv. Križ in okolico tedaj moramo imeti (za placo) svojega posla (pismonosca), kteri nam vsako sredo in soboto prinese iz Ljutomera naša pisma, naznanila, časnike itd. Res redko je to, le dvakrat na teden. Vendar nebi toliko tožili, ako bi naš posel toliko dober bil, da bi izročil nemudoma vsakemu svoje. Ali to se le redko — redko kedaj zgodi. Večkrat namesto da bi prišel s pismi ob 12 uri opoludne, še le pozno na večer prav okrogel primaja do nas; Ce ga prasaš: Andraš! imate kaj za mene ? Odg.: „vem ¦— pa ne poTein!" Čo znate, da je nekaj, pa bodite tako dobii, da mi izro5ite! Andraš pak odgovarja: ,,mam, pa ne dam!" hajt niks! V gostilnici pa, katere od Ljutomera do sv. Križa gotovo nobene ne preide, si zamore vsak gost izbrati svoje in tudi druge reSi, ktere se mu dopadejo, ker mu dober mož za ,,frakel žganice" rad na izbiranje predloži. VeSkrat se prigodi, da lastnik dobi svoj list, ko ga je že mnogo drugib ljudi prečitalo, še le za več dni ali tednov prav masten, alj pa zelo izostane. Najbolj pogosto se godi to s časniki. itd. Nek tamkajšni posestnik si je naročil sadna drevesca pri nekem sadjerejcu v Pe5ub-u na Oger8kem, ktera so bile v kratkih dnevib v Ormuž posljana. Alj dober pismonosec je imel 8 dni navkazilo v svojem žepku in potem še le lastniku izdal. Kako dolgo so pač žlabtna drevesica zavoljo našega brezskrbnega posla biez življenja na kolodvoru v Ormužu ležati morala, in znabiti se je marsikatero posušilo. — Nek posestnik je dobil od rdoktora" povelje, da naj stioške, ki mu je dolžen, v 8 dnerih plača. Posel mu je izročil plačilni zaukazek se le 9. dan. Posestnik bo zdaj imel vecje stroške! — Res bi želeti bilo, če bi si p. n. župani izbrali bolj zanesljivega pismonosca! Iz Videm. (Pridna gospodinja f) Pretečeno nedeljo smo pokopali Uršo Arnšek, ki je bila skoz in skoz poštena krščanska gospodiuja, vsmiljena do vbogib, postrežljiva prijateljem. Imela je neutrudljivo čuječe oko nad svojimi posli, pod njeno streho ni bilo prostora za nikakoršno nepoštenost, zakaj v tej reči je bila ojstra, kakor je dolžnost vsake gospodinje. Ako bi bilo več takih gospodinj, imeli bi vse drugačne, boljše posle, kakor jih sedanji svet ima. — Iz Slovenjgradca. (Nenavadni pogreb). Le redkokrat se vidi tak pogreb, kakoršnega smo pretečeni teden tukaj imeli; moža in ženo, ki sta drug za drugim zbolela, in le 14 ur narazen umrla in smo nju ob enem pokopali. Tem znamenitejši pa je bil ta pogreb, ker rajnki bil je tukajšnji c. kr. okrajni komisar g. Komatz se svojo soprugo. Vzorno je bilo njuno zakonsko življenje, vzorno pa tudi njuno obnašanje y bolezni in zadnji uri. Oba sta ne prisiljena, temuc iz lastnega nagiba dala se o pravem času se sv. zakramenti prevideti, kar je bilo vsem v lep izgled in spodbujo. — Pokojni g. Komatz je bil yzor pravega uradnika. Nij še bil dolgo tukaj v službi in se je že bil prikupil vsem, ki so kedaj ž njim občevali; prijazen je bil s vsakim, naj si je bil stanu, kterega koli, strogo nepristransk, se ni nikdar vtikal v agitacije, alj se potegoval za ktero stranko; poleg tega neumorno deljaven in postrežljiv v svoji službi. Manjkalo mu je kot rojenemu Nemcu znanje slovenskega jezika, kar je sam najbolj obžaloval; pa se je tudi trudil slovenšSine se naučiti, in dasiravno ne popolnem, je rendar z župani slovenski občeval, in kolikor mogoče tudi na slovenske dopise slovenski odpisoval. Da je se svojo soprugo vred splošno veliko spoštovanja užival, svedočil je pogreb, kterega 86 je vse mesto pa tudi mnogo kmetov, kteri so ga poznali, udeležilo. Spremilo ga je 8 duhovnikov na pokopališSe, kjer oba skupaj, kakor sta bila v življenju združena — tudi v smrti združena, v enem grobu počivata.