Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državak Velja za ?se leto - - 33.00 Ima nad 7000 naročnikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ty The only Slovenian daily in the | United States. ; Issued every šsf except Sundays x and Holidays. TELEFON PISARNE i 4687 CORTLANDT. Entered aa Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 185. — ŠTEV. 185. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 8, 1911. — SREDA, 9. VEL. SRPANA, 1911. VOLUME XIX. — LETNIK XIX. Iz delavskih krogov. Sklad za štrajkarje. Amerikanske socialne | in politične zadeve. Mašinisti hočejo ustanoviti sklad $200,000 za nadaljevanje stavke za osemurni delavnik. DELAVCI — POLICISTI. V kratkem bo izbruhnil nov štrajk pomorskih delavcev. -o- Za vojno je tr»-ba denarja. To so izprevideli tudi uradniki mednarodne zvfzc mašinistov in so sklenili ustanoviti sklad 200,000 dolarjev, da bodo mogli nadaljevati boj za zvišanje plače in za Štrajkarji upajo da bodo zmagali. —o— W. F. Huff, predsednik Coney island & Brooklyn Railroad družbe je odklonil vsako posredo -vanje. SIMPATIJSKI ŠTRAJK. Govori se, da bodo tudi mašinisti in kurjači družbe pričeli štraj-kati. -o- Zasedanje kongresa bo med 15. in 19. avgustom t. L odgodeno. TARIFNI POLOŽAJ. —o— V senatu se je pričela debata o udržavljenju teritorij Arizone in New Mexico. PAPEŽ PIJ X. osemurni delavnik. Vsled štrajka mašinistov v New Yorku, Penn-bv Ivani j i in ob pacifiškem obrežju ima unija na teden $14,000.00 stroškov. Ker trajajo štrajkiže več tednov, je bila izdana ogromna svota. Da pokrije izdatke, je Strajk voznikov in sprevodnikov na pouličnih železnicah Coney Island & Brooklyn Railroad družbe traja nadalje, pa ni več silovit. kakor je bil v pričetku. Na poravnavo štrajka še zdaj ni misliti, ker je predsednik imenovane družbe odklonil vsako posre -dovanje. Včeraj je družba deloma vzdržavala obrat na svojih pro -gali. Danes misli družba obrato- unija obdačila vse mašiniste in vajence, ki imajo tlelo. Mašinisti morajo prispevati v sklad mesečno $2.50, vajenci pa $1.25. vati v polnem obsegu, ker je na jela nad 300 skebov. Zupan Gav- nor se je včeraj vrnil v New York (in štrajkarji bodo zdaj poslali dc- _ . . , . iputacijo k njemu in ga naprosili, Organiziram delavci bodo spre- da posreduje v lljih korist. jeti v policijsko službo. Trije Atrajkarji so Včeraj zava- Policijski komisar v New Yor- lili na tir električne cestne želez-ku se je obrnil do Central Fede-jniee sod pepela. Vsi trije so bili rated Union in izrazil željo. da! prijeti in izročeni sodišču, bi rad sprejel v policijsko službo j Občinstvo se malo vozi na kajake in čvrste delavce. Dotičniki! rah, ki jih vodijo skebi, ker se bo-morajo napraviti izpit za civilno ji napadov. Ponoči so policijske službo. V kratkem bo 500 novih (pat rule s policijskimi psi patruli-policistov nastavljenih. Pričaku-j rale po progah, je se, da se bo več organiziranih j V glavnem stanu štrajkarjev je delavcev oglasilo za policijsko | bila včeraj razširjena govorica, da službo. bodo tudi mašinisti in kurjači Nov štrajk pomorskih delavcev. pričeli štrajkati, da tako I pokažejo svoje simpatije do voz- Mattbew Tearle, tajnik ameri- uikov in sprevodnikov, kauske podružnice angleške unije pomorskih delavcev, je naznanil, da bode v kratkem izbruhnil nov štrajk pomorskih delavcev na angleških paruikih. ako paro-brodnc družbe ne bodo izpolnile zahteve delavcev po zvišanju plače. Štrajk pouličnih uslužbencev v Des Moines. Slovenske vesti. Des Moines, Iowa. H. avg. Kakor znano, je bil štrajk uslužbencev na pouličnih železnicah v mestu na podlagi sodnega ukaza končan. Vsi štrajkarji so šli nazaj na delo in družba jim je morala vse dovoljiti, zaradi česar je bil izbruhnil štrajk. Zdaj je prišel semkaj iz Chicage A. \Y. Harris, predsednik Des Moines City Railway Co., in družba je nazua-nila. da bo vložila proti sodnemu ukazu, ki je končal štrajk. pritožbo. Družba pravi, da sodnik De (iraff ni bil kompetenten izdati tak ukaz. Ako bi sodišče ovrglo odločbo prvega sodnika, je prav lahko mogoče, da bo štrajk nanovo izbruhnil. Finančno poročilo K. S. K. Jed note. Na drugem mestu prinašamo strokovno kritiko finančnega poročila K. S. K. Jcdnote za prvo polletje 1H11. ki bo gotovo zanimalo člane imenovane Jcdnote. Iz kritike se razvidi, da je račun zelo površno sestavljen in pomanjkljiv, tako, da člani ne morejo imeti nikdar pravega vpogleda v denarno poslovanje in nikdar zanesljivo vedeti, kakšno je Jednotino posest veno stanje. Jednota razpolaga z velikim premoženjem in ima velik denaren promet, zatorej bi tudi morala imeti vzorno knjigovodstvo. Namesto. da bi povišali gl. tajniku plačo na $3000, bi bilo pač bolje, da bi nastavili izkušenega knji- govodjo. To bi bilo v korist in I varnost članov. Društvo sv. Frančiška v New Yorku. Društvo sv. Frančiška v New Yorku je v sobotni seji izvolilo posebnega delegata za konvencijo K. S. K. Jcdnote, ker je društveni predsednik član glavnega odbora in mora kot tak biti solidaren z njim in bi ne mogel nepristransko zastopati društvene interese, ako bi isti nasprotovali tendencam glavnega odbora. j | Otvoritev "Slovenskega Izobraževalnega Doma". Na izredni seji skupnih dru- Tovarne otvorjene. Lowell, Mass., 8. avg. V tukajšnjih predilnicah se je pričelo novo življenje. Collinsville Mills, ki so last American Woolen Co., iščejo delavcev in druge predilnice so tudi že pričele z obratovanjem. Tudi Bay State Mills so rir/.glasile, da potrebujejo delavcev. Monson, Mass., 8. avg. V predilnicah, ki so last tvrdke S. F. Cushman & Sons, se je zopet pričelo delati in tvrdka je zvišala delavcem plačo za 50c na dan. Zmaga po dolgem boju. Denver, Colo., 8. avg. Po enoletnem boju so tukajšnji časniki "Rocky Mountains News", "Republican" in "Post" ugodili zahtevam tiskarjev in končali gospodarski boj. -o-- Breskve v Conecticutu. Hartford, Conn., 8. avg. V Connecticut je leto« toliko breskev, da jih bodo, kadar dozore, s posebnimi tovornomi vlaki dovažali Washington, 8. avg. Voditelji obeh političnih strank v kongresu so danes izjavili, da bo sedanje izredno zasedanje kongresa končano med 15. in 19. avgustom. Podpredsednik Sherman je dejal. da bo kongres dne 16. avgusta zaključen. Glavno vprašanje, ki ima rešiti kongres, je revizija tarifa na volnene izdelke. Po rešitvi tega vprašanja bo zasedanje takoj odgodeno. Situacija, ki jo je ustvarilo tarifno vprašanje v kongresu, je vedno bolj zamotano. Voditelj manjšine Mann je izjavil, da se La Follctte in Underwood ne bosta zedinila zaradi tarifa in da demokrati ne bodo dovolj močni, da bi revizijo tarifa dosegli proti predsednikovi volji, ki hoče vsako Bili, ki bi bila zdaj sprejeta, vetirati. Arizona in New Mexico. V senatu se je včeraj pričela debata o sprejetju teritorij Arizone in New Mexico v državno zvezo. Debata je trajala sedem ur, ne da bi bila prinesla odločitev. Končni uspeh bo, da bo New Mexico sprejeta v državno zvezo, Arizona pa bo morala odstraniti iz ustave odstavek o odpoklicu sodnikov, ako bo hotela reflekti-rati na sprejetje med države l nije. Pomnožitev poslancev poslanske zbornice. Predsednik Ta ft je podpisal Bili, ki določa, da se število čla-uov poslanske zbornice pomnoži od 391 na 433. Kadar bosta teritorija Arizona in New Mexico sprejeta med države Unije, se bo število pomnožilo še za 2 člana. Naveličala se je županovanja. Hunneville, Kansas, S. avg. Politika ni za ženske, je dejala županja Mrs. Alia Wilson, ki je od ustoličeuja dozdaj živela v ved-nem boju z nepokornimi mestnimi svetovalci. Mestni svet ni hotel potrditi imenovanj županje in županja ni hotela potrditi odredb mestnega sveta. V zadnji seji je izjavila, da bo odstopila, ker se je naveličala neprestanega boja. -o- ŠTRAJK SKLADIŠČNIH DELAVCEV V LONDONU. štev v Franklinu, Pa., dne 30. julija t. 1. je bilo sklenjeno, da se \ rši slavnostna otvoritev "Slov. Izobraževalnega Doma" v Franklinu dne 4. septembra t. 1., t. j. na Labor Day. Natančnejši program objavimo pozneje. -o- Tovorni parnik na Lake Erie v plamenih. Toledo. O., 8. avg. — V bližini Nad 70,000 ljudi štrajka. London, 8. avgusta. — Vozniki, ki prevažajo blago iz skladišč in v skladišča, so se pridružili štraj-kujočim skladiščnim delavcem in po izjavi unijskih uradnikov je zdaj na štrajku nad 70,000 delavcev, Blago, ki so ga pripeljali parniki v pristanišče, leži še vse v skladiščih oziroma na parnikih, ker ni ljudi, ki bi ga izkladali in nakladali . Štrajkarji ne dovolijo, da bi dovažali premog za stroje v hladilnih napravah in tako bo meso in drugo blago uničeno in pokvarjeno. Dozdaj ni bilo izgredov ali ti morejo nastati, ako bi skebi hoteli opravljati delo v skladiščih. Obe stranki se zanašata, da bodo trgovske zbornice poravnale spor. -o- Roparski napad v Revere. Revere, Mass., 8. avgusta. Trije maskirani roparji so vstavili da -nes zjutraj trgovca Davida Lam -perta iz Revere Beach in njegovo ženo. ko sta se vračala domov. — Številka 9 igra v življenju papeža Pija X. veliko vlogo. Ko je bil Pij X. izvoljen naslednikom papeža Leva XIII. je dejal, da bo devet let papež. Devet let je obiskoval seminarij, devet let je bil vikar v Tomboli, devet let župnik v Salzano, devet let kanonik v Treviso, devet let škof v Mantui in devet let patriarh v Benetkah. Dne 9. t. m. je stopil v deveto leto papeževanja. Po najnovejših poročilih zelo pešajo moči papeža Pija X. in državni tajnik Merry del Val je o tem obvestil vsa po aništva v Rimu. Pred širajkom na zapadu. Zahteve železničarjev. —o Železniški uslužbenci na zapadnih železnicah so zahtevali zvišanje plače, ki bi obremenilo železnice za $50,000.000. Novi izgredi v Portugalu. —o— Pri inventuri cerkvenih posestev je ljudstvo napadlo cenitelje. —o— VOJAŠTVO NA POMOČ. V Chaves so oboroženi monarhisti rekognoscirali po okraju. -o- Lizbona. 8. avg. — Listi poročajo o velikih izgredih, ki so se primerili pri inventuri cerkvenih posestev. V San Clemente se je prebivalstvo oborožilo s puškami, noži. vilami in sekirami in je na -padlo komisijo, ki je hotela ceniti in popisati cerkveno imetje. — Vlada je morala poslati oddelek infanterije v kraj. Ko so došli vojaki. so začeli zvoniti v vseh cerkvah in na to znamenje je privrelo sto in sto oboroženih kmetov iz sosednih krajev. Prišlo je do spopada med uporniki in vojaki. — Mnogo oseb je bilo ranjenih. — Upor je bil zadušen šele potem, ko je vlada poslala še en oddelek vojakov v San Clemente. — Enaki izgredi so bili v Valle de Boura. Iz Chaves, ki leži kakih 44 milj odtod, je 200 oboroženih monarhi- stov rekognosciralo po okraju. —- Napad na nemški in italijanski konzulat na Haiti. Cap Ilaitien, Haiti, 8. avg.* — Nemški in italijanski konzul sta se pritožila pri vladi, da je poulična druhal bombardirala konzu-I latska poslopja s kamni. Napad se je izvršil vsled tega, ker sta | konzula dala zavetja političnim j beguncem. j Vlada je zastražila okraj, v ka-| tereni se nahajajo inozemski kon-Iznlati in razglasila , da bo vsakega ostro kaznovala, ki v tem kraju izvršil kako nasilstvo. Maroško vprašanje in Avstrija. Papeževo zdravje. Kolera v Parizu. Bivši perzijski šah Mohamed Ali Mirza je pri Damaghan premagal vladne čete. ANGLEŠKI PARLAMENT. V boju za Veto-Bill je angleška poslanska zbornica izrekla vladi svoje zaupanje. ODPOR ŽELEZNIC. —o— Vodstva železnic so sklenila, da ne bodo ugodila zahtevam svojih uslužbencev. -o- Chicago, Tli., 8. avg. — Julius1 Kruttscliniitt, podpredsednik U-nion Pacific & Southern Pacific železnice je izjavil, da stoje železnice na zapadli pred velikim štraj-• kom Unije so predložile železnicam zahteve, ki bi v slučaju izpolnitve obremenile zapadne železnice za $50,000,000. Vsi uslužbenci v železniških delavnicah, kovači, kolarji, livarji, mašinisti in tesarji so zahtevali upeljavo osemurnega delavnega časa. nameščenje samo unijskih delovodij, zvišanje plače in boljšo ureditev delavskih razmer. Vodstva železnic so se že posvetovala o zahtevah delavcev in so sklenila, da jim ne bodo ugodila. Mr. Kruttschmitt je dejal, da plačajo železnice najvišje plače in da so zahteve delavcev neutemeljene in pretirane. Ako bi želez -nice tem zahtevam ugodile, bi i-mele na leto $50,000,000 več stroškov, -o-- Zabavišče *' Atlantic Garden'' na Bowery v New Yorku. Staro newyorsko zabavišče "Atlantic Garden" na Bowery v New Yorku bo podrto in na mestu bodo zgradili moderno gledališče. Na mestu, kjer je stal dozdaj "Atlantic Garden", je bila poprej Bull's Head Tavern, iueta ]858 je kupil ta verno Win, Kra- Glasilo prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda piše, da vlada med Nemčijo in Avstrijo glede maroškega vprašanja popolno soglasje. —o— POŽARI NA TIROLSKEM. —o— Ljubljanski državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar je postal Član Mladočeškega kluba. -o- Dunaj, 8. avg. Glasilo prestolonaslednika Frana Ferdinanda "Reiclispost" je objavilo članek o maroškem vprašanju, v katerem pravi, da sta Nemčija in Avstrija edina v tem, da Maroko ni pripraven predmet za večji spor. Avstrija bode podpirala zahteve Nemčije in vplivala na vlado v j Parizu in v Londonu, da se doseže sporazumi jen je, ki bo zadovoljilo Nemčijo. Spoznanje, da sta j Nemčija in Avstrija edini, bode i vzdržalo mir. I Veliki gozdni požari v Tirolah. V dolini reke Izake so več dni divjali gozdni požari in provzro-čili velikansko škodo. Vsa prizadevanja omejiti ogenj so bila zaman, dokler se ni vlil močan dež in ogenj pogasil. Požar se je bil • -o- Paris, 8. avg. V mestnem okra> ju Mont Parnase so zdravstvena oblasti izsledile slučaj kolere, nakar so odredile obširne varnostne naprave proti zanešenju kolere v druge okraje mesta. \ Papeževo zdravje se je obrnilo na bolje. Him, 8. avg. Dr. Petacci in dr. Marehiafava sta obiskala papeža danes zjutraj in po obisku izjavila, da se je zdravje sv. očeta obrnilo na bolje. Zdravnika sta dognala, da bije njegovo srce pravilno in da tudi diha lažje. Njegova temperatura je malo nad normalnim stanjem. Zmaga bivšega perzijskega šaha. Teheran, Perzija, 8. avg. Iz Astrabada poročajo, da je bivši perzijski šah Mohamed Ali Mirza s svojimi četami premagal razširil že do Franzensfeste. Se-daj so pričeli z odvažanjem ob-žganega lesa iz gozdov in s čiščenjem gozdov. Ljubljanski državni poslanec. Dunaj, 27. julija. Ljubljanski državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar, ki ga je dr. Ivan Šu-Ste ršič hotel izolirati, je postal član Mladočeškega kluba. Klub je sklenil pripustiti dr. Ravnikarju mandat v bosenskem odseku in mandat v odseku za vinogradništvo. Po možnosti hočejo Mla-dočehi rezervirati dr. Ravniharju tudi mandat v odseku za državne uslužbence. Deželni poslanec Knez v Ljubljani odstopil. Ljubljanski deželni poslanec Ivan Knez je odložil nuindat. To obvestilo je prinesel uradni list. o-- Španski vojaki obsojeni na smrt. Madrid, 8. avgusta. Vojno sodišče v Cadizu je obsodilo mor -narje, ki so na vojni ladji "Nu-mancija" v Tangerju revoltirali, v smrt. Danes zjutraj so bili obhajani in nato ustreljeni. Vlada je izjavila, da revolta ni imela političnega značaja in da so se mornarji le uprli proti strogi disciplini. Uporniki so bili premagani. vklenjeni in odpeljani v Cadiz; kjer so bili obsojeni po vojnem pravu v smrt. Povodenj na Filipinih. Manila, 8. avg. V severnih pokrajinah otoka Luzan je bila zopet velika povodenj. Škodo cenijo na $50,000. Med prebivalstvom vlada velika revščina. Posojilo Mehiki. vladne čete pri Damaghan, ki leži kakih 50 milj daleč od Astrabada ob vznožju gorovja Elbruz. Uporniki so zasedli mesto in si prisvojili mnogo pušek in stre-ljiva. Mohamed Ali Mirza je zdaj na potu proti glavnemu mestu. Boj za Veto-BiH v Angliji. London, 8. avg. Voditelj opozicije Balfour je predlagal v poslanski zbornici nezaupnico vladi. ali zbornica je predlog odklonila. Balfour je dejal, da je ministrski predsednik Asquith kršil ustavo in zlorabil pravico, krone, ko je predlagal, da imenuje kralj nove peere, ki mu bodo pomagali streti moč lordske zbornice. V Nilu utonili. Aleksandrija, Egipt, 8. avg. Na Nilu se je prevrnil čoln. v katerem so bili domačinci. Skoraj vsi so utonili. Danes so potegnili iz reke 86 trupel. Amerikansko šolsko vojno bro-dovje. , Gibraltar, 8. avg. Amerikansko šolsko vojno brodovje, obstoječe iz vojnih ladij Iowa, Indiana in Massachusetts, je danes od-plulo domov. Poveljnik brodovja je Coontz. Brodovje pride 28. av^ gusta v Annapolis, Md. Imenovanja v amerikanski diplo-matični službi. Dolgo že nameravana reorganizacija diplomatičnega kora se je izvršila. Senat je dobil v odobre-nje imenovanja treh poslanikov in pet ministrov. Imenovani so: John G. A. Leishman iz Pitts -burgha. Pa., zdaj poslanik v Rimu za poslanika v Berolinu. Bančna tvrdka Speyer & Co. je dala mehikanski republiki $10,-000,000 posojila. Podrobnosti o posojilu niso znane. Mehikanska vlada bo najbrže potrebovala denar za pokritje stroškov revolucije. Cena vožnja. Parnik od Austro-Americana proge ARGENTINA odpluje dne 23. avgusta 1911. Vožnja stane iz New Yorkado: Trsta in Reke $35.00 Ljubljane 35.60 Thomas J. O'Brien iz Grand Rapids, Mich., zdaj poslanik v Tokio za poslanika v Rimu. Charles Page Bran iz Chicage, 111., minister v Belgiji za poslanika v Tokio. Larz Anderson iz distrikta Columbus za ministra v Belgiji. John Ridglev Carter iz Baltimore, Md., dozdaj minister za balkanske države za ministra v Ar-gentiniji. John B. Jackson iz Newarka, N. J., zdaj minister na Cubi za ministra na Balkanu Arthur M. Beau-pre iz Aurore, 111., zdaj minister na Holandskem za ministra na fn. GLAS NARODA, 9. AVGUSTA 1911. ---y :-- 1 • ! Slovensko katoliško podp. društvo sveteBarbare Za Qediqjene države Severne Amerike« Sedež: Forest City. Pa. Ukorforiruo dat 31. januarja 19C2 v državi PenntylvaaijL ODBORNIKI: ) Predsednik: MARTIN GERCMAN, Box 68S. Foreat City, Fa. Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Box 96 WlJUock. Pa. ** I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. . II. tajnik: ŠTEFAN ZABR1C, Box 60S, Conemaugh, P». . Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 637, Foreat City, Pa. . . . NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROIi ZALAR, Box 647, Forest City Pa. I. nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St-, PittBburK Fa. ' n. nadzornik: FRANK ŠUNK, 50 Mill St., Luzerne, Pa. IIL nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — 3rd St., Rock Springs, Wyo POROTNI iN PRIZIVNI ODBOR: Fredsednlk porot, odbora: PAUL OBREGAR, R. R. No. 1., Weir City g»n«-I. porotnik: MARTIN OBER55AN, Box 61, Mineral, Kans. IL porotnik: ANDREJ SLAK,, 7713 Isaler St., Cleveland, Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: I ' 4 " • Dr. J. M. SELISKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ^ ^ Dopisi naj so pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. o. Box 737 y Fores® Društveno glasilo Je "GLAS NARODA". ^ "GLAS NARODA" (Slovenlc Daily.; Owned and published by the Slovenlo Publishing Go. (a corporation.) FRANK SAKHER, President. JANKO PLEHKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlaudt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "' k 1,1 Za celo leto vetya list za Ameriko in Canado.........*3.00 " pol leta........ 1.50 " leto za mesto New York . . , 4.00 j *' pol leta za mesto New York . , 2.00 ** Evro]*) za vse leto.....4.50 " " " pol leta ...... 2.50 " " " četrt ista . . . . 1.75 "G LAB NARODA" izhaja vsak dan iz- vzemši nedelj in praznikov. , 1 "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every dav, exrept Sundays and holidays. Subscription yearly fS.OO. AdvertlHementH on agreement. 1 >opi-i brez podpisa in osobnosti ee ne '■ natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. j1 Pri epremembi Ici-aj« naročnikov' i pravimo, da be nam tu
  • »beth Fitzgerald v New Yorku v * (»sojena zaradi tatvine v šestine -teČni zapor. Izprosila si je, da jo č >odo dali v prisilno delavnico. C k Vojni tajnik Henry L. Stimson r< e na vojni ladji Nort Carolina od-1 lul iz Havane v Združene države. (» $ Amerikanski pomorski tajnik George von Meyer je včeraj dospel v London, kjer je gost ameri-kanskega poslanika. Bilanca K. S. K. Jednote. t Če vzamemo v roko "bilanco" 1 K. S. K. Jednote per 30. junija B 1913, ki je objavljena v Ameri-j kanskem Slovencu z dne 14. ju-^ :ija t. 1., smo primorani reči, dal j to ni nikaka bilanea v pravem i } pomenu besede, temveč jako sla-^ ij bo in nejasno poročilo za prvo i 3 polletje 1911. • Na podlagi tega poročila pa ne " more najbolj izkušeni knjigovod-, ja konštatirati, če je isto v redu, ker je prvič: nepravilno sestavljeno, in drugič: manjka vknjižb. Bilančni račun ima predstavljati sedanje premoženje, bolje ; I posest veno stanje, račun zgube in; " dobička, pa čisti dobiček' v po-; slovni dobi. ; i Ce govorimo o "bilančnem ra-j jčunu", smo navajeni misliti sa-j- • mo na dvojno knjigovodstvo, ker! ; Irazv ideti, kako bilanca nastane,^ kako se razvija in odpira, je 1110- • goce le po dvojnem knjigovodstvu. Cela podlaga dvojnega knjigo-„ vodstva j«1 pa dandanašnji sploš-■ 110 znana: ona obstoji v tem, da se pri vsaki vknjižbi račun obremeni in nasprotni pripozna. Na kak drugi način je vk nji žen je ne-1 mogoče in je potrebno samo kon-!( štatirati, kateri račun se ima o-;: bremeniti in kateri zopet pripo-j' znati. Da bi se bavili tukaj dalje s _ knjigovodstvom in s stvarjenjeni bilance, je brez pomena in nam tudi v to čas ne dopušča, toda primorani smo bili nekaj o tem spregovoriti, ker smo hoteli dognati pravilnost bilančnega po-) točila K. S. K. Jednote. r 1 In to pravilnost ravno ni 1110- , j go če konštatirati, ker niso obja- ! \ili "aktiva" (premoženje) in j "passiva" (dolgove) Jednote. Mi vemo le to, da je imela Jed- ; nota koncem minulega leta, torej j per 31. decembra 1910 preosta- ] nek v znesku $183,824.05. Iz česa ; ta preostanek obstoji, ni možno pregledati. In zakaj 1 Ker ni pra- j vilno vknjižen in na podlagi te- • ga ga tudi ni mogoče specificirati. Vemo pa tudi, da nima Jedno- j ta v resnici "aktiva": Svojo hi- 1 šo (odplačan dolg od $4000.00 je , naveden v odstavku "razni dni- > gi stroški", a v celem poročilu \ ni ne dulia, ne sluha o tem?); < svoje tir jat ve, svoje vrednostne , papirje", svoj denar pri raznih 1 bankah in v roki blagajnika, naloženega denarja za podružnice n sp. člane, da so jim člani dolžni (debitorji) ; a nasprotno "pas-siva": vplačani denar od podružnic oz. članov in upnike (kreditorje). Pa koliko, kake svoteV To do- \ gnati bi bila igrača, ako bi ne 1 l>ili vknjižili debitorje in kredi- t tor je na eno stran, temveč one, ki < so jim dolžni, v "aktiva", in one, " katerim je društvo dolžno, v I "passiva". < Tukaj tičimo in ne moremo na- 1 prej, ker našli smo napako v ne- 1 pravilnem vknjižen ju, s čemur se 1 premoženje, pravzaprav čisti do- J hiček mora povišati. ( Sedaj pa preidemo na račun * "zgube 111 dobička", ki pa je se- 1 stavljen zelo površno, če ne celo j( slabo. Ce pogledamo na preostanek | iz -»I. decembra 1910, vidimo svo- • to $183,824.05. Ta svota izkazuje [ obresti od posojil $1,886.13, kar ' pomeni 2.051970no obrestovanje y pro anno. 1 Da bi bil ta denar faktično ta- , ko slabo naložen, je dvomljivo; r in če je, kaže slabo gospodarstvo , in priča, da so zadevni faktorji , nevešči in nezmožni gospodariti j z denarjem. j V "pregledu preostanka de- 1 narnega premoženja" je razvid- li no, da ima društvo naložen denar tudi v vrednostnih papirjih i d (različne obveznice). Ti papirji s ne notirajo 11a newyorski borzi I in njihovo obrestovanje ni mogo- t če v naglici konštatirati, toda s prepričani smo, da se obrestujejo t poluletno. v Vprašamo vas torej, kje se na- r hajajo tozadevne obresti (vaš do- n biček) in zakaj jih niste označili <1 v bilanci? b Ce že navedete v "zgubi" pla-čane obresti pri nakupu North t< Chicago Special Assessment, za-i kaj ne denete na "dobiček" ob-]* resti drugih papirjev? fit Dalje ima Jednota naložen de- ''i nar pri raznih bankaht ki pa j K k menda tudi ne nese ničesar in je >- bankirju skorogotovo le v čast, i- če mu deponirajo denar. Kje so označene te obresti in zakaj jih niste specificirali? Možje! Vzemite v roko bilance M drugih društev in zavodov in se podučite, ker tako mazanje je ne-postavno! Označite vendar jas-" neje od točke do točke in ne pi-a šite kot kramarji! j Na "zgubo" je vpisano dalje 1. čezurno delo gl. tajnika v znesku a $300.00, in sicer od 1 7 1909 do u j 31 10 1910. L_| Kako pa pride ta svota v bi-Ojlaneo pro 1911? Je to pravilno? Ne in zopet ne! e Če ni vaš gospod tajnik — mož _ namreč nima pojma o knjigovod-u stvu — jour, je temu sam kriv in je njegova sveta dolžnost, za-ostanek nadomestiti. Sicer pa . smo mnenja in vsak trezno mi-e sleč mož mora izprevideti, da taj-a! nik K. S. K. Jednote ne zasluži v potu svojega obraza $100 mesečno. .j Konečno si poglejmo sedanje . premoženje K. S. K. Jednote, ki r jznaša per 30 6 1911 $191,003.66. , ( Že pri računu "zgube in dobič-. ke" smo razvideli, da poseduje . K. S. K. Jednota neko hišo. Ta hiša je torej njihovo premoženje in bi njena cenjena vrednost mo-._ rala biti tukaj navedena, j Kje je tedaj hiša in kje zopet denar? j Dalie so navedena posojila 11a !razne tri cerkve v znesku 30,500 _ dolarjev. All right. Pa zakaj ni .! specificirano : "Posojenega na _ posestvah na I. morgage ali Trust Deed $42,950"? Radovedni smo. R kje tiči ta denar in zanimati bi moralo vsakega člana. ( Dalje so označene različne ob-t veznice v skupnem znesku 50,800 dolarjev. Kakor smo ze preje omenili, ne 1 notirajo dotični papirji na iicav-jyorški borzi. Njih kurzno vrednost ne moremo momentano dognati (poročilo Chicagovške borze nam ni pri roki), toda dvomi-1 i 'no. da bi notirali "al pari" in je "jih vrednost skorogotovo manj- - ša ali pa višja, vsled česar bi se J na podlagi diference od nomina- - le premoženje Jednote v toliko 1 znižalo ali zvišalo. > Konečno je omeniti še vloge - pri raznih bančnih zavodih, ki - znašajo sedaj $66,753.66. Po našem mnenju je ta denar - jako slabo naložen, ker je obrest- - 11a mera Amerike zelo nizka (denar je namreč po ceni) in bi bilo - v prid in blagor Jednote če bi se 1 ta denar naložil 11a državne ali ; druge varne papirje, ki bi pripomogli vsled boljšega obrestova-1 nja do večjega dobička. Kulturni fcoj v Avstriji. Tržaška "Edinost" piše: Pri letošnjih volitvah je doži- ■ vel avstrijski klerikalizem hude ' udarce. Nemški krščanski soeial- - ci so izgubili nad 20 mandatov, i Cehi so poslali v parlament samo , 7 poslancev, izvoljenih na izrecno ' katoliški podlagi, in tudi v Galiciji so krščanski socialci nafcado-. vali. Sedanja zbornica ima po ve- - čini protiklerikalno lice, zato ni . nič čudnega, ako se tupatam po- - javljajo glasovi, da pride v ne-dolgem času do kulturnega boja , tudi v Avstriji. Tu ne pomaga nič. Duhovi se ločujejo po vsem ( omikanem svetu. Na eni strani proticerkveno svobodomiselstvo, na drugi pa konfesionelno, cerkveno stališče, ali kakor se ga imenuje s splošno znanim poj-, mom: klerikalizem. Gre se tu za vprašanje, ali bodi država in njene institucije (zakonodaja, šole itd.) proste vsakega konfesionel- ■ nega in cerkvenega vpliva, ali pa ' naj bo prepojena z duhom in dog-1 mami te ali one konfesije. Boj j med tema nazoroma je nekod n. pr. v Franciji že dobo je van na korist prvega. Drugod pa, kakor 11. pr. v Španiji ali Belgiji, se ta boj ravnokar vrši. Avstrija je strogo katoliška država. Zato ni nič čudnega, ako se kulturni boj šele pripravlja. Da do njega doslej še ni prišlo, temu ni toliko vzrok po celem svetu znana avstrijska konservativnost, temveč to, da prevevajo v Avstriji vse javno življenje narodni boji, ker narodno vprašanje v Avstriji še ni in še dolgo ne bo rešeno. Narodni boji razburjajo danes avstrijske državljane v taki meri, da prihaja pri tem vse drugo v ozadje Saj ovi-1 rajo 1i b,- Ji tako potrebne poli- 1 '» čno in socialne reioruie. A v- J atrijska uprava je zistarela, socialna zakonodaja zan^narjena. Kaj pa je naredil jSarlanient I splošne volilne pravice v štirih letih svojega obstoja? Nič, prav nič. Ljudstvu so se pač navalila težka bremena za militarizem, draginja živil raste z vsakim dnem, tako, da mora človek posvetiti vse svoje misli skrbem za telesni obstanek. Ali je ob takih razmerah mogoče razpoloženje za kulturni boj? Ne. in stokrat ne. Kulturni boj je luksus, ki si ga dovoljujejo gospodarsko, kulturno in socialno tako visoko stoječi narodi, kakor so Francozi ali Nemci. V Avstriji pa smo zaostali na vseh poljih. Zato je tudi resnica, da si danes kulturnega boja, ki bi neznansko razburil vso državo, tudi svoodomiselne stranke ne želijo, ako izvzamemo par kul-turnobojnih petelinov u la Hock in drugi. Avstrijsko ljudstvo vseh narodov je 11a dnu srca še vedno katoliško in krščansko. Tudi volilci svobodomiselnih strank so po velikem delu odločno verskega, četudi ne klerikalnega prepričanja. Te stranke se imenujejo res svobodomiselne, a nobena noče začeti s kulturnim bojem, ker vedo dobro, da bi od tega imel koristi edinole klerikalizem. — V Avstriji je toliko drugih vprašanj, ki čakajo nujne rešitve, da za sedaj absolutno ni misliti na kulturni boj. Narodni boj preveva vso državo in pomi-siliti je treba, kaka zmeda bi nastala, ako bi se k temu pridružil tudi kulturni boj. Zato si ga nihče ne želi. razun par prenapete-žev, ki hočejo forcirati razvoj. Narodno, gospodarsko in socialno lačen človek se za take stvari ne more navduševati. Dajte ljudstvu cenenih stanovanj, cenena živila in druge potrebščine! Odpravite izkoriščanje delavskih mas! Dajte zlasti Slovencem narodne pravice na vseh poljih! Vse to so zahteve, ki se morajo rešiti, a dokler se to ne zgodi, ne potrebujemo v Avstriji kulturnega boja in ga tudi nočemo. Pametnemu politiku mora biti ta boj za sedaj postranskega, sekundarnega pomena. Čudna "mati božja". V petrogradskem predmestju Ohta Živi že več let neka ženska, ki se zove Darja Smyrnov. Ta Darja Smyrnov je Še vedno lepa ženska. Ločila se je od svojega moža ter pridržala tudi otroke, katere je imela z njim. Tedaj so začeli za njo težki časi. Medtem se je spoznala z nekim trgovcem po imenu Obrihov. Oba sta si zinislila, kako bi v predmestju Ohta osnovala podružnico neke sekte, katere člani se mučijo in trpinčijo. Kupčija je bila kmalu v liajboljem teku. Obrihov je i-liienoval sebe "kralja Davida", ona je pa avanzirala za "mater božjo". Parček je kmalu imel zbrano okoli sebe celo dvorjau-stvo. Našli so se hitro "apostoli" in "preroki", ki so delali propagando za ta "sveti par". No, ' mati božja" se je kmalu naveličala "kralja Davida". Zato mu je pobegnila. Čemu bi delila dohodke, ki jili more dobiti tudi sama! A da si ohrani nimbus svetosti, je rekla, da je "kralj David" odšel po svetu, da moli za grehe ljudi. Tedaj je šele začela evetiti cela kupčija. "Mati božja ohtanska" je kmalu postala bogata grašča-kinja. Danes poseduje celo vrsto hiš in dvorcev, ter živi izredno dobro. V njeni hiši so se vršile verske skupščine s petjem. Ona sama je čitala sv. pismo in ga tolmačila po svoje. Pri tem so jo obdajali "preroki" in "apostoli". Med "službo božjo" so se odigravale vrlo zanimive scene. Ljudje so se začeli premikati v krogu, skakali so in vpili, kakor bi bili' obsedeni. Mnoge je zgrabila neka neumna ekstaza, drugi zopet so se tepli. Na kratko: Šlo je vse križem, bil je pri tej službi božji pravi kaos. Po "službi božji" je Darja svoje vernike pozivala na spoved. Možki in ženske so vsaki posebej izpovedovali svoje grehe "materi božji". Med njo in možkimi so se odigravali strašni nenravni prizori. A za vse je našla ta pohotna ženska dokaze in opraviče-nje v naukih svoje sekte. Ko je možkim zmešala glave, je zahtevala od njih, da so zapustili dom in ženo, ter celo premoženje izročili njej, "materi božji". Celo pohotnost te ženskp se je snorelim članom te Bekte zdela 1 lekaj svetega. Ženam in možem ie /.abranila vsako spolno občevanje. Ona sama pa jd imela možke svoje sekte. Pozivov na 1 poroke in krste verniki niso sme- li sprejemati. Pri spovedi so vsi možki verniki, mladi in stari, bili njeni, a tega niso smeli povedati nikomur. Tudi hraniti so se morali verniki strogo po predpisih. O mesu ni bilo niti govora. Zato je pa Darja sama jedla in pila, kakor 111 kar je mogla. Medtem so stopili "materi božji" na rep. Več nasamarjenih njenih sledbenikov je začelo dvomiti v njeno svetost in priobčili so ta dvom državnemu pravdni-ku. Kolikor se da dosedaj presoditi, je Darja ogoljufala svoje vernike za kakih 60.000 rubljev. Žensko srce. Spisal Paul Bourget. (Nadaljevanje.) "Tatova žena sem!" To sem si vedno ponavljala od one ure in potem skozi vseh osem let v bridki osamelosti svoje duše... Osem let sem nosila ime, ki je vzbujalo v meni srd in gnjus, osem let sem delila stanovanje in luksus z možem, ki sem ga zaničevala in prezirala ! Osem let sem bila madam Andry, ki ste jo poznali Vi — resno in tiho — podobno živemu kipu srčne zado-voljnosti. Toda če bi bili mogli v tem srcu čitati, v tem srcu, ki se ga je smatralo za tako resigni-rano, ako sem sedela pri kakem parade-dineju in se razgovarjala s svojim miznim sosedom o tisoč st vareh pariške kouvenzacije, tedaj bi jih bil gotovo obšel strah pred kaljo silnih, bolestnih, da, revolucionarnih idej, ki so dozorevale v njem od dne do dne.r.Tii Jaz, prijatelj moj, mislim, da najnevarnejša nesreča, ki more zadeti mlado, odkritosrčnost strastno ljubeče bitje, je, ako mora trpeti krivico! Ta krivica, katero sprejema oni, ki ima navado sam deliti krivico, kot nekako neizogibno povračilo — ta krivica zadene mlado bitje, kateremu se nepravica gabi, v najnižjo globo-čino njegove duše. I11 če je to krivico zakrivila cela družba, tedaj je to strašna preiskušnja, ki lahko zaobrne in spremeni celo življenje mladega bitja. Teh par besed tvori okrajšano zgodbo moje moralne drame — tajinstvene drame, katere rešitev je poznal in proklel vsakdo. Začetek te redke krize datira od onega dne, ko sem se prepričala o tajni infamnosti gospoda An dry a. Zajutrkovala sva kakor navadno, skupno, in 011 je naenkrat vstal in šel laliko, ves srečen in triumfalno iz sobe, za svojimi knpčijskimi opravki. — Ne vem, čemu sem stopila k oknu svojega salona, iz katerega je bil razgled na dvorišče našega hotela, iu gledala za njim, kako je vstopil v kočijo. Konj se je postavil na zadnji nogi in potem je voz od-drdral. .. V tem trenotku mi je prišlo na misel, da je ves način življenja tega moža samo od družbe vspre-jeta laž, in da je to prešlo tudi na me, in da je sedaj in da bode sploh za vselej tudi moje življenje samo laž; kajti životarila bo-dem ob njegovi strani, delila njegovo nepravo čast, igrala ulogo žene tega nepristno častivrednega moža tudi še naprej, ne da bi le nekaj od vsega tega, kar bom delala v izvršitev te sovraštva vredne naloge, odgovarjalo mojim željam in mojim sanjam. I11 tako bo vedno z menoj; nikoli se ne izpremeni. Tega nisem zaslužila! Premišljala sem o tem na vse načine z grozoto v duši,- in videla sem se že vnaprej pahnjeno v trajno komedijo družabnih dolž-nostij. Ko se mi je hipoma razkrila ta neovržna in neizpremen-ljiva podložna službeuost, sem sklenila vršiti to nalogo s samo-latajevanjem, kar je bilo gotovo pametno. Zaobljubila sem si, pre-tavati svet in svojo usodo, kakor tava nuna po dvorišču samostana; to se pravi: zatopljena sama va se. ne zahtevajoča ničesar od tega, kar me obdaja in ne pričakujoča česa od naslednjega dne. Tn v sanjarijah in s čitanjem dobrih del sem dolgo časa uresničevala ta ideal samozatajevanja. Oblačila sem se povsem gladko in priprosto; govorila sem monotono, ne da bi razkrivala svojih misli, in se nasmihala, ne da bi se v kaki liniji mojega obraza kazal obup moje duše... Bila sem zagrnjena nuna med luksusom in veseljačenjem. Toda narava nam je dala žare-čo in neukročeno dušo, ki jo moremo obdržati v miru prav tako malo, kakor svoje telo. Dasirav-110 je bila eneržija, ki sem jo uporabljala za samoobvladovanje, ; velika, je vendar vsklila na dnu j moje duše želja po sreči, želja, ki je nisem mogla nikakor premagati in ki je v gotovih trenotkih izbruhala v neznosno obnpnost nad leti moje mladosti, ki so bežala, bežala, da se ne povrnejo nikoli več in ne da bi mi kaj pri-j nesla. Kakor vsa molčljiva bitja, j sem se zadušila tudi jaz z zadr-žavanjem čuvstev; 111 skriti vihar se je vzdignil tem silneje, ker ni dobival svobodne poti 11a zunaj. Naučila sem se polagoma vse stvari bolje razsojati in spoznala sem marsikako skrivnost mnogih oseb, ki sem jih deloma uganila sama, ali pa so se mi dotične ose-jbe zaupale hote ali nehote. Koli-kokrat se je zgodilo, da sem v te-! ku enega večera v očeh ali smeh-iljaju te ali one gospe moje staro-isti opazila one. meni tako poznane sledi nedovoljene sreče. "Videla je nocoj onega, ki ga ljubi!" sem si mislila. Ali pa sem v kaki motni žalosti gotovih pogledov, v kakem bledem obrazu zasledila in uganila kako onih intimnih katastrof, ki se jih mora za molčat i in vsled katerih zamira marsikako bitje — surovo od-i plačilo za krivdo omamljenosti! Z nepremagljivo silo je prote-stovalo nekaj v meni proti grdi hlimbi teli žensk — in nerazumljivo mi je bilo, da ni krvavelo njih srce, ako so videle, kako jim 'ljubimec sedi poleg njihovega moža; in nerazumljivo mi je bilo tudi, kako so mogle prenašati, da jih je njihov mož nagovarjal z javnim "ti", medtem ko jih je oni, kateremu so spadale na tihem, samo v svoji vesti, naziva 1 z "vi". In vendar kolikokrat sem jih zavidala (kljub temu, da sem obsojala njihovo sramoto) na tem, da so živele, da so razdeljevale bogastvo svojih src, da, celo na tem, ko sem v mislih primerjala sama sebe s smrtjo, oblečeno v moderno obleko... Izpred sodišča v Ljub- | fjafti. —O— Žalostna kupčija. Na večer 8. majnika t. 1. se je pripeljal Janez Eržen, po domače Jernejev, tesar iz Britofa, s svojim sorodnikom Janezom Erženom, po domače Toinažovem, ter posestnikom Janezom Barletom v Jekovčevo gostilno v Lužah. Bili so vsi dobre volje, kajti spotoma so se pred vsako gostilno ustavili in se precej opili. Istodobno, ko so ti trije v Jekovčevo gostilno vstopili, je tam sedel znani razgrajač Jožef Prešern, posestnik v Lužah, h kateremu so se prisedli in naročili piva. Začeli so se pogajati za gostilničarjevega konja, katerega je Barle tudi kupil in ga plačal, za likof je pa prišlo na mizo 11 steklenic piva. Prešern je venomerno došleee zba-dal, nakar se je vnel med njimi prepir. Gostilničar, ki se bal, da bi ne nastal pretep, je pregovoril Barleta in tovariša, da sta iz gostilne odstranila. Najprvo sta šla on in Barle konja naprezat, za njimi sta prišla iz veže oba Eržena. Nenadoma se prikaže na pragu hiše Prešern, oborožen z dvema steklenicama za pivo, katere je skrival za hrbtom. Janez Eržen se mu je postavil v bran in mu potegnil eno steklenico iz ro-J Jke ter ga potisnil v vežo. V ta j pretep se je vmešaval tudi drugi Eržen, ki je ostal sam s Prešernom v veži 111 se z njim ruval. Medtem je pa Eržen zadri svoj I odprti nož s tako silo v prsni koš I Prešernu, da mu je prebodel srce, nakar je ta takoj umrl. Nato j se je storilec odstranil in prise-' del k tovarišema na voz in se z j njima odpeljal. Med potjo se je storilec proti svojemu sorodniku izrazil: "Ce le nisem preveč naredil!" Po izpovedbi zaslišanih 1 prič se je dognalo, da obdolženec I ni bil tako pijan, da bi se ne bil zavedel svojega dejanja. Sodišče je smatralo ta čin obdolženca kot j prekoračenje silobrana ter ga obsodilo na štiri mesece strogega izapora. I Aroganten napadalec. Zn ani nemškutar Pressel v Si-ški, bivši železničar, se je razkrinkal pred okrajnim sodiščem po raznih pričali kot prepirljivec in skrajno nasilen človek. Pred sodišče je tiral sam gospo "Herb-stovo iz Šiške, ker se je čutil u-žaljenega s tem, da je ga. Herb-1 stova pozvala 18. maja t. 1. orož-! nike, in to zato, ker jo je on 11a-| padel z revolverjem. Stvar se je ; vlekla dalj časa in sedaj je pri-' šlo do končne rešitve. Glavna priča Terezija Sedev je namreč jasno in odločno pod prisego izpove-' dala, da je Pressel 18. maja prišel iz kuhinje z revolverjem vro-ki in nameril na gospo Herbsto-vo, ki je sedela na stopnicah tako, da mu je kazala hrbet. Ona je gospo opozorila na pretečo nevarnost in šele nato se je Pressel umaknil. Priča tudi potrdi, da je ona sama nasvetovala Herbstovi, da naj proti takemu nevarnemu nasilnežu poklice orožnike. Dalje je označila Presselna kot pfepir-Ijivca, ki se prepira z vsemi stanovalci v hiši. Za njo je prišel nekoč med prepirom celo na stranišče. Zastopnik obtoženca navaja v zagovor njegovo nervoznost, na kateri boleha že, odkar je imel na železnici neko nesrečo.. — Ob-jenem pa toži Presselna tudi go-jspa Balentičeva, ker ji je nekoč zagrozil s palico in jo surovo zmerjal z besedami: "Sie Luder Sie!" Sodišče je kaznovalo Presselna radi obeh pregreškov na 20 kron kazni ali 3 dni zapora. Kot malenkostno zadostilo je dobil Pressel za svoj polom v tem, da je sodišče obsodilo na 10 kron globe tudi gospo Balentičevo, ker mu je med nekim prepirom zaklicala: "Pojdi že stran, ti pro-klet, hudičev, stari dedec!" t Mesto v Ameriko je šel v tržaško Staro mesto obtoženec Val. Dovč, bivši ključavničarski pomočnik, nazadnje vodovodni monter. Ukradel je kramarici Tereziji Kutnar najprvo eno hranilnično knjižico Mestne hranilnice ljubljanske, iz katere je dvignil 1800 kron in jih deloma v Ljubljani, največ pa v Trstu v Starem mestu zapravil, pozneje pa ji je ukradel še tri knjižice, s katerimi pa ni mogel nič dvigniti, ker se je tatvina pravočasno odkrila. Porotniki so tri stavljena vprašanja potrdili in sodišče ga je obsodilo na 5 let težke ječe, poostrene vsak drugi mesec s postom in trdim ležiščem. ROCAJTE SE NA "<3£&s KAI&O-OA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI Jugoslovanskaj^^ Katol. Jednota. w 3c4ei v ELY, ^MINNESOTA. j URADNIKI: PriliilHI: IVAM A GERM. Bos ST. Bnddwk. Pk. »Mtr»<«»iWitt I VAX IhlMvtZK-. Kirhu. Miuu Bat ML OtarM UjkUi: GBi L. bXidttOH. KU, Slui. Ko* 454 i <».4nl uOblk: MIHA KI- MKAVINUC. Owta N*», UM So. UdL BC , bikffkjAlk IVAN «>>(7Ji, U). lllna. Bu )«. g«imolfc; nu.VK MEDOCH, Q>lr^ IU. M*S Ew1b| Ak VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MAMIN J. IVKC. Jutct. ID . M Xo CMAfO BL NADZORNIKI: ALOIS KOBTEUQ JUZ«. CLlebtilm. Minn. Bux 711 jI MARTIN KOCHEVAK, Pueblo, Goto. 111$ EU«r Ara. JadBoUiM flullo J* "GLAB NARODA". Nev T or k City. Near Tort 1 Val dopM naj mm po*UJajo na lUrnef* tajnika, rae taunw paAUJ&tva pa na | IkviMft bUcaJolkA JtdsoU. * ' j NOVICE IZ STARE DOMOVINE. • a______tfl i - a KRANJSKO. 1 Z vozička ukradel j.- v neki ve-j ži na Mestnem trgu v Ljubljani kupcevalki z železjem Heleni Nae lit i jalovi iz Viča nek uz movie j 10 kron vretlli** sukneiie čevlje. 4 dolge nože. za 1 K 50 v suhega mesa in z a '20 v graha. Za načelnika okrajnega cestnega odbora na Brdu je imenovan i mesto dosedanjega načelnika Fra-| na Peterke, ki je oddal načelstvo! radi bolezni za načelnika Anton j Cerar. posestnik v Moravčah. Smrtni udarec konja. Hlapec I zidarskega mojstra Marenčiča ual Viču 4Gletni Fran Bizjan je vozil pred kratkem pesek. Med vožnjo Ka je udaril konj tako močno v spodnji del telesa, d« so jra mora I i prepeljati v bolnico, kjer je umrl. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. <>d 9. do 15. pr. m. se je narodilo 1-t otrok, mrtvo rojen je bil 1, umrlo pa je 22 oseb in sieer 6 za jeliko. med njimi :{ tujei, vsled mrtvouda 1. vsled nezgode 2 in 1 vsled samomora. — Med umrlimi je 10 tujcev iu 11 o-seb iz. zavodov. Strela je užgala. 16. pr. ni. vinsko klet trgovca Ivana <"erarja pri Semiču. Pogorelo je vse ra -zim praznih sodov, ki so jih pravočasno rešili. Kmalo nato pa je' udarila strela zopet v velik kozo-! lee posestnika Ivana Želko, jra I nžgala in mu uničila vse tam spravljene poljske pridelke. Ško-j da znaša v prvem slučaju 11tavo priredi hmeljarsko društvo v času od 17. do 24. septembra [>od pokroviteljstvom gosp. Kar-, la viteza Ilaupta, graščaka v! ^trosneku. Razstava se priredi v! risalni dvorani nove ljudske šole. prijaviti se je do 24. avgusta. — ra nezahvalni Korošec! 19. julija je prišel kmetic iz Zgor. Ponikve k- Žalec in tožil: "To pa res ni |»rav, da so gospod Korošec na -|>ravili tudi tistim točo. ki z njim 1 rži jo! Iti nič ne d'jal, ako hi potolkla samo liberalcem, da so jo [»a napravili tudi nam. to pa res! tii lepo!"' — Ribe so kradli! Žalski orožniki zasledujejo sedaj dva Sidorferjeva uslužbenca in še Iruga dva vrbenska fanta, ker so kradli ribe. Obesil se je v Mariboru vsled bolezni trgovski agent Henrik Mitzkv. Bil je star 57 let. Aretacija izseljeniškega agenta. Iz Slovenske Bistrice poro -a jo: Pred kratkim so aretirali Ininarja Alojzija Sorko, ker je pridobival ljudi za neko premo -ijokopno družbo na Ogrskem. Pregovoril je tudi gostilničarko Viktorijo Puncuh. Tej je Sorko svetoval, naj okrade svojega moža. Enako je zapeljal k tatvini tudi IGIetnega sina. Z obema je nato ndpotoval iu zapravil ves denar. Kakor se čnje, niso prišli v blaženo ogrsko deželo. V spanju okraden za 1800 K. Iz Šmarja pri Jelšah se poroča-. Posestnik Anton Kamenšek iz Šmarja pri Jelšah je šel dne 15. julija iz letnega sejma, na katerem je prodal tri vole za 1500 K, riomov. Izkupljeni denar je imel v črnousnjati denarnici v notra -njem žepu suknje. Vsled utrujenosti se je med potjo vlegel na nekem travniku in si ogrnil čez gla-io suknjo, ker je pripekalo soln-pc. Po dveh urah se je zbudil in takoj pogledal po denarju, ki mu je bil med tem časom z denarnico vred ukraden. Tekel je takoj v Šmarje in obvestil orožnike. Ti tatu še niso izsledili. KOROŠfcO. Smrtna nesreča rojaka. V Zilj-ski dolini imajo vaje razni pijo -tiirski oddelki. En oddelek je gra-Jil v okolici Rajže stezo za silo rez neki graben. Med delom se je vtrgal velik del podkopane zemlje in podsul pijonirja Pri -moža Celnika. Zlomil si je obe nogi in roki in dobil težke poškodbe na glavi. Čez tričetrt ure po ne-ireči je umrl. Strela je udarila dne 13. julija ob 4. uri popoldne v restavracijo Josipa Kanduta v Ukvah. Štiri ur«- pozneje so zapazili, da gori v stanovanju lovca Lamprehta, vendar se jc posrečilo ogenj pravočasno pogasiti in preprečiti večjo nesrečo. — 12. julija je začelo goreti v Ukvah v nekem praznem go*|H>dan»keiii poslopju* posreči-. io pa se je ogenj pogasiti s pomočjo vojaštva. Konknrz jc napovedala stavbna tvrdka Vidoni v Beljaku. Pasiva vnašajo 240.0UU K. I*rnWl je na trgu v št. Vidu ob 1 'lini trgovt-c z živino M. Sehnei-' 'ler iz Solnograda črno usnjato denarnico, v kateri je imel 1300 kron denarja iu železniško legitimacijo s sliko. V spanju okraden. Dninar Jo-1 tef Lesjak v Celovcu se je vlegel j med opoldanskim odmorom pod leko drevo in zaspal. V spanju uu je ukradel neki tovariš iz žeja denarnico, v kateri je imel 23 iron 7<» vinarjev. Samomor radi bolezni. V nekem ibniku blizu Paterniona so dobili Hopljenko Ano Wochein iz Pa -erniona. Pri sebi je imela pismo. • katerem pravi, da je izvršila sa-nomor radi neozdravljive bolezni .* Želodcu. I*stop iz rimo-katoliške cerkve e naznanilo v zadnjem času v Ce-ovcu 10 oseb različnega stanu, ded njimi je tudi ena ženska in n dijak. Prestopili so deloma k' irotestant izinu, deloma k staro-j katolicizmu. Avtomobilska nesreča. 17. pr. 11. se je vračala od neke gozdne. esdice pri Megvarjih v Vrata 9 nož broječa domača godba. Bilo j f že po deveti uri. ko so korakali ►o cesti in igrali poskočno korač-, lico. ko se zaleti med nje od za-j laj avtomobil Moschetza iz Pod-:loštra. Voz je prevrgel tri godce i zmed katerih je neki Wank sinr-i no nevarno ranjen. Odpeljali so ra v bolnišnico, druga dva ra-,, ijenca pa so izročili domači oskrbi. Nesrečo je povzročil avtomo->il. ki je moral godce slišati in ni; »ravočasno ustavil, vrh tega pa ni mel Iliti luči na vozu. PRIMORSKO. Insolventen je v Trstu Štefan 'reset ni k, trgovec z obuvali. Hotel "Riviera" v Pulju in j. Poimenski hotel v Poreču sta »rešia v češke roke. Nasilen berač. 16. pr. m. je are-iral stražnik v Trstu 181etnegaji obnega slikarja Al. Vata, ker je : siljivo beračil na cesti. Ko mu!' e stražnik napovedal aretacijo, e je dečko tako ujezil, da je dal tražniku klofuto, nato pa se pu-til mirno odpeljati. Hvaležna sorodnica. Neka Bru-ihova v Trstu se je usmilila svo- ' e sorod nice Marije Brulihove, ki e bila brez službe in ji dala štiri Ini hrano iu stanovanje. 16. pr. m. >a je Brulihova izginila in odne-i la svoji sorod n ic i 380 K. 2 za - j tavna lista iu več zlatih prstanov.! Nesreča na avstrijski bojni la-Iji. Med strelnimi vajami topni-arjev se je razletel na bojni o-lopnici "Nadvojvoda Franc Fer-linand" v Pulju top. Dva topni-arja sta lahko, eden pa težko ra-ijen. Vzrok razstrelbe je neznan, ianjence so odpeljali v mornar-ko bolnišnico v Pulju. Krošnjarji v Chicagi so iznajdljivi. Chicago, 111., 7. avg. Pred d vena tednoma so tukajšnji kroš -'jar j i priredili štrajk, ker jim je >il mestni urad prepovedal vsako pitje pri prodaji svojega blaga. Cončno so se štrajkarji morali le ■; idati in so tihi in mirni korakali >oleg svoje vprege. Zdaj pa so . »smešili odredbo mestnega urada n visoka polieija jim lie more do , sivega. Danes so vsi krošnjarji kričali po mestu: Whoa Cabba -res, Whoa Banano, whoa Potatoes ' td. Policisti so jih ustavili in ho- ' cli aretovati ali vsak krošnjar je lejal, da on ne izklicuje svojega »laga, nego da le kliče svojega ; konja, ki nosi ime: Cabbages itd. , >olicisti so na to pustili krošnjar- ' e pri miru in stvar poročali svo- , iin predstojnikom, ki pa niso ve-leli pomoči proti navihanosti t ( crošnjarjev. Volitve v CanadL Ottawa, Ont., 7. avg. Canadski ; iberalci so že pričeli kampanjo : a rcciprociteto in vlada je pre-»ričana, da bo zmagala na celi rti. Liberalci imajo v provincah sova Scotia, Prince Edward Isl- i nd, Quebec, Saskatchewan in Al- . ►erta vlado v rokah in vlada la - i iko v teb provincah računa na < eliko večino. J] H Izpred sodisca v Novem i mesta. v -O- Tat iz navade. ^ Andrej Kuhar. 35 let star. ro-" jen v l^oki pri Zidanem mostu. 11 samski zidarski pomočnik, na le-"jvo oko slep. kaznovan je bil že mnogokrat, največ radi tatvine in osobito tatvine živine. Enkrat 1 Je Sedel 5 dni. ker je les kradel. 1 |»otcm 14 dni radi tatvine ženske! obleke, potem 2 uii-sna. ker je i ' t kradel orehe, nato 6 mesecev, ker " so ga zasačili pri vlomu, predno • * je mogel kaj vzeti, potem 2 inese-' ' ca. ker je kradel žganje. (Kitem ■ ' j 13 mesecev radi spolue posilno-1 s>ti. tatvine in goljufije. Kuialu po' prestani kazni leta 181*7 je dobil I 1 14 dni. ker je kradel sadje. Po- j ' tem je dobil 6 mesecev, ker je jio-' ' kradel staršem in bratom denar, obleko iu vino. Nato je pokradel zopet bratu Antonu denar in obleko in je sedel za to celih 5 let. \ I^eta lfM)5 je začel krasti živino. 1 Vzel je Janezu Kolendru v Jev-, šah pri Sevnici ovco, v Starem gradu pa vola. ki ga je prodal v Zagrebu. Radi tega je bil obso-|' 1 jen na 18 mesecev ječe. ki jo je j presedel dne 23. septembra 1908.1 • Že dne 5. decembra 1901» je ukradel v Sevnici denar, neko palico ■ in pipo. dočim je Franu Čotu po- : skušal ukrasti obleko, pa mu je'1 , izpodletelo. Radi tega je dobil 1 zopet 18 mesecev težke ječe. ki jo 1 -je odsedel v Mariboru dne 27. septembra 1910. Že dne 14. no-1' vein bra 1910 Sta bila pa ukradena Andreju Puntarju na Tržki j: gori pri Krškem dva lepa in te-', žka vola. vredna čez 1100 kron. h | Da je vola lažje gonil, je vzel tat ^ (tudi bič. Sledovi so vodili proti j-i Vihram. Krški vasi in Samoboru. jI Dne 21. novembra 19lo pa je bil Andrej Kuhar v Belovaru prijetji ravno ko je prodajal ukradena' dva vola. Ker jih je pa prodajal11 j mnogo prepoceni. sta ga ovadila !' ■jdva tamošnja mesarja policiji, ki i* je Kuharja aretirala, vole pa mu I j vzela. Puntar. obveščen od poli-i i fij«*- je prišel v Belovar in spo- i znal svoja dva vola. Kuhar se za- I jgovarja, da mu je izročil ta dva M vola v Zagrebu nek Italijan, po;' j imenu Brando, z naročilom, naj : i jih žene v Belovar na prodaj. Ta < Brando mu je dal, kakor trdi K«-'I har, za trud 100 kron. Ker je pa i' Brando čisto neznan, je skoraj:-gotovo, da je to le jalov izgovor ' in da je Kuhar sam ukradel taji idva vola, osobito, ker je bil že j' večkrat v krški okolici, ki jo mo- M ra torej prav dobro poznati. Ku j. har nastopa in odgovarja precej . mirno. Porotniki so potrdili vpra- ] šanje. če je ukradel Kuhar Puntarju ta dva vola. če je postal tati iz navade iu če se jc brez dela okoli potepal. Sodni dvor mu je i. prisodil 8 let težke ječe in izre- j kel, da se ga sme oddati po pre-{stani kazni za tri leta v prisilno ] delavnico. Ljudje bodo imeli vsaj Iteh 11 let, ko bo sedel in premišljal svoje grehe, mir pred njim. Izpred sodišča v Celji?« Sejmski tatovi. V Celju se je vršila interesant-na obravnava proti dvema zločincema, Franu Plausteiuerju in Antonu Blaževiču, članoma ja -ko razširjene tatinske družbe, katera je po sejmih kradla in sej-marje, ko so se vračali domov, na zelo prefrigan način oropala. O posameznih slučajih jih je časopisje že Večkrat poročalo. Ti sej-marski tatovi se plazijo ločeno po sejmih, pazijo, kdo ima ali skupi veliko denarja, potem se žrtvi, katera je navadno malo pijana, eden ponudi za spremljevalca. Drugi zločinec izgubi pred njima na cesti denar. Spremljevalec in žrtev se nato podasta kam v stran, da si najden denar razdelita. Potem se prikaže oni, ki je • denar dozdevno izgubil, in pre- ! išče svojega tovariša in zapel ja- . nega sejmarja; pri tem dobi denar in mu ga zdobra ali shuda izmakne. Že na več sejmih so orožniki našli sledove teh roparjev, dokler se ni Vranskim orožnikom vendarle posrečilo prijeti dva — 1 Fran Plausteinerja in Anton Bla-: ževiča. Kolikor se je dalo dognati, sta ta dva na prej opisani 1 način odvzela kmetom 3200 kron. In sicer je vzel Fran Plausteiner v družbi z več pomočniki 25. no- 1 vembra 1908 v Ptuju Antonu To-manicu 230 K gotovine, 10. juni- 1 ja 1910 Matu Čajkoviču 400 K in Pavlu Malčecu 240 K v Pisani- 1 ei na -Hrvatskem; 25. februarja j j 1908 Štefanu Kožarju pri La- { skem trgu 330 K; 25. julija 1908 v Slov. Bistrici Antonu Robarju 190 K. Dalje sta vzela Fran Plausteiner in BI a že v ič skupaj 25. a-f>rila 1910 v Bučki na Kranjskem Fran Derstvenšku 850 K: 26. julija 1910 v Leskoveu pri. Krškem Jakobu Oblaku 210 KJ 5. avgusta 1910 Blažu Ciuerešku pri Lenibergu 540 K in 7. sept.f 191»» Lovrencu Belini v št. Petru jK»d Sv. -Gorami 722 K. Izvršila sta tudi več manjših tatvin. Ta-, jila sta vse. Anton Blaževič je bil obsoj*-n na 9 let tr-žke ječe in od-gnn iz dežele; Fran Plausteiner pa na 11 let težke ječe. I Tatvine. Dne IS. maja sta sedela na za-! tožui klopi Anton Jevšenak iz Male Lipoglave pri Konjicah in njegova ljubica Liza Hrastnik iz Gradiš zaradi različnih tatvin. A. Jevšenak je bil obtožen, da je hotel dne 14. septembra 1910 ukra-: sti v Drešinji vasi tri kapune v vrednosti 12 K. pri eemur pa ga je Barbara Košenina zalotila in I napodila. Antonu Jevšenaku se: torej ni izpolnila želja po mastnih kapunih. Nadalje je Anton Jevšenak sain obtožen, da je u-kradel dne 16. oktobra 1910 Ka j rol Furmanu iz Vel. Lipoglave iz zaklenjenega kovčega gotovine! 280 K. Karol rurman je prodal svojo edino kravico in je shranil denar v kovčegu. Sknpaj sta Anton Ješevnak in Liza Hrastnik u- ■ kradla v noči od 7. do 8. novembra 1910 v Rogatcu iz Butoleno-vega hleva Haložanovo kravo v! vrednosti 150 K, kar oba obtoženca priznata. Anton Jevšenak je kravo v Konjicah za 110 kron prodal in denar zapravil. Nadalje sta Anton Jevšenak in Liza Hrastnik obtožena, da sta ukradla iz zakristije v ponkovški cer-kv i srebrn, z zlatom prevlečen kelih, katerega so podarili Pon-kovljani župniku Kreftu v spomin na 2")letnico mašuištva in li malo monstrauco. Kelih in mon-1 stranco sta nesla obtoženca v Za-; Sreb, kjer so tovariši Antona Jev-j ienaka kelih na železniškem tiru razbili, relikvije in monstrance pokopali, drago kamenje pa so lioteli pri nekem zlatarju prodati. To pa se jim ni posrečilo, ker so jih pri tem dobili in zaprli. Oba obtoženca se končno dolži raznih j kurjih tatvin.. — Tekom razpra-j v-e se je pokazalo, da je bil Anton Jevšenak zaradi tatvine že trinajstkrat kaznovan in da ga jej njegova mati že v mladosti nauči-j la kraje. Liza Hrastnik še ni bila kaznovana; k različnim tatvinam jo je prisilil njen ljubček, ki jo jc tudi zapeljal in je Jevšenaku povila otroka, ki se nahaja sedaj pri njej v zaporu. Vsled prizna- j nja je obsodilo porotno sodišče | Antona Jevšenaka na 5 let težke \ ječe, Lizo Hrastnik pa oprostilo. ' SOLNCE — SREDSTVO PROTI MRČESU. Angleški zdravnik dr. Cunningham je glede na uničenje mrčesa mnogo študiral ter je svoje poizkuse in uspehe spisal v posebni spomenici, ki jo je objavila indijska vlada, ker je razni mrčes kot prenašalec kužnih bolezni splošno nevaren v vročih deželah. Omenjeni zdravnik je dognal, da : bolhe ne morejo strpeti dolgo sol lica. 100 bolh so spustili v preprogo. ki je bila obdana od visoke cinaste posode, ter so vse skupaj izpostavili na solnce. Bolhe so skušale uiti pred solncem, ker pa tega niso mogle storiti, so v teku sedem minut vse poginile, ki so bile na vrhu preproge. V pol ure so bile mrtve pa tudi one, ki so bile pod odejo. Baržun kot podlaga pospeši smrt še hitreje, j METANJE PARNHC0Y ; KEOAJ OTfflDJElO »Z WEl¥ Y0BKA Parnik odpluA v Amerika......avg. 12 Ham b org Oceanic....... ,, 12 Southampton St. Louis...... ,, 12 Southampton Lapland................12 Antwerpen Kyndam ...... ,, Jo Rotterdam La Lorraine — „ 17 Havre Glode cene za parobrodn« listka in ! vsa droga pojasnil« obrnite •• na: FRANK SAKSER 82 Cortlandt St, New York. V. T IfcKAZ MTLODAR0V sa nesrečno rodbino Fr. Smuka, Box 152, Claridge, Pa. Neimenovana rojakinja iz New Vorka $1.00. Lovrenc Suhadolnik iz Cleve-anda, O., $1.00. Iz Garrettsville, O.: Ivan Že-eznikar 75«1, Fran Škraba 75«1, \ndrej |iadignai 50^, Ivan Meglic 50^, ^ran Badignal 50*. GLAS NARODA, 9. AVGUSTA 1911. ^^^ M mJ^W * S m m ^^B M A MJf M // W TMC SMOOTH«T-^ TCftACCO If Ako zavijaš sa« cigarete poskusi ^ VELVET! Rezan je ravno za zavi- tjanje. Zbrano listje nad 2 let staro - ugodnost, katera je dandanes težko za dobiti. Najboljše kadenje iz pipe. Tega se ne prekosi. VELVET radi pripravnosti za ka-dilce cigaret v platenih vrečicah po VELVET najboljši tobak za pipe v V vseh prodajalnicah.j ižililf www^m Zemlja na prodaj. Zemlja je izvrstna; ^^ Raste vse. Cene nizke. =Pogoji lahki. V kratkem postane tam največja slovenska naselbina. PiSite po list, katerega dajemo^zastonj. POSTANITE SAMOSTOJNI, if POSKRBITE ZA STARE ONI. Pošteno domače podjetje. Za vse potrebno se obrnite na lastnike KRŽE MLADIČ LAND CO., 2616JS.|LAWNDALEjAVE. CHICAGO, ILL. Fran Goličnik i/, St. Louis. ^Io.. nabral mod ondotnimi rojaki $9.50. Skupaj $14.50. V imenu nesrečno rodbine gori-; označenega izrekamo na tem mostu vsem darovalcem iskreno zahvalo. Nadaljne prispovko blagovolijo naj dobrosrčni rojaki pošiljati na: Uredništvo "Glas Naroda", £2 Cortlandt St., New York City. POZOR! Slovenci v Winter Quarters, l'tali, iščemo PEVOVODJO. j Seveda prednost ima oni. ki zna i tudi poduoovati podbo. Za na-1 tančneja pojasnila oglasite so, pri: Jacob Zaje, (8-10—8) Scofiold, Utah. Iščem mojega strica ANTONA; TKRSriNAR. Doma je iz Škoc-I jana na Dolenjskem. V Aineri-1 ki biva žo približno 26 lot. Pro-j sim. ako kodo ve, kjo so nahaja, da mi blagovoli naznaniti;! najraje bi pa videla, da so mi stric sam oglasi. — Omož. Ana Bazilik, roj. Cudovan, 81J7 Aetna Road, Cleveland, O. (0-11—8) NA PRODAJ. Saloon blizo tovarn proda so radi odpotovanja v stari kraj. Katoroga voseli, naj se oglasi pri; spodaj podpisanem. Objodnom pa prosim tudi Kat. Joršo in vse ono, katerim jaz dol-i gujem, kakor tudi one, kateri mi dolgujejo, da se oglasijo pri meni do 5. septembra 1911. Anthony Pucel, 4225 St. Clair Ave., Cleveland, O. (9-11—8) Iščem svojega očeta FRANKA GLAVAN. Doma je iz vasi Verbljane štev. 24 pri Ljubljani. Dvajset let je že minulo, odkar ga nisem več videl. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi. Poročati mu iinam zelo važne stvari iz stare domovine. — Frank Gla-van, 5 Grand Road, Ridgeway, . Pa. (9-10—8) NAZNANILO. Rojakom naznanjam, da sem odprl blizo slovenske cerkve v South Chicago, IU., novourejeno PRVO SLOVENSKO PRODAJALNO raznovrstnega blaga. V zalogi iinam vsakovrstne možke in žonske obleke, kakor tudi čevlje in klobuke, ter več vrst krstne obleke. Pri meni je dobiti tudi vsakovrstno kuhinjsko in drugo posodo. j Vso prodajam po jako nizkih venah. V zalogi bodem imel tudi SE-VKROVA ZDRAVILA, katera so hvalevredna in zelo priporočljiva. Imel sera jih 8 let v La Sallo, 111., tor se prepričal o njih vrednosti. Poštena in točna postrežba! Zastopam list Glas Naroda in sem pooblaščen pobirati naročnino, ter dajem tudi druga pojasnila. Za obilen obisk se toplo priporočam in zagotavljam rojakom pomoč v vsakem oziru. FRANK CHERNE, 9534 Ewing Ave., S. Chicago, 111. (6x 2-8 v 2 d) NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno društvo SV JOŽEFA Št. 12 J. S. . J tji Pitt»-'■urg-Allegheny, Pa. in okolico Ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društveni kom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donaSall "svoje mesečne prispevke Nekateri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj avojo ineseCnino na nekaterega izmed izvrsu-jočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Uradniki za leto 1911 no sledeči: Predsednik: Fran Krese, 5106 Natrona Alley, Pittsburg, Podpredsednik: Fran Oolob. Celladine St. betw. 54th & 55th Sta., 10|h Ward Pittsburg. I. tajnik:JosIp Mil Ska, 1120 Spring Garden Ave., Allegheny. II. tajnik: Nik. Povfie, 34 Gardner St, Troy Hill. Alle^henv. Blagajnik: Fran Stravs, 1012 High St. Allegheny. Zastopnik: Ferdinand Volk. 122 - 42nd St.. Pittsburg. Odborniki. Ivan SImončič, 710 Madison Ave., Allegheny. Ivan Mestnak, 819 Perry St, AUe-gheny. Fran StrnISa, 1 Rueckenbach Sf., Allegheny. Ignac Derganc, 1213 Troy Hill Road, Allegheny. Alojzij Butkovlč, 5335 Dresden AU poštenosti ste govorili, boy! Tega ne trpini!" "Ne.' Hm! Mislim, da pošten človek lahko posluša govor o po-! šteiiosti. ne da bi se razjezil." k "Mož. pazite se! To je zopet žalitev, ki---" Sedaj ga je prekinila gostilničarka. ki ga je pozvala, naj da J mir; zamahnil je z roko proti njej. "Ne podajajte se v nevarnost, mati Thick!" sem jo prosil. "Na- V \ a jen sem. da skrbim sam zase. in se tudi vedno sam čuvam." To je pripravilo rowdya v še večjo jezo. Zakričal je nad menoj : 11 "Sam se znaš Čuvati! Torej daj se! Tu, to je za žalitev!" Iztegnil je roko in me hotel suniti s pestjo: na to sem bil priprav-|d l.ien, V tem trenutku sem zagrabil za vrček in prestregel z njim udarec, i Istočasno sem poskočil in lopova s tako silo udaril s pastjo po obrazu, j da je omahnil, prevrnil nekaj stolov pri mizah in padel po tleh. " Ta je bil odpravljen in sedaj sen moral paziti na njegove tovariš,. 1 et da se bodo maščevali, sem bil prepričan. Res so me takoj naskočili z divjim kričanjem. Dva udarca s pestjo, in dva od njih 1 sta odletela, eden na desno, drugi na levo; tretjega sem sunil z obema | pest ima v trebuh, da je takoj pocenil; ostala dva sta se prestrašeno? od m a k n i I a. • -■'•J^SW^BS \M Sedaj se je Toiny Spencer zopet pobral; roka mu je krvavela. D ker se je obrezal na mojem vrčku in še več krvi mu je lilo iz ust; ko sem ga udaril, se je vgriznil v jezik. Izpljunil je kri pred me in zarjovel : zi "Pes. to je tvoja smrt! Tak zanikarnež. ki niti ne ve. kaj je. se upa napasti Toby Spencer ja ! Takoj bodem---!" "Stop! Takoj z roko od pasa!" sem ga prekinil, ker je segel po samokresu; istočasno sem potegnil svojega in nameril nanj. "Ne, pač pa roko za pas!" je besnel. "Moja krogi ja te---" ^ "Se enkrat, roko od pasa. drugače streljam!" sem mu zagrozil. Kljub temu me ni nt»ogal. Meril sem na njegovo roko lil sprožil; kriknil je. jo povesil in revolver je padel na tla. s* "Roke kvišku! Takoj vsi roke kvišku! Kdor ne uboga, dobi krogi joF' sem zapovedal. Kakor znano, je zapoved "roke kvišku!" na zapadu nevarna be- r€ seda. Kdor ima najprej orožje pri roki, ima prednost. Da se sam reši. ne sme prizanašati nasprotniku. Kdor zakliče "roke kvišku!" in R kdor se temu klicu takoj ne pokori, je brez usmiljenja ustreljen; to f. j je vsakomur znano. Tudi surova šestorica je vedela to; k prvemu j sem hitro napel še drugi samokres, in prepričani so bili, da izvršim grožnjo. Nahajal sem se v silobranu, in bi vseh šest lopovov ustrelil : radi tega se je iztegnilo deset rok v zrak, komaj da sem izgovoril. Tudi Toby Spencer me je ubogal. Meril sem nanje z revolverjema in svaril: "Držite roke gori, dokler nismo gotovi; še enajst krogel j imam! Kako stoji sedaj Toby Spencer, slavni, veliki junak? Tu nima opra-'viti s kakim nepravim ('olorado-manom, in gotovo se je že prepričal, da se razumem na svoj posel. Mati Thick, vzemite zanikarnežem puške. revolverje in nože, ter zaklenite vse skupaj! Jutri zjutraj naj pridejo iskat orožje. In preiščite žepe, če imajo kaj denarja! Odtegnite toliko, kolikor so zapili. in odškodujte se za vrček, katerega je razbil Spencer; potem se naj izgubijo." ; Mati Thick je bila kmalu pripravljena, to storiti, in pravzaprav j je bilo videti zelo smešno, kako je stalo šest mož pri mizi z visoko dvignjenimi rokami, ne da bi se upali ganiti. H kaki vrsti ljudem so spadali, se je kmalu pokazalo. Vsi skupaj so imeli le nekaj centov več denarja v žepih, kolikor je znašal zapitek. Ko je spravila gostilničarka ta denar, sem rekel: "Sedaj odprite vrata, mati Thick; vun morajo. Zunaj smejo povesiti roke, toda ne prej. drugače streljam še v zadnjem trenutku." Vrata so bila takoj odprta. "Takoj vun! Sedaj ste se prepričali, če sem boleče narave ali ne!" — Odkorakali so drug za drugim iz sobe. Zadnji je bil Spencer. Predno je napravil zadnji korak, se je obrnil in mi zagrozil: "Na svidenje! Takrat pa dvigneš ti roki v zrak, pes!" Ko je zaprla gostilničarka zopet vrata za njimi, sem revolverje I zopet spravil, se a sedel in zahteval drug kozarec. Takoj se je nehala napetost. Tako si gentlemeni niso mislili konca! Ko mi je prinesla mati Thick pivo. mi je podala roko in rekla: "Zahvaliti se vam moram. sir. Osvobodili ste me teh ljudi j, ki bi bog ve še kaj počenjali. In kako ste to napravili! Res sem se bala za vas, ko se je začelo; sedaj pa seveda vem, da ne rabite žene za svoje varstvo. Najboljšo sobo dobite, katero imam. Toda čuvajte se teh ljudi j!. Gotovo vas napadejo pri prvi priliki." "Pshaw! Ne bojim se jih!" "Ne bodite preveč brezskrbni! Taki lopovi ne pridejo od spredaj, ampak od zakaj." Videl sem potem, da so jo gostje povpraševali po meni, toda nikomur ni mogla dati kakega pojasnila. Najbrže bi ljudje radi izvedeli. kdo sem, vendar nisem imel vzrokov , da bi si pridobil nova znanstva, ker nisem hotel ostati v Jeffersonu dalj časa. kakor tri dni. Ko sem si pustil nakazati sobo. sem videl, da je držala mati Thick svojo besedo; stanoval sem dobro in snažno, kakor sem si le mogel želeti, spal sem pa veliko boljše, kakor sem si mislil, da bom; kadar spi namreč zapadnjak prvič \ zaprtem prostoru, navadno ne zatisne očesa. Nasled nje jutro sem skrbel za to. da sem izpremenil svojo vna-njost, potem pa sem poiskal bančni zavod Wallace in drug. da povprašam po Old Surehandu. Zelo sem bil radoveden, v kaki stiki je Old Surehand s to hišo in kaj mi bodo povedali. (Dalje prihodnjič.) n« dn vijaka POZOR, SLOVENCI, kateri želite kedaj svoje domovanje! Naznanjam, da sem kupil 800 akrov zemlje od ljudi, kateri jo ne razdele, in jaz jo prodam po 40 in več akrov skupaj pod najlažjimi plačilnimi pogoji. Zemlja je ravnina, deloma posekano. a na kraju gozd, da plača vse skupaj. Okrog'lepo polje na enaki zemlji. Kedorkoli je videl lepše v Ameriki, koruzo, fižol, pa vol o itd., dobi 80 akrov zastonj. Ker jaz nisem špekulant, temveč trgovec, sem zadovoljen z naj m an j i m dobičkom, ter dam zemljo po $18.50 aker, torej ceneje, kakor vsak drugi lastnik v tem kraju. Zemlja se drži velike slovenske naselbine Neeleyville,, Mo., 2i/o—31/0 milje od postaje ali mesta. Od tega kosa ne kupi nobeden špekulant niti akra, isto nobeden drugi narod, ker le Slo-j vencem je na prodaj. Slovenci! imajo zraven 3500 akrov in je že mnogo naseljenih. Ves svet leži ob glavnih deželnih cestah. Vsak-1 do si ga lahko izbere, kjer hoče. i Prodam ga nigrom takoj lahko po $20 aker, toda tega ne storim,' ker je izključno le Slovencem na prodaj. Ker bode v teku enega meseca vse prodano, opozorim vsakega, katerega veseli ta kraj, da ne zamudi priti si ogledati najboljšo priliko bodočnosti. Vsakdo, kateri ne dobi, kakor oglašeno, dobi vožnje stroške po- j vrnjene. Posebni vlaki po znižani ceni vozijo iz severa in vzhoda vsaki prvi in tretji torek v mesecu. Frank Gram, (v d) Nay 1 or, MoJ C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba. Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Ekapros parnlkl aoi LA PROVENCF" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TOUR \INfi na dva vUaka nadva vijaka dva vtiafca Postni parnlkl so: "LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHiCAGCT na dva vijaka. Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebruofh Baildlag. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih is pristanišča štev. 57 North River b ob sobotih pa iz pristanišča 84 North River, N. T. #LA PROVENCE 10. avg. 1911. *ESPAGNE 3/ avg" 1911. *LA I.OKKAINE 17. avg. 1911.* LA PROVENCE 7 sept 1911 LA HltHTAGNE 24. avg. 1911. *LA SAVOIE 14. sept. 1911. POSEBNA PLOVITBA , V HAVRE: Parni k NIAGARA odpluje s pomola 84 19. avg. ob 3. uri popoldne, i arnik CHICAGO odpluje 2. septembra ob 3. uri popel, Parnik LA BRKTAGNK odpluje IG. sept. ob 3. uri popoldne. Paralki z zvezdogiazuinovaal Imajo p» iv« vijaka. SLOVENCI IX SLOVENKE NAROČAJTE SE N\ "GL\S RODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. Za Thomas, W. Va., in okolico: Josip Russ. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. West Allis, Wis.: Frank Skok 5048 National Ave. Rock Springs Wyo.: A. Justin in Val. Stalieh. gHBiB >13 :l: tbm $ -Ii-IhI^IhI? Ali že veste, da smo izdali ravnokar nov, lep in zelo obširen, ilustroTan slovenski cenik ur, verižic, drožtvenih prstanov, zlatnine in srebrnine sploh, gramofo-ov in slovenskih ploše, pušk, revolverjev, koles, peči, šivalnih strojev, daljnoglelov, semen itd. Pižite takoj po cenik, katerega vam pošljemo zastonj in poštnine prosto! Podpirajte edino narodno pod jet j* te vrste in prepričali se bodete o pošteni 1 in točni postrežbi. NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo čez Doluth, Minn., priporočamo našega zastopnika (. JOSIP SCHARABON-a, 415 W. Michigan St.. Dulnth, Mina.. kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. V«ak rojak je pri njemu naj bolj 3 posirežea. Zastopa nas v vseh poslih. Toraj pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvrednežev, kterih ▼ Duluthu ne manjka. MSMSMMMSMBvSMS^^ POZOR ROJAKI! * RED STAR LINE. Plovltba med New Yorkom In Antworpom Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparoiki na dva vijaka. LAPLAND 18,694 tor FINLAND 12,185 ton KROONLAND 12,185 toc^ vadEkTaJTD 12.018 ton || A. J. TERBOVEC & CO. (nasi. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. !!■ ilHll'ili ai!Ea»E3**B PREMISLI, ROJAK! Ali bi ne bilo dobro in koristno, še bi dobil nekaj pojma o angleščini, da ne boš večen tujec v tej deželi f Mi poučujemo ž« četrto leto ANGLEŠČINO in LEPOPISJE. Pod gotovimi pogoji vam damo pouk v lepopis ju zastonj. Pišite po pojasnila, jih pošljemo brezplačno. Slovenska korespondenčna šola, 6119 St. Clair Ave. (S. B. 10), Cleveland. Ohio. W VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče tinkturo In Pomado proU izpadanja in rjuraBt las. kakoi&ne ie dosedaj na svetu al bilo. od km tore močkim in ienakim Tdtti in dolzi lažje j resnično popolnoma < r rastejo in ne bodo | ▼eC izpadali, ter n« j osiveli. Ravno tako moZkim v 6. tednih | d_ krasni brki popol- v rokah nošah in hlli^ popo,n.om» »»drmvlni, kurja oČ«m ""K0 in ozebline se popolnoma j odstranijo. Da je to resnica jamčim z »00. tišit" po cenik katerega poftljem ZMtojiT .. Kyat,ks"in ndobna Pot za potnike}? Avatrijo, na Ogr«ko, Slorenako, Hrvatsko Po dolgem fasa se m Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami ie dvoina dir«.ktn. t. fa^Ji^Alrl" lezniaka xvera» ' 1 ^irettm te- najti pravo Alt en Posebno se še skrbi