"V TrsfUL, 30. naa-ja; ISSS. Jurij s pnSo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo! Jurij s pnso velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja 3 gl., za polu leta 1 gl. 50. Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: IVJl]¥ DOLINAR Tisk C. Amati-ja sinov. Pisma; rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in.upravništvo: Via Ferriera, broj 323. Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru. jj^T' Prihodnja številka Izlile 13. junija. Našim ee. gg. naročnikom, kateri so z naročnino zaostali, pridali smo denašnjej številki tiskan 9,Opomin“ in na tem zapisali, koliko vsak dolžil je. Dotični gospodje so Uljudno prošeni, eim prej poravnati zaostalino. — Tudi zavitek časopisa smo zaznamovali z „O46 v znamenje njih dolžnosti. Ured, in uprav. l:Jurja“. Avdijencija na Olimpu Komično-satiričen epos, spevni Fr. Zahrajshios I. SPEV. Jutrnje solnce zlati Olimpa visokega tabor, Oegar palače blišče sc kristalasto v mavričnih barvah, 'fake krasote nikdar še umislila ni fantazija, kakršno tukaj uzrem. Palača, lej, poleg palače klnogooknato v ostrogu dviguje osolnčeno sleme. 2 vrhov drevesnih okrog pa visijo klobase in danke, Gnjati in krače pa svinjske — z lovorom ovenčane glave, Uio med njimi uzrem (še so sline cede mi) vsekodar Piruhe, krasne zaloge kolačev, potice in bučko Polne ognjenega piva iz drage ebenovine; S kojih trebuhov v oko pa zlati obroči lešče se. io je, amice, pogled, ki te naenkrat začara. V zlatih orehih, če se ne motim, visijo pikantna Materialistom vprašanja in drugim modriham, ki mleko Se od dojitvo visi jim na bradi, pa kvakajo smelo. Bogme ! Pride še dan, da ho jajce učilo kokoši. Menda svita se že.- — — — — _ «Taratantara!“ čuj, zdaj vsak postiljon mi zatrobi; Zdajci na to se odprč Olimpa visečega duri, Ktere odprle so Hore, postrežne in bole ko Vilo. Briskakljajo veselo in ročno odprežejo belce, Odvedč je nektore potem izmed njib v marmornati konjak, ^der, ko shlade se, devojke rebule dado jim in ovsa, jjvakor zavkazal je Zevs, ki mu, bogme, pokorščina gredo. Moj postiljon pa, ne da bi šel, le pije vonjave, fuere poslal je ambrozijin sok iz Olimpa vsekodar "akti iz sladkih rožišč. A druge zaljubljene Hore anj zdaj glede, ker lep ko cvet. Loj, tolika biva Moč lepote tud’ na Olimpu, da zmore bogove ! vknicc v tem pa zarovštajo prvega stropja; žvenket je ^'ber pobitih, ropot pa grozan je odhuhnenih oknic. £kozi predor pa šine, reže se, lej, Zevsova glava. p8 pa zaškriplje z zobmi, obrnovši pesti proti Horam, a zagrmi, da strese Olimp se, rekoč : ,.Kaj zijate ? 0 je vaša vdanost ? Pozor to vaš je, prokleščene deve ? rz» sprejmite poeta ! Drugač pa s knutom zažvižgam, p0<™ ki dela klobase, stori pa da noga poskoči!“ — „redno pa vstreči mogč, zapusti Olimpovec gazda Sl C ^ vaiieci mugu, kapusu uumpovec ga ebrovito dvorano, odrine v dvorišče nevoljin. ^ e; kakor pa stopa, pod njim se trese stopn jisoe : pak se nekdaj Perun je vozil po črnih oblakih, j^'de Hefajst mu naproti, ki nese v čumnato kavo aJki Junoni, ki se še valja v pernici mehkej, Vstraši njih kladivost se, ker ve, daje dans si naletel. „Ha te tri biiteri!1 — Zevs zagrmi, pa Hefajsta ošteje, „To so tvoje skrbi, lenobi da strežeš pregnjilej, Ki prčleži mi vsak dan polovico belega dneva, Drugo zapravi pa v to, da se skoplje i sjajno nališpa Posnemaje ženske nektere, katere naj — čuj me ! Ako zasačim te spet, ti potulmenec, pa te zabrusim Dolu z Olimpa ko čok, in, bogme, ne padeš na mehko; Padeš c'lo v Tartar, ki temno zija da si nogo Še drugo, Zlomiš padši trd6“. Hefajst pobriše jo, prodno Zevs dokonča, ker čakanje dolgo ni zdelo se varno. „Sire!“ ogovorim Titanov ošabnih zmagalca V fraku klanjajo se mu in v belih glace-rokovic.ih — „Drznost račite mojo oprostiti: •tLiro* prinesel Sluga vam jc.POet. Le prvi vezel, je to, .ostali, Parke ak’ dovolč in Apol, prinesejo samo Pesem junaških, balad in romanc. Kar imam, to ti dadem, Kar poreče mi vzvišenost Vaša, to hode mi zakon, Ne pa mršavec kteri si hodi, ki liže črnilo" ... Zevs mi odgovori, zvedrivši oblačno si čelo Pa se nasmehne lepč: „V Olimp! Vse tam si poveva. Liro poznam. Oho ! Porečem, porečem besedo. Toda poprej potisneva kaj še pod zob, obhajaje Tolsto predpoldnieo, ako v slast vam idejo vampi, Klobasice, pršut, pečenka, al’ s papriko golaš. V družbi mnogih bogčv pa najdete tudi Apola11. (Dalje prihodnjič.) mmmMm BVDA-PEĆ. Na tukajšnje} razstavi slehern občuduje elasticiteto dhrvatske stranke pravan • nekleri trdijo, da je to svinjski rep. CELO VEC. Naše nemčurje ščipljejo volitve evolilnih mož» lahko po trebuhu, da jim je Bismark svojega život-nega zdravnika moral poslati. GORICA. Kandidatje za državni zbor: Tonkli, Coro-nini in Valussi bodo gotovo izvoljeni. Za veliko posestvo so trije kandidatje, ti bodo morali sreckati na tri imena: e.Slogai, «Pretis>> in »Unione . Kdor potegne {.Pretisak, bo poslanec - Bajer se ni upal kandidirati, ker je imel le dva volilca gotova: rekel — da Gorica je slovenska ! Loncevezar. RUŠIč pri Korminu. Enako beraču, nabijaje agitacijski «■ Tamburi — potoval sem več dni in več «Ur» po Brdah, trkajoč od in pravi: Voljen ne bode tNemčurh Vsi hočejo imeti zRetourt svojo «Pr okun in to moram storiti, a to ni «Bravur». Da se solzi <.La-tour» in joče v <:C Dur* ni mari cNikomur*. Sv. KRIŽ v tržaške! okolici. Naš Pkapovila* se je začel učiti na sekirice (.(.cesarsko himno* — podučuje ga baje magistratov* asesor Pimpach. Okrajni načelnik Kajšek ga spremlja na flavto. V1ŠNJAGORA. Dr. VVuvzbach je zajahal našega polža, dal mu je zobat pšenice in rajnega vinca pit, da ga brhkeje ponese tje gori v Beč. Ali ker ima polž svoje posebne muhe, gotovo ga strese v prvo lužo. 1 ROSEK. Naši žandarmi se bodo učili heraldike iti zastavoslovja, ker ne poznajo zastav, ko so izobešene pri kakej slavnosti ; podučeval jih hode sam kapovila iz — Barkovelj, zloglasni Visentini. ROCOLJ. Cikorjaš in gran inženir kloak Primossitz jemlje mero po Trstu kamnosekom za slamnike, katere jim deli cikorija iz svoje tovarne. SKOFJALOKA. Habemus županum, mir seje povrnol, eskadron ulancev je zopet odpotovalo v Ljubljano ; zdaj bode za tri leta mir] zidani most so razširili za tl metra. GRADEC. Namestništvo je naznanilo s posebnim odlokom, da postane s 1. junijem ((Slovenski Gospodar* — uradni list štajerske vlade. TRST. zli Soldo» je jtoslal z včerajšnjim dnevom organ tukajšnjega magistrata. KOPER. (Dobili iz prijateljske roke.) Tukajšnja učiteljska pripravnica se preseli vsled pritožbe lahonov, ker dijaki vedno zgrajajo in advokate s palicami pretepajo, na krševiti Repentabor, kder bodo imeli priliko študirati kamenoslovje. IZ OLIMPA. (Jurjeva žica.) Centralni volilni odbor pri taroku i vrčku pive, zbral je te le kandidate v držami zbor in sicer, zdaj le za Trst in njega okolico. Za trgovinsko zbornico je postavljen Filip Potočnik, p. d. zNarodni koši:, veletržec raznega blaga; mož, ki dela sam na svojo roko. — Za I. razred veleposestva : S č u r k Tone, posebno vnet Slovenec, kateri daje Slovencem kruha in šnopsa, ako mu plačajo. On se peča z pekarijo in šnopsarijo in je jako radodarna duša, da mu le kdo denarja prinese. Oti za narod ne odtegne svoje dlani, ako je treba kaj sprejeti. Njega volilci ne bodo od glada umrli, če bodo imeli denarja dovelj; on ima obilo moke in tega kratkega. — II. Volilni razred, uradniki in trgovci: Po burnej debati smo sklenili vam zemeljskim črvičem v Trstu postaviti za kandidata poštnega ravnatelja Hert-a u s - a V en cličko in tega za to, ker je v Trstu mnogo slovenskih uradnikov. Ta kandidat ne bode škodoval, koristil pa tudi ne. Rodom Čeh, ugoden je Slovencem, on je vpeljal, da se v Trstu nahajajo povsod Uidi poštne slovenske tiskovine ; kadar je kak konkurs razpisan, tuja znanje le laškega jezika, ker ve, da ga Slovenci uže tako znajo ; Lahov ne sprejemlje v službo za to, da ne bi iz pisarn zginol slovenski, a še celo nemški jezik, ki zdaj splošno vlada. Vencličko je mož po zakonu, njemu dajte svoj glas ! — III. volilni razred, Trst in okolica: Matija Žvanut je predlagal Toneta Ruži č k o, uradnika pri zLlogdu*. Ta možak je možak, on je bil uže predsednik zRojanske Čitalnice:'), prej je bil pri c. kr. finančne/ straži, ter so mu tudi kontrobantarske zadeve dobro poznane ; ob času volitve v Skednju je agitiral kot čitalnični predsednik za Strudthofa, ker je dobro znal, da ima slovenski kandidat premalo zmožnosti. Slovenski kandidat tudi ni plačeval za vino, ko lakonski —. zato se ga je on tudi nasrkal za judeževe groše, da so ga pripeljali domov vsega povaljanega. Tega vam priporočamo, ta zna dobro gospodariti; v času volitev ni mu treba trošiti svojih ke-brov. Tone vas bo zastopal, kakor bi imel stopala pet metrov velika Žvanut, ki je v tržaških razmerah najbolj podučen, svetoval je nam dobro ! Držite se teh kandidatov, ako vam je za lastno lansko srečo mar ! — Olimpiški centralni volilni odbor za Trst in okolico. . 3<§§MMM4§(g A. Zakaj niso žadarmi godbi pustili igrati? B. Zato, ker ta ni imela laških muzikalij. A. Zakaj pa ni pustil okrajni komisar cesarske himne igrati v Sv. Križu? B. Zato, ker je znal, da jo znajo — Garibaldijeve pa ne — tisto bi bil morda dovolil, ki jo niso znali. A. Zakaj so „Sokoli“ cesarsko himno peli ? B. Zato, ker je ljudstvo „živio“ casarju klicalo in godba molčala na povelje žandarjev. A. Zakaj se pa ni magistratov glavar odkril, ko se je himna pela in vse odkrito bilo ? B. Zato, ker je imel irredentarsko smolo na laseh, katere se je klobuk držal. A. Zakaj je hotel glavar Jnrju vstaviti govor? B, Zato, ker je znal, da mu ne bo molčal. A. Kako je to, da niso žandarji „Jurja" pograbili, ker ni hotel molčati ? B. Ker je imel puško pri sebi in so mu še mo- rali prezentirati. A. Kako je to, da je toliko žandarjev bilo v Križu ? B. Ker je hotel Pimpach, da napravijo tudi žan- darji izlet v Križ in seje hotel prepričati, kdo zna bolj leteli. Goriške novosti * Ker poštno vodstvo le iz dobrodejnega namena trde, slovenščine popolno ne-umne Labe kot et&pe v čisto slovenske kraje pošilja, da bi se Slovenci od njih vesolne kulture in blažene vlaščine nasrkali, svetujemo zastopom slovenskih mest in trgov, da tirjajo od tržaškega poštnega vodstva, naj se njih poštarji, ako le trohico slovensko umejo, iz službe spravijo in z Lahi nadomestijo. Poštarju Massari-ju, pa prijatelju Fitzu, naj se napove Italijanske poštarje iz Istrije, ali pa od drugod privabiti. Saj kos dobrega kruha mej ,,sclafs“, schavi, pesoglavci je vender dober. In med Slovenci sposobnih moči za pošto primanjkuje —■ ergo Lahi, gor po slovenskih krajinah ! * Pajer je Fitza zabnika otel, zdaj pa iz hvaležnosti Fitz et Comp. v to dela, da bode Pajer županom voljen. Odborovali bodo Furlani Miha, trgovec vina in žita na Korenu, glasovit po napadu slovenskega župana v javnej kavarni — Mighetti, klobučar, ,,che perde la pelle, ma non il vizio“ — Venuti. Kaj ne da, lepo društvo to ? Kaj pa ,,Sloga“ ? Pripravlja se za občinske volitve I Tiho bodi, Juri! Vsa goriška županstva od Visinia do Maurovicha, bila so Slovencem pravična, torej „Sloga" molči — naj „Unione'“ za nas skrbi!! * Ni rčs, da bi bil goriški nadškof prepovedal slaviti spomin sv. Cirila i Metoda. Saj ni o njima niti besedice črhnil. * Ker se je „Frecciji“, ,,Corriere-u“ et Comp. posrečilo, dobrega delavca Slovenca (P.) v Gorici uničiti, vabijo omenjeni listi vse Slovence, kteri nameravajo sopet enega Slovenca iz Gorice odgnati, naj jim dajo bratovsko roko k temu podjetju, ter si bodo zvesti, da ni noben tako vesel, kakor smrdljivka „Freccia“ in pa židovski privrženci „Corrierea", ako se posreči „sklafa“, „schava" in „pesoglavca“ (L’Unno) iz goričkih laških (? !) tal pognati. ČESA SE m BATI? Da bi „Mauronerjev Poldo11 zmagal pri pri-hodnjej volitvi v državni zbor. Da bi društvo „Cikorja11 po okolici zborovalo. Da ne žele okoličanski i tržaški Slovenci na magistratu „vladnega komisarja11. Da ne pleše „cikorja11, kakor jej magistrat gode. Da se ne boje na magistratu društva „Edinosti11. Da bi novo ustanovljeni Barkovljanski pevski zbor pel „serenado11 tamošnjemu „kapovili11. Da ni vsak „cikorijaš11, Zmotjen od „telesnih paš11. Da ne skače od jeze Barkovljanski „kupiville11 radi novoustanovljenega tamošnjega pevskega zbora. Da ne utegne otemneti „zvezda sreče11 tržaškemu magistratu. Da ne bi Poldo Mauroner nad svojo cikorjo obupal. Da bi „Jurja s pušo11 poslali na magistrat stražit. Da se Nabergoj cikorjašev boji. Da bi „Jurjeva puška11 zarijavela. Da nima „Magistralne kolibe11 vsaki obok — nad petdeset razpok. Da ni župan Bazzoni prepričan, da so Slovenci v resnici „v Trstu11 doma. Da se ne Bazkovič-jo — boji, da je res — čič-jo. Da je irredentar in mestni poslanec Vidakovič — Eomula potomec. Da ne bi imel pri „flajdi" Miče Longo „anže-nera“ Primossitza. Da ne bi vedel „ta dolgi Dreja11 v Rojani — kde „mamo11 tiči. Jernejček Kopernikus (Resnična prigodba iz življenja šolmaštra.) Po cesti koraka Jernejček vesel, Ker pil ga je nekaj čez mero Tako, da za tri ga kopače je vjel, Zapil bi bil kmalu še vero. Po cesti koraka, se ziblje lahnč, Kot lipa v zefiru lahkotnem ; Le včasi mu steza spodnese nogo, Da zmoči se v grabnu mokrotnem. Koraka le dalje in kuje opis, Kako so se zvezde storile Modruje, da luna „pagat ino škis* So bratje in sestrice mile. Na nebu je Venera, Mars in Neptun, Medveda oba je izvohal; Merkurja ne vidi, ker ta potepun V Ameriko jo je popohal. Ko dvakrat že zvrne se v vodni razčr, Nebo zažari se rudeče ; Iz sinj h višin prileti meteor. Da skoraj razkolje mu pleče. Jernejček se vstraši, da revež medli, Pobere pa le meteorja; Potem pa se skida in dalje beži, Po cesti do svet’ga Šenčurja. Doma pa pokaže to čudno pošast In pravi, da vojska bo kmalo, A kmetje ogromno mu skažejo čast, Rekoč, da je „kunšino zrajtalo11. Ko druzega dne probudi se možak Se prime za l&se otekle, Skrbno premišljuje in tuhta junak, Kam vešče so včeraj ga vlekle. Pa ni mu mogoče izvedet’, le-to, To ve pa da nosil je kamen: Pobral ga je, ko se je zvrnil v vodo, Jernejček je teslo — pa je Amen. Vimlrimol Juri piše'očesno mrenico — ali potovanje križem domovine Ribenčan je prišel v Koprivo pozno po noči. Natovorjenega oslička je imel z sabo. Kopriva je pa taka vas, da ni štora najti, kam bi oslička privezal. Priveže ga za vrv zvona tamošnje cerkve in pred njega postavi korito ovsa, da zoblje. Sivček zobaje, prepogibal je glavo in tako zvonil. Koprivci niso vedli, kdo da zvoni, jezni so bili, šli so, da vidijo, kdo jih ima pri fraku tako pozno v noči. In tu, glej hudobo! dobe sivčka — katerega so mislili zaklati — a mej njimi vstane po koncu nov Gamalijel, ki pravi: De facto našli smo oslička na prepovedanem prostoru — a po jusu ni naš — de facto je vreden kazni, a po jusu pa ne! ker on je žival in ne ve, kaj dela. „Ne ve, kaj dela! Ne ve, kaj dela!11 enoglasno vsi potrde. „Mi hočemo imeti eno vidno znamenje od njega". Novi govornik ustane proti Gamalijelu, kateri pravi: Naj osliček ve ali ne, kriv je vsakako, kajti on je imel vas pri fraku se svojim abotnim ravnanjem — on je kalilec javnega miru, zategadelj bratje ! jaz se sklicujem na župana — da ga sodi po paragrafu. Dobro ! zaore vsi nazoči. Pokličejo župana „Feder-bajsa11, modrega moža, podkovanega v „Droits des hommes11, kateri jame tako le govoriti : „Po „Gode Napoleon11 tak le je vreden smrti -- ali dragi moji vaščani in bratje v Koprivi! položimo roko na svojo vest, vspoznajmo se sami, ter se bomo prepričali, da naša vest je jako kosmata. Kosmata! dem, in sicer to rečem le vam, ker ste možje — ženskam pa kaj tacega ne bi se predr-znol reči — tedaj, ker imam z možaki opraviti a ne z babami, svetujem, da se kalilcu nočnega miru odsečeti ušesi v vekoviduo ka/en. Modri županov govor je obveljal in osleia so na glavi obrezali. Ta modra Salomonska razsodba se je koj drugi dan raznesla po vseh bližnjih vaseh. Med fanti različnih vasi pa je nastalo ognjišče, na kojem Erinin ogenj večnega gori prepira in dovtipov, kajti Koprivce zmerjajo, da so osletu „in legem11 puščali krv na ušesih, ter „uda11 — za katera bi bil „Smerdys“ na milijone izdal — obesili v dimnik za „župco11, ker ta čas uprav so se bližali „ozamni11 prazniki. Ženske pa so bile proti tej obsodbi, oponašale so županu, da je premehko sodil — i to zato, ker je sodil „žlahto11. Kar sem sodil, trdil je župan, naj ostane — moja obsodba je edino prava — in če tudi sem „žlahto sodil11, nič ne de! — sodil sem plemenito žival, da! plemenito po mojem prepričanju. Drage moje klepetulje ! plemenitost se izvaja po starosti pokoljenja, ali plemena in vam povem, da stariši temu osletu so gledali skozi okno od štale, ko je Bog človeka vstvarjal — ker znano vam mora biti iz cerkve, da je Bog najprvo živali vstvaril, za temi šele človeka. Vidite, da je osel plemeniteji od človeka, ako to izvajamo po starosti pokoljenja — kakor marsikateri dela. Mož od plemena, ko vse to premisli, segel bo „volens11 osličku v kopito, rekoč : „Sumus Troiis l11. In tako se je končal ta le tragi-komičen prizor. — Ženske pa, ker so se tako čepirile v tej zadevi, kaznovala je „Asinoe11 s tem, da se ne smejo smejati. Ce le usta odprejo na smeh, sliši se glas, ki nas spominja na osletov : bi! hi! hi! — ter potem ljudje reko takej samici, da je doma iz K. Ta dogodek v K. premišljujem po cesti, ko korakam proti Kobdilu. Tu se nekoliko odpočijem, ter privežem dušo k telesu se kozarcem dobre bele kapljice. Tu pod selom zavijem proti Raši, ki je bila pa suha, kakor rojanski potok. (Dalje prihodnjič.) Shma iz, Sozicz IX. Draga Jura ! Bila je neka poudan, ko sem ga peržla domu in najdela na miza pripravlon kosila taka, kakeršna sem srisama želela, namreč : polenta s toč na košpitona. Ženica ga imam prau priden in dober, čeprav ga je raca slovenski, tam doli iz tista rijava škol fra miez monte Čavna pod mati božja nad Belpassa, kamer ga je dobra ludi, iu on ga je tudi dober dušica, samo jesika mu je srastela nekoliko prevelika; pa to vse neč ne dene, ker sama dobro vem, da zakonski polovica tli noi altris urnim, ima vse taka bolezua. Appena sem ga storila tisti piecolo gusta, mi ga ni dal vest paš tako, da si ga uikder mesta nisem najdeti mogla. Vsa v konfusiona sem zapustila naša kontrada v Via Vinturini in sem ga šla v kafetaria „Nazionale11 v Via Signori, kder se ga shaja moja patriota Friulana. Sedem per miza, siorim si ga pernesti ena črna kafe in tista saj-tunga, da bom izvedla kaj novega. Appena sem se odahnila, bila je na miza „Corriere di Gurizzia11 in „La Freccia11. Hm, hm, sem si mislila: vsaj tega sem tako sita, to je domač žlabudra per mo proprio; jaz bi rada gualche pasta is Udine, iz. Trieste ali iz Roma. In baš ko mi to roji po glava, odpri se vrata od kafetarija in notri stopi tri moja amis, namreč: fitz, Miditsch in neka moja kolega pisar Travan (puro sangue italiano). Vsa vesela bila je Fitz, tako je skakala in plesala po kafeta-rija, da sem bila sempre in paura, da ga bo preobrnila biljardo. Jas mu ga dam Fitz roka iu prašam; „Se h’jas tu ghar me fradi? h'jas tu vint ale?* Na to mi ga reku: „Se h’jan pernat mostros di Cirilos e con lor sior procurator di stat Tiroles, cnmo h'jan la figha sot ’1 ms! Chala, chala tele-grammdi /“. Radovedna pokukim na oni karta, ki ga mastila na roka in ga vidim na zdolej : Pajer. To ga je bila vesele, tako smo ga piu, kar je dalo, a samo bibitis: tamarinde, voda iz poč, acque salade etc. Vse je letela na miza, kar je bila per roka. Ma človeka se kmali vsega naveliča, osobito pa taka pijača, ki ni neč druzega, aot voda in voda, zato pa se je bila tudi naša štimana že-lodis spuntala in ni hotela več vase tak sberdavsa. Popustivši polno tisti voda na miza in šli smo proti moj gospud v „Hotel ange d’or11. V ta hotel smo ga kakor domu in gremo na glih v tisti ca-mera scura zadi za kukiua, kamer najdemo še tri naša patriota Friulana, (če tudi mati, kterega je slovenski), namreč: Obadva Miki, markauti na vino in sior Luis, hdtelist. Pred sabo na miza ga imala ena velik glaž vino, ki ji sodijo vrednost. Prvi gi pii ta črni Mika, (tisti od Pepsa di s. Lusija) in rekla: „Buon le!11. Potem ga pokuši drugi Mika, pa se ga drži, kakor bi bila orala na bras-da in rekla: „Se cfist vin le buon? Chalet ce ross che le deventat, h'ja za la malatie fra miez; per un mes piard 'l so valor. Sior Luis! di cimi ves comprat chiste bevande, verr Peteotu. Na to ga rekla sior Luis : „ Ves rason sior Michel, mostros di Cirilos me hjan impetat indaur ■ a saves ce, io lu mandi retour col paron h susu le „Monte di spinsu per conseguenceu. „Bravo sior Luis, cusi fetu, rekla Mika. „Jo li’jaj fat veni un arnas di vinfur di nestre Italie; a se gust che h'ja! verr „Lacrime Christiu, per tutte le Sclavarie non chates robe melior. Vin di montanis che si bevin Cirilos besoi, per noi altris, che sin la jint svilupada, e no barbar s, no U“. Zlomili smo ga mu diškorš, in rečili per-nesite dopio vino na miza, ma ne tista od sclat di Tnontagnia, ma oui iz Italija, ki ga je take dobra, da ga je človek vsa vesela, ko ga ]ji. F i t z je plačej 10 dopio, pili smo pili tna za to, ker ga je naša patria, kjer je lepa naš dom Italija. Ko se ga tante roba ispi mora vsaj pameten mož znati, da ga skoči ščurk v človeška glava v treča stopina, kjer ga ima človek možgana, kamor ga začne bloditi takč, da mož postane kitra cela nors. Tudi nam ga je skočala ščurk v možgana, da smo ga skomencirali razsajati in pojeti sama nova svenski moderna pesmi, n. pr. : „Ljubica moja me čakala je, Ko me ni bilo, pa plakala je Z srcem, ker zvesto je ljubila me, Bala se, da ne bi zgubila me; itd. Polek te slovenska pesma smo tudi pojela par friulauska, se vede, da ta nam je bolj teku po takta. Na to se je oba dva Miki zasuk u po ca-mera scura in plesati, kakor dva medvedi. Ma, vsaka reč ima svoj fin in laška klobasa ima pa dva je reku ljudje; tudi mi smo ga fiuili piti iu pojeti in se poslovila vsaka na svoj berlog. Jas sem imela najbolj bliže, komaj par koraka do svoj berlog. Pian, pian sem ga šla par zid, da bi ne bila pa-dela na tleh. Appena sem ga rivala do vrata moj berlog, se sint od znotri groma (grom ga perbaju od moj zakonska polovica.) Vstrašila sem se za to, ker sem ga od prej zuala, da ko gromi se ga bliža Ura kuda, toča ali se ga usuje, kaka velik ploha. Na misla mi pride, da ko grozi taki nevarnost, ga je dobro zvoniti, da ga potolaži oblaka. In res, primila sem ga berž za zvons, ki sem ga imela pred nos in ga začnem cukiti na vsa svoja duša. Appena ga škomenca ta nepričakovana šenšura — zbudi se moja gospod dr. Konfus, katera stane in me začne obkladati z baštona po uboga moja pleče. Moj žena, ta vraga, mu ga še pomaga al line, me ga oblije z voda tako, da sem bila vsa do uiti mokra. Al nitim pa me palme ven iz pašaport na kontrada in ga zapre za mano vrata. Kričala ga za mano dr. Konfus, moja gospod : „Kodi! v moj kiša ne pridi več!“. Na to ga jas reku: „Saj ni vaš kiša“ in šel sem po kontrada za moja patriota. Ko sem se tako zibala per kontrada, si sama med sabo mislim: ti mežnar je pravi nors, zakaj ga neki zvoni, ko se bliža ura kuda, ker zdaj vem, da vse nič ne pomaga, vse ena pada toča, ploka in vse kar misli. Neč ne pomaga zvoniti, ker, kar je, je ! Od zdaj več neč ne verjem, da zvons kaj pomaga, da vejo vsi; kdor če, naj le verje — jas pa več ne ! sem zadosti nocoj prepričana, da je.vse le --figa. S taki ponsieri peršla sem ga na Travnik, pardon ! „Piazza grande“, kjer me ga je Fitz prašala: kam grem, jas pa sem mu vse povedala, kaj se mi je zgodila in usmilila sem se mu in pelje me na njemu doma, kjer sem ga prenočila in dobila dobra služba. Zdaj sem v nova služba; ko bom imela sajt, ti bom pisala, Jura moja! Adijo, sluga ja ta sajt per Fitz, Posta Gurizza, Via Kaštel. NA PROSEŠKEJ CESTI Homo : Povej ti, meni Jože, kde stanuje Mauroner ? Jože: I, nu, kaj ne veš ? tam v kontradi Garibaldi! Homo : Dobro, dobro ! zdaj grem pa precej po nekoliko cikorje. Čez dva dni potem srečata se nek palir (dei tre busi) in Homo. Palir: Hej — Homo ! kako si opravil, si dobil kaj cikorje ? Homo: Dobil, dobil - pa še 10 gold. povrh, pa nekoliko bukvić in listkov, da bom znal, kako se ta kuha. Šior Poldo je dejal, da če je ne bom znal sam kuhati, mi bo že on pokazal. POKORA CIKORJAŠA Na Vrdelji pri sv. Ivanu je bil pošten okoličan, katerega so ujeli cikorjaši v mrežo. Prvi, ki mu je izdajstvo očital, bil je boter. Ta se je začel kesati, bodil okoli vseh svojih znancev, vsak ga je grdo pogledoval. Cikorjaš toži tako le : Zdaj, ko sem se v to prokleto cikorjo zapisal, me nemara Eihče videti, izvzimši sior Poldeta in njegovih pristašev. Boter me ošteje, kadar me sreča; g. župnik jne ne pogleda več, moj prijatelj mežnar še manj ; kder sem prej v potrebi na posodo dobil, ne dobim ^'česa več ; žena ine doma ošteva, kaj sem naredil, 'M sem se Iškarjotu zapisal ? Vse me sovraži — Vse se me ogiba. Pes, ki sem mu kruha dajal, na 1116 laja, ko pridem domu ; kokoši kričijo, kakor bi v'dele kragulja; maček se čepiri, kakor bi psa za-ko me vgleda, in, poslušajte 1 celo brus, ko Sem Sel brusit fovč mi je tako cvilil, da je začel t168 tuliti in to vse rad cikorje in Poldeta. Odpo-Vem se tu očitno cikorji in vsem njenim pristašem, spoznam svojo zmoto in se kesam tega najbolj Neumnega koraka v mojem živenji. Vanek izpod trese. Prvalcmclri ufnli v državnej zbornici bi IT Ublclllolvl C5LUII se morali licitiranjem prodajati. Koliko bi si država prihranila davkov in sicer deputat, naj bi bil tisti kandidat, kateri zahteva najmanj dijete, ali se ji celo odpove; dobili bi se tudi taki, kateri bi radi še K) in več gld. na dan plačevali, le da bi sedeli v zbornici. Koncem leta prihranila bi si država lepo svoto denarja. Smešnice J. Kako je to, da se je loj tako podražil ? N. Kaj ne vajš, da so se Anglajži v Sudanu pri luči lojenih sveč bojevali; kaj ne bereš „caj-teng“ ? J. E — e — kaj mi povajš : zato je taku drag loj. Anglajži so pa rajs kiinštni 1’dje. * Krčmarica pravi dekli: Neža, zakuri gorenjo sobo, da bo gorko, ker prišli so nekateri gospodje. Neža: Za koliko oslov pa hočem zakuriti ? * Neka deklina na Gorenjskem je bila bolj srčna, kakor kateri moški. Nečega večera, ko so v jeseni medeno žganje pili, reče jej nek mladenič : Če imaš kaj korajže, pa pojdi v kostnik po eno mrtvaško glavo. Deklina gre, vzame jedno ali v tem glas skritega mladeniča zakliče jej zamolklo: „Pusti mojo glavo-* ! Na to zbere drugo, pa zopet se ponavlja isto: „Pusti mojo glavo" ! — Dekle pa korajžno odgovori: „Tepec ! ti nisi imel dveh glav“ ter jo odnese. Nova cikorjaška himna katera se je pela v salonu g. Fufitimuci-a v treh precej po cikorjaškem zboru, katerega je priredil šior Poldo v dvorani Minerve. Cikorjaši irredentarski, reč naša slabo klije, Dokler nam po hrbtu okoliška šibica takt bije ! Živi, živi, naša fuga, ki nas reši zlega, Naj nasproti vsa slovenska moč se tudi vprega. Najnovejša italijanščina po slavnem riteratu (literatu) Zuanu Mariji Kolombini-u — čepar pesniško ime je Šonc ali Lonc. Doctoris Progressionum, Cichoriae Mauronianae ecc. V arhiva neke turške (tržaške) uradnije je v starih Špehih citati imena slovenskih irre-pen-den-tarjev, ki so svoječasno po Čičariji rogovilili, ter tje zanašali dinamit z namenom, porušiti tiste to varne ,,karbuna“, ker jim ni hotela tamošnja vlada ene istih za univerzo, v katerej so namerjavali v najnovejšej italijanščini po Z. M. K. de Š. pod-učevati. Irre-pen-dentar otovorjen z dinamitom, romal je v omenjeno deželo. Na poti ugleda bližajočo se mu Čičko nekoliko očrnjeno, ki je nesla vrečo oglja. Od strahu pred pošastjo telebi na tla; hudega si sicer ni storil, kajti je padel na mehko . . -ki si ni izbila zobov. Jedjaje jame upiti: Ku-ku-diča ga gre kontra jest! Pomagala ! Beppe Garibaldi et consortes. Ona se mu približa in ga pozdravi po nje šegi. Ta ga ie morte sčiava, ta ga ie prava černa diavolo. Ubogo človeče si je mislilo, da mu je Morana naznanila vzeti slovo od te črne doline-. Tudi mu je povedala, da kmalo pride tanta-krist, ali po turško rečeno „Juri s pušo“. Korri, da ga skampaš via! Obnemogel radi strahu ni mogel teči. Andrijo gre per jest ana druga ankora piu černa kudiča. Koša ga bom storla adešo? Mimo gre druga Oička in ga pozdravi: Hvaljen bodi J. K. in Maria ? Koša mi ga je povedal ? Guarda, Zuaue Mar. Kolombin, da te tista prefarbana Jura ne manda pod pokroviteljstvo tiste Verzote, pod katero se je iz jajčič izleglo že več gosenic, ki so v v gnezdu cikorije. Taka konsiljo mi ga je dala. Gre dalje, tu vidi tretjo pošast (Čičko). Kaj si pravi.- Adešp ga bom morala per Idrca morir, ko sem ga kontrala za tri kudiča sčiava. Dinamit odloži, sede v senco, privleče iz torbe plahto karte in začne nekaj praskati po njej. Ko so mu bili prsti otrpneli vidi pred seboj celo plahto polno kljuk umarjev in buštafov itd. itd. Zdelo se mu je, da vidi vse križem in ker mu se je hotelo ravno kihniti, pogleda v solnce, kihne, ter si tako pridobi zopet prejšnje normalno stanje ušes, da je zamogel zopet videti. Z nosom se je čudil, ko se mu zopet pred ušesi zmrači, kajti pred seboj vidi dovršen svoj testamento. Od pete do čela se mu pot vlije, kakor da bi se bil dobro naplesal, omamljen ne ve, kaj se ž njim godi, ter si misli, da je na plešišči z svojo morožo. Objel je Morano, ki ga je v naročje vzela in, ko so'sove „Abfahrtsmarsch“ zaskovikale, odpeljala sta se, spremljana z milimi glasovi sov in čukov, z „Lufthudirzugom, ki jima ga je Juri posodil. Odpotovala sta, ali „Lufthudirzugs-mašina“ je mahnila po navadi v pekel k staremu Luciferju, kateri ju uprav slovesno sprejme z na-bivanjem s kladivi in drugimi v ta namen pripravljenimi „štramenti“, mej kateremi ni manjkalo kampanelc. Zapustil nas je Zuane M. K. detto Šonc. Ni več slišal, kako njegov užel v kebi kanta njemu priljubljeno arijo „fergismajnit". Naj v miru študira iu v peklu kudiče svojo italijanščino uči. Tutta svoja fakoltš, je zapustila svoja patei. Iz hvaležnosti do „Jurja“, ki mu je v odpotovanje posodil svoj balon, zapustil mu je nekaj dinamita pod imenom Testament« de Zuane Marija Kolombin gran Jožefe, nativo de zveto Maria santa Madalena superiore umara de kasa kvaranta de otto piu domičiliato de umara cinkvanta de due in kontrada de grotta morto el ziorno venti de otto de sekondo mese de ano dis-dotto cento kvaranta de otto. Šemo presto davanti karkedun, kadaj gavemo kasni si sempre ke femo ozi razbalto da kuker andrugi ziorno. Ze venjudo una volta za sempre festiciamente de nostro. Perila Keio Trabanale provinzian de Tergieste de gave fatto an konto del una fakolta de defunto ja piu gava batudu tamburia za ciolto pagamento de bezzi pronti de karta. Zaki pa andemo in kambra: 1. Ana kanapi kon šena ja tre gambe zakai una že škavacada. 2. Pa due poltrone. 3. Sei kandiegi in tutti že de foderadi rosso razo j'a pa fodra je auka zbregakada. 4. Ana tavla za far pranco suzo za far manja- mento za venti kvatro de zente omini šenske e je za anka patei. 5. An reloio de muro sona un an, pa kanta drento „kukuk“. 6. An rameron za meter drento vestimento petu- rado lustrissimo fin. 7. An rameron hitimo moderno peturado de rosso kalor, seradura niente zakaj je persa. 8. An fagoto de strace stracade. 9. Ana keba za uzei, de ze drento un uzel rosso, pa ga ze sona ana kanconete „fergisraajnit“. 10. An nenzuol za far tola za koverterja — 11. Pikoli lancioletti za forbir boka, kadaj ze de pranco. 12. Kašeteca kon seradura, drento ze un marelin par sol, kadaj ke non ze piova. 13. Venti kvatro paroni an pa venti kortei kon manago de raiento una granda kačiar za čior fora manestra de panjata an grande kortei za špakar la kame fora de piato, an kadin de rossa tera per far muzo netto. 14. 12 batilje de akva de karonja una falca za far la barba un kason za meter drento karte de stato, de rossa kroseo kambial, faterado de Zamana Kolombin. 15. Una grande špečia de ze tuto sporko ko per marbin de muro tanta umidauza ga mačia špečia. 16. Ana kačieta per pajon tutta de rotia večia, e anka kašin per meter testa una škubel dolce de lonjo. Šemo in kasina: 1. Una kapanera za meter drento polastre dolce de lenjo pa rosso de peturada kolor. 2. Ana granda kaldiera za far lišia drento meter šporka roba. 3. Ana teoia pa 10—12 panjate 5—6 škavacade. 4. An fiaškon, ke se vedi oltra za akva, un longo fero za meter rosto suzo magari uzei an pa per galiue 12 avancamenti. — Una grata za ramenar formajo suzo. — Ana pala za čior fogo de bronce, un moleta, un karuleta za far školamento de piati. — Un rumereto za salval stramenti di kasina. — Un tre piati an pa tante feteverie di niente ie za meter an kanton de far regali de parenti de defunto Zamaria Kolombin detto Šonc e anka Lonc. Delegate per sigilamente. Traješte in 3i satenbre mese de ano disdotto cento ottanta de uno. — Prege ana santa de mesa. Medvedove hrušiee Obljubim volilcem: 1. Da bom interpeliral ministerstvo, zakaj je zabranilo po namestniku Pretisu blagosloviti sl. zastavo! 2. Ne bodem gledal na lestvico, ki je nastavljena v ministerskih sekcijah, po kteri je plezal nekdaj Kljun. 3. Ker moj voz vedno sem ter tje seje na levo in desno, izročil bodem vodstvo, za katero nimam značaja, drugemu bolj sposobnemu. Konečno se odpovem hinavstvu in hlinjenju, kar sem do sedaj porabljal v oportuniteti. Dr. Stonkli. V Economovem mlinu št. Kaj se vedno pogovarjate skupaj ? Jurče je pre neumuo, njegovo živenje kratko. C. Kmalo bo po njem! E. Naj ga vrag vzame ! L. Vem, da imam ajdovca v glavi, da mi pri ušesih ven moli, pa vsakako potrdim, da je res neumen! Nekdo pristopi in reče: permejdunaj ! vaš zbor je žavtav, govorite tje v dan, mislil sem, da je vas sv. duh razsvetlil, da je Bog baje nad vaše glave poslal mesto gorečih jezikov, dolga ušesa živali, ki ima križ preko hrbta. Neumni ste pa tako, da se vas še bolezen ne prime. Jermen se pretrga in vse gre narazen. „Juri s pušo piše: ^JmoD-nlefa ^2 Vašemu starosti. Bog ram ga ohrani na mnogaja leta — brez njega so Železniki to, kar fužina brez vode. — G. Gustelj v Voloski: Lepa hvala, le pridno ! Vi imate lepe ideje-, za zdaj ni mogoče. — Kovač v Peklu: Potrpite — prihodnjič; vemo, da znate vsega vraga in tudi balon popraviti. — Anonimus v Gorici: Morda Ti je zmrznilo črnilo ? — G. J. St. v K.: Pesem prihodnjič; prijeli 2 gld. 30 kr. Da ste nam zdravi! — G. M. v K.: Porabimo prihodnjič. Železnica Hrpelje se bode začela delati----- -------!!! — G. F. v T.: Golazni in nadražene živali, ki lajajo za človekom, < Juri) ne strelja ; te pripušča konjedercu. — -»Odkritosrčnemu nasprotniku) v a. Slovencu) : »Z ovaduhom) se ne pečamo. «Pojte polento jesti» — glede oblike, rečemo: Kolikor «.štorov> — toliko ckapuznih glav», Enklitike, enklitike ! grozno !! Tistim blebetačem, ki blebečejo, da tj V dl 11U. jjj bij gospod Bandel poslal dopis iz Komna, svetujem, naj molčijo, ker ta gospod ni še nikoli poslal kak dopis „Jurju“ in, naj ga glede tega pri miru pusfe. če ne bo pomagalo to moje svarilo, pridem v kratkem tje z balonom in puško, da mu jo nastavim na zobe, če se drzne o tem le besedico spregovoriti. <7«n' s pušo. Anton Bonne krojaški mojster S. Caterina 1 - TEST - S. Caterina 1 odlikovan z svetinjo na razstavi leta 1882. v Trstu, izdeluje vsakovrstne obleke za gospode po najnovejšem kroju in primerne) ceni. V svojej zalogi ima na razpolago najbolje blago iz prvih čeških in drugih tovarn. Naročila na deželi izvrši točno v najkrajšem času. Priporoči se čč. duhovščini in drugim rodoljubom za obilna naročila. — 12-1 Ul o p* p CD O cd f-H • r-H h—1 E o “O C0 C o J* c cd 'Ib a 's a 3 2 a !>§ £ c «fc 5 ^ b £ P*-* ■n o) © CE © • »-S o H3 J « I i t 1 i i i s i i /s POZOR PROTI PONAREJENJU lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patentovan od zjedi-njenih držav Ameriških. Dosežni uspeh: vsakoršna nerazpoložnost, neprebavljivost, kolika, gliste, krvavica (hemoroide), povračljive mrzlice, vodenica, pra-nica, lenost, slabost, čiščenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. Z vsako steklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek. NB. Pozor proti ponarejenju ! Da hi dobivanje leka olajšal, zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodilnice, sladiča-rije in likerije v glavnih mestih po celem svetu. T-voxJixca,: Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu: Via S. Lazzaro 1. t# nmamvtiod noad nozod Jurjev @©©©©a©ii©ga@@fi© koledar Zalmo-ilustimni Jur je v koledar! 5 c izide meseca septembra in bo stal le 55 soldov. Ivan Dolinar - izdatelj csi1!! §©s@@sin@@©wis®i Doto znana pekarija Josipa {Seleša »Via, d. o 11’_A.cq.-v3.ed.otto« ima vsak dan in vsako drugo uro svež (frišen) kruh —- Sprejemajo se naročila vsakovrstnih finih pekarij za »ohcoti« itd. F knjigotržec na bor- znem trgu, priporoča slovenskemu občinstvu svojo zalogo vsakovrstnih knjig. Tudi se dobi nedavno izašla knjiga „Slavia Italiana“ po gld. 1.20 zv. Za knjigovodjo in dopisatelja v trgovstvu — išče mož srednje starosti, v vsakovrstnem trgovinskem opravilu praktično izučen, slovenščino in nemščine v besedi in pisavi zmožen, z lepim spričalom, v tej lastnosti prilično službo. Naslov pove «Juri s pušo s N o S š' o” 53 ! N N £0 ! 2-^ <® - 1 o O -a co c5‘ « • O Z s S" 2. 5T cr. -o: pr CT- D C >—i • • SQ o >— ^ 3 š » S ® S.b 2 5 . M ^ * ?T 'S $ ^ . I < to S. a Cji tđ i- O g- S- Ml r r r rrrrrrrrr R o' Begriindet von Otto von Corvin und Fr.W. Held. ® Zneitc ganzlich nmgearbeilele Auflagc. Mit 2500 Abbildungen, 90 Tontafeln, 19 Karten etc. 1 Zn bezieben in 4 Ausgaben: 1. In 142 Lieferungen a 50 Pf. 2. In 24 Abteilungen a 3 Jk 3. In 8 Banden geheftet Ji 69. 50. 4. In 8 Banden eleg. gebunden Ji 82. G O MT Prospekte nerden iiberailliin gratis ) und portofrei gesandt. C Bestellungen auf das Vt'ork nehmen entgegen alle Buchhandlungon sowio audi die Verlagsbuehhandlung. . Leipzig. -_____________________Berlin. , von Otto Spamerjg • • ••••»•••O«